I. kongres KPI ll&nes dopoldne se začne s ji čitanjem Togliattijevega “ Poročila X. kongres Itali-j, janske komunistične par-^ v Rimu. Poročilo in raz-??Va na kongresu, ki bo tra-. skoraj ves dan, bo brez ^ojna v okviru tistih tez, ki J®e objavljene pred kongre-A o katerih smo že poročali l jih je obravnavalo na . sekcijah, predvsem pa Pokrajinskih kongresih, do-Jr4 skoraj vse članstvo te JVefije italijanske delavske P®ke> ki je hkrati tudi dru-■ Pajvečja stranka v Italiji. v?®0 obeh razlogov ima da-?®ji kongres veliko važnost jfcžo v italijanskem politič-Pa tudi mednarodnem saj je KPI morda ,'večja komunistična partija hodnem svetu. l?*"0 je prav, da tudi v na-. dnevniku, ki izhaja na 2j“ju» kjer ima KPI enako jjjapst kot v okviru vse dr-2*' spregovorimo na tem me-Pekaj besed želeč predvsem [J^alcem v veliki dvorani L? Pri Rimu pri njihovem j, ,^0go uspeha. Saj spada-J°fnunistični parlamentar-!■ ried tiste politike na Mon-^‘Oriu in v palači Mada-|J so zlasti med nedavno i^favo o zakonu za poseb-iiki ut bodoče dežele Furla-' julijske krajine krepko “Pili glas v zagovor pravic J^Pcev v vseh treh pokraji-sv Vzdolž vzhodne italijan-* “leje. ^ lem našem kratkem zapisa 0 tako važnem kongresu t/^eda ne moremo spuščati Jj°drobno proučevanje vseh ^'tenih trenutnih notranje tj ^PPanjepolitičnih vprašanj, iH bo kongres obravnaval l^so obdelane v omenjenih »! ■ Zaradi tega bomo omeli J® tri taka vprašanja, ki li . ijo najvažnejša in hkrati najbolj pereča in ki ■^jo ne samo iz besedila (jk,: temveč predvsem iz poti ' 0 zanimivih diskusijah, bile objavljene v stran-“1 dnevnem glasilu. ^ > Predvsem moramo reči, |p°menij0 po splošni oceni tjL 2a sedanji kongres vse-ijj r Se en korak naprej, od-^ Se je pred leti na VIII. Wresu KPI začelo prvič go-lijj.1 0 italijanski poti v soli jtern. Dodati je potrebno, v® je nadaljnja izdelava in tl Ji4Va o strategiji in takti-za graditev take poti “ko opustila, včasih se je lj tudi skoraj pozabljali, v*r°kov za tak zastoj je bi-V^t° bo verjetno deseti ijlj“res KPI v znamenju na-l| J“le izdelave italijanske postim Socializem. In sleherni *1 n n° P°«tivni korak na loviti bo uspeh za vse de-k 'judstvo Italije. Ta uspeh dfjT0 dosežen, če bo kongres stij1Peval k rešitvi prav ti-!to.vPrašanj, ki smo jih ome-V*11 so: t' razčiščenje odlit^ do stalinskih partij ka-s° Kitajska z nekateri-‘^kimi partijami in predaš 15 albansko vred, kar pa 'Kijema samo notranjih držav, v katerih te We delujejo, temveč pred-vprašanj e miru in vojne %ce*'u ter miroljubne koeksi-\ 2. vprašanje prehoda %j?Pitalizma v socializem v U,, Jih pogojih, ki ne izklju- V Sa mirnega načina preho- Hin ega in 3- vPra£anje za_ °dnosa do sedanje j *8 levega centra v Italiji. \?}®de prvega vprašanja je W.Wvo, da teze niso mogle j« l ‘devati vsega tistega, kar •Q 0, Po njihovi objavi zgodi-s Kube in ki je sedaj ^ tl ^ ^alco uPa vse miroljubni. jL°Ve^tvo že srečno za na-^ j/^anska kriza je bila ta-* itnVartla in razburljiva, da W®la zaradi tega svoj pri-a odmev tudi v predkon-diskusiji, v kateri se je V0 “rgum^ntu pridružil še fytJPi kitajski napad na in-Sie tlle^ »n ker je bilo rav-Sj, s°vjetske vlade med ku-[U), ® krizo vsemu človeštvu tipljivo jn logično, je prav •o Sumljivo in logično, da ^lt4Predk°ngresni diskutanti s Prstom ha zadevno ^PJ^ljiMost v tezah prav W. razčiščenja vprašanja Sin? Kp Kitajske in njenih J'nic do sovjetskega rav- nanja. V neki taki predkongresni diskusiji je bilo rečeno približno takole: če se v tezah zahteva, da se ne sme zanemariti in da se mora poglobiti proučevanje jugoslovanske stvarnosti in določiti naše samostojno stališče v odnosu do Zveze komunistov