PRIMORSKI DNEVNIK ^ia.S‘«,rž»;,f"vM Cena 60 lir V POSLANSKI ZBORNICI IN V SENATU Leto XXV. Št. 44 (7238) TRST, sobota, 22. februarja 1969 Nadaljevanje razprave o proračunu in o preiskovalni komisiji o SIFAR Rešena kriza deželne vlade na Siciliji - Vodstvo K D je razpravljalo izključno o oceni in posledicah kongresa K Pl > RIM. 21. — V senatu se je danes nadaljevala razprava o prora-y u' pri čemer so bila v ospredju vprašanja ministrstva za šolstvo. Poslanski zbornici pa se je zaključila načelna razprava o ustano-J Parlamentarne preiskovalne komisije o SIFAR. *de šolstva je minister Sullo vlada namerava izvesti j,°rn?° šole, tako da bo šola od-Uit 8r).a'a načelom ustave, da se bo vari|a demokratična šola, ki bo . Pfta ljudstvu in delovnim Iju-|P- Minister je tudi dejal, da se i(r "-odi kritikam, ki prihajajo do lr?Za tudi v parlamentu, saj od-teJaJ° resnično pomembno bistvo la. Ifjjj,''Prašanja in da niso nevarne ^ni ' temveč bdi* samo imobi- je^c'alistični senator Codignola pa je '°voril o stališčih študentov in k0‘jPdčrtal, da še zdaleč niso ta-*9tl erazumna' bot jih hoče prika-Dj ■'temveč obratno so pripravlje-jgPoinagaii, kolikor se seveda leJo politični ljudje. j- jt ^unistična senatorka Ruhl pa iiD,.jdtiziraia proračun, češ da ne iti deva. dejanskih potreb šolstva n* v sbladu s predvidevanji razpravo o proračunu mini-cia?|Va >a notranje zadeve je so-Se"st Vignola podčrtal potrebo, da jjftoroži policija v primeru de-sindikalnih in študentskih fc Ptstracij, pri čemer je opozoril, CK PSI v tej zvezi odobril ustrezno resolucijo. Vignola je ugotovil, da gre za logično zahtevo po dogodkih v Avoli in Viareggiu, če se hoče utrditi zaupanje državljanov v policijo kot braniteljico svobode vseh. O lokalnih upravah in težavah, s katerimi se otepajo, je govoril demokristjan Limoni, ki je zahteval reformo zakona o pokrajinah in občinah. Končno je senat danes pričel tudi obravnavati proračun ministrstva za javna dela. V poslanski zbornici se je nadaljevala razprava o zakonskem predlogu o SIFAR, pri čemer je socialist Primio navedel razloge, zaradi katerih je nujna taka komisija. Poslanec je navedel zaključke procesa Lorenzo-Espresso, ko sta bila javni tožilec in sodni senat diametralno nasprotnega mnenja, izsledke preiskave Lombardi in dejstvo, da De Lorenzo sam obtožuje v tej zvezi politične osebnosti. Socialistični poslanec je sicer zanikal, da bi predlog treh vladnih strank bil v nasprotju z ustavo, vendar pa je dodal, da bi bilo prav, če se zakon izboljša, tako da se upošteva reprezentativnost in se nekoliko zviša število članov komisije, če. se komisije predstavniki vlade in končno, da o veljavnosti «vojaške tajne, odločajo sodni organi in ne vlada. Komisija za proračun in državne udeležbe poslanske zbornice je na posvetovalnem zasedanju odobrila zakonski dekret o zvišanju cene bencina in zakonski predlog o reformi pokojnin. S tem je narejen prvi korak pri pospešenemu i ter ju leh dveh pomembnih zakonov in ju bodo lahko v kratkem obravnavali v zbornici. Kriza deželne uprave na Siciliji je delno rešena, ker so danes izvolili z glasovi deželnih poslancev levega centra za predsednika deželne vlade demokristjana Fasina, ki je prejel 51 glasov od 87 prisotnih. Zanimivo pa je, da je dosedanji kandidat Carollo prejel isto. časno tudi en glas in torej še vedno obstaja pojav «prostih strelcev«, seveda sedaj iz druge struje KD. Do izvolitve novega predsednika je prišlo na osnovi novega programskega sporazuma, ki so ga preteklo noč dosegle delegacije treh strank levega centra, ki so se dogovorile, da morajo doseči nekatere pomembne programske zadeve. Danes se je sestalo vodstvo KPI, ki je obravnavalo odjeke zadnjega kongresa v italijanskem življenju in v tej zvezi sklenilo izvesta razne pobude. Sklenili so tudi, da se bo 27. februarja sestal CK, ki bo izvolil politični urad, tajništvo, odgovorne za razne sekcije in ravna- izključijo iz ^ATENTATU v SREDIŠČU JERUZALEMA Izrael pripravlja ofenzivo Proti gverilcem v arabskih državah? Med včerajšnjo eksplozijo bombe v Jeruzalemu sta bili dve osebi ubiti, več pa jih ie bilo ranjenih - Riadov obisk v Amanu - Stevvartova zagotovila arabskim vladam H^UZALEM, 21. Davi je na- je, da y veleblagovnici v središču is »cvetna močna eksplozija, ki D^zročiia dve človeški žrtvi, več i | tatd na izraelsko letalo v 'Vfj.pui ^unanji minister Eban bo ? s ?, 0 mednarodnih stikih v zve-? >n zlasti o pismu, ki ga ffsčai U Tantu. Poleg tega bo ti Sstf*u u korakih pri švicarskih V ,P. da bi dosegli izpustitev J? 'zras!l|S|ke varnostne službe, ki P cn„aretirali, potem ko je ustre-8a od napadalcev na letalo. CTeu, .Poroča izraelski radio, je ,>»lkonzulat v Ziirichu že zali'1 0n°^ švicarskih oblasti izpusti-^njenega izraelskega držav- cih veliko zaskrbljenost ameriške vlade. To svojo zaskrbljenost bo poudaril v ponedeljek v Montrealu predstavnik ZDA na sestanku sveta organizacije za mednarodno letalstvo. Predstavnik državnega departmaja je izjavil, da bodo ZDA pozvale ta svet, naj sprejme po; bude, da ugotovi dejstva v zvezi z napadi in da pripravi priporočilo v zvezi s tem. Veleposlaniki štirin arabskih držav so danes zahtevali skupen sestanek z britanskim ministrom Ste-wa>rtom. Gre za poslanike Saudo-ve Arabije, Iraka, Libanona in ZAR. Med razgovorom je Stevvart zanikal obstoj sporazuma za britansko dobavljanje orožja Izraelu, Štirje poslaniki so sporočili zaskrbljenost nad britansko politiko na Srednjem vzhodu. Stevvart je tudi zanikal tiditve, da namerava Velika Bri; tanija prevzeti mesto Francije pri dobavah orožja Izraelu. Izjavil je, da temelji britanska politika na izvajanju resolucije varnostnega sveta OZN z dne 22. novembra 1967 in da britanska vlada v celoti podpira poslanstvo Jarringa. Zanikal je tudi, da Velika Britanija nasprotuje razgovorom štirih o Srednjem vzhodu, in jc sporočil poslanikom, da jc pozvala Izrael, naj izvaja resolucijo OZN. Stevvart ic dalje izjavil, da bi bila akcija proti Izraelu lažja, če bi arabske države izjavile, da sprejemajo tisti del resolucije OZN, ki zahteva »pravičen in trajen mir«. Na koncu je Stevvart izjavil, da britanska vlada ne bo storila nič takega, kar bi lahko škodovalo možnosti sporazuma na Srednjem vzhodu. Francoski poslanik Berard, ki je ta mesec predsednik varnostnega sveta OZN, jc poslal temu svetu izjavo kot predstavnik Francije. Med drugim pravi: «V pomanjkanju vsakega napredovanja na poti pravičnega in trajnega miru so države Srednjega vzhoda zapletene v vrsto nasilij in povračilnih dejanj ki lahko še bolj oddalji možnost normalizacije. Zločinski atentat Ziirichu, ki ga obsojamo, je nov dokaz tega.» Glavni tajnik arabske zveze je povabil zunanje ministre arabskih držav, naj se osebno udeležijo zaseda nja zveze, ki bo 10. marca, spričo sedanjega stanja na arabskem sve; tu. 6b tej priložnosti bodo tudi dvostranski ali večstranski sestanki, da rešijo nekatera vprašanja med arabskimi državami. BAGDAD, 21. —• V Bagdadu so izvršili danes še eno smrtno obsodbo Iraški radio jc sporočil, da je bil usmrčen poročnik Najat Kažem Kuršid, o katerem pravi, da je bil voditelj vohunske mreže. List piše dalje, da je egiptovska vlada poudarila, da ti predlogi ne vodijo do izvajanja resolucije varnostnega sveta. Egiptovska vlada meni, da je treba tudi izključiti možnost, da bi Jarringu znova poverili vlogo posredovanja, česar resolucija ne omenja. Dalje ugotavlja egiptovska vlada, da ne spada v pristojnost arabskih držav vodstvo ali nadzorovanje dejavnosti palestinskih komandosov. Last nadaljuje, da tudi Francija in Sovjetska zveza ne odobravata ameriškega stališča glede sestanka predstavnikov štirih velesil. Na koncu pravi, da bi morale štiri velesile objaviti izjavo, s katero zavračajo načelo nasilne zasedbe o-zemlja in zahtevajo umik izraelskih čet ter izvajanje resolucije varnostnega sveta. Novi procesi v Španiji MADRID, 21. — Madridsko sodišče je danes obsodilo devet oseb na zaporne kazni od 4 let do 6 mesecev zaradi «nezakondte propa-gande«, »nedovoljenih manifestacij in javnih neredov« ter ((atentata na oblasti«. Iz Barcelone poročajo, da je policija aretirala bivšega univerzitetnega profesorja Šaleja Turo, ki so ga zaprli v mestnem zaporu. jsPt°Vs,ki zunanji minister Riad, >Sk vDriSel danes na tridnevni k,'e tiri Jordanijo, se je pogovarjal s Predsednikom vlade Tal-l*, da mu je Naser dal na- šo arabske i e dl3,1 obrazloži egiptovsko stali51*1 v ,fadanjega stanja na Sred-liAor °du- Mod pogovorom litrVe ZUmeli, da morajo ara! i3 d Zavzen*ati sporazumno sla-^.izraelskega napada. državni tajnik VVilliam i> VD:Je izjavil, da jc najvažn-ej-M^nje v zvezi z napadi na 7>, *fa letala ne toliko ugotovi-£ t)a?a,Va Je krivda za te napa-\ jic Pa doseči konec teh napa-0 Povračilnih dejanj. Ponovil «AI Ahram» o ameriškem načrtu KAIRO, 21. — Egiptovski list «A1 Ahram« pdše, da je ZAR obvestila ameriško vlado, da ne odobrava a-meriškega stališča v zvezi z načrtom štirih velesil za rešitev na Srednjem vzhodu. List piše, da so ZDA predlagale: 1. skupno izjavo, ki naj poudari podporo štirih ve lesil poslanstvu Jarringa za izvajanje resolucije varnostnega sveta 2. obnovitev Jarringovih stikov s prizadetimi, da bi dosegli sprejemljivo rešitev krize ter pravičen in trajen mir na Srednjem vzhodu v skladu z resolucijo varnostnega sveta; 3. skupno akcijo štirih velikih med prizadetimi, da bi jih pripravili, naj se izognejo vsem nasilnim dejanjem. telje listov. Vodstvo KD je danes obravnavalo izključno kongres KPI, pri če mer je prišlo do dokaj različnih ocen, vendar pa istočasno tudi že to dejstvo priča, da je tudi v odnosih KD do KPI prišlo do novih momentov. Uvodno poročilo so imeli trije člani, kd so kot člani demokristJanške delegacije na kongresu prisostvovali celotnemu delu KPI. Senator Orlandi je mnenja, da je bil kongres pomemben ne toliko zaradi zaključkov temveč zaradi dejstva, se je vršal v razdobju resne krize, ki jo preživlja mednarodni komunizem in da se ta dejstva odražajo v poteku in v govoru Berlinguerja. Nihče ni mogel pričakovati izjav o ločitvi od socialističnega sistema, vendar je prišlo do opozicije levice in do zahtev pomembnega dela baze, ki jih ni za podcenjevati. Vendar še ni nobenega novega vprašanja dialoga, temveč pazljivega premišljanja, da se podpro morebitne nove evolucije. Poslanec Barbi je mnenja, da kongres ni bil pozitiven, ker je pomenil nazadovanje s stališč, ki so bila sprejeta prvotno glede Češkoslovaške. Vendar se v KPI nekaj premika, kot dokazuje priznanje različnosti mnenj, bistveno zanj pa je, da 6e ne daje priznanja ((demokrata, onemu ki dejansko to ni« in da se je treba srečavati s KPI na osnovi konkretnih dejstev. Poslanec Gallond je deja-l, da se je KPI znašla pred dvemi novimi vprašanji: glede notranje politike in glede zunanjih odnosov. Za-ključ ki Berlinguerja ne postavljajo takoj v ospredje vprašanje oblasti, temveč odpirajo razpravo o vlogi KPI kot opozicije v okviru ustavnih ;nstitucij države. Pričetek take politike pa zastavlja pred KD in celotni levi center nova vprašanja odnosov s komunistično opozicijo. Precejšnje zanimanje je vladalo za izjave Mora, ki je še pred kongresom zavzel določeno svojstveno stališče do komunistov, ki je znatno drugačno, kot ga je imel, ko je bil še predsednik vlade ali celo tajnik stranke. Moro je mnenja, da je bil kongres zelo resen in dokazuje bolj svobodno ter živo obravnavanje problematike. Vendar pa ni v bistvu prišlo do sprememb podobe komunistične partije, zaradi česar se potrjuje, da ni mogoče skupno sodelovanje na oblasti ir nevarnost zmešnjave stališč. Kritika češkoslovaških dogodkov je bila iskrena, vendar pa ostane vsa teža potrditve načela proletarskega intetmacionalizma in solidarnosti s Sovjetsko zvezo. Gre za dve politiki, ki si nasprotujeta. Tudi model socialistične družbe v Italiji je zmeden, kot tudi ni te-šeno vprašanje obstoja in vloge zasebne pobude pa čeprav v okviru resne demokratične politike programiranja. Moro je tudi kritiziral stališče KPI do NATO. Zanimiv pa je bil njegov zaključek in podčrtanje stališča Berlinguerja o vključitvi v ustavne institucije, kar odpira nove in koristne odnose med večino ter opozicijo, Ne gre samo za lepo obnašanje, temveč za demokratično dialektiko z drugimi, ki sodelujejo pri interpretaciji teženj dežele in s tern tudi za resnično bistvo demokracije. Te ugotovitve so še toliko pomembnejše, ker se znajdemo pred novimi stališči. V zaključkih je bil tajnik stranke Piccoli verjetno načrtno meglen tn je predvsem obravnaval nasprotja, do katerih je po njegovem mnenju prišlo v stališčih kongresa glede osnovnih vprašanj zunanje politike in glede odnosa do italijanskega družbenega reda. Zato se je tudi omejii na ta nasprotja in v tej zvezd nekako ohlapno zanikal možnost resnejšega razgovora, istočasno pa je govoril o odnosih do opozicije v terminih ustave. Sestanek Volkspartei o «paketu» BOČEN, 21. — Jutri se sestane Siidtiroler Volkspartei, ki bo ponovno obravnavala zapleteno vprašanje »paketa« in «operativnega koledarja*. Predsednik Magnago bo namreč poročal o zadnjem sestanku z avstrijskim zunanjim ministrom VValdheimont ter drugimi političnimi avstrijskimi osebnostmi, ki je bil v Innsbrucku, ko so se dogovorili, da bodo nadaljevali «po že pričeti poti*. Razpravljali bodo tudi o tako imenovanem »operativnem koledarju*, pri čemer gre za potek postopka in sklepov, ki jih bosta sprejeli Italija ter Avstrija. V tej zvezi bodo tudi razpravljali o sklicanju kongresa stranke. Arrigo Boldrini bo jutri govoril v Milanu RIM, 21. — Vsedržavno združenj^ partizanov Italije (ANPI) je sporočilo, da bo predsednik združenja, poslanec Arrigo Boldrini govoril jutri, 23. februarja v dvorani ((Teatra Urico« v Milanu o naslednji temi: »Ustava, parlament in demokracija danes«. Za Boldriniijev govor vlada precejšnje zanimanje, ker gre za o-sebnost, ka je odigrala veliko vlogo v odporniškem gibanju in ki še danes nastopa v ospredju italijanske politične dejavnosti. Izjava E. Kardelja o razgovorih v Rimu Cla.n sveta federacije in CK ZK Jugoslavije Edvard Kardelj in predsednik CK ZK Slovenije Franc Popit na sedežu jugoslovanskega konzulata v Trstu, kjer se .je E. Kardelj ustavil kot gost generalnega konzula SFRJ ing. Marjana Tepine med včerajšnjim potovanjem iz Rima skozi Trst V poslanski zbornici počastili spomin pok. poslanca Engelberta Besednjaka Glavni govor je imel poslanec Albin Škrk, za njim sta govorila minister Gui v imenu vlade in podpredsednik zbornice laccagnini RIM, 21. — Danes so v poslanski zbornici v Rimu -počastili spomin pokojnega slovenskega poslanca dr. Engelberta Besednjaka. Glavni govor je jmel poslanec Albin Škrk. V imenu vlade je govoril minister Gui, za njim pa podpredsednik poslanske zbornice Zaccagnini (govore bomo objavili v prihodnjih dneh op. ur.), Pokojni Dr. Engelbert Besednjak je umrl 21. decembra 1968 v starosti 74 let. Za poslanca v rimskem parlamentu je bil izvoljen leta 1924 in je vedno odločno nastopal v obrambo pravic Slovencev In -proti vsem krivicam In nasiljem. še prej je bil odbornik deželnega zbora v Gorici. Deloval je v raznih izobraževalnih organizacijah in kmečko delavskih zve- ...im.u.i...........................iiiiiiiiiiih.i.im.. NOV FRANCOSKI PREDLOG VELIKI BRITANIJI De Gaulle predlaga spremembo evropske gospodarske skupnosti? Predlagal je baje tudi direktorij štirih v novi skupnosti, v katero bi vstopila tudi Velika Britanija LONDON, 21. — Angleška agencija «Press Association« trdi, da je predsednik de Gaulle poklical 4. februarja v Elizejsko palačo britanskega poslanika Soamesa in mu predlagal razširjeno evropsko gospodarsko združenje, ki pa bi vsebovalo notranji ožji svet političnega značaja, katerega bi sestavljale Francija, Velika Britanija, Zahodna Nemčija in Italija. Agencija trdi, da je de Gaulle predočal britanskemu poslaniku, da je nemogoče doseči skupno stališče v zahodni Evropi, ker nekatere teh držav in zlasti Velika Britanija zavzemajo stališče, naklonjeno Ameriki. Dodal je, da je Franciji usper lo doseči popolno neodvisnost od ZDA, kar pa ni moč reči o Nemčiji, Italiji in Holandski in prav gotovo ne o Veliki Britaniji. Po mnenju de Gaulla bi moralo biti bistvo Evrope neodvisno stališče v svetovnem merilu. Ko jbi ta neodvisna Evropa postala stvarnost, ne bi NATO imel nobendga razloga za obstoj. De Gaulle je baje izjavil, da ni prepričan, da, bi Velika Britanija sprejela to stališče. De Gaulle je dalje