Jugoslavije, zakaj ni v tezah podobnega navodila tudi glede odnosa do stalinistične par ti j e Kitajske? «Zakaj nimamo samostojnega mnenja o tem, kar se ve (in na žalost je to malo) o nesoglasjih s kitajskimi tovariši?» je vprašal eden izmed diskutantov in dodal: «Mnogi tovariši obžalujejo, da teze takega našega mnenja ne vsebujejo in če prihaja včasih do zgrešenih pripomb med diskusijo na kongresih sekcij, je temu vzrok tudi popolna negotovost in pomanjkanje na šega zadevnega stališča. Prav naš X. kongres predstavlja tisto priložnost, ki ne more o-pravičiti molka in negotovo sti. Mi se razlikujemo od kitajskih tovarišev glede nujnosti, da se svet izogne svetovni jedrski vojni kakor tudi, v še večji meri, malim krajevnim voinam...» Takih in podobnih pripomb je bilo več in če jih je glasilo KPI objavljalo, pomeni to veliko verjetnost, da bodo taka in podobna osnovna vpra*smia na kongresu tudi razčiščena. 2. Tesno povezano s kitajskim stališčem je tudi vprašanje prehoda iz kapitalizma v socializem. Marsikak diskutant je pripomnil, da v tem pogledu kitajska stališča niso dovolj znana in da je to «omogočilo med drugim tudi razna obrekovanja», vendar pa se zdi, da je bilo to vprašanje v večji meri in bolj jasno obravnavano in deloma tudi razčiščeno ne samo v tezah, temveč tudi na zadnjih dveh kongresih ter v nekaterih javnih izjavah in nekoč tudi v izvajanjih Togliattija na RAI-TV v okviru politične tribune. Toda dejstvo, da so diskutanti čutili potrebo nadaljnjega razčiščenja, že samo pa sebi kaže nujnost obširnejšega obravnavanja na sedanjem kongresu. Da bo na to vprašanje dal dokončni odgovor že sam Togliatti v svojem današnjem političnem poročilu, pa kaže že naslov poročila, ki se glasi: «E-notnost delavskega razreda za napredek k socializmu v demokraciji in miru». 3. Vendar pa je bilo v predkongresni diskusiji največ govora o odnosu KPI do politike levega centra, ki je v bistvu povezano s prejšnjim vprašanjem. Vrti pa se okrog sledečih izjav : Eden izmed predkongresnih vidnih diskutantov je dejal: «Partija se trudi, da bi zgradila politiko na realnih pogojih, med katerimi je prvi pogoj obstoj levega centra, ki predstavlja izhodišče, da bi se ustvarila uresničljiva alternativa, ki bi napolnila prepad, ki obstaja med demokratičnimi silami.» «To pa — je dodal neki drug diskutant — zahteva postavljanje odnosov z Italijansko socialistično stranko v bolj pozitiven okvir, pri čemer je nujno, da se odstranijo katastrofalna preročanstva o nepopravljivem razkolu.» «Možnost, da se prepreči proces poglobitve razkola med delavskimi silami, ki so ga začeli moro-dorotejski voditelji — je dejal tretji - je v konkretni alternativi: namesto da bi kričali, da socialisti izdajajo, bi morali poglobiti enotnost na realni podlagi, tako da bi imela pot v socializem bolj določeno vsebino, ki bi se morala dobro razlikovati od kapitalistične racionalizacije. Ta alternativa bi morala sloneti na aktivnem sodelovanju delavskega razreda pri upravi javnih zadev, na načrtovanju, na svobodi v njenem polnem pomenu.» Take in podobne izjave na diskusijo vseh treh omenjenih vprašanj, ki brez dvoma spadajo med najbolj pereča, ne kažejo samo nujnosti njihove rešitve, temveč dokazujejo že njihov obstoj ter razpravljanje o njih pri belem dnevu brez prikrivanja težav spričo številnih protislovij, ki jih — kot vedno v zgodovini — nosi razvoj človeške družbe, da je kongres na dobri poti, da bo vsaj poskus reševanja rodil pozitivne posle dice. -j IIZ . ... Tl Ms fii 11 Nadaljevanje v Ženevi Ženevska konferenca o razoro-žitvi je po enajstih tednih prekinitve v ponedeljek nadaljevala delo v konstruktivnem in optimističnem