dejal, da nima preveč zaupanja v evropsko bodne Izmenjave s posebnimi sporazumi za izmenjavo kmetijskih pridelkov z vsako državo. Baje je de Gaulle izjavil, da je pripravljen razpravljati z Veliko Britanijo o organizmu, ki naj bi zamenjal skupnost, toda še prej Bi se morali začeti dvostranski razgovori z Veliko Britanijo, da u-gotovijo zadostno število stičnih točk. Soames je britanski odgovor sporočil 12. februarja Debreju. Baje je poudaril, da so de Gaullovi predlogi pomembni, da pa bo Velika Britanija prej obvestila o tem druge države članice skupnosti in da bi začela razgovore ob udeležbi drugih držav članic ZEZ. Britansko poslaništvo v Parizu je nocoj izjavilo, da prihaja omenjena informacija lz ((zanesljivih virov«. Dodaja, da je bilo dogovorjeno, da se ne objavi poročilo o omenjenem razgovoru. Tiskovni urad zahodnonemške vlade je nocoj sporočil, da je VVilson obvestil kanclerja Kiesingerja med svojim obiskom v Bonnu o francoskih predlogih. VVilson je Kiesinger-ju podrobno poročal o francoskem predlogu in je dejal, da je sporo zah na Goriškem. Bil je tudi predsednik novinarjev narodnih manjšin. Med dvema vojnama je ustanovil slovensko krščansko socialno zvezo in začel izdajati «Mali list«. Ko se je po vojni vrnil v Trst, se je začel znova politično udejstvovati in začel izdajati »Novi list«, kateremu je ostal odgovorni urednik do svoje smrti. v Pakistanu na dnevnem redu demonstracije in spopadi, ki so doslej povzročili kakih šestdeset mrtvih. Politični opazovalci so mnenja, da bo današnja predsednikova odločitev pripomogla k pomiritvi položaja v državi. skupno tržišče in da bi rajši vi- Čil Francozonl’ da bo 0 Predlo*ih del, da bi se to spremenilo v neke j obvestil Bonn in druge prizadete vrste svobodnejšega področja svo- i države. V Washingtonu izjavljajo, da je ameriška vlada zahtevala pojasnila v zvezi s trditvami o francoskem načrtu. V Parizu pa so nocoj objavili izjavo, s katero «v francoskih pooblaščenih krogih* izjavljajo, da de Gaulle ni med pogovorom z britanskim poslanikom izrazil drugačne orientacije, kakršna je tista, ki jo je označil v zadnjih letih. Glede trditve o predlogu za direktorij štirih pa pravijo, da je taka zamisel povsem nasprotna temu, kar je francoska vlada vedno izjavljala glede potrebne neodvisnosti vsakega naroda, in da zaradi tega ne potrebuje niti zanikanja. V Parizu se je canes nadaljevala razprava v skupščini zahodnoevropske zveze, nakar so z veliko večino izglasovali resolucijo političnega odbora, ki izraža zadovoljstvo nad ukrepi, ki jih je na nedavnih sestankih sprejo! svet ministrov, da določi redna pogosta posvetova nja med vladami, ki se tičejo mednarodnih odnosov, ter še posebno vabi francosko vlado na ta posvetovanja. Proti resoluciji so glaso vali golistični poslanci. Ogorčenje v Makedoniji zaradi bolgarske gonje SKOPJE, 21. — Izvršni odbor republiške konference SZDL Makedonije je izrazil na svoji današnji seji globoko ogorčenje in protest zaradi protimakedonske in protijugoslovanske gonje v Bolgariji. Na seji so ugotovili, da je val ogorčenja in protestov zajel vse kraje Makedonije. Izvršni odbor je namreč do sedaj sprejel protestna pisma skoraj vseh organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva v republiki in v skladu i zahtevami izraženimi v protestnih osnovnih organizacijah sklenil, da se o tej gonji razpravlja na prvi redni seji republiške konference. V poročilu, ki je bilo Izdano po seji, Izvršni odbor republiške konference SZDL Makedonije ugotavlja. da Bolgarija z grobim potvarjanjem zgodovinske resnice z ne-prizna-njem makedonskega jezika in kulture, z raznarodovanjem in a-similacijo makedonskega ljudstva v pirejski Makedoniji ponavlja staro igro na Balkanu iz časov, ko so si balkanski kralji in cesarji med seboj delili Makedonijo. Petindvajsetletni obstoj makedonske države, vsestranski družbeni, gospodarski in kulturni razvoj Makedonije, se poudarja v sporočilu, je makedonski narod uveljavil ne le kot enakopravnega člana jugoslovanske skupnosti temveč kot sodoben narod na Balkanu. Zato vsako zanikanje obstoja Makedonije poraja znane Imperialistične razprave o razdelitvi interesnih področij, ki ima lahko katastrofalne posledice na Balkanu. Pravilna je samo politika, ki je sposobna sprejeti realnost na Balkanu in Makedoncem v sosednih državah priznati narodne in človeške pravice ki so postale pridobitve svobodnega sveta. Izvršni odbor republiške -konference SZDL Makedonije daje polno podporo zunanji politiki o miroljubni koeksistenci jn dobroso-sednih odnosov, in Istočasno priznanje nacionalne posebnosti in suverenosti makedonskega naroda in odločno odklanja vse osvajalne zahteve po makedonskih krajih. Ajub Kan ne bo več kandidiral na predsedniških volitvah KARAČI, 21. — Predsednik pakistanske republike Ajub Kan je danes po radiu izjavil, da ne bo kandidiral na prihodnjih predsedniških volitvah, ki bodo v začetku prihodnjega leta. Predsednik, ki je star 61 let, je že deset let na vladi. V današnjem govoru je priznal, da je ljudstvo nezadovoljno z obstoječim volilnim sistemom ter napovedal, da bo sam predstavil narodni skupščini zakonski osnutek za njegovo reformo. Ajub Kan je tudi obžaloval «nevzdržr,o stopnjo nasi-!ja», ki vlada v državi, ter izrazil upanje, da bo skopaj z voditelji opozicijskih gibanj našel način za rešitev sedanje krize tei pripravil pot za potrebne ustavne reforme. Kot je znano, so že več mesecev Češkoslovaška vojaška delegacija v SZ MOSKVA, 21. — TASS je objavila vest, da je prispela v sovjetsko pre-totaieo češkoslovaška vojaška delegacija, ki jo vodi obrambni minister Džur, Delegacijo je na letališču sprejel sovjetski obrambni minister maršal G-rečko Obravnavali bodo okrepitev sodelovanja med armadami obeh držav. član sveta federacije in predsedstva centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije Edvard Kardelj in njegova soproga sta se na poti iz Rima v domovino u-stavila v Trstu, kjer sta bila gosta generalnega konzula S FR Jugoslavije ing. Marjana Tepine. Edvard Kardelj se je med svojim bivanjem v Italiji pogovarjal s predsednikom republike Sara-gatom, s predsednikom ministrskega sveta Marianom Rumorjem in z zunanjim ministrom Norini jem. Edvarda Kardelja in njegovo soprogo so na sedežu generalnega konzulata SFRJ v Trstu spreje l la pozdravili predsednjjf CK ZK Slovenije Franc Popit, predsednik skupščine SR Slovenije Sergej Kraigher, generalni konzul SFRJ y Trstu inž. Marjan Tepina in funkcionarji; konzulata. Ob tej priložnosti je Edvard Kardelj podal za tisk naslednjo izjavo: »Zelo sem bil zadovoljen z razgovori, ki sem jih imel z italijanskimi državniki. Razgovori so bili zares zelo prijateljski in odprti. Po vsebini smo se dotaknili najvažnejših vprašanj, ki so v Interesu obeh dežel, tako mednarodnih kot nekaterih dvostranskih. Med razgovori je prišla jasno do izraza pripravljenost ne samo na to, da je treba te odnose dalje gojiti in jih utrjevati, ampak da je treba prijateljsko sodelovanje med obema državama Carli v Moskvi MOSKVA, 21. - Guverner «Ban- vsestransko razvijati in mu dati ca dTtalla« Guido Carli je imel danes razgovor z ministrom za zunanjo trgovino Patoličevim o gospodarskih odnosih med SZ in Italijo. vse večjo intenziteto. Obe strani sta očitno pripravljeni na vse potrebne napore, da bi se taki prijateljski odnosi sodelovanja zares uspešno razvijali.« iiituiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiilfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiii,|,|||||lll|||l|l|l|l,ll|,|,|||lll|lll|||„|||l|l|g IZJAVE GLASNIKA ZVEZNE VLADE AHLEUSA Ostre reakdje v Bonnu zaradi manevrov v NDR Napovedane demonstracije ob priliki Nixouovega obiska v zahodnem Berlinu BONN, 21. — Glasnik bonske vlade Ahlers je na današnji tiskovni konferenci komentiral včerajšnje poročilo agencije TASS, po katerem bodo v začetku marca v NDR vojaški manevri sovjetskih in vzhodnonemških enot Dejal je, da je zvezna vlada predvidevala te manevre, ki jih pa smatra za »popolnoma nepotrebno demonstracijo ter za nepotrebno motenje berlinskega prebivalstva«. Ahlers je tudi trdil, da je Vzhodna Nemčija tista, ki skuša zaostriti napetost okrog Berlina, kar naj bi dokazovale tudi izjave šefa propagande NDR Nordena na tiskovni konferenci, ki jo je imel danes v vzhodnem Berlinu. Norden je bil namreč pozval ((evropske narode, naj se uprejo poskusom Bonna, da spremenijo status quo na kontinentu«. Trdil je tudi, da mir in varnost Evrope zahtevata, naj se zvezni predsednik ne izvoli v Berlinu, pač pa na zveznem ozemlju in dodal. da se bo NDR skupaj s SZ ln drugimi socialističnimi državami uprla provokacijam Bonna. V svoji tiskovni konferenci je bonski glasnik Ahlers tudi izjavil, da ni nobenega razloga, da bi zvezna vlada spremenila svoj sklep o sklicanju Bundestaga v bivši nemški prestolnici. Končno Je še izrazil zadovoljstvo bonske vlade, ker je Bila ZRN spreleta v posebno komisijo za razvoj OZN Kot je znano, se je SZ v preteklih uneh odločno uprla temu sprejemu ter .zagrozila, da bo odpovedala svole sodelovanje v komisiji, ko bi bila vanjo vključena tudi Zahodna Nemčija. Sovjetski predstavnik pri OZN Malik je danes protestiral pri U Tantu zaradi imenovanja ZRN v komisijo. Na prvi seji komisije, ki je bila sklicana za 25. februar, bo sovjetski diplomat vložil formalni protest. Medtem ko vzhodnonemški tisk danes znova polemizira posebno z zahodnimi velesilami zaradi njihove podpore nezakonitemu sklepu bonske vlade, so v zahodnem Berlinu študentske in levičarske organizacije napovedale masovne demonstracije oh priliki obiska v mesto ameriškega predsednika Nixo-na. Predstavniki zahodnonemških levičarskih gibanj so imeli danes tiskovno konferenco, na kateri so pozvali somišljenike, naj se zberejo 27. februarja, ko bo Nixon dospel v Berlin, v britanskem sektorju pred gradom Charlottenburg, kjer bo ameriški predsednik podpisal častno knjigo ter se sestal * berlinskim županom Sc.hUtzem. Sicer so zagotovili, da ne bo prišlo do nasilnih dejani, vendar so dodali, da bodo priredili manifestacije z dovoDeniem poticife ali brez njega ((Protestirali bomo nroti lutki ameriškega mononolističnega kapitalizma in proti vlogi svetovnega žandaria, ki io igralo ZDA. Ameriški imperializem ie naivečia nevarnost za človešto. Ameriški predsednik — so še brivili levičarski predstavniki — se ho moral na skrival vtihotapiti v mesto, kot chineški gangster z oboroženim spremstvom«. NOVI ELEMENTI V PREISKAVI 0 MARKOVIČEVI SMRTI? Med nizkim poletom nad Parizom slikali vse osamljene vile V eni od teh so ubili Markoviča? Zasliševanje Nathalie Delonove šele po 15. marcu PARIZ, 21. — Ima preiskovalni zaradi tega obvestila precej spre- sodnik Renč Patard kak nov element v rokah? To so se danes spraševali v Parizu, kjer z zanimanjem sledijo preiskavi o skrivnostnem umoru bivše telesne straže in tajnika filmskega igralca Alaina Delo-na Stevana Markoviča. Danes je namreč letalo celo popoldne letelo nad področjem Elan-courta v Yvelinesu, kjer so 1. oktobra lani našli ubitega Markoviča. Med nizkim poletom je fotograf posnel na filmski trak posesti in osamljene vile in hiše. V eni izmed teh so namreč po mnenju preiskovalnega sodnika verjetno ubili Stevana Markoviča. Te podatke je Patard prav gotovo našel v dolgem memorialu, ki ga je podpisala sestra v Hollywoodu ubite bivše telesne straže Delana Zorica Miloševič in ga je preiskovalnemu sodniku Izročil francoski časnikar revije «Detective». Nathalie Delon se ne bo mogla predstaviti preiskovalnemu sodniku Reneju Patardu v Versaillesu pred 15 maroem. To je namreč javil Igralkin menažer preiskovalnemu sodniku, ki je pripomnil, da se Nathalie ne bo mogla vrniti v Francijo, dokler ne bodo zaključili snemanje filma v Rimu, to se pravi približno sredi marca. Domnevajo, da bo moral Patard iiiiimiiiimuuviiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiinfiiiiiiiiiiiiiiii Obvestilo Narodne banke SFRJ ZAPADLA VREDNOST NEKATERIH BANKOVCEV Lam novembra je Narodna banka Jugoslavije dala v obtok nove bankovce po 50 in 10 dinarjev, v marcu letos pa bodo prišli v obtok novi bankovci po 5 dinarjev. Hkrati je Narodna banka Jugoslavije sklenila vzeti iz obtoka stare bankovce po 5.000, 1.000 in 500 starih dinarjev. Ker se ob tem morda vendarle pojavljajo nejasnosti, ponovno pojasnjujejo, kateri bankovci še vedno veljajo za zakonito plačilno sredstvo. Od 1. januarja letos niso več zakonito plačilno sredstvo bankovci po 5.000, 1.000 in 500 starih dinarjev, ki so bili izdani 1. maja 1055 ali 1. maja 1963. Vse te bankovce lahko redno zamenjujete v vseh bankah in poslovnih enotah službe družbenega knjigovodstva do 30. junija letos. Bankovci po 50. 10 in 5 novih dinarjev, ki so prišli v obtok konec decembra 1965, ostanejo še vedno zakonito sredstvo in imajo enako veljavo kot novi, pravkar izdani bankovci. Novi bankovci po 50, 10 in 5 dinarjev se razlikujejo od starih v tem, da so na njih vsa znamenja napisana v latinici, cirilici in v jezikih vseh jugoslovanskih narodov — kakor na rdečih bankovcih po }00 dinarjev, ki so prišli v obtok aprila lani. Poleg tega so nekoliko manjši in imajo popolnoma spremenjeno hrbtno stran, ki je enaka hrbtni strani bankovcev po 100 dinarjev, seveda z ustreznimi oznakami posameznih vrednosti bankovcev. Stari ln novi bankovci po 50, 10 in 5 dinarjev imajo torej enake podobe na levi strani lica, se pravi bankovec po 50 dinarjev — ranjenega borca in kosovsko dekle, bankovec po 10 dinarjev — žele-zarja v azbestni zaščitni obleki ob plavžu, bankovec po 5 dinarjev — kmetica s srpom v roki in žitom v ozadju. Tudi papir je ostal enake vrste, barve so ostale iste: modra, rjava in zelena, le njihov ton je nekoliko svetlejši. meniti razpored zasliševanj, ki ga je že sestavil za prihodnji teden. ZARADI NENADNE ODJUGE Plaz na železniško progo Nova Gorica-Jesenice LJUBLJANA, 21. — Gosta megla, ki je zmanjšala vidljivost samo na 20 metrov in velika brozga, ki jo je na cesti povzročilo deževje, je močno ovirala danes promet na cesti Zagreb - Reka. Megla je ovirala promet tudi na cesti Reka-Ljub-ljana-Trst in drugih cestah Istre ter plovbo v Kvarnerskem zalivu. Prometni organi opozarjajo voznike, da vozijo zelo oprezno na vseh primorskih cestah in na Jadranski magistrali, ker je deževje močno namočilo zemljo, ki skupno s kamenjem pada na ceste. Čiščenje snega na Gorskem Kotorju le počasi napreduje, ker so snežni zameti ponekod visoki do šest metrov. Sneg je danes zahteval tudi prvo žrtev. V Plescih blizu Cabra je sneg, ki je padel s strehe šole, ubil 10-letno Marijo Krulič. Zaradi odjuge je plaz padel na železniško progo Nova Gorica - Jesenice nedaleč od jugoslovansko -Italijanske meje. Plaz je zgrmel na lokomotivo, ki je iztirila, zaradi česar je bil ves promet prekinjen. Predvčerajšnjim je bilo precej zastoja na cestah. Na cesti Postojna - Ljubljana je dolga kolona avtomobilov rabila za pet kilometrov poti nad štiri ure. Na področju idrijske občine je bil predvčerajšnjim ustavljen ves promet. Zaradi snežnih plazov avtobusi niso mogli pripeljati delavcev iz Cerknega in Črnega vrha na delo v rudnik. Tudi s Tolminskega ni bilo nobenega avtobusa. USPEHI IN SPODRSLJAJI MOJSTRA VOHUNA ALLENA W. DULLESA Centralna obveščevalna agencija ZDA je hotela in še hoče povsod imeti prste Ponesrečen poskus invazije na Kubo - Kennedy spravil Dullesu s stolčka direktorju Sedemletni Sergio Rangoni, ki je preživel nesrečo v Bologni, kjer je eksplozija razdejala štirinadstropno stavbo in pokopala pod ruševinami 10 stanovalcev. Včeraj je bil v Bologni pogreb žrtev, med katerimi je tudi otrokov oče, od 12 ranjenih pa jih je 6 že zapustilo bolnišnico ■ IMIIIIIMIIIIIIIIIlIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllimiilllUllllllllIillliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiililillI Kubanska protiletalska obramba je dobro zrešetala letala in izgube so bile velike. Kubanski delegat v OZN je dvignil pravi vihar Zuniga so v Miamiju takoj skrili pred reporterji in povedali novinarjem samo njegovo zgodbo. Ves ameriški tisk je priobčil sliko letala (z luknjami v trupu) in slavil Zuniga in njegove tovariše kot junake. Toda nekaterim novinarjem je začela stvar smrdeti. Eden izmed njih je ugotovil, da so luknje v letalu pokrite s sajami in oljem, kakor da so stare. Ko si je natanko ogledal kabino, je ugotovil, da je streha iz kovine, Castrovi B-26 pa so imeli svod iz ! pleksiglasa. Tudi strojnice v Zuni-| govem letalu so bile drugače pri-I trjene in postavljene kot v Castro-| vih bombnikih. (Ta novinar je bil j precejšnji strokovnjak za take reči.) Bile so še druge «malenkosti», j ob katerih se je nekaj bistrih novi-] narjev zamislilo. In ta dvom je iz-| rekel tudi najvplivnejši ameriški dnevnik «New York Times* Potem je škandal hitro naraščal. EDINSTVEN PODVIG V DVEH NEWYORŠKIH BOLNIŠNICAH Istočasno je več skupin kirurgov presadilo kar štiri vrste organov V Torrenceu v Kaliforniji nova uspešna presaditev srca in obisli NEW YORK, 21. — Zdravstveno stanje štirih moških in dveh žensk, katerim so presadili srce, obisti, jetra in oči iste osebe, 57-letnega moža, je zadovoljivo. Vrsta presaditev, ki so jih izvedli včeraj v dveh newyorških bolnišnicah — «New York Hospital« in «Memorial Hospital« — se je zaključila sinoči ko so 50. in 64. letnima može- VPRAŠANJA IN ODGOVORI Poviški pokojnin za nesreče na delu Poviške bodo začeli izplačevati že v tem mesecu Že v mesecu avgustu smo na tem mestu pisali, da so predvideni poviški invalidskih pokojnin zaradi nezgod na delu (ali kot se Jim uradno pravi rente zaradi nezgod na delu), ki jih izdaja zavod INA-IL. V zvezd z našim takratnim pisanjem smo dobili pritožbo nekega čitatelja, ki je zaman čakal na omenjene poviške in nam očital, češ, kaj pravzaprav pišete, ce od tega ni potem nič, Mi smo seveda takrat omenili, da so poviški predvideni s 1. julijem 1968. leta, da pa bo preteklo nekaj časa preden bodo začeli izplačevati prav zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Danes lahko zapišemo, da bodo z mesecem februarjem končno začeli izplačevati gornje poviške in bodo zainteresirani prejeli tudi zaostanke od 1. julija lanskega leta Poglejmo sedaj kako so bili ti po viški določeni. Za delavce v industriji se pokojnina (ali renta) zaradi nezgod na delu in poklicnih bolezni zaračuna v določenem odstotku (odvisno kakšen je pri delavcu odstotek Invalidnosti) na višino plače, katera pa je omejena na minimalen in maksimalen znesek. Primer: Ce je nekdo, ki je postal zaradi nezgode na delu invalid, zaslužil 2 milijona letno se mu odgovarjajoči odstotek ne zaračuna na 2 milijona, temveč na maksimalen znesek, ki ga določa Sevemovietnamski predsednik Hočiminh se je udeležil praznika dreves, U sovpada s «tetom», to je vietnamskim novim letom zakon. Isto tako se tistim, ki imajo zelo nizke plače odgovarjajoči odstotek ne zaračuna na plačo, temveč na minimalni znesek, ki ga predvideva zakon. V tem smislu se za triletno dobo 1. Julij 1968 - 30. junij 1971 industrijskim delavcem povišajo maksimalne plače od 1 milijona 60.000 lir na 1.265.000 lir letno, ter minimalne plače od 570 na 680 tisoč Ur letno. Glavna ugodnost tega poviška je predvsem za delavce z nizkimi plačami, kajti tako jim je zagotovljen vsaj tisti minimalni znesek. Nadalje so za delavce v industriji predvideni sledeči poviški: Za zavarovance do leta 1964 (vštevši 1964 leto) se vse pokojnine povišajo za 19,35%, za zavarovance Iz leta 1965 se pokojnine povišajo za 12,56%, za zavarovance iz leta 1966 pa za 4,68%. Za zavarovance Iz leta 1967 in čez pa niso za sedaj predvideni nobeni poviški. Za kmečke delavce obstaja ena sama po zakonu določena višina plače, na katero se zaračuna odgovarjajoči odstotek pokojnine Ta plača se poviša od 590 na 715 tisoč Ur letno za kmečke delavca obeh spolov, ki imajo več kot 16 let starosti, ter od 345 na 415 tisoč lir letno za kmečke delavce, ki imajo manj kot 16 let. Vse pokojnine zaradi nezgod pri delu kmečkih delavcev, ne glede na to, ko so bile izdane, se povišajo za 20%. Pokojnina se poviša še za nadaljnjih 5% za vsakega družinskega člana, ki ga ima zavarovanec v breme. Kako pa se bodo te pokojnine začele izplačevati? Predvsem se bo večina pokojnin spremenila iz dvomesečne v mesečno pokojnino prav zaradi njih poviška. S februarjem bodo izplačaU vse zaostanke pokojnin od 1. julija dalje ter meseč no pokojnino za februar, zaračunano po novem povišku, vsem tistim, ki so do danes prejemali mesečno pokojnino. V marcu bodo izplačaU vse zaostanke ter pokojnino za marec, zaračunano po novem povišku, vsem tistim, kd se jdm dvomesečna pokojnina spremeni v mesečno. Z aprilom pa bodo izplače-vaU vse zaostanke ter pokojnino za marec in april, zaračunano po novem povišku, vsem tistim, ki bodo nadaljevali s prejemkom dvomesečne pokojnine. Tako, čeprav z več kot polletno zamudo, so končno začeli izplače vati tudd poviške na pokojnine za radi nezgod na delu. Isto kot socialni zavod INPS je tudi zavod INAIL v stalnem finančem deficitu, ki se mu leto za letom veča. Delavci delajo še vedno v takih pogojih, da so podvrženi raznim nesrečam in poklicnim boleznim, ki so vsako leto višji. V letu 1967 je bilo v ceU državi skupno 1 mdU-jon 555 tisoč nesreč na delu Jasno je torej, da se z višanjem nesreč tudd višajo stroški zavoda INAIL, ki jim ne more več biti kos. ma presadili oči. Š tem posegom so dosegli dva rekorda: število presajenih organov in presaditev srca v bolnišnici, kjer «darovalec» ni umrl, temveč so njegov organ prenesli iz ene v drugo kliniko. Brž, ko so uradno ugotovili smrt 57-letnega moža, ki je umrl zaradi raka na možganih in ko so dobili dovoljenje svojcev, je skupina kirurgov odvzela jetra in jih presadila v 27-letno žensko, ki ji je rak uničil ta organ. Istočasno so kirurgi «Memorial Hospitala« javili kolegom, da imajo na razpolago srce. To se je dogajalo ob 21. uri. Dva kirurga iz «New York Hospitala® sta z vso naglico odšla drugo bolnišnico in po štirih urah operacijskega posega, sta imela v rokah srce pokojnika, ki sta ga v teku nesla po podzemskem hodniku, ki povezuje obe bolrfišni-ci, ter ga presadila v 36-letnega pacienta. Do sedaj še nikoli niso prenesli srce iz ene v drugo bolnišnico in nikoli ga še niso mogli ohraniti več kot 20 minut po odvzemu. Ponoči so drugi kirurgi «New York Hospilala® odvzeli obisti ter ju presadili v 19-letnega fanla in 38-letno žensko. Vedno v isti bolnišnici so drugi zdravniki operirali dva slepca in jima presadili oči pokojnika. univerza, je poljski tisk ožigosal kot organizatorja študentovskih demonstracij za dosego intelektualnih in demokratičnih svoboščin. Kmalu po demonstracijah so Zam-browskega aretirali in ga sedaj postavili pred sodišče. Iz sodnih krogov se Je zvedelo, da so Zambrow-skega obsodili zaradi klevetanja poljske države. Kaže, da so sodniki zavrnili obtožbo razširjevanja brošur, ki so lažno opisovale položaj na Poljskem In drugih komunističnih državah. ZARADI srčnega napada Cesca Baseggia nujno sprejeli v bolnišnico MESTRE, 21. — Znanega odrskega umetnika Cesca Baseggia so morali nujno sprejeti v bolnišnico «Umberto L> v Mestrah. 72-letnemu Baseggiu je postalo nepričakovano slabo (igralec nastopa v filmu, ki ga snemajo v Recoaro Terme), zaradi česar so ga odpeljali v bolnišnico v Vicenzo. Igralec pa je vztrajal, da ga odpeljejo v Mestre, kar so mu tudi ugodili. Ker niso korpus prišel ob dober glas. Leta 1967 je izbruhnil nov škandal. Na dan je prišto, koliko revij in časopisov doma in po svetu v celoti ali delno podpira CIA. Seveda ne naravnost, ampak po najrazličnejših kanalih, tako da ni mogoče zlahka ugotoviti, od kod prihaja denar. Tudi v tem primeru marsikateri urednik resnično m vedel, da ga posredno financira CIA. Skratka, teta CIA je zelo radodarna, če ugotovi, da se ji radodarnost splača. Če pride kaj na dan, se oglasijo njeni zagovorniki ki pravijo, da so Rusi prav takšni in da se klin s klinom izbija Glavni stan CIA je v Langleyu v gozdovih zvezne države Virginije nedaleč od Washingtona. V nova velika poslopja se je osebje CIA vselilo leta 1961. Tukaj je poveljstvo za vse operacije, tukaj poteka tudi tisto vsakdanje, sistematično in natančno delo, ki obsega od 80 do 90 odstotkov obveščevalne dejavnosti. Vsakršni podatki — vojaški, politični, gospodarski, znanstveni, industrijski — so dobrodošli. Morda sa- zbrala pomembne zdravstvene P?" datke o njem tako, da je ukrad* pacientov urin iz bolnišnice. * . morski strokovnjaki CIA so na temelju svojih računov u6°\_ vili, kdaj so Rusi poslali prvo šiljko orožja na Kubo, ko sovjet5" ladja še ni »nnneHia črnega m« kov jemljejo — prav tako kot njihovi sovjetski «kclegi» na drugi strani — iz tujih časopisov, znanstvenih revij, industrijskih publikacij, poročil drugih ministrstev in obveščevalnih služb in tujih radijskih postaj, ki jim prisluškujejo postaje CIA po svetu. Obveščevalni oddelek je razdeljen na zemljepisne odseke, v katerih delajo stalno zaposleni specialisti vseh panog in disciplin — jezikoslovci kemiki, fiziki, biologi, geografi, inženirji, psihiatri in celo agronomi, geologi in gozdarski inženirji. Ti izvedenci na primer napovedujejo, kako dolgo bodo še živeli pomembnejši politični voditelji na svetu. V primeru nekega voditelja, ki se je zdravil na Dunaju, je CIA Imeli na razpolago postelje, so mu Do sedaj so naenkrat presadili le ležišče pripravili v pisarni prima-tn organe. Zdravniki pravijo, da ’ lahko teoretično presadijo, pri čemer ne računajo na oči, kar 17 organov. Razen redkih izjem te hranijo le malo časa in je matematično nemogoče najti v tem kratkem obdobju 17 oseb v istem mestu, katerim bi lahko odvzete orga- ne presadili. Se posebno, ker morajo biti krvne skupine sorodne s skupino darovatelja TORRANCE (Kalifornija), .21. — Kalifornijski trgovec, 58-letni Charles Nevvell, ki mu je huda srčna napaka že leta in leta grenila življenje, ima od včeraj novo srce. To ie pripadalo mladi ženski, ki je po hudem sporu z možem napravila samomor. Operacijo so včeraj uspešno izvedli kirurgi «Harbor General Hospital« v Torranceu, Srce, ki so ga presadili Nevvellu, je pripadal 23-letni Shirley Ann Highhousc, ki si je po ostrem sporu z možem pognala v glavo kroglo samokresa kal. 22. Nekaj ur kasneje, je mlada žena podlegla poškodbam, njen mož pa je privolil v odzvem srca in obisti. Slednja organa so presadili v mladega fanta in preiskovalcu okrajnega tožilstva. ZARADI ČREVESNIH MOTENJ Harry Truman pod zdravniškim nadzorstvom KANSAS CITY, 21. - Sinoči so morali sprejeti v «Medičal Center» Kansas Cityja bivšega predsednika ZDA Harryja Trumana. Kaže, da so ga morali sprejeti pod zdravniško nadzorstvo zaradi želodčnega in črevesnega katarja. Njegovo stanje je zadovoljivo in vse kaže, da bo ostal v bolnišnici le nekaj dni. Danes je bivši ameriški predsednik že vstal s postelje, zaužil nekaj hrane in prečital nekaj časopisov. DVE LETI ZAPORA V Varšavi obsojen sin bivšega člana politbiroja KP VARŠAVA, 21. — Sodišče je obsodilo na 2 leti zapora 33-letnega sina bivšega člana politbiroja poljske komunistične partije Antonija Zambrowskega. Njegovo ime se je pojavilo na politični pozomid med lanskim: marčnimi demonstracijami študentov v Varšavi. Zambrow-skega, ki Je poučeval ntt varšavski rija prof. Giovanndja Zanotta, kjer so iz previdnosti postavili, predvsem zaradi možnosti ponovnega srčnega napada, tudi streho s kisikom. Proti večeru se je Baseg-giovo stanje nekoliko izboljšalo. Z Invazijsko ladjevje se je bližalo Ku- mo kaka petina informacij prihaja bi. CIA je rotila predsednika Ken-1 0d agentov iz tujine. Večino podat nedyja, naj dovoli še eno bombar-diranje Kube, da ne bo Castrovo letalstvo preprečilo invazije, ki bi se morala začeti naslednje jutro. Ken-nedy je ostal neomajen. Nobenega bombardiranja več. In potem je sledilo neogibno: poskus invazije v Zalivu prašičev je popolnoma propadel. Allen Dulles se je moral posloviti od direktorskega stolčka in predsednik Kennedy je začel široka posvetovanja, kako bi najbolj ukrotil CIA in jo postavil pod neposredno nadzorstvo vlade. Med drugim je strogo zaukazal, da mora CIA v tujini obvezno obveščati ameriške veleposlanike o vsem, kar počenja razen v redkih, izjemnih primerih, ko ima za to pooblastilo z najvišjega mesta. Polom v Zalivu prašičev je seveda zameglil številne «uspehe», ki jih je dosegla CIA, in dragocene podatke, ki jih je dala ameriškemu vodstvu. CIA se zanima za vse. Za to, kdo je novi policijski šef v Mozambiku, kakšna je najnovejša pogodba med Albanijo in Kitajsko, kakšno je zdravstveno stanje vseh pomembnejših politikov na svetu, predvsem sovjetskih. In se za marsikaj drugega. Leta 1960 so agenti CIA kot nevojaški svetovalci* polnili volilne skrinjice v Laosu s ponarejenimi voiil-nicami in organizirali krajevne vstaje, da bi postavili na oblast generala Fumija Nosavana. CIA je bila tista, ki je po nasvetu vietnamskega cesarja^ Bao Daja odkrila Ngo Dinh Diema v nekem samostanu v Belgiji in ga postavila na oblast v Sajgonu. Odveč je pripomniti, da ga je potem tudi strmoglavila. Agenti CiA so se v Britanski Gvajani borili proti dr. Ja-ganu in njegovim somišljenikom. Nekatere izmed njih so baje tudi spravili s sveta. Zato so začeli pri-p.sovati CIA najbolj neverjetne pustolovščine, toda resnične so bile dostikrat bolj neverjetne od neresničnih. Vendar ljudje po svetu niso tako neumni. Če na primer v Nigeriji ugotovijo, da stanuje neki nižji usiužoenec ameriškega veleposlaništva v dosti razkošnejši vili od veleposlanika in da ima očitno tudi več denarja, znajo iz tega sklepati, koliko je ura Toda CIA ni dejavna samo po svetu. Doma v ZDA se je infiltri- zapustila črnega (nu ja. Antropologi CIA preučuj«" običaje in miselnost najbolj daljenih plemen na svetu, njimi tudi — iz razumljivih razS. — gorskih plemen v Laosu in namu. Neka uslužbenka CIA ni lala drugega, kakor da je zt>iry vse podatke o predsedniku Sukam ’ «Dobesedno vse podatke*, kakor 1 dejal neki predstavnik CIA-Sodobne obveščevalne službe, Pr sebno službe obeh super sil ZDA 1“ ZSSR — so podobne starogrške®1 bajeslovnemu Argosu,' ki je in\ sto oči. Celo takrat, ko je ®P ’ ni imel vseh oči zaprtih. Sodo®® mu Argosu rastejo z vsakim dne« nove oči. Te oči zdaj celo kroži v vesolju nad nami in nas op*1 jejo. Ljudem v dušo in srce se vidijo. Takšnih oči še niso iznaf" Morda jih bodo. če pa jih tudi®" do, prihodnosti ne bodo razvozi®3” ker je prav tako muhasta ka* človeška narava in naključje. Teo* dvema pa tudi rojeni vohuni, kaj® šen je bil Allen Dulles, niso WASHINGTON, 21. — Nad ^ policijskih agentov je oblegbF stavbo v severnem predelu shingtona, kamor se je neki kar zaprl v stanovanje v šes** nadstropju in streljal na Agenti so se poslužild dimnih 6°^, in ko so vdrli v stanovanje so šli neznanca že mrtvega. namreč napravil s strelom iz samomor. V stanovanju so ® ^ tudi trupli dveh žensk, ki F11 f). neznanec utail. Baje je neznanec ^ nil štiri policijske agente, od, terih naj hi eden podlegel P0®* bam. «iiiailii>fitmiiai«iiiiii«iiiiiaiMiaiaiiiiiiiiiaiiiii,iiiiiiitii«ii,,ititfniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii«iiiiiii>i|lia,ll< Zveriženi stolp na Nanosd F \J •... \ >/X .fc**1 -■ v - - ~ . V ^ \ * f * > ' ' < / <4 V . .S< F FF: F . ; ■ V>( ■'! , ; 7. 