ozračju. Optimizem je sicer nenehni in nujni spremljevalec začetka pri vseh razorožitvenih konferencah. Tisto, kar tvori današnjemu optimizmu realno podlago, je razširjena zavest, da prihaja svet v Ženevo z roba prepada, katerega dno je jedrsko uničenje. Zato ni naključje, da obe jedrski strani v Ženevi poudarjata, da bi moral izid kubanske krize pomagati prekinitvi oboroževalne tekme in utreti pot k sporazumu o prepovedi jedrskih poskusov. Neposredna nevarnost je bila odvrnjena ob dvanajsti uri, toda prihodnjič tega morda ne bo več mogoče ponoviti. To je opozorilo, a tudi spodbuda. Ce bi bil dosežen sporazum o prepovedi poskusov z jedrskim orožjem in o prepovedi njegovega širjenja na ozemlja ostalih držav, ne bi bilo prišlo do karibske krize. Mimo tega Zenega nudi jedrskim silam možnost, da kot članice Organizacije združenih narodov pokažejo svojo mednarodno odgovornost. Predlog nevezanih držav je dobil letos jeseni važno podporo OZN. Po njem naj bi od 1. januarja 1963 ustavili in prepovedali vse jedrske poskuse. Članice Združenih narodov vztrajajo tudi pri drugih viàikih razorožitve — to se je pokazalo v različnih forumih in razpravah v okviru svetovne organizacije. Jedrske sile imajo torej pri prizadevanju, da bi našle sporazumno rešitev, poleg obveznosti tudi krepko podporo svetovne organizacije. Sicer pa je ženevska konferenca neposredno odgovorna Organizaciji združenih narodov. Sedemnajst udeleženih držav (Francija je po lastni volji zavrnila udeležbo) tvo. ri odbor OZN za razorožitev. Seveda so važni tudi drugi vidiki razorožitve, vendar pa je očitno, da morajo dobiti prednost prizadevanja za pospešitev sporazuma o prepovedi jedrskih poskusov. Tukaj so se stališča obeh strani povsem približala. Edino večje vprašanje, o katerem razpravljajo, so podzemeljski poskusi. Američani sicer trdijo, da lahko odkrijejo skoraj vse podzemeljske poizkuse; vendar pa še vedno vztrajajo pri mednarodnem nadzorstvu. Sovjetska zveza je vnovič predlagala, naj bi opravljali to nadzorstvo z zapečatenimi seizmološkimi skrinjicami, ki bi jih postavili v strateških predelih Sovjetske zveze in ZDA. skrinjice naj bi registrirale podzemeljske poskuse. V rednih časovnih razdobjih naj bi jih odpirali in pregledovali. Zahod je pokazal, da ga ti predlogi zelo zanimajo. Tako se je vprašanje nadzorstva zreduciralo na tehnična sredstva — kar ne bi smelo onemogočiti sporazuma. To težnjo naj bi podprlo tudi dejstvo, da sta obe strani prekinili svoje poskuse. Trenutek je v vsakem primeru ugoden. Ce ga ne bi izkoristili, Včeraj so v Gorici ob prisotnosti podtajnika obrambnega ministrstva senatorja Pelizza in najvišjih predstavnikov go-riških oblasti, odprli vrsto raestav industrijskega, obrtniškega, .kmetijskega in filatelističnega značaja v okviru tradicionalnega Andrejevega sejma. Na posebnem prostoru pa so urejene tudi zabaviščne naprave, ob katerih bodo prišli na svoj račun predvsem mlajši. Andrejev sejem privablja vsako leto v Gorico mnogo obiskovalcev iz bližnje okolice in v vedno večjem številu tudi iz bližnjih krajev z onstran meje, kar daje Gorici živahen in prazničen videz Danes: Togliattijevo poročilo na kongresu KPI Nenni o nujnosti volilnega zakona za dežele «Ta zakon mora biti odobren ali zavrnjen z vsemi posledicami, ki jih to prinaša», poudarja Nenni v svojem članku o petkovem sestanku štirih tajnikov strank levega centra - Martino bo podtajnik v zunanjem, Pezzini pa v proračunskem ministrstvu Danes bodo upravne volitve v Bocnu, Trentu in Brindisiju RIM, 1. — Po petkovem sestanku štirih tajnikov strank levega centra bo brez dvoma najvažnejši politični dogodek v Italiji jutrišnji začetek