7 -7" - ' ,(,F' ' $ / F-FF 4% ~ f . — ■/ *' , **■ F ' ,:-.F,F7;:v; _ . ; F: . r $ - :7 :F:?77; 'FF; FF >*77 ■ vseh strani prihajajo brzojavke z voščili za skorajšnje okrevanje, kar; rala v številne organizacije in usta- je presenetilo Baseggia, ki je izjavil, da se dobro počuti in da bo kmalu nadaljeval z delom. V bolnikovo sobo puščajo le sorodnike, medtem ko novinarjem, televizijskim snemalcem in fotografom niso dovolili vstopa. nove, včasih tako spretno, da voditelji teli ustanov niti niso vedeli za to. Vrinila je svoje agente med člane tako imenovanega mirovnega korpusa, ki pošilja po svetu mlade Američane delat v Dežele v razvoju. Ko se je to razvedelo, je mirovni 4. februarja je močna burja uni-1 ne obremenitve, saj je zaled^ čila antenski stolp televizijskega oddajnika na Nanosu, zaradi česar vse te dni nismo mogli slediti slovenskemu in jogoslovanskemu sporedu. Oddajnik so sedaj za silo popravili in oddajam z onstran meje ponovno lahko sledimo. Skoda je bila ogromna in zaradi slabih vremenskih razmer na Nanosu je niso mogli še ugotoviti. Razdejano področje si je ogledala tudi veččlanska komisija, ki je ugotovila, da so viharni sunki s hitrostjo nad 200 km na uro odlomili stolp v višini 19 m od tal in ga prevrnili v južno smer proti prepadu. Omeniti je tudi treba, da je sneg povzročil prekomerne in nepričakova- cel stolp z antenskimi sistenP^ ^ tl sistemi, ki so bili montira*” južni strani, so se prelomili **? ^gii formirali, tako da so posamezzu • stolpa in antenskih sistemov , padli ter so jih našli razmetan , u pobočju. Kar je ostalo na s^10tl je bilo poškodovano ali v jil uničeno. Pri padcu stolpa J ^1 poškodovan tudi jugozahodm strehe oddajniške zgradbe. ^\» Komisija, ki je 7. t. m. P°%,d8: v Ljubljani zapisnik o ogledu * ki jo je burja povzročila tri ^ prej ob 23.27, je po vsestral7V3ld ogledu ugotovila, da poško® V)10 stolp ni več sposoben za P°P ^ in da ga bo treba zameto Informacije turistične zveze Slovenije , gorenjska V Ratečah - Planici imajo dovolj prostih postelj v Domu v Planici, v penzionu Gorenjka ter gostiščih Mojmir, Pr) Minci In Pri žerjavu. Pri zasebnikih imajo približno 100 prostih postelj. Planinska koča v Tamarju je oskrbovana. Vlečnica v Planici obratuje. Dom Počitniške zveze na Srednjem vrhu nad Gozd Martuljkom hotel Krona in zasebniki. Pri zasebnikih imajo proste postelje tudi v Poljanah, Gorenji vasi, Selcah. Železnikih in v Sipici. V Trebiji ima hotel Dom pod Planino 40 prostih ležišč. Prav tako Litostroj-ski dom na Soriški planini. Prosta ležišča Imata tudi planinski postojanki na Starem vrhu in na Lubniku. Prireditve: Na Krvavcu bo danes ob 10. uri občinsko sindikal- K 'smSUJ’ gffZf&SSS; za člane Počitniške zveze pa 20,-din. V Mojstrani imajo prosta ležišča gostišče Pod Kepo in zasebniki. Smučarska vlečnica redno vo-zj vsak dan od 9. do 17. ure. Na Planini pod Golico in smučarskem domu na Črnem vrhu ter na Jesenicah in v okolici imajo dovolj prostora v vseh prenočninskih o-bratih. V Bohinju imajo prostor hoteli Zlatorog, Stane žagar m Ski hotel na Voglu; prav tako imajo prostor pri zasebnikih in to okrog 200 postelj. Tudi hotel Pod Voglom ima proste postelje od danes naprej, isto hotela Jezero in Triglav. Na Pokljuki imajo dovolj prostih postelj vila Jelka in Šport hotel, žičnica na Voglu In v Bohinju normalno In redno vozijo. Na Voglu je okrog 4 m snega. Tudi smučarski vlečnici na Pokljuki vozita. Na Bledu je dovolj prostora v hotelih in v zasebnih turističnih sobah, žičnica na Stražo ne obratuje. V Tržiču in Podljubelju imajo dovolj prostih postelj v gostiščih in pri zasebnlKih Na Ljubelju imata proste postelje hotela Gami Panorama ter Dom na Zelenici, žičnice na Zelenici redno obratujejo, prav tako smučarska vlečnica v Tržiču. V Tižiču je stalno odprto drsališče. V Kranju je prostor v obeh hotelih in pri zasebnikih. Prostor je tudi v Domu na Joštu, v Preddvoru, na Jezerskem In na Krvavcu, žičnice na Krvavcu redno obratujejo. V Skorji Loki ima nekaj prostih postelj Na Smarjetni gori nad Kranjem bo jutri, 23. februarja, ob 9. uri II. sankaško tekmovanje za sindikalno prvenstvo. Plesna zabava bo danes In jutri v hotelu Pošta na Jesenicah ter jutri v Domu pod Golico. V Bohinju imajo v hotelu Zlatororg ples vsak petek in vsako soboto, v Skl hotelu na Voglu pa vsako sredo in soboto. V hotelu Jezero Imajo nastop folklorne skupine vsako sredo; v 1-stem hotelu je odprt bar vsak dan, razen ponedeljka. LJUBLJANA Z OKOLICO V Ljubljani imajo prostor še v hotelih Slon In Turist. Hotel Lev je zaseden 27. in 28. t. m. hotel Bellevue od 25 ,do 28. februarja, hotel Ljubljana transport pa je zaseden samo danes. Zaseden je tudi hotel Ilirija. Dovolj prostih postelj pa imajo v zasebnih turističnih sobah; rezervacije sprejemajo potovalne agencije in Turistični informacijski biro, Ljubljana, Titova 11. Proste postelje imajo v motelu Medno in v gostišču Cirman v Mednem. Prostor je tudi v Domu na Kureščku. Prostor imajo v hotelu Planika in v domu na Starem vrhu v Kamniku ter v Domu v Kamniški Bistrici. Na Veliki planini ima hotel Šimnovec dovolj prostih postelj. Prostor 1-majo v gostiščih in pri zasebnikih v Domžalah in v Litiji. Na Vrhniki Imajo proste postelje v hotelu Mantova in pri zasebnikih. Vrhnika je izhodišče za smučišča na Zaplani, Ulovki in Jamniku, kjer o- bratuje smučarska vlečnica. Cesta je plužena. Na teh smučiščih je okrepčevalnica in prenočišče za tri osebe. Na Vrhniki ob Tržaški cesti je uporabna 35 m smučarska skakalnica v neposredni bližini je gost.šče s prenočišči. Proste postelje imajo v Logatcu v hotelu Krpan in pri zasebnikih. Prostor je tudi v Hotederščici, v Rovtah in v turističnem domu na Goropekah. Prireditve: V Lljubljani bo v Hali Tivoli od 28 februarja do 9. marca svetovno in evropsko prvenstvo v hokeju na ledu za skupino «B». V Ljubljani Je v slovenskem etnografskem muzeju razstava ((slovensko ljudsko kiparstvo od 15. stol. do današnjih dni». Stalne razstave so tudi v Narodnem muzeju, Prirodoslovnem muzeju, v Zemljepisnem muzeju, ter v Muzeju ljudske revolucije. V Moderni galeriji je odprt oddelek slovenskih slikarjev impresionistov in retrospektivna razstava slikarskih de! Marja Preglja. V Mali galeriji razstavlja Janez Bernik. V Mestni galeriji pa je razstava Majde Kurnikove. V Hall Tivoli bo 24. februarja hokejska tekma Jugoslavija - Romunija, 23. februarja pa bo tekmovanje zimske rokometne lige. 26. februarja prav tako v Hali Tivoli tekma za pokal evropskih košarkarskih prvakov med Olimpijo in TSC (Berlin) DOLENJSKA Dovolj prostora je v hotelu grad Otočec na Otočcu ter v šmarjeških ln Dolenjskih Toplicah, dočim i-majo Cateške Toplice samo nekaj prostih ležišč v depandansi. Proste postelje imajo tudi v obeh hotelih v Novem mestu, v hotelu Lahinja v Črnomlju, v hotelu Bela Krajina v Metliki ter v motelu v Trebnjem. Proste postelje imajo tudi v gostišču v Sevnici ter v gradu Mokrice, kjer nudijo gostom vožnje s sanmi s konjsko vprego. IzaAIAA« „ Na Mariborskem Pohorju v domovih in hotelih dovo1^’^- Gorjancih sta še vedno zaPr^a' ŠTAJERSKA lal9j 0 lorju ‘ pjo* V UUiliUVHl lil ITJUSiUl dDVO J stih postelj, le Pajkov dom J seden Pohorska vzpLn.ača aja obratuje. Tudi v Mariboru 1 dovolj prostih postelj v v set jj telih in pri zasebnikih Pr0 ptuju’ tudi v hotelih ln gostiščih v‘ncl1 v Slovenski Bistrici, v 11 na Pohorju ter pri zasebni® Lenartu v Slovenskih gori^jFoi' Na Celjskem turističnem 0..h f ju imajo dovolj prostih ifl zdraviliščih, hotelih, gostiscu vi pri zasebnikih. Odprti so na gon Oljki, Svetini ter o in Mozirska koča Cesta na kočo je enosmerna in Je uporaba snežnih gum ali v| et' Redno obratujejo smučarske M)!, niče pri Celjski koči, na ^Qor v Libojah, na Ljubnem. » vj 1® njem gradu, v Mozirju, v Solu® V pri Mozirski koči na c5oltvj'ast'' Celju Je odprto drsališče v % d® nem parku vsak dan od lu-,. o® 12. ure ter od 13 45 do 16-*J p» ponedeljkih sredah In PetK.’ rej^ od 9.15 do 2115 ure za drsalce. V Laškem in na sta odprta pokrita kopalna na s termalno vodo. POMURJE V Radencih imajo dovolj Pr gir flj v zdravilišču Radens^cs*1 tina In pri zasebnikih. V po' Soboti imajo dovolj prostora ^0 telu Diana in Zvezda. Pra jeoli1' v hotelu Grozd v Gornji " g® Prosta ležišča imajo tudi v jjti' stlščih Prlek In Jeruzalem tornem, v hotelu Park V L tfo' v zasebnih turističnih soban aSe\)e ravskih Toplicah (letoviško V pa Je zaprto). Nekaj P!?f.čke!®; &1«,1 Prireditve: V Murski =0Dnl»I,7 danes ob 20. uri v hotelu --** Prosta ležišča imajo tudi vsi pla-t zabavni večer z nastopom ,gr» ninskj domovi na Dolenjskem, le Kesovije in Mira Ungarj»> domova Miklavž In Gospodična na I kvintet Branka Bulajlča. TISKOVNA KONFERENCA TAJNIKA CALEFFIJA Akcija «Federbraccianti» za reforme v poljedelstvu Vprašanja zaposlovanja in namestitev ■ Nasprotovanje Mans-h olto vemu načrtu ■ Kooperacija in druge zadružne oblike 26. do 30. marca bo v Rimu nedržavni kongres organizacije j^bedelskih delavcev »Federbrac-tianti _ CGIL». Napovedal ga je Predvčerajšnjim generalni tajnik ®aiiene organizacije, Giuseppe /dpffi, in sicer na tiskovni kon-PpPPci. organizirani na sedežu v ,|L v Rimu, ki so ;i prisostvo-a'i številni časnikarji. j”a konferenci je Caleffi zelo Psežno pojasnil in prikazal vpra-^Pja oziroma teme, ki bo o njih azDravljal kongres, začenši od ,nalize stanja, se pravi od polo-ajp> ki se v njem zadevna kate-^'.ia nahaja, položaja, ki ga še tdno označujejo izredno nizke vezde, neustrezne in pomanjkljiv e oblike socialnega zavarovanja, lri,ll"iini„ m,,,!, Il( n m,,,,,,,!,!,,,, mnnnvmiiini Oče, povej mi kaj je vojna? Ameriški letalski major Vittorio “°Jasuonno je v Vietnamu opravil skK6t° drznih in nevarnih letalci podvigov Vsakokrat se je d*l živ in v priznanje mu je bilo piljeno marsikatero odlikovanje, leta ? dne pa se z bojnega po-.j ni več vrnil Vrnili so se vsi Jugovi tovariši, toda on ne: sku- Pai s svojim reaktivnim letalom je plameneča bakla treščil na kot j. sredi brezmejne vietnamske . Pngle. Za njim so ostala samo jj*8°ya pisma, ki jih je pisal svo-r®1. sinovom. Med temi je najbolj Pimivo zlasti eno. Napisal ga je . ?Jim trem sinovom, ki obisku-£°. katoliško šolo v Wichiti v dr-^'_Kansas. Sin Kenneth mu je za ,p2le zastavil naslednje vprašanje: v ?VeJ mi, prosim te, kaj je to s ®a?» Nakar mu je oče, ki ga je .ort ugrabila prav v trenutku, ko njegov vojaški role imel poteči, , E”sal: «žolim ti raje povedati, _,v°jna ni. Nikakor ni slavno de- j- . knJ1-'' kjer dobri vselej premaga i^bnega. Ni si je moč zamisliti hrabrega pilota, ki skoči v le-JSP Jn nato zruši svojega nasprotij Tudi ni vojna igra, tista igra, dj 1° bržkone poznaš in sem jo tu-kot otrok poznal ter se z j® Ukvarjal. Zakaj na koncu naše jj**' se ni mogoče več vrniti na JS' se najesti ter se vleči v toplo 'i°, kjer zaspiš. lA^ejne vodijo človeška bitja in J. ®Vtomati ter nadljudje it hotly- vase svoj strah, opraviti J.0 dolžnost. je prekletstvo človeka, ki ^ Posluša več Boga. Vojna je ago-® človeštva, je agonija človeka, V0j®6 ljubi več svojega bližnjega, st,, a« to so vse strašne stvari j, ha j, kar ngko človeško bit-L'®hk° stori nekemu drugemu č ®skemu bitju enostavno zaradi bifj' her se ni nikoli naučilo Iju-Poj' se bo človek naučil ljubiti, to •h drugih vojn ne bo več, zato Jdovek ne stori hudega temu, r bubi. sistematične kršitve pogodb ih zakonskih predpisov o zaposlovanju itd. Razumljivo je, da je vse to — je poudaril — posledica starih pogodbenih struktur in krize, ki spremlja proces reorganizacije poljedelstva. Na takšen položaj in stanje so poljedelski delavci reagirali z ogorčenimi bitkami, o-značenimi tudi z dramatičnimi in tragičnimi momenti, kakor je bil na primer pokol v Avoli, ki ga je bil povzročil oborožen poseg policije. Toda borba ni zadevala samo vprašanja v zvezi z obnovitvijo vsedržavne in pokrajinskih pogodb (čemur je Confagricoltura nasprotovala in s tem povzročila odločno reakcijo delavcev), ampak tudi vprašanje v zvezi z zaposlovanjem in pa konec iz tega izhajajoče sramotne tržne ponudbe, ki v zvezi z njo obstajajo določene vladne obveznosti. Borbe kmetov, kmečkih delavcev, kolonov in spolovinarjev — je izjavil Caleffi — ki so se bile razvijale tudi v zvezi s cenami poljedelskih proizvodov proti monopolističnim špekulacijam, postavljajo same po sebi na dnevni red poljedelska, zemljiška in tržna vprašanja. Tajnik »Federbraccianti - CGIL» je obenem poudaril tudi neuspeh javnih posegov v zadnjih desetih letih, dokazujoč s tem, kako je kriza pravzaprav v najtesnejši zvezi s politiko vlade in delodajalcev. To krizo se zdaj skuša preprečiti s pomočjo načrta Mans-holt, ki predvideva «nadaljnjo racionalizacijo javnih posegov ter razvoj določenega proces a_ koncentracije zemljiških površin in kapitalov v velikih poljedelskih obratih.* Vtem ko postavlja vlada predlog, naj bi se kolonski in spolovinarski odnosi spremenili v najemniške, s čimer bi se tako odprla pot k okrepitvi zemljiške rente, pa Mansholtov načrt med drugim postavlja zahtevo po prisilni odpustitvi nadaljnjih 3 milijonov in 600 tisočev poljedelskih delavcev ter opustitvi 4 ali 5 milijonov hektarov zemlje. Proti tej politiki, ki temelji na poudarjenem izkoriščanju, postavljajo «Federbraccianti» ter ostale kmečke organizacije svojo politično linijo globokih reform, v kateri je predvidena odločilna vloga dežel in Ustanov za razvoj, začenši od zahteve za pr«ohimo poljedelskih struktur do razlastitve. Nadalje se «Federbracciaoti» tt^umau ter naoijuuje iz uouy-filmov. In vsi skupaj se osnovi kooperacije in drugih zadružnih oblik, še zlasti pa v okviru tega postavlja predlog, da bi se v upravljanje delavcem dali tisoči hektarov zemlje, ki je last javnih ustanov, da bi se na njej ustvarila tako imenovana zgledna gospodarstva. Na koncu svojih izvajanj je Caleffi poudaril še potrebo po določenem radikalnem izboljšanju pogojev na podeželju v pogledu izgradnje stanovanjskih hiš, šol, bolnišnic, cest, socialnih ustanov, o-pozorivši hkrati, da je v tej ši- $ s iBiis >■ narodne; 12.10 Iz starih ča- FILODIFUZIJA l ' 13.30 Glasba po željah; 14.45 8.00 Nabožna glasba; 9.15 Fran- 16$: bo po svetu; 16.10 Valčki; caix in Dvorak; 10.50 Antologija 17In blievo: «Izpovedi 80-letnika*; interpretov; 12 30 Locatelli in Per \C*. za mlade poslušalce; 17.45 golesi; 13.30 Schubert, Kvartet l#,„l in zgledi; 18.15 Umetnost; opus 168. ski u, ženski oktet; 19.10 Družin-^ obzornik; 19 25 Orkester; 20.00 £?rt: 30.50 Procesi v Trstu; 22.20 *Vna crlnch« TRST A SOBOTA, 22. FEBRUARJA 1969 di; 18.30 Lahka glasba; 18.45 Ki- avna glasba TRST UI&°5 Plošče; 12.25 Tretja stran; ,uu Med prijatelji glasbe. KOPER SLOVENIJA 6.00, 7.00, 10.00. 13.00, 15.00,19.30 Poročila; 6.50 Danes za vas; 7.25 Telesna vzgoja; 7.45 Inform. oddaja; 8.08 Glasbena matineja; 8.55 Radijska šola; 9.25 Čez travnike zelene; 9.50 «Naš avtostop»; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Rapsodija >&-3Vj~3V^ 16(glasb in «Cr-noaorka». prepletajo umirjeni lirični motivi plesov «More pozam te, pozam» in «Adane». Dinamiko in ritmično podlago daie plesom tapan, toben, ki z značilnim zvokom obarva razgibanost plesov.* v ameriškem prometu iz leta v leto večal, saj je v zadnjih letih šlo iz Evrope v ZDA na leto od enega milijona do milijona 200 tisoč vozil. V izvozu evropskih avtomobilov v ZDA sta levji delež imeli podjetje iz Wolfsburga in turinski «Fiat», pa tudi druga podjetja zahodne Eviope se trudijo, da bi se usidrala na ameriškem tržišču, medtem ko je japonska avtomobilska industrija v zadnjem letu začela krepko prodirati v A-meriko in zaradi svojega naglega napredka začela ogrožati tudi dosedanje uspehe eviopske avtomobilske industrije na ameriškem trgu. Od tod tudi naša gornja trditev, da bi znala «novost», o kateri poročamo, «zammati» vso zahodno Evropo. Za kaj gre? čez kaka dva meseca bo ameriški kupec mogel najt' na domačem trgu svoje novo domače majhno vozilo, tako injei^oyjini -,*iuii)i-ear», s katerim ameriška avtomobilska industrija namerava U-činkovito zavreti uvoz tujih vozil. Nekatera ameriška jiodifitja sa sl. svojimi novimi malimi vozili tako rekoč že nared, druga jih šele pripravljajo, vsekakor pa gre za obsežen in rekli bi sistematičen načrt in ne le enkratni in posamezni poskus. Detroitski velikan «Ford» bo predstavil svoje «mini» vozilo «ma-verick* že čez dva kvečjemu tri mesece in skoraj leto dni pred drugimi ameriškimi velikimi podjetji, ki tudi ne marajo ostati brez novega «mini» vozila na trgu. Se več, v tem načrtu se trudijo, da bi čimprej zapolnila vrzel enega milijona majhnih vozil, kolikor jih na leto absorbira ameriški trg. Ustavimo se pri Fordovem vozilu «maverick». Že samo ime «maverick» je zanimivo. Maverick je bil pred približno sto leti znan teksaški farmer, ki svojim govedom ni vtisnil pečata, kot je bilo obvezno zaradi Kraje govedi, ker se ni zmenil za predpise in je menil, da za njega zakoni ne veljajo. Mož je posta- tako popularen, da je njegovo ime Maverick dobilo tudi svoj poseben pomen in je označevalo človeka, ki se ne zmeni za družbena pravila in gre svojo pot, bolje povedano rine proti toku. Verjetno pri Fuuu niso računali s tem, da boco s svojim vozilom rinili proti toku ameriške motorizacije, pac pa so svojemu vozilu nadeli to ime zato, da bi označili, kako si njihovo «mini» vozilo more utirati pot po mestni gneči ne oziraje se na norme, katerih se morajo držati velika ameriška vozila. Sicer pa preicumo h kakemu podatku o novem vozilu. «Mave-rick» bo prišel v promet že proti koncu aprila. Sta' bo 2000 dolarjev, torej 1.200.000 lir v naši valuti. Maverick uo dolg nekaj nad tri metre in pol, ime> bo motor s šestimi cilindri in bo zah' mnogo močnejši od najbolj prodanega majhnega vozila v ZDA «volks-wagna». Računajo, da bodo v kratkem, morda že v letu 1971, izdelali isto vozilo z motorjem s štirimi cilindri Družba General Motors se prav tako namerava kar se da krepko vključiti v ta načrt in že za junij, julij prihodnjega leta namerava pripraviti svoje «minis> vozilo, ki bi ustrezalo domačim potrebam in bilo konkurenčno s Fordovim «maverickom». Družba American Motors prav tako ne zaostaja v teh načrtih, medtem ko je družba Chrysler, kot kaže, startala z za mudo, -ato pa je pospešila korak in v kompetentnih krogih računajo, da bo svoje prve modele vrgla na trg v letu 1971. Vse, kar smo doslej navedli, pa je le približna restuca, kajti znano je, da družbe krijejo druga pred drugo vse svoje novosti, saj je znano, da more le kak mesec prednosti prinesti uspeh ah polom nekega načrta. Ameriška konkurenca je zelo ostra, Fordov »maverick* bo »evropskega* stila. Podobno računajo tudi z «mini» vozilom družbe General Motors. Za vozilo te družbe se n.pr. ve le tovarniška značka «XP-887», se ne ve torej niti ime, ki mu ga bodo dali. Računajo, da bo nekaj daljše od zahodnonem-škega «volkswagna», veliko krajše pa od Fordovega «mavericka». Kakor vidimo, se v ameriški avtomobilski industriji pripravlja posredni koncentrični napad na evropsko avtomobilsko industrijo. Sicer smo že povedali, da poskus s «compactcarom» m povsem uspel, prav tako niso v celoti uspeli številni poznejši poskusi, kot n.pr. poskus z vozilom «AMX» in drugimi manjšimi vozili, ki jim ni uspelo izriniti z domačega tržišča vedno bolj prodirajoče evropsko vozilo. Vpiasanje je, ali ne bodo sedaj glavne ameriške avtomobilske družbe s tem napadom vendarle zavrle in dosledno A tem prizadeli Svrnpsko avtomobilsko industrijo ki bi znala s tem utrpeti hud udarec na svojem sicer največjem zunanjem trgu,- - — - ~ • O. -Ch. Ijenje, na njegove dosedanje u-spehe. Miroslav Šutej se je rodil v Dupt Resi na Hrvatskem. Slikarstvo je študiral na zagrebški akademiji, sedaj pa živi in dela v Kutini. V tem stavku je zapopadeno vse slikarjevo življenje, vmes pa je zelo veliko dela, študija, iskanja in, zakaj ne. uspehov. Miroslav Šutej je s svojimi deli obšel že veliko sveta in žel nekaj pomembnih uspehov. Leta 1962 je bil nagrajen na zagrebškem bienalu grafike, naslednjega leta so mu podelili 1. nagrado na pariškem slikarskem bienalu, nagrajen je bil nato 1965 na ljubljanskem mednarodnem bienalu grafične u-metnosti, naslednjega leta so ga ponovno nagradili v Zagrebu na bienalu grafike in leta 1967 je dobil 1. nagrado ,ia beograjskem bienalu. Seveda je moral Šutej za tolikšna priznanja sodelovati na mnogih domačih in tujih razstavah. Navedli bomo le najpomembnejše njegove razstave oziroma sodelovanja na skupinskih razstavah doma in v tujini. Med najpomembnejše njegove osebne razstave spadajo; leta 1962 v Zagrebu, dve leti pozneje je razstavljal v Genovi in tudi pri nas v Trstu. Vmes je razstavljal v Novem Sadu, leta 1966 ga zasledimo ponovno v Zagrebu v galeriji sodobne umetnosti Naslednjega leta, torej 1967, ima Miroslav Šutej lastno razstavo v galeriji Pauli v Lau-sanni in istega leta tudi v beograj- (Nadaljevanje na 6. strani) STOLPEC IN A ZA VSE ♦ Življenjsko zavarovanje je najnaravnejši način, kako zadostiti želji vsakogar, da pride do pokojnine, ki naj mu zagotovi vedro starost. ♦ Zavarovanje »ŽIVLJENJSKA RENTA* more zajamčiti: 0 «takojšnjo pokojnino*, torej pokojnino, ki jo izterjamo takoj. Do nje pridemo z vplačilom «enkratne premije*, ki je v sorazmerju z rento ter v odnosu s starostjo; # »odložena pokojnina*, to se pravi pokojnina, ki se bo prejemala v starosti. Do nje pridemo z vplačevanjem «letne premije* in to do dobe, ki je določena za upokojitev. ♦ «Odložena pokojnina* semore skleniti tudi s pogojem prilagajanja življenjskim stroškom (tako za čas vplačevanja premije, kot za čas uživanja pokojnine); ta pokojnina se avtomatično prilagaja življenjskim stroškom do največ 3 % na leto. ♦ Za pojasnila in nasvete se obrnite na predstavništva Islitu-to Nazionale delle Assicurazioni, ali pa nam pošljite spodnji odrezek, prilepljen na dopisnico. VEDNO DOBRO POSKRBI K00R SE ZAVARUJE ^ime................... I Priimek______________ | Ulico................ . Poštni kodeks in mesto.. Pokrajina.............. I PD/73 ----------------------1 Spoštovani ISTITUTO NAZIONALE I DELLfc ASSICURAZIONI j Vio Sallustiona 51 00100 ROMA Vreme včeraj: NajvtiSja temperatura 9. najnižja 7.6, ob 19. uri 8.2 stop., zračni tlak 1009,4 raste, vlaga 88%, veter 4 km jugozahodnik, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 7.1 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA, 22. [ebruarja MARJETA Sonce vzide ob 6.56 m zatone Dolž na dneva 10.45 na vzide ob 9.12 in zatone ob Jutri, NEDELJA, 23. februarja MARTA POROČILO ODBORNIKA VERZE 0 LETOŠNJEM OBČINSKEM PRORAČUNU Denarni primanjkljaj tržaške občine Župan Spaccini se bo I Izjava RPI o podaljšanju znaša 4 milijarde 408.300.000 lir Več rednih dohodkov, toda tudi več izdatkov kot lansko leto * Za plače, socialno zavarovanje in pokojnine osebja gredo skoraj vsi redni dohodki ■ Izvajanje petletnega načrta odvisno od posojil ter državnih in deželnih prispevkov Včeraj smo sporočili, da je na četrtkovi seji občinskega sveta odbornik Verza predložil v razpravo in odobritev letošnji občinski proračun. Odbornik je v obrazložitvi dejal, da je bil osnutek proračuna za leto 1969 izdelan tako, da bo občinska uprava spoštovala svoje obveznosti, ki izhajajo iz predlože nega in osvojenega petletnega načrta 1967-1971, da se zadrži ali celo zmanjša gospodarski primanjkljaj v določenih mejah, kar naj zagotovi uresničitev petletnega načrta. Osnutek proračuna, ki ga je odbornik predložil svetovalcem, se zaključuje z denarnim primanjkljajem 4.408.300.000 lir, v katerem pa je vključena tudi prva amortizacijska kvota za kritje primanjkljajev podjetja Acegat za 1962 1963 v višini 82.400.000 lir. Letošnji občinski proračun predvideva sledeče dohodke: 7 milijard 513.161.000 lir davčnih dohodkov, 1 milijardo 275.803.000 lir dohodkov iz soudeležbe pri državnih davkih; 3 milijarde 414.155.000 lir izvendavč-nih dohodkov; 281 732.000 lir dohodkov iz prodaje in amortizacije imo-vinskih dobrin; 5.563.800.000 lir dohodkov iz najetih posojil; 14 milijard 689.000.000 iir dohodkov iz posebnega knjigovodstva; skupno torej 32.755.651.000 lir dohodkov. Izdatki pa so sledeči- za tekoče stroške 16.085.967 iKK) lir (od katerih 15.921.353.000 lir za obvezne izdatke in 164.614.000 za neobvezne izdatke) ; kapitalni izdatki (naložbe za razna dela 'n podobno) 5 milijard 729.800 000 lir; vračanje posojil 659.184.000 lir, posebno knjigovodstvo (postavka, ki je enaka postavki v dohodkih) 14 689.000.000 lir; skupno torej 37.163.951.000 lir, kar znaša, kot smo že omenili, 4 milijarde 408.300.000 lir primanjkljaja, za katerega bo občina zaprosila državni prispevek za delno kritje. Odbornik Verza je sporoči), da letošnji proračun, v primerjavi z lanskim, predvideva 1.186.394.000 lir več dejanskih dohodkov takole razdeljenih: 326 162.000 lir več dejan skih davčnih dohodkov in 860.292.0001 danji občinski odbor zadal nalogo, lir več izvendavčnih dohodkov. V da bo do leta 1971, se pravi v se-zvezi z omenjenim povišanjem do- danjem petletnem upravnem načr- hodkov je odbornik pojasnil, da je navedeni vsoti vključenih tudi 655.000.000 lir, ki izhajajo skoraj popolnoma iz vsote, ki jo država dolguje občini koc kritje za ukinjeno trošarino na vino delno za leto 1966 ter za leti 1967 in 1968. To vsoto smo vključili v dohodke, je dejal odbornik, v prepričanju, da bosta vlada in parlament poskrbe la, da bodo čimprej izdani zakonski ukrepi za redno plačevanje te obveznosti občinam. Nadalje je odbornik Verza dejal, da se bo letno povišanje izvendavčnih dohodkov gibaio na okrog 8,8 odstotkov. Ti višji dohodki pa ne bodo kot posledica povišanja tarif, raznim občinskim storitvam, marveč kot pozitivni razvoj vedno večjega povpraševanja po občinskih storitvah, večjih deželnih prispevkov za javna dela itd. Kljub temu pa, je izjavil odbornik, bo letos prišlo do uskladitve nekaterih tarif. Odbornik Verza je priznal, da je sedanja davčna obremenitev na o-sebo v tržaški občini dosegla raven obremenitve v občinah, ki imajo znatno večje gospodarske vire. Zaradi tega bo občinska uprava še izključuje uveljavitev novih davčnih obvezaneev z odkrivanjem celotnih in delnih davčnih utaj, ter izključuje uveljavitev novih davčnih obremenitev ali zaostritev sedanjih. Letošnji izdatki pa se bodo v primerjavi z lanskimi povečali za 1 milijardo 109.694.000 lir, in sicer: za plače in socialno zavarovanje uslužbencev 290779.000 lir več; za pokojnine 361.700 000 lir več; za amortizacijo posojil 379.926.000 lir (od katerih 270.394.000 lir za obresti in 109.532 000 lir na račun kapitala); ostali tekoči stroški 77 milijonov 289.000 lir. Odbornik je pojasnil, da bodo tudi letos stroški za osebje pobrali skoraj vse redne dohodke To stanje traja že mnogo let in si je se- tu, zmanjšal število zaposlenih za 260 oseb. To pa ne bodo naredili z odpusti, marveč bodo izpopolnjevali število občinskih uslužbencev, ki se manjša po naravni poti, le z mladimi in strokovno usposobljenimi ljudmi, hkrati pa bodo posvetili vso pozornost modernizaciji u-pravne službe z namestitvijo elektronskih in mehanografskih naprav. Tudi letošnji proračun torej ni najbolj prožen. Nasprotno. Držati se mora togih smernic, ki mu jih narekujejo izredne finančne težave, v katerih se nahajajc dejansko skoraj vse italijanske občine in pokrajine. Sicer pa je odbornik v svojem poročilu zagotovil, da bo sedanji :dbor uresniči! svoj petletni načrt s sredstvi ki si jih bo zagotovil predvsem s posojili. Poleg tega občinska uprava računa tudi na določeno državno in deželno pomoč, zlasti kar se tiče nekaterih važnih javnih del, kot so šolske gradnje, velike dohodne ceste, vodovod itd. Večer partije v Dolini Danes, 22. t. m. ob 20. uri bo v okviru proslav 48. obletnice ustanovitve KPI v dvorani prosvetnega društva «Valentin Vodnik« v Doli- ni večer, posvečen partiji. Govorila bosta deželna svetovalca Dušan Lo- sestal z reškimi oblastmi zakona o industrijskem V ponedeljek bo tržaški župan ‘ PHStdnišCU inž. M Spaccini obiskal Reko, kjer r se bo sestal s predstavniki tamkajšnjih oblasti in poslovnih krogov. Na obisku, ki se bo zaključil v torek dopoldne, bosta župana spremljala predsednik tržaške trgovinske zbornice dr. Romano Cai-dassi in načelnik njenega zunanjetrgovinskega urada dr. S. Maurel. Na Reki bo stekla tudi beseda o industrijsko tehničnem sodelovanju med našimd podjetji in reško industrijo ter o sodelovanju na turističnem področju. Isti dan bo funkcionar tržaške zbornice dr. Co-lombo odpotoval v Ljubljano, kjer se bo povezal z vodstvom Gospodarskega razstavišča. Dežela Furlanija - Julijska krajina bo namreč sodelovala na letošnjem sejmu «Al-pe Adria« ter bo v ta namen najela večji razstavni prostor. Nastop na tem sejmu bosta za deželo organizirala tržaška in videmska trgovinska zbornica. Dr. Colomba bo v Ljubljano spremljal funkcionar videmske organizacije dr. Cimenti. Pokrajinsko tajništvo KPI nam je poslalo v objavo sporočilo, v katerem pojasnjuje v zvezi z odobritvijo zakona o podaljšanju obstoja ustanove za industrijsko pristanišče v Trstu po komisiji za industrijo in trgovino poslanske zbornice, da so komunistični člani komisije glasovali proti, predvsem, ker ni hotela večina izrecno izključiti iz podaljšanja zakona predpisa bivše ZVU, s katerim so bile ustanovljene funkcionalne avtonomije, O tem odločilnem vprašanju, ki se tiče hkrati demokratičnih načel in gospodarskih dejavnikov, so predstavniki večine zavzemali dvoumno in protislovno stališče ter dali razumeti, da hočejo podaljšati brez časovnih o-mejitev nezakonito koncesijo zasebnikom glede natovarjanja in raztovarjanja blaga v tržaškem pristanišču ter ustvariti s tem v vsedržavni zakonodaji precedens. Obvestilo Acegaia vriha in Arturo Calabria o temi: «XII. kongres KPI in vloga komunistov v borbi za mir, delo in socializem«. Nastopil bo zbor «V. Vodnik« iz Doline ter občinska godba dolinske občine. Prireditev prireja dolinska sekcija KPI. Ravnatejstvo Acegata sporoča, da bo od 23. februarja naprej po stajališče prog štev. 18, 19, 20, 21 in 22, ki je pred hišno številko 47 v Drevoredu d’Annunzio, premeščeno pred hišno številko 49. Tudi postajališča prog zasebnih podjetij bodo v Drevoredu d’Anoumzio in na Senenem trgu združena s postajališči prog Acegata. tiiiiMiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiktitftiiiiiiiiitiiiiiiiiiiniiiiiiKiiaiiiiiiiuiiii iiimiiiiiiiiiiiiiHiiiimiiiiiiiiMiiiimiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiH SEJA PREDSEDSTVA SKGZ Izvršni odbor bo razpravljal o delu in sestavi osmih komisij Predsedstvo je razpravljalo tudi o znani interpelaciji demokristjanskih poslancev Kar sc tiče ustroja ustanove, ni 1 sprejet spreminjevalni predlog, ki so ga zagovarjali tudi sindikati, po katerem naj bi odločal vodstveni svet ne pa izvršni svet ustanove, iz katerega so hoteli popolnoma izključiti predstavnike delavcev in krajevnih ustanov. Samo spričo vztrajne akcije levičarskih poslancev je vlada sklenila delno spremeniti sestavo omenjenih dveh organov, tako da so bili bolj močno zastopani delavci v primerjavi s prvotnim besedilom zakonskega o-snutka. Večina je tudi zavrnila popravek, ki je težil za tpm, da izboljša ravnanje s kmetovalci (v večini gre za pripadnike slovenske maniri' v zvezi z razlaščanjem zemljišč za nova industrijska podjetja. Iz. teh razlogov so torej komunistični svetovalci glasovali proti temu zakonu, niso pa zahtevali, da se predloži parlamentu, ker so se zavedali, da bi nastale zamude in bi imelo naše mesto zaradi tega gospodarsko škodo. Predstavniki leve sredine skušajo prikazati ukrep kot zdravilo za gospodarsko krizo Trsta, kar pa bo možno doseči le s popolno spremembo dosedanje politike raznih vlad ki so io krajevne večinske stranke ponižno sprejemale Predsedstvo Slovenske kulturno programsko izjavo o delu ln o gospodarske zveze je na svoji če trtkovi seji sklenilo, da se sestane izvršni odbor Zveze v petek 28. februarja v Trstu. V ospredju zasedanja izvršnega odbora bo sestava in delo komisij SKGZ. V tej zvezi so na seji poročali načelniki komisij o do sedaj opravljenemu delu, o sestavu in o okvirnem dvoletnem programu, ki izhaja predvsem iz poročil in razprave na zadnjem občnem zboru Zveze. Na seji izvršnega odbora bodo načelniki komisij podrobneje orisali sestavo in nato tudi dali krajšo .......................................................................mini V VIDMU POGAJANJA MED STRANKAM LEVE SREDINE Predsednik Berzanti orisal program za prihodnja tri leta Deželna svetovalska skupina KPI zahteva odstop deželnega odbora V Vidmu so se. včeraj nadaljeva- bo, Je župan odredil v omenjeni la pogajanja za obnovitev sodelova- ulici prepoved parkiranja za vsa nia strank leve sredine v deželni I vozila vzdolž ograje ob delavnikih upravi. Pogajanj se udeležujejo od- od 8. do 17 ure. Parkirišče ACI poslanstva krščanske demokracije, italijanske socialistične stranke in italijanske socialistične stranke italijanske republikanske stranke, ki jih vodijo deželni tajniki To-nutti, Fortuna in Di Re. Včeraj zjutraj je predsednik deželnega odbora Berzanti orisal odposlanstvu program za prihodnja tri leta. Zatem so se odposlanstva, ki so sestavljena iz kakih 30 strokovnjakov in voditeljev strank, ločena sestala in proučila zadevna stališča. Popoldne so se pogajanja nadaljevala, pri čemer so se vsa tri odposlanstva združila. Socialisti so zahtevali, naj se proučijo programske obveznosti s posebnim poudarkom na urbanistiko, na krajevne ustanove, na zdravstvo in kmetijstvo. Računajo, da bo prišlo do sporazuma najkasneje v ponedeljek zvečer ali v torek zjutraj. Vsekakor pa niso stranke izdale o včerajšnjih pogovorih nobenega uradnega poročila. V zvezi s pogajanji nam sporoča svetovalska skupina KPI, da se je včeraj sestala v Trstu in proučila položaj, ki je nastal v deželi po začetku pogajanj med večinskimi strankami glede programa za nadaljnja tri leta sedanje zakonodajne dobe, ne da bi bil sedanji odbor, ki je sedaj v Ul. Giustiniano, bo prenešeno v Ul. Cicerone, vedno na strani Ul. Giustiniano. ki je bil sestavljen za določen rok, , — da hi bili prej podal ostavko in ne sploh o pogajanjih obvestili deželni svet, ki so ga dejansko poslali na počitnice. Komunistični svetovalci menijo, da tak postopek škoduje funkcijam deželnega sveta in je v nasprotju s sleherno demokratično prakso. Zato je predložil resolucijo z zahtevo po odstopu deželnega odbora na podlagi člena 37 deželnega statuta in člena 98 notranjega pravilnika, ki predvidevata razpravo in glasovanje v teku sedmih dni. Resolucijo, ki jo je podpisalo 12 komunističnih svetovalcev, je predložilo včeraj odposlanstvo skupine deželnega sveta. Resolucija ugotavlja, da je na podlagi programskih izjav predsed nika deželnega odbora v deželnem svetu na seji 1. julija 1968 odbor izčrpal svoj mandat, ki jc bil omejen na finančno leto 1968 in za uresničenje nalog, ki so bile po izjavah same večine izpolnjene. Resolucija ugotavlja, da je skupina KPI v deželnem svetu zvedela iz tiska, da se večinske stranke poga jajo za bodoči program, ne da bi bile sploh obvestile deželni svet, Trstu še v nedeljo, v večernih urah pa bo ponovno odpotoval v Rim. Vodstvo PSI prepušča upravo Acegata demokristjanom Skupina socialistov zaposlenih v podjetju Acegat je na sestanku izglasovala resolucijo, v kateri je rečeno, da so izvedeli, da je večina v tržaški federaciji PSI sklenila, da prvič v povojnih letih zapusti u-pravno vodstvo občinskega podjetja Acegat. Zaradi tega ne odobrava ta škodljivi sklep, ki predstavlja nepojmljivo in neopravičljivo kapitulacijo v sedanjem delikatnem trenutku, ki ga preživlja vodstvo federacije, pred pretiranimi in nikoli zadoščenimi zahtevami stranke relativne večine leve sredine, ki hoče prevladovati na vseh področjih mestnih krajevnih ustanov. Skupščina skupine socialistov pri Acegatu, nadaljuje sporočilo, ugotavlja, da je dosedanja uprava podjetja Acegat sprejela pozitivne pobude, kot n. pr. nabavo zemeljskega plina za domačo uporabo, gradnjo novega vodovoda itd Zato poziva vodilne organe PSI, naj v korist prebivalstva in tržaških delavcev prekličejo svoje omenjeno stališče in naj proučijo ter naj odpovedo sporazume o krajevnih ustanovah, ki nasprotujejo splošnim koristim socialistične stranke, delavcev Acegata in vsega prebivalstva. Obisk podtajnika za javna dela v Trstu ki je dejansko šel na dopust. Ker je takšna praksa nedopustna in v vsakem primeru omejuje funkcije sveta, poudarja resolucija, da v teh razmerah pravilna demokratična praksa zahteva odstop sedanjega odbora in izdelavo programa, ki bo v skladu s težnjami velike večine prebivalstva, pri čemer bo udeležen deželni svet. Zato naj sedanji odbor odstopi. £ Zaradi zagraditve gradbišča v Ul. Giustiniano, kjer podirajo stav- Podtajnik na ministrstvu za javna dela Branda se bo med svojim dvodnevnim obiskom v našem mestu, kamor je sinoči dopotoval po naročilu ministra Mancinija, da bi se na kraju samem spoznal s tržaškimi problemi, ki zadevajo njegov resor, sestal s predstavniki javnih oblasti in nekaterimi politiki, z županom inž. Spaccinijem, ki je pravzaprav prvi pobudnik za njegov prihod v Trst, saj se je med svojim zadnjim potovanjem v Rim živo zavzel za to sodelovanje, ter z nadzornikom za javna dela inž. Marchettijem. Podtajnik, ki ga na tem obisku spremljata ravnatelj na ministrstvu za javna dela dr. Romano in generalni ravnatelj za nove železniške gradnje inž. Pec chia, si bo ogledal gradbišče pomola VII in krožna železniški predor pod mestom. Danes popoldne se bo sestal še z zastopniki socialistične stranke, kateri tudi sam pripada, nato pa se bo mudil Sindikat upokojencev zahteva znižanje glob na vozilih Acegata programu. Gre za osem komisij, katerim na-čelujejo: Nadja Pahor komunisti za doraščajočo mladino, Edvin Švab komisiji za šolstvo, Filibert Bene-detič komisiji za kulturna vprašanja, Vito Svetina komisiji za mladino in šport, Boris Race komisiji za tisk, dr. Viljem Cemo komisiji za Slovence v videmski pokrajini, dr, Karel Siškovič komisiji za u-pravno politična vprašanja, in dr. Stanislav Oblak komisiji za gospodarska vprašanja. Predsedstvo je nato razpravljalo o znani interpelaciji demokristjanskih poslancev Belcija, Barbija in Bologne in je ugotovilo, da gre načelno za pozitiven pojav, kolikor gre za večje zanimanje matičnega naroda za svojo manjšino. Istočasno pa smo v interpelaciji 'tudi omenjeni Slovenci, ki živimo v Italiji in bi bilo prav, da se v zvezi z morebitnimi razgovori o položaju manjšin preuči tudi položaj naše manjšine, To ne s stališča recipročnosti, ki jo zavračamo, temveč da se dobi jasnejša in objektivnejša slika o položaju manjšin, tako da se lahko odprta vprašanja hitreje rešujejo. Predsedstvo je bilo nmenja, da gre za pomembno vprašanje in je v tej zvezi sklenilo predložiti izvršnemu odboru v razpravo ustrezen osnutek resolucije. Predsedstvo je nato poslušalo daljšo študijo namestnika tajnika dr. Primožiča o načrtih za gradnjo protosinhrotona v Doberdobu in v tej zivezi sprejelo več ustreznih sklepov. Pokrajinski sindikat italijanske zveze upokojencev CGIL je poslal županu Spaccimiju pismo v imenu številnih starih upokojencev, ki protestirajo proti njegovemu odloku, s katerim se zviša na 3.000 lir globa za tiste potnike, ki jih bodo našli brez listka ali izkaznice na vozilih mestnega podjetja Acegat. Sindikat se pridružuje tem protestom ter pravi, da so skoraj vsi starčki, ki se vozijo z vozili Acegata, upokojeni delavci, polni skrbi in z nizkimi pokojninami, ki utegnejo tudi pozabiti na vozovnico (ker v večini vozil sploh ni več sprevodnika, ter so vozila natrpana). Zaradi pozabljivosti ali nepaz Ijivostd bi jim utegnili naložiti glo bo, kar bi jih spričo njihovih rev nih dohodkov zelo hudo prizadelo Zaradi tega zahteva smehljat, naj župan prekliče odlok in vzpostavi prejšnje predpise. Prenesene na deželo nove pristojnosti Včeraj se je sestala v Rimu pod predsedstvom poslanca DelTAndra paritetska komisija za uresničenje Izvršilnih norm deželnega statuta Furlanije - Julijske krajine. Komisija je odobrila osnutek norm o kreditih in varčevanju. Na ta način se uresniči člen 5 deželnega statuta, ki prisoja pristojnost deželi za ureditev posojilnic, kmečkih posojilnic ter krajevnih in deželnih zavodov, ki finansirajo gospodarske dejavnosti v deželi. Na ta način se prenesejo na deželo vse pristojnosti državnih organov in zavoda Banca dTtalia glede nadzorstva nad kreditnimi zavodi. S tem bo skoraj popolnoma uresničen deželni statut. V komisiji so trije člainl, ki Jih je imenovala vlada, in sicer predsednik Renato Dell’And ro. prof. Giuseppe Ferrari in prefekt Luigi Giovenco; poleg tega so v komisiji trije člani, ki jih je izvolil deželni svet, in sicer redni profesor tržaške univerze Livio Pala-din, odvetnik Plergiorgio Bressani in prof. Antonio Amorth, ki je redni docent na milanski univerzi. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU KULTURNI DOM NEIL SIMON ZARES ČUDEN PAR komedija v treh dejanjih Prevod: Dušan Tomše Scena, kostumi in režija: JOŽE BABIC Scena izdelana v delavnicah SG pod vodstvom Demetrija CLJ« Osebe: Speed — Stane Starešinič; Mu-rray - Alojz Milič; ROJ Drago Gašperlin; Vinnie — Jožko Lukeš; Oscar Madison v . i i-i i - t t____ riti.,« I TA* • G iif/-\nri nllTi I T __ „ ______,............. jozko LUKes; uscar — Livij Bogateč; Felix Ungar — Silvij Kobal; Gwendolin Ff geon — Mira Sardočeva; Cecily — Lidija Kozlovičeva. DANES, 22. februarja ob 21. uri PREMIERSKI ABONMA V ponedeljek, 24 febr. ob 20.30 ŠPORTNI ABONMA V sredo, 26. febr. ob 20. uri DIJAŠKI ABONMA V soboto. 1. marca ob 20.30 ABONMA RED A V nedeljo, 23. t. m. ob 21. uri JOSIP '1AVCAR RED MORA BITI tarsa v dveh dejanjih (ogled komisije Jugoslovanskih gledaliških iger «Sterijino P°" zorje« iz Novega Sada) Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob ned®’ ljah in praznikih eno uro pred pričetkom predstav. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V nedeljo, 23. februarja ob 16. uri v KULTURNEM DOMU v Trstu Nastop folklorne skupine TINE ROŽANC Obvestilo članom društva «ŠkamperIe» PROSVETNO DRUŠTVO «SLAV-KO ŠKAMPERLE« obvešča, svoje članstvo, da je zaradi bolezni ne katerih nastopajočih članov Prešernova proslava odložena. Gledališča Verdi Danes ob 20.30 prva predstava Rossinijeve opere {(Seviljski brivec« za red A v parterju in ložah ter za red C na galerijah in balkonih. Dirigent Franco Caracclolo. Nastopajo: Renato Capecchi (Figaro), Biancamaria Caso-ni (Rosina), Luigi Alva (Almaviva), Paolo Montarsolo (Don Basilio), En-rico Fissore (Don Bartolo), Miti Truc-cato Pace (Berta), Ramondo Botte-ghellt in Lucio Rolti. Režija Maria Sotla Marasca, scene Vito Vari-sco, zborovodja Gaetano Ric-Citelli. Pri blagajni gledališča Verdi se nadaljuje prodaja vstopnic za nocojšnjo predstavo in vstopnic za jutrišnjo, zadnjo predstavo Gluckove opere «Orfej 'in Evridika«, ki bo ob 16. uri za dnevni red v vseh prostorih. Dirigent Ferruccio Scaglia, pojejo La-jos Kozma, Valeria Mariconda in Ful-via Gia-no. Teatro Stabile Današnja predstava drame Čehova «Ivanov» se začne ob 20.30, jutriš-| nja .nedeljska predstava pa ob 16. uri. Predstave se potem nadaljujejo v torek. Natečaji Tajništvo pokrajinske uprave sporoča, da je razpisan natečaj za mesto tehničnega pomočnika na državnem tehničnem šolskem zavodu «L. da Vinca« Prošnje je treba predložiti do 12. aprila. Predpisana šolska izobrazba: dovršena nižja srednja šola. Prav tako je razpisan natečaj za mesto dodatnega pomočnika v pokrajinskem higienskem laboratoriju. Rok za predložitev prošnje zapade 7. aprila. Predpisana šolska Izobrazba: dovršena nižja srednja šola. SPDT javlja, da bodo v nedeljo, 23. t.m. v Črnem vrhu redni smučarski tečaji. Priporoča vsem tečajnikom naj se jih udeležijo. TRŽAŠKA KNJIGARNA Trst Ul. sv. Frančiška 20 Telefon 61-792 Novo: Updike: SEMENJ V HIRALNICI 1600 lir n........................................................................................... IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN OPIJ NA POTI V ITALIJO? V Postojni aretirana tihotapca z mamili V Postojni so predvčerajšnim organi koprske uprave javne varnosti prijeli dvojico tihotapcev z mamili. Gre za Džemala Hajla iz Tetovega jn Muso Alijeviča iz Bu-janoviča. Pri sebi sta imela 2,74 kg surovega opija in sta ga nameravala prenesti — tako sta sama izjavila agentom, ki so ju aretirali — preko meje v Italijo. Pri nas tal opij prodali prekupčevalcem z mamili. Tihotapca sta verjetno koleščki v mreži organizacije za prekupčevanje mamil, ki prihajajo iz držav Srednjega vzhoda in srednje Azije preko Jugoslavije v Italijo ln nato na Zahod. Tihotapca so osumili že organi uprave javne varnosti S. R. Makedonije, ki so nanju opozorili obmejne varnostne organe koprske uprave. Ta je organizirala sedaj podrobno preiskavo. Pogojna obsodba Ljubljančanke ki je pri Boljuncu povozila pešca Pokojnikovim svojcem bo morala plačati skupno 3 in pol milijo-lir odškodnine - Zgodba o zastavljenem pisalnem stroju na Pred tržaškim kazenskim sodi- Javna diskusija Danes ob 19. uri bo na sedežu kulturnega krožka «Morandi» na Trgu Stare Mitnice štev. 11 javna diskusija o lemi «Miitd in propaganda v prvi svetovni vojni«. Govoril bo Mario Isnenghi. S Vladni komisar prefekt Cappel-lini je včeraj sprejel predsednika Tendello in člane izvršnega odbora Združenja krvodajalcev. ščem (predsednik Corsi, tožilec Bal-larini, zapisnikar Rubini, obramba Strudhoff) se je zagovarjala včeraj 40-letna Francka Urbančič iz Dragomelj, stanujoča v Ljubljani — Zadobrova 12, ki je bila obtožena, da je 8. novembra lani nenamerno ubila tedaj 71-letnega Antona Korošca iz Bolj unča 34. V trenutku nesreče se je Urban-čičeva peljala z avtom znamke «volkswagen» z registracijo Ljubljana 390-24 po cesti, ki pelje iz Boljunca proti Trstu. V avtomobilu, ki je last njenega moža, sta bila tudi njena sestra Antonija in svak Rudolf Marks, ki je doma iz Doline, a živi v Ljubljani. V novembru je v popoldanskih urah že popoln mrak ter je zato Urbančičeva prižgala zasenčene žaromete. Po njenem se je peljala s hitrostjo okoli 35 km na uro. To okoliščino sta potrdila tudi svak in njena sestra. Nenadoma pa je zagledala pred seboj moškega in žensko, ki sta šla v nasprotno smer. Urbančičeva je sicer zavrla vozilo, toda brez uspeha. Udarec je odbii prihajajočega moškega (bil je Korošec) na pokrov avtomobila, kjer je treščil z obrazom v vetrobran. Voznica je ustavila avto na desni po cesti skupaj s Korošcem. Avto strani ceste, kakih deset metrov naprej. Korošca so takoj prepeljali v splošno bolnišnico, toda izdihnil je že med prevozom. Karabinjerji so zaslišali voznico, njena sopotnika in žensko, ki je šla «volkswagen» so takoj zaplenili. Že pred obravnavo so pokojnikovi svojci vložili svoje zahtevke kot prizadete stranke. Gre za pokojnikovo vdovo Marijo Sancinovo ter sinova Maria in Dušana. Na včerajšnji obravnavi je obtožena Urbančičeva (ki pa ni v priporu) ponovila svoje prejšnje izjave. Rekla je, da je Korošec iz njej neznanih razlogov takorekoč skočil pred avto in da ga je zagledala šele, ko je bil oddaljen komaj tri metre. Tudi ostale priče so potrdile prejšnje izjave. Javni tožilec je zahteval, naj sodniki obsodijo Urbančičevo na i leto jn 4 mesece zapora ter naj ji odvzamejo vozniško dovoljenje za Italijo za 3 leta. Sodniki so voznico spoznali za krivo ter so jo obsodili pogojno in brez vpisa v kazenski list na 8 mesecev zapora, šofersko izkaznico pa so odvzeli za 1 leto. Hujše pa so gmotne obveznosti, ki jih je določilo sodišče. Urbančičeva bo morala plačati pokojnikovi vdovi dva milijona in pol lir odškodnine, sinovoma pa vsakemu po pol milijona lir. Poravnavo stroška za zastopstvo zasebne stranke pa so sodniki določili v višini 150.000 lir. Pred istimi sodniki je bila tudi obravnava proti 57-letnemu Santeju Cechichu iz Ul, Torricelli 10, ki je bil obtožen, da je odkupil ukraden električni pisalni stroj znamke IBM. iz Ljubljane Vstopnina: 500 lir, dijaki in pevci 300 lir. Rezervacija in prodaja vstopnic od četrtka dalje na sedež« zveze, Ul. Geppa 9, tel. 31-119 ter eno uro pred začetkom blagajni dvorane. Slovensko prosvetno druStvo »Taboru - Opčine V nedeljo, 23. februarja ob 17. uri v PROSVETNEM DOMU Prešernova proslava NASTOPATA MLADINSKI PEVSKI ZBOR IZ SEŽANE ^ OTROŠKI PEVSKI ZBOR GLASBENE MATICE Z OPWN’ NASTOPI SOLISTOV IN RECITATORJEV. Vstop prost Dvorana ogrevana z novimi pečmi Kino 9. julija lani je poveljnik noto nje varnostne službe Skedenj ske železarne «Italsider» prijavil policiji, da so neznanci ukradli iz pisarne v prvem nadstropju ravnateljstva omenjeni pisalni stroj. Policijski a-genti so uvedli preiskavo ter ugotovili, da je bi pisalni stroj zastavljen v tržaški zastavljalnici za 30 tisoč lir. Uradnik, ki je sprejel stroj, je zabeležil tudi ime in priimek moškega, ki ga je prinesel. Slo jc za nekega VVagnerja Gran-holda iz Drancyja-Pariz. Spremljal pa ga je neki starejši moški, o katerem je uradnik vedel povedati skoraj vse telesne značilnosti. Ni preteklo mnogo časa in že so bili agenti Cechichu za petami. Vsa zadeva pa je bila zelo zapletena. Cechich, ki ima neki javni lokal v Skednju, je povedal, da zahajajo k njemu uslužbenci in delavci iz železarne. Nekega dne je prišel tudi tujec, ki se je precej zadolžil. Posodil mu je tudi nekaj denarja, tako da je celotni dolg znašal 12.000 lir. Za jamstvo mu je tujec pustil zastavni listek, ki so ga policisti našli pri njem. že preiskovalni sodnik je menil, da je bil Wagner Granhold precej meglena osebnost. Niso mogli ugotoviti, če je bil francoski ali holandski državljan in poleg tega je še obstajal sum, da ni bil mordc potni list prizadetega ukraden. Zato je že preiskovalni sodnik ustavil kazenski postopek proti tujcu ter prijavil sodišču samo Cechicha. Nazionale 15.30 «2001: Odissea nello spazio«. Cinerama - Metrocolor. Grattacielo 16.00 «Fraulein Doktor« Suzy Kendall, Kenneth More, Ca-pucine. Režiser Alberto Lattuada. Technicolor. Eden 16.00 «La matrarca«. Catherine Spaak, Jean Louis Trlntignant. — Eastmancolor. Fenice 15.30 «Dove osano le aquile». Richard Burton, Cltnt Eastvvood m Mary Ure Panavlslon - Metrocolor Excelsior 15j00 «L’amante di gramf gna«. S. Sandrell-', G. M. Volontč. Ivo Garrani. Ritz 15.30 «Uomini d’amianto contro l’inferno» John Wayne, Katharine Ross, Jim Hutton. Technicolor. Alabarda 16.00 «Poor cow» C. VVhl-te, Terence Stamp. Technicolor. — Prepovedano mlad-in« pod 18. letom. Moderno 16.00 »Killer adios«. Marisa Sollnas, Armando Calvo, Rosalba Neri. Technicolor. Fllodrammatico 15,30 «Corrl uomo, corri« Thomas Milian. Colorscope. Aurora 16.30 «1 bastardi«. Giutiano Gemma, Klaus Kinski. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Crlstallo 21.00 «Indlavolation». Varietejska predstava: N. Taranto, A. Steni, E. Pandolfi. Capltol 16.30 aRiusclranno r nostri eroi a trovare 1’amlco misteriosa-mente scomparso In Afrlca«, Alberto Sondi, Nino Manfredi, Bernard Blier. Technicolor. Impero 16.30 «Mayerllng». Omar Sha-rif, Catherine Deneuve. Technicolor. Vlttorio Veneto 16.00 «Straztamt ma dl baci saziami«. Tognazzi, Manfredi. Garibaldi 16.00 «Hombre». Paul New-man, Fredric March, Diane Cilen-to. Technicolor. Astra 16,30 «Cicc-:o perdona, io no«. Franco Franchi, Ciccio Ingrassta. Technicolor. Ideale 16.00 «Tarzan ed U grande fiu-me». M. Henry. J- Murray, D, Ml-tey. Technicolor. Abbazia 16.00 «Camelot». R. Harris, Vanessa Redgrave. Technicolor. KINO «|RIS» PROSEK danes ob 19.30 Clnemascope barvni — najbolj zabavni film v letu: LA STRANA COPPIA Igrajo: Jack Lemmon in Wal-ter Matthau. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do IS. ure) Barbo - Carniel, Trg Garibaldi 4, Glustl, Ul. Bonomea 83 (Greta). Godina ALLTGEA, Ul. Ginnastica 6. G. Papa, Ul. Felluga 46 (Sv. Alojz). NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.30 do 0.30) GLASBENA MATICA TRST V nedeljo, 2.3. 1969 ob !*>• v Kulturnem domu K O N C ER? MLADINSKEGA PEVSKEGA ZBORA IZ MARIBORA Dirigent: BRANKO KAJšTeI1 Vstopnina 600 lir, dijaki 200 ESN* PROSVETNO DRUŠTVO Vi Sv. Križ vabi v nedeljo, 23. t- n1. ob 16.30 na Cankarjevo in F, esernovo prosil ki Dosta v Ljudskem ciolT' v Sv. Križu Spored: Nastop domačega F".g skega zbora Vesna, re®t*j[ar- Prešernovih pesmi in Cah jeva drama Jernejeva Pra Vljudno vabljeni vsi ! Fotografije, ki jih je P”fefli Mario Magajna v domu 15. t.m. na novinar* plesu in 16. t.m. na otr0Vg\ei pustnem rajanju, so *>*, «v< v Tržaški knjigami, u*’ Frančiška, 20. Darovi in prispevki UCJDU1CUI1U aiiii ui ao2 ^ o lja darujeta v počastitev njcJJjriir ** zjt* uaiujufl v putdJLllb' mina Sonja in Just Colja 20t;ar. prosvetno društvo Ivan Cana Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN PORO** Iez, 74-1 e trni Ernesto Amb AlTAIabarda, Ul. dellTstria 7. Al Galeno, Ul. S. Cilvno 36 (Sv. Ivan). De Leitenburg, Trg S. Giovanni 5. j Mizzan, Trg Venezia 2. Ob desetletnici smrti Justi»a Sffaterji, da bi se že začela po- zadevanja, ki lahko prispevajo k temu razvoju, in tako tudi obmejni računi in operacija Alpe - Adrija, ustrezno podporo na obeh straneh. Tržaškim trgovinskim operaterjem pomeni izmenjava z Jugoslavijo zelo važen delež v njihovem celokupnem poslovanju in so zaradi tega zelo občutljivi za te probleme. Zato so tudi vedno pripravljeni sodelovati pri katerikoli pobudi, ki lahko prispeva k razvoju te aktivnosti. Občni zbor zadruge «Naš Kras» Zadruga «Naš Kras« bo imela 28. t. m. ob 10. uri občni zbor članov zadruge v prostorih gostilne Križman v Velikem Repnu. Ce bi občni zbor tega dne ne bil sklepčen, bo ponovno sklican dan kasneje v soboto 1. marca ob 18. uri v istih prostorih. Dnevni red bd obsegal: 1. poročilo upravnega odbora; 2. poročilo nadzornega odbora; 3. razpravo in odobritev letnega obračuna; 4 razno. Po občnem zboru 1. marca bo v gostilni Križman skupna večerja članov. Okrožnica o uničevanju rastlinskih škodljivcev Vodstvo deželnega odborništva za kmetijstvo je izdalo okrožnico, ki se tiče smernic za vlaganje prošenj za prispevke za uničevanje rastlinskih škodljivcev. Okrožnica določa, za kakšne škodljivce bo dežela prispevala denar. Prošnje je treba predložili v dveh izvodih do 15. marca letos pokrajinskemu inšpektoratu za kmetijstvu, če izdatek ne presega 20 milijonov lir in deželnemu odbornišivu za šmetijstvo, če presega 20 milijonov lir. Občni zbor Kmetijske zadruge Danes 22. februarja 1968 ob 9. uri bo v konferenčni dvorani v Ul. Geppa 9/1 ob prvem sklicanju in 23. februarja ob isti uri in isti dvorani ob drugem sklicanju redni Občni zbor kmetijske zadruge v Trstu. Dnevni red bo obsegal naslednje točke: 1. poročilo Upravnega odbora; 2. poročilo Nadzornega odbora; 3. predložitev, diskusija in odobritev obračuna zaključenega dne 31. 12. 1968;,,4,, izvolitev Uprav-o določb ZARADI ODPUSTA TREH DELAVCE V Elektrovarilci so včeraj v Tržiču zasedli obrate ladjedelnice Poziv CGIL in UIL za izraze solidarnosti s stavkajočimi in odpuščenimi Spor med vodstvom ladjedelnice v Tržiču in elektrovarilci, ki so tam zaposleni, ki se vleče že vrsto mesecev, se je včeraj še bolj zaostrili, ko so delavci najprej izvedli protestno akcijo pred sedežem direkcije ter nato zasedli ladjedelni-ške obrate. Delavci so odločeni obdržati zasedbo dokler vodstvo ne bo preklicalo svojega krivičnega ukrepa za odpust treh delavcev in ugodilo tudi drugim zahtevam e-fektrovarilcev v obrambi njihovih pravic. Povod za to protestno akcijo je dal ukrep direkcije ladjedelnic, s katerim so suspendirali tri delavce elektrovarilce, za nedoločeno dobo. Med njimi je eden tudi član notranje komisije Pokrajinski tajništvi sindikatov CGIL in UIL sta izrazili z dvema ločenima proglasoma svojo popolno solidarnost s tremi krivično odpuščenimi delavci in z elektrovarilci, ki so se tako odločno zoperstavili samovolji vodstva podjetja. Obenem pozivata vse delavke in delavce na Goriškem, naj protestirajo proti odloku vodstva ladjedelnice v Tržiču zaradi njegove nesmiselne nepopustljivosti v sporu z elektrovarilci in zaradi njegovega včerajšnjega represivnega ukrepa proti trem delavcem in naj izrazijo svojo solidarnost z delavci ladjedelnice, zlasti pa l borbenimi elektrovarilci, ki so do sedaj napravili že preko 500 ur stavke, da bi si priborili pravično odmero mezd in bolj člo veške delovne pogoje. O zasedbi ladjedelnice so včeraj popoldne poročali delavci z zvočniki tudi po goriških ulicah in povabili delavstvo in meščane, naj izrazijo svojo solidarnost s stavkajočimi in odpuščenimi. - - , ,, - nega odbora po določbah statuta; pospeševati medsebojno blagovno 5. izvolitev Nadzornega odbora; G menjavo, bi morala imeti vsa pri-1 raamo. katerih zaključek zanima vj^sem Italijo, čimprej ugodno iStofiila. I toliko bolj pa so občutljivi za vprašanje tržaški operaterji, kaj-tost kot gospodarsko področje jj^heji evropske šesterice še po- _ ^ „____ ^ ^ Vfjj,a °bčuti vsakršno oviro## ki se- *,,ji,i|,hdii5Mi4iitiiiif(/iftill7ifl»iiiinimtimiiiiilliiiiiinimiiiiiiimiiiiiiiiliiiiltJiiitimiiiiMiilNiiMiuitiiilll v blagovno izmenjavo med in deželami vzhodne Evrope ‘Ball<;anu' Na to posebnost tr-Vjnj^a položaja in na negativen tj ’ ^ ga je imela zapora Sueške-V odkopa za promet v tržaški in Sl telih lukah na Jadranu so po-ljudje iz našega mesta pred t^fteh opozorili ministra za zu-* ^togovdno ob njegovem obisku naši, pa tudi na jugoslo-strani se v zadnjem času l^tje pogosteje čujejo priporoči-(to/te/ bi obojestranski izmenjavi H ‘ možnost vsaj delnega ponov-razmaha — v pričakovanju Razuma EGS - Jugoslavija — ■fr^pvtonomnih računih» Ali lahko V NEKEM BREZNU PRI BUZETU Dobra pol leta po izginotju so našli upokojenčevo truplo Josip Kodelju, ki je živel v Trslu, je izginil 11. julija ani, ko se je poslovil od sorodnikov v Buzetu, kamor je rad zahajal na oddih izstavljajo ti računi uspešen za takšen razmah oziroma 5» ®n° vlogo jim lahko v tem pripisujemo? tiJte-Ski operaterji so posebej za-t$t tesirani na razvoju in razširitvi aa rednem poslovanju obrnej-Ojj, “avtonomnih računov«, ki jim fo točaju, da izvažajo razno bla-O če sami tudi nabavljajo u V 71 e količine blaga v Jugoslaviji %Cak-° ustvarjajo potrebna sredic na obmejnih računih, že dober tj Se tržaški operaterji zaradi te-«toi ^tomajo za to, da bi jim pri-Ve °blasti priznale posebne olaj-jili Za nekatere blagovne vrste, ki Sjtetaiajo po tržaškem avtonomij? računu, in1 odpravili uvozne 'Mazane. Takšne olajšave bi se- če mogle rešiti problema u--tofešenja izmenjave med Italijo jjfbgoslavijo, bi pa vendar lahko ^ftevljala občuten doprinos k itjbi te izmenjave, tako da bi IjjPtotnet po obmejnem računu tri Vsai podvojil. Ir; zaškj operaterji zato želijo, da V a skorajšnjem obisku jugoslo-GjSJtega ministra za gospodarstvo italijanskemu ministru za Stv^0 trgovino v Rimu, prišlo do toega sporazuma, na podlagi ka. :a naj bi tržaškim uvoznikom ^.točili opravljanje uvoznih ope-W Po obmejnem računu, ki so Hj , nemogoče zaradi obvezno-jih je Italija prevzela z iSkl- in sporazumen nastop O Partnerjev za pospešitev ob-tv ® izmenjave bi bil prav go v veliko korist za obe strani ij^ttešno vlogo pa igra danes v okviru in bo lahko še igrala ,,Prihodnosti «posebna operacija QPe - Adria?)> Racija «Alpe Adria« je na k5 Predvsem /. namenom, da bi Oj atovanskim oblastem dokazali Vojjtelijanski uvoznik, kt lahko iz ločene količine blaga v za Za ustrezen u''<)•■' Jugoslovan it)" blaga, ki bt sicer težko pro italijanske tržišče ima in-Pospešiti razpečavanje jugo' tj čskih proizvodov tudi kadar to Vjj naša zaslužka temveč je po K o nastopilo pet standardnih igralcev. Zarja pa lahko računa na celotno ekipo. Ce bo pa Zarja hotela uspeti, bo morala popraviti sistem igre v napadu. Napadalci bi se morali odpovedati nepotrebnemu preigravanju. Uveljaviti bi morali dolge podaje, kajti to zahteva igra na blatnem igrišču. Kako se bodo pa stvari odvijale na igrišču, bo pokazalo srečanje samo. Sodeč po moči obeh ekip sodimo, da se bodo Križani vrnili domov vsaj z eno točko v žepu. Primorec — Gretta Ostra bitka Gretta ima le točko prednosti pred Primorcem in srečanje med sosednimi ekipami na lestvici so vedno zanimiva. Izid tega srečanja bo morda odločilen za eno od obeh ekip, ki bi morala v primeru poraza nazadovait v spodnji del lestvice V primeru neodločenega izida pa se položaj obeh ekip na lestvici bistveno ne bi spremenil. Res pa je, da ena sama točka ne bi zadovoljila ne domačinov ne gostov, kajti obe moštvi računata le na zmago Zato vse kaže, da bo srečanje borbeno in naporno. Ker ima boljšo obrambo, ima Primorec nekaj več možnosti za zmago, kajti Gretta se kljub dobri uvrstitvi na lestvici doslej ni docela izkazala. Po predvidevanjih ima tako nekaj več možnosti za zmago Primorec. Gretta pa bo gotovo napela vse sile, da bi osvojila vsaj eno točko. Breg — Edera B Domačini so favoriti Brežani še vedno niso preboleli poraza s S. Sergiom in se bodo zato skušali v tekmi z Edero B pred svojim občinstvom izkazati. To bi moralo tem lažje uspeti, ker trener Suše! nima težav s sestavo svojega moštva, ki bi moralo v nedeljo nastopiti s popolno postavo. Nedeljski nasprotnik Brega je sicer dobro moštvo, ki razpolaga s spretnimi igralci in bd lahko «plavim» račune tudi prekrižalo. Toda domače igrišče in lastno občinstvo go vori v prid enajsterice iz dolinske občine, ki bd morala zopet zmagati in s tem potrditi, da ji prvo mesto na lestvici v tej skupini pripada povsem upravičeno. Bruno Rupel 2. amaterska nogometna liga Juventina gostuje jutri v Romansu Nedeljska tekma, ki bo na igrišču v Romansu med domačo ekipo in Juventino se bo začela u-ro in pol pred običajnim časom, to je ob 13.30. Vzrok za to spremembo je bilo slabo vreme prejšnjo nedeljo, ki je onemogočilo pustne prireditve s sprevodom voz in pustnih šem. ki bi se bil moral zaključiti na nogometnem i-grišču. Zato je bilo slavje preneseno za teden dni in bo tekma odigrana prej, da bo potem igrišče na razpolago za praznovanje. Odhod igralcev Juventine bo ob 12.15 s trga v štandrežu. Romans je trenutno na drugem mestu lestvice in ima za seboj kar tri zaporedne pozitivne rezultate. Juventini se torej obeta težavno srečanje, toda morala moštva je dobra, saj se je z Romansom že pomerilo in slednji je tedaj uspel izenačiti šele v zadnji minuti tekme. Razen tega je štandreška e-najsterica že sedem nedelj zaporedoma nepremagana in je torej precej uigrana. Res potrebna poteza v postavi moštva, ki naj bi Juventini vedno dala celotni izkupiček jn ne le izenačenje pa je, da bi se moral v obrambo spet vključiti trener Costelli, tako da bi v vsakem trenutku neposredno vodil ekipo. * * * Goriški odsek nogometne zveze FIGC je v preteklem tednu objavil koledar srečanj prvenstva mladincev, v katerem nastopa tudi Juventina. jn sicer v skupini A sledečimi ekipami: Sovodnje, Sanrocchese, Monte Santo, Pro Go-rizia, Audax in Azzurra. Tekmovanja se bodo pričela 2. marca in bodo ob 10. uri. Juventina bo nastopala takole: 2. 3. počitek 9 3. Juventina - Azzurra 16. 3. Sanrocchese - Juventina 23. 3. Juventina - Audax 30. 3. L. Monte Santo - Juventina 7. 4. Juventina - Sovodnje 13. 4. Pro Gorizia - Juventina V nedeljo ob 10. uri bo na štan-dreškem igrišču prijateljsko srečanje med mladinci Juventine In Audaxa, ki bo služilo kot priprava za bližnje prvenstvo. D. R. . . v - | virtus imosKJj in tim (zensnej JUtn ZOpfit srečanje že državnaprvaka za leto1969? med Borom in Servolano Borovci bodo nastopili z okrnjeno peterko Po treh tednih se bosta ekipi Bora in Servolane zopet srečali. Prvič sta si stali nasproti v letošnjem promocijskem prvenstvu 2. februarja. Izid prve tekme je bil naklonjen borovim košarkarjem, ki so z lahkoto odpravili svoje tradicionalne nasprotnike. Dejansko je prišlo do pravega presenečenja, saj Škedenjci niso pričakovali tako močnega nasprotnika. Mesto, ki ga plavi zasedajo na lestvici, res ne priča o njihovi moči, vendar je treba reči, da je Borova peterka zelo napredovala glede na nastope prejšnjih let. Pridobila je na uigranosti, izboljšala atletsko pripravljenost in dobro osvojila košarkarske prvine. V marsikateri tekmi bi borovci zaslužili zmago, a jim je smola prekrižala račune. Doživeli so kar tri poraze z enim samim košem razlike. Ekipa je imela tudi vrsto nepri-lik: Rudeš si je zlomil roko na tekmi, v nedeljo pa si je Sirk zvil nogo in zdi se, da je poškodba resna. Ravno gotova odsotnost odličnega slovenskega pivota je spravila v zadrego prof. Marija pri sestavi postave. Na njegovem mestu bo skoraj gotovo igral Starc, ki je na zadnjem treningu dobro opravil svojo nalogo v vlogi pivota. Srečanja se bo udeležil tudi Spacal, čeprav ni v najboljši formi zaradi pomanjkanja treninga. Na zadnjih pripravah so borovci posvetili precej pozornosti obrambi, ki ni bila dovolj pozorna v tekmi proti Libertasu iz Pordenona. Pomanjkljivo je bilo predvsem kritje pivota. Nato so plavi preizkusili napadanje proti individualni obrambi. Kajti Servolana se navadno poslužuje sistema, ki je varianta individualne obrambe. Orožje slovenske peterke bo tudi v nedeljo hitrost v protinapadih, igra z dvema pivotoma in izkoriščanje sleherne prilike za prodor. Pod košema bodo Ambrožič, Starc in Fabjan gotovo uspešno skakali na odbite žoge. Skratka, upajmo, da bo ekipa ponovila uspeh, ki ga je dosegla pred tremi tedni. Ker sta si ekipi približno enakovredni, bo prišlo verjetno do zanimivega spopada in lepe igre. Bor bo nastopil s postavo: Starc, Ambrožič, Fabjan, Spacal, Kafol, Kralj, Čermelj, Zavadlal. Tekma bo jutri, 23. februarja ob 12.30 v telovadnici v Ul. della Valle. Adrijan Zavadlal Atalanta - Vicenza 1 X Bologna - Juvenlus X 2 1 Cagliari - Inter 1 X Milan - Fiorentina X 1 2 Palermo - Sampdoria 1 Roma - Napoli X I Torino - Verona 1 Varese - Piša 1 X Brescia - Foggia 1 X Genoa - Lazio Reggiana - Bari Rimini - Siena Cosenza - Inirrnapolj V obeh ligah se bije izredno ostra bitka za obstoj Italijansko državno odbojkarsko prvenstvo A lige se pri moških in ženskah bliža k zaključku. Pri moških manjka do zadnjega kola še pet kol, pri ženskah pa štiri. V moškem delu prvenstva v zadnjih kolih ni prišlo do večjih pretresov. Virtus in Parma hitita z velikim naskokom pred ostalimi ekipami, ki ju ne morejo več o-girožati. Virtus ima na lestvici lažjo prednost, vendar pa je imel v zadnjih tekmah le lažje nasprotnike in je torej njegov naskok razumljiv. Med ekipami, ki so zaostale na sredini lestvice je tudi lanski državni prvak Ruini, ki se bo drevi pomeril v okviru tekmovanja za pokal evropskih prvakov v povratni tekmi v Firencah z belgijsko ekipo Brabo (prvo srečanje so osvojili Belgijci s 3:2). Na dnu lestvice pa se bije ostra bitka med ekipami, ki so med kandidati za nazadovanje v B ligo. V najbolj kritičnem položaju so CSI Milan, Buscaglione in Bo-voli. Medtem, ko ima Buscaglione na sporedu v preostalih srečanjih lahke tekme na domačem igrišču pa je precej nerodnejši položaj za Milančane in Bovoli. Kritično je zlasti stanje ekipe OSI Milano, ki bo imela do konca prvenstva za nasprotnike same težke in nevarne šesterke. MOŠKA ODBOJKARSKA B LIGA DREVI V TRSTU BOR-ČELANA Lestvica Virtus 17 17 0 51:10 34 Parma 16 15 1 45:13 30 Ruini 16 12 4 42:18 24 Panini 17 11 6 39:24 22 Casadio 17 9 8 32:36 18 B. Brummel 17 8 9 32:33 16 Termoshell 17 7 10 32:39 14 CSI Milan 17 6 11 28:35 12 Buscaglione 17 6 11 25:38 12 Bovoli 17 6 11 30:34 12 Olimpia 17 4 13 16:45 8 Genova 17 0 17 6:51 0 Drevi bo v Trstu v Ul. della Valle na sporedu zelo zanimivo srečanje moške odbojkarske B lige. Med seboj se bosta srečali še-sterki Bora in Čelane z Bergama. Prav nič pa ne pretiravamo če rečemo, da bo za to tekmo vladalo precej večje zanimanje med pristaši tržaških gasilcev, kot Bora samega, Čelana je namreč trenutno na vrhu lestvice z enakim številom točk, kot tržaški gasilci in tako sta obe moštvi povsem izenačena kandidata za vstop v A ligo. V tem «mrtvem teku» je seveda vsak spodrsljaj enega od obeh kandidatov za napredovanje lahko u-sodnega pomena, saj je prvenstvo iiniiiiiiiiiniiiiiiirfiiniininniiiiimmiiimniiiimiiiiiiiimiMiiiMiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiHiiilMiiiiiiMiiiiiiiimiumiiuniiniiiiiiiiliiiiiiimiiiiiiiMuiiiiiinii SBISSii BOLOGNA Vavassori; Roversi, Ardizzon; Cresci, Battisodo, Gregori; Pa-ce, Bulgarelli, Mujesan, Turra, Savoldi. JIJVENTUS Sarti; Pasetti, Leoncini; Ber-cellino, Castano, Del Sol; Fa-valti, Benetti, Anastasi, Hal-ler, Žigoni. MILAN Cudieini; Anquillettd, Schnel-linger; Rosato, Malatrasi, Fo-gli; Hamrin, Lodetti, Sorrna-ni, Rivera, Prati. FIORENTINA Superchi; Cencetti, Mancin; E-sposito, Ferrante, Brizi; Riz-zo, Merlo, Maraschd, De Sisti, Amarildo. PALERMO Cel; Sgrazzutti, Maggioni; Lan-cini, Giubertoni, Landri; Pel-lizzaro, Landoni, Troja, Reja, Ferrari. SAMPDORIA Bat tar a; Sabadini, Colletta; Sabatini, M o r i n i, Garbarinl (Negrisolo); Salvi, Vieri, Cri-stin, Frustalupi, Morelli. VARESE Carmignani; Rimbano, Ma,roso; Sogliano, Dolci, Picchi; Leonardi, Tamborini, Cappelli-ni, Dellagiovanna, Golin. PIŠA Annibale; Coramini, Gaspar-roni; Casati, Lenzi, Gonfianti-tini; Manservisi, Barontini.PJa-ceri, Cervetto, Cosma. ROMA Ginulfi; Scaratti, Caprenetti; Salvori, Cappelli, Santarini; D’Amato, Orazii, Landini, Ferrari, Peiro. NAPOLI Zoff; Nardin, Pogllana; Zur-lini, Guarneri, Bianchd; Cane, Juliano, Altafinl, Montefusco, Barison. CAGLIARI Albertosi; Martiradonna, Lon-goni; Cera, Niccolai, Longo; Nene, Brugnera, Boninsegna, Greatti, Riva. INTER Min.iussi (Girardi); Burgnich, Facchetti; Bedin, Landini, Sua-rez; Jair, Mazzola, Gori, Ber-tini, Corso. TORINO Vieri; Polettd, Fossati; Puia, Cereser, Agroppi; Carelll, Fer-rini, Combin, Moschino, Fac-chin. VERONA P i c c o I i; Ranghino, Petrelld; Madde, Battistoni, Ripari; Va-nello, Mazzanti, Traspedini, Bonati, Bul. ATALANTA De Rossi; Poppi, Dordoni; Tiberi, Pelagalli, Bertuolo; Na-stasio, Milan, Clerici, Dell’An-gelo, Lazzotti. L. VICENZA Luison: Volpato, De Petri; Fontana, Carantini, Calosi; Menti, Tumburus, Relf, Biasiolo, Cic-colo. praktično tik pred zaključkom in torej priložnosti za »popravne izpite« ne bo več mnogo. Ker je znano, da borovci zaigrajo odlično prav proti močnim ekipam, ga-siloi seveda z nestrpnostjo pričakujejo izid drevišnje tekme. Poraz Čelane bi Boru bistveno ne koristil, izredno pa bi se z njim okoristili gasilci, ki bi se tako nenadoma znašli (po zaslugi Bora) v vodstvu z dvema točkama prednosti, kar bi jim praktično že zagotovilo vstop v A ligo. Borovci so se na to srečanje pripravljali precej pomanjkljivo. Nastopili bodo sicer vsi, vendar pa so imeli v preteklih dneh en sam trening. Zaradi pustnih prireditev na stadionu «1. maj» je bila dvorana več časa zasedena in tako so bili treningi precej okrnjeni. Zato je težko napovedati, kaj bodo zmogli borovoi v drevišnji tekmi, upajmo pa, da se vsaj ne bodo izneverili tradiciji in bomo vir deli proti močnemu nasprotniku dobro igro. V ženski A ligi se je v preteklem tednu odigral glavni dogodek na vrhu lestvice. Med seboj sta se namreč spoprijela oba kandidata za prvo mesto: FINI in Mak Mara (ta je vrsto let doslej osvajala najvišji naslov v državi), že v prvi tekmi tega prvenstva je Fini odpravil lanskega državnega prvaka s 3:2, zdaj pa je svojo premoč potrdil v povratni tekmi s še izdatnejšo zmago s 3:1 (15:9, 5:15, 15:6, 15:4). Fini tako vodi na lestvici z dvema točkama prednosti pred Max Maro in praktično ima naslov državnega prvaka že v žepu. Sredinski del lestvice ima precejšen zaostanek, na njem pa sta se presenetljivo visoko uvrstila o-ba novinca. Parma in Catania. če sl je Catania pomagala do pe tega mesta z »najemnico« iz Bolgarije, pa to ne velja za Parmo katero sestavljajo same zelo mlade igralke. Bitka za izpad je tukaj podobna oni v moškem prvenstvu. Bergamo je omagal že na začetku pr venstva. Virtus Ravenna si je v zadnjih tekmah opomogel in kaže, da je izven nevarnosti. Tudi Con-fit ima še kar dobro, startno mesto v bitki za rešitev. Za drugo še prosto mesto za nazadovanje sta tako v glavnem še dva kandidata- Cogne in Palermo. Za spoznanje na boljšem pa je Cogne, ki ima> pb enakem številu točk tekmo manj (Nadaljevanje s 3. strani) meru priti do ustvaritve notranjega ravnovesja v na31.ona. nem gospodarstvu, ki naj bi gotovilo vsaj kolikor toliko nJe» nemoten razvoj ter omogočilo zn? nemu delu državljanov znosnej ekonomske in socialne pogoje. , veda je to odvisno predvsem poitične volje tistih sil na, haj sti, ki bi jim pri srcu moralo najprej povprečje blagostanja * * * * v’ državljanov, ne pa koristi P° meznikov ali skupin znotraj m lo zunaj državne skupnosti, tem mislimo, razumljivo, lja, veznosti, ki v zvezi z vprašan poljedelstva za našo državo rt. jajo iz znanih sporazumov n državami skupnega tržišča, 3 ^ za sam njpgov razvoj pri nas,« kor še zlasti za tisti del Prc , c(!. stva, ki se z njim preživlja, 3 la škodljive in nespodbudne. M. Šutej v «Cappella» (Nadaljevanje „ 3. strani^-isti-. ,^'i seznf, skem muzeju sodobne umetno*^ Kar zadeva njegovo s°del0*Zam na velikih razstavah. ie tuše daljši: teta 1963 zasledimo tejeva dela na lil. pariškem ( nalu. na zagrebški razstavi 1. težnje», na V. bienalu 0ra‘ -» umetnosti v istem mestu te razstavi Morgan's Paint. Noste ^ ga leta ga ponovno srečam jan s Paint. Nasi1 in v Leverkusnu. Leta 196j „ Fini Lestvica 14 14 0 42: 6 28 Max Mara 14 12 2 39: 8 24 Cabassi 12 9 3 27:16 18 Parma 14 8 6 28:23 16 Catania 13 6 7 24:28 12 Ravenna 15 6 9 23:36 12 Confit 13 5 8 19:28 10 Cogne 14 4 10 22:32 8 Palermo 15 4 11 19:36 8 Bergamu 14 1 13 10:40 9 PRVENSTVO MLADINK Zmagi šesterke OMA nad Zarjo in Sokolom V nadaljevanju ženskega mladinskega odbojkarskega prvenstva so sinoči odigrali na stadionu Kima j« v Trstu naslednje tekme: Zarja — Breg 2:0 (15:8, 15:2) OMA — Zarja 2:0 (15:7, 15:10) OMA — Sokol 2:1 (15:13, 10:15, 15:3). , Srečanja so potrdila premoč O MA, ki je kljub tehničnim pomanjkljivostim zaigrala zelo borbeno. Zarja ni opravila najboljšega nastopa. Sokol je nastopil le s šestimi igralkami. V prvem setu je predvajal dopadljivo odbojko, nato pa je povsem popustil. Breg pa je ekipa, ki ima pri odbojki še začetniške preglavice in njen poraz ne preseneča. O B V E Sl I L O Športno društvo Breg priredi v nedeljo, 2, marca smuča.rski izlet v Nevegal. Prijave sprejemajo vaški zastopniki. liMiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiuiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimMi1 Nosledni* rečam° :e. razstavi Morgan’.: Paint. ^asr ^tein v Leverkusnu. Leta in jeva dela preskočijo Atlanti*^ jih zasledimo v neivgorškem ^ seumu of Modem Art. iste^rajii-sodeluje na ljubljanskem 9 .finem bienalu ter n.i VI. sredo -j skem bienalu v Aleksandriji. > v letu 1966 Šutej sodeluje na V# večjih prireditvah v tujini ' ju, no razstavi Op-pop v rramM na grafičnem bipnatu v Kr na lh mednarodnem salonu nih galerij v Lausanni in na „ stavi evropske sodobne 9ra’\.illji Luebecku. Leta 1967 šutej- r" no razstavi «Print 'InternaUo^-f Vancouver ju. na razstavi-v Gradcu, ponovno na Ijubljam ^ grafičnem bienalu, na razstavf fl(I derne grafike v New Vorku podobni razstavi v Caracasu. pa je sodeloval na razstav< kaedn v Pragi ter skviino *, d stimi jugoslovanskimi grafi*1 Amsterdamu anj/ Kakor nam že samo naštev"^ razstav pove. si je Miroslav ij-r utrl pol v svet in se uveljavu-jj ža.ška galerija «La Cappella*^. sedaj možnost, da se s ternj1’^. jem spozna tudi tržaško obctn*Lj, Ker je razstavišče, kot smo novo in mnogim še neznano, v ^ ta predstavitev slikarja Šuteju di kot vabilo tistim, ki od ffa ^ osebnega vabila na otvoritev ^ stave niso dobili. Galerija «La pella» je v Ulici Franca P- ...... JUGOSLOVANSKO PRVENSTVO Nepričakovana zmaga Lakote v slalomu Med ženskami je zasedla prvo mesto Tevževa S slalomom, ki so ga člani in članice kot včeraj vozili po od dežja razmehčani progi, zaradi česar je že v prvi vožnji odstopilo, oziroma bilo diskvalificiranih nad 40 tekmovalcev, se je v Kranjski gori danes nadaljevalo tekmovanje za letošnje jugoslovansko državno prvenstvo v alpskih disciplinah. Med člani je na 400 metrov dolgi progi s 150 m višinske razlike in 72 vratci nepričakovano zmagal veteran Peter Lakota. Njegov največji konkurent Blaž Jakopič je v drugi vožnji vozil drzno, »na vse ali nič«, padel in bil diskvalificiran. Med članicami Je na malo šl progi zmagala Vida Tevž 2 ven na Koroškem. REZULTATI: Moški: 1. Lakota (Jesenice) 2. A. Klinar (Jesenice) 3. Gazvoda (Branik) Seniorke 1. Tevž (Fužlnar) 2. Pirnat (Branik) 3. Magušar (Enotnost) Jutri bo zadnji dan prveb- Na sporedu bo veleslalom. JS3 Sj 120'1 stv»- Pavle Hočevar POT SE VIJE 22. Spomini Prošnjo sem pa le napisala, hladno in brez tiste iskrenosti, ki sem jo čutila pri prejšnjih prošnjah. Odposlala jo, da se ne zamerim odborniku, in na prigovarjanje sem domačih ki so se na pol resno na pol v šali veselili, kako jim bom kot nekdanje jajčarice nosila iz Trsta kavo in šalice, tiste znane tržaške šalice brez ročke s tipičnimi enobarvnimi slikami iz italijanskega idiličnega življenja. Ne da bi se bila ustavljala ob misli, kako bi bilo, če bi prošnjo res ugodno rešili, so se mi vendarle včasih odgrinjali spomini na tiste dni pred dvema letoma, ko smo bile v Trstu na dijaškem shodu in je moral tudi ženski odsek pripraviti referat o potrebi in programu naše organizacije. Misel se mi je ustavila tudi v Zavodu sv. Nikolaja v Ulici Fameto. Tam smo takrat prenočevale in prvič prišle v stik z ženskim socialnim delom, ki ga je bila pred leti organizirala preprosta tržaška žena Marija Skrinjarjeva, da bi reševala slovenska — in tudi druga — dekleta, ki so iz vseh krajev prihajale v Trst in iskale službo kot gospodinjske pomočnice ter se često znašle brez strehe in moralnega varstva sredi velikomestne ceste. Takrat smo tudi spoznale krivični položaj Slovencev na Tržaškem. Referati na zborovanju so nam dali dotlej nepoznano sliko vztrajne borbe za narodni obstoj in gospodarski napredek tamkajšnjega ljudstva. Ob teh spominih sem se zdaj včasih zamislila in se spraševala, kaj bi bilo, če bi le bila moja prošnja ugodno rešena. Vsekakor si moram biti sama na jasnem, za kaj naj se odločim. Kje naj bi bila večja potreba po delu: ali na kmetih za kulturni in materialni dvig ljudi, ali v Trstu za obstoj našega življa, za moralno reševanje prise- ljenih deklet. Nič ne premišljuj, sem se krotila, ostani lepo v Zagozdcu, tam si srečna in tudi lahko koristna, Trst je tebi tako in tako nedosegljiv! In vendar je bil dosegljiv. Konec počitnic 1910 sem dobila odločbo za Trst. Težka je bila zadnja pot v Zagozdac. Občutki, da se poslavljam od tistih romantičnih krajev in od tako dobrih ljudi, se nikakor niso mogli uravnovesiti z novimi predstavami, da bom živela v velikem mestu in bom tudi delala kakor dotlej. Ko so začeli znašati moje imetje na voz, so otroci jokali, ženske me s solznimi očmi objemale, moški mi podajali roke in prosili: ostanite! Ta pretresljivi prizor mi je trgal dušo, da sem se resnično zaničevala: kako moreš zapustiti ta mlada in stara srca, zapustiti zato, da greš v veliki kulturni svet? Sebičnica! Malenkostne, a neogibne skrbi s prevozom do vlaka v Kočevju so mi dušile bridkost zadnjega prizora, in ko je vlak drdral, sem sedela kakor otrpla, brez misli in občutkov, in s slepim pogledom zrla v okna in naravo... Doma jih je skrbelo, kako se bom znašla v tujem mestu sama, brez znancev, tako mlada. Odleglo jim je, ko so izvedeli, da je v Laščah na počitnicah domačinka, ki živi v Trstu. Šla sem k njej in ponudila mi je sobo In hrano ter povedala, da pride še tiste dni mož ponjo, šla sem na pot z mislimi na Zagozdac, z zaprto dušo v Trst. Kako bo tam: bo že kako, kar bo, bo! šola se bo začela šele pojutrišnjem; pojdimo se malo razgledat! Kako pridem po najbližji poti do morja? Ne hodim dolgo in že se mi odpre. Istočasno se mi tudi javi: ladijski piski, vozovi, postrežčki, nosači, kočije, samokolnice, vozički. Vse se usmerja proti prosti luki, odondod se prav tako izlivajo podobni tokovi. Pa žerjavi škripljejo, vozniki priganjajo, fantički se podijo, nosači vpijejo — ali je tu vedno tak hrup? Kdo so pa tile čudni moški, ki se tod motovilijo? Večinoma so srednje postave, črni, dolgi in tanki plašči se kar opletajo okoli njih, pa črno redko brado imajo vsi. Namesto zaliscev jim vise ob ušesih dolge in tanke kitke, lasje so dolgi in zanemarjeni, vsa zunanjost je brez nege. Hodijo precej počasi, skoraj vsak drži palec ali oba palca v telovnikovi lini! Pa so res čudni ti možje. Ne morem premagati radovednosti, ustavim gospo in jo vljudno vprašam. Od sile je prijazna in — o, sreča! — slovensko zna! Pa mi pove, da so moški v kaftanih poljski Židje, bogati trgovci iz Galicije, v Trstu imajo skladišča in prekupčujejo z blagom, ki prihaja sem po morju ali pa odhaja odtod. Morje je res čudovito, vso me prevzame, celo na čas pozabim. Ko se ga zavem, pomislim: Narodni dom mora tudi biti nekje blizu. Kmalu ga najdem — pozdravljen bodi, znanec moj! Tamle gori bo pa menda Ulica Acquedotto in Ciril-Metodova šola na št. 22. Sem že tam. Ulica je široka, tlakovana, ob obeh straneh drevje. Pa šola, to naj bo šola? Saj ni mogoče! Cisto navadno poslopje, stisnjeno med druge enake hiše. še napisa ni, da je šola. Lačna sem. Ravno prav, restavracija je tu, prav v šolski zgradbi: Gambrinus — je napisano in naslikano zunaj. Veselo stopim v čudno okrašeno prazno dvorano in pozdravim slovensko. Natakar mi odgovori italijansko. Zmeniva se za silo po nemško, žal, mi pravi, podnevi da ne kuhajo, zvečer naj pridem, se bom dobro imela! Hitro jo poberem ven: kaj pa je to?! Čudna restavracija, nič ne kuhajo, poldne je, pa vse prazno! Kam sedaj? V Zavod sv. Nikolaja, ta mora biti tudi tukaj nekje. votli1*1’ Tani mi je znano. Bogve če je še tako! Pa grem in pozvo-Spoznajo me, hitro smo v prav prijaznem pogovoru. poV jim, kaj sem doživela v šolskem poslopju! «Seveda», mi pravi upraviteljica, «saj to je nočni 1 °Bse Pa še prve vrste ne. Razumem, zakaj vas je vabil, Pa je zmotil, kaj ne?» ^j Ponudi mi kosilo. Ne vem, kaj sem bolj uživala •' .. okusno domačo jed ali novice in zanimivosti, ki ja pripovedovala. Ko sem hotela ob slovesu plačati kosil°> odklonila: . «Kaj če to, ta malenkost! Saj nam boste kaj poinaS8 ' take bi nam bile potrebne. Kmalu spet pridite!« Srečna sem bila, delo se mi je že odprlo. Pa praV kjer me je nekoč mikalo. Še knjigarno poiščem, sl°veILfii seveda, kupim italijanski učbenik in slovar in se vrn domov. Ko zaklenem stanovanjska vrata, vzdihnem in pozdravim: »Zagozdac, moj dragi, kje si?» Zadušim si solzo, skuham čaj in vzamem v roko Ita Lti ščino za Slovence... Nisem se mogla zbrati in tudi zasP,„ ne. Tisti Gambrinus... da me je morala noga najP^-L^o-zanesti! In da sem mogla tako pozabiti na Zavod sv. j’ laja! še prenočevale smo tam, takrat na dijaškem s^°eje Saj res, tisti dve zavodovi odbornici, ki sem ju bila natancu spoznala v Pragi, sta nama in drugim dijakom prisK 0 prenočišče. In kaj smo spoznale tam? Nikoli prej še uL\e, pomislile, da bi mogel tudi ta problem, poselsko vpraša1 Jje biti kdaj točka v našem ženskem programu. Pomislila P nanj že več let pred nami, izobraženkami, preprosta trž80jej žena Marija Skrinjarjeva. Kaj smo že takrat slišale 0 in njenem pionirskem delu? Da, Maša Gromova in 2itnlK sta nam tako lepo pripovedovali o tej ženi. (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO: PRST - MONTEKm « ,1. IELETO»_ »H.J;, Z ST-‘SfScf “*jf vnaprej, četrtletna ^n^ozs, Ljubljana, ^tarl trg 3/1., telefon^2-207, tekoči račun prt Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASU Cena oglasov: jca vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150. finančno.upravnt 250. osmrtnice ,150 lir - Mali oglasi beseda - Ogl^riaTSlngonSko pokVajtoo^ narodi o pn a pravi 1 Iz vseh drugih pokrajin. Italije, pri sSodetfc Publlcitft rtaliana» - Odgovorni .irertnik- SiANlSl.AV KKNKO - Izdaja in tiska ZaloSnifitvo tržaškega tiska, Trst