desetega kongresa KPI v Rimu v kongresni dvorani EUR, ob navzočnosti okrog tisoč delegatov, številnih povabljencev in mnogih delegacij inozemskih komunističnih partij. Po izvolitvi kongresnega predsedstva bo Paimiro Togliatti prebral svoje politično poročilo, ki nosi naslov: *E-notnost delavskega razreda za napredek k socializmu v demokraciji in miru». Togliatti-jevo poročilo bo trajalo okrog štiri ure, to je ves dopoldan, popoldne pa se bo začela razprava o poročilu, ki bo trajala do 7. t.m., ko bo ponovno govoril Togliatti in ko bodo izvoljeni novi vodilni organi KPI. Vseh delegatov na kongresu je 867, od katerih so jih 463 izvolile pokrajinske federacije v severni Italiji, 238 v srednji in 175 v južni Italiji in na otokih. Poleg teh delegatov bo na kongresu sodelovalo še 155 delegatov Komunistične mladinske federacije, toda brez pravice glasovanja. Povabljencev pa je o-krog tisoč, med katerjmi so voditelji partijskih in množičnih organizacij, parlamentarci, župani in občinski ter pokrajinski svetovalci, kakor tudi opazovalci italijanskih političnih strank. Med delom bodo kongres pozdravili voditelji delegacij komunističnih partij iz inozemstva in prav zanje vlada precejšnje zanimanje, ker se je na zadnjih kongresih KP Madžarske in Bolgarije in drugih pokazalo, da i-majo nekatere — kitajska, al- banska in druge — komunistične partije nekatera različna stališča od ostalih partij. Na kongres so bili povabljeni tudi delegati KP Albanije, toda svojega prihoda še niso sporočili. Medtem pa so že prišli v Rim predstavniki KP ZSSR. ki jih vodi Kozlov, podpredsednik vlade ZSSR, dalje predstavniki KP Španije pod vodstvom Dolores Ibaruri, mongolska KP, KP Kitajske, ki jo vodi Cao Ji Ming, kandidat CK KPK in namestnik odgovornega člana za zunanjo politiko v partiji. Danes je prispela v Rim tudi delegacija Zveze komunistov Jugoslavije, ki jo vodi Lazar Koli-ševski, ki je član izvršnega komiteja ZKJ in sekretar ZK Makedonije. Med člani delegacije je tudi Janez Vipotnik, član CK ZKJ in glavni urednik ljubljanskega «Dela». Delegacijo KP Romunije vodi tajnik njenega CK Nicola Ceau-sescu, madžarsko delegacijo vodi Zoltan Komozin, glavni urednik madžarskega partijskega glasila, bolgarsko vodi minister Boris Velčev. Prispeli so že tudi delegati KP CSSR, KP Holandske, Anglije, Finske in Poljske, ki jo vodi podpredsednik parlamenta Zenon Klizco; dalje delegati Avstrije, Luksemburga, Švedske in Belgije. Delegacijo KP Francije pa vodi Roland Leroy, član tajništva CK KPF. Medtem pa se o petkovem sestanku štirih strank levega centra nadaljuje razpravljanje v tisku in tudi v raznih današnjih govorih. Nadvse značilen je članek, ki ga je za jutrišnjo številko «Avanti!» napisal Nenni. V članku poudarja člankar predvsem važnost volilnega deželnega, zakona, za katerega poudarja, da je «neločljivi del zakonodaje za dežele in celo sedanji ključni del te zakonodaje». «Ta-zakon bo moral biti izglasovan z vsemi ostalimi ali pa zavrnjen, toda z vsemi posledicami, ki jih to prinaša». Dalje je v članku rečeno — pod naslovom «Politični, in ne tehnični problem» — da je bilo na peritovi seji govora kar o štiridesetih zakonskih osnutkih, ki ležijo v poslanski zbornici ali v senatu, čeprav so se vsi zavedali, da bi bilo potrebno najmanj osem mesecev, če bi jih hoteli obravnavati, medtem ko imamo na razpolago samo štiri mesece, če se seveda predpostavlja, da bodo volitve 9. ali 16. junija, kar pomeni, da bi parlament' delal do konča marca ali pa do začetka aprila. «Ce je temu tako, po-tem je jasno, da se mora od januarja do marca dati prednost zakonom, ki najbolj kvalificirajo levi center in ki so v bistvu trije: nacionalizacija električne e-nergije, kar je opravljeno; zakoni za uresničenje dežel, ki jih sedaj obravnavajo ustrezne poslanske komisije po naglem postopku in ki bodo pripravljeni za diskusijo v poslanski zbornici konec tega meseca; zakoni za kmetijstvo, za katere je vlada vprašala za mnenje Svet za gospodarstvo in delo (CNEL), od koder bodo prišli v senat — upamo pravočasno — da bi jih lahko izglasovali, medtem ko bo poslanska zbornica razpravljala o deželnih zakonih.» Nenni v svojem članku poudarja zlasti: «Tisto, kar smo mi predlagali in kar brez pridržka sprejemajo socialdemokrati in republikanci, je v skladu s programom levega centra in predstavlja celoto, ki v tej celoti živi ali pa propade in zaradi tega ne more prenesti nikakršnih okrnitev, ki bi spremenile pomen in važnost.» Zaradi tega odločnega stališča je zelo značilno tisto, kar je povedal danes v svojem rimskem govoru član vodstva KO prof. Gal-Ioni, ko je dejal, da bi morali volilni zakon za deželo spremeniti, in sicer tako, da bi tudi deželnim svetom z normalnim statutom o-mogočili neposredno in splošno izvolitev na podlagi proporcionalnega sistema, češ da je sedanji zakonski predlog formuliran v različnem političnem trenutku, ko se je mislilo, da bodo dežele «navaden konzorcij pokrajin». Potrebno je namreč vedeti, da bi na podlagi sedanjega zakona prve deželne svete izvolili pokrajinski svetovalci pokrajin, ki deželo sestavljajo. Toda hkrati je značilno, da Fan fani v svojem današnjem govoru te zadeve ni omenjal, čeprav je jasno, da bo prav volilni zakon tisti, na katerem se bodo v prihodnjih tednih med strankami levega centra lomila kopja Danes dopoldne je bila kratka seja vlade, na kateri so imenovali demokristjanskega Doslanca Edoar-da Martina za podtajnika v ministrstvu za zunanje zadeve name- sto dosedanjega podtajnika Russa, ki je postal minister za PTT; za podtajnika v proračunskem ministrstvu pa je bil imenovan senator Cristoforo Pezzini. Vlada je o- (Nadaljevanje na 2. strani) bi utegnilo biti to usodno, ker ]t težko verjeti, da se bo kdaj pokazalo še kaj več možnosti. ________ Indija-Kitajska V sporu med Indijo in Kitajsko vlada še vedno premirje. Kitajci so se začeli včeraj umikati na nove položaje, kakor so bili napovedali v svoji nedavni izjavi. U-makniti se mislijo za dvajset kilometrov za črto fna kitajski strani,), na kateri so bili 7. novembra 1959, ko so po večkratnih vdorih na indijsko ozemlje zasedli precejšnji del tega ozemljao. katerem trdijo, da pripada Kitajski. Indijska vlada je zahtevala te dni nova pojasnila od pekinške vlade glede vseh položajev, ki so jih bili Kitajci zasedli med nedawnim napadom. Zlasti gre za področje hadaka, kjer pravi Kitajski nameni niso znani. Indija še vedno poudarja, da so prava pogajanja mogoča, le če se Kitajci umaknejo na položaje, na katerih so bili 8. septembra letos, čeprav so tudi tedaj bili mnogokje na indijskem ozemlju. Na drugi strani pa se je v času zatišja razvila izredno živahna diplomatska dejavnost v Novem Delhiju in v drugih azijskih prestolnicah. Ameriški predstavnik Averell Harriman in britanski minister za odnose s Commonweal-thom Duncan Sandys, ki sta vodila v Indiji pogajanja za dobavljanje orožja, sta odšla tudi v Pakistan in sta po več razgovorih dosegla, da je prišlo do objave (Nadaljevanje na 2. strani) DANES «Ce bodo ZDA in SZ uspele u-stvariti medsebojno ozračje sporazumevanja in dobrih odnosov, ne bo več nevarnosti, da bi ti dve veliki sili ogrožali človeštvo. Obe vladi morata imeti velik čut odgovornosti in voditi pametno politiko. Važno je, da obe strani mirno rešita svoje spore». Tako je Mi-kojan, ki se je po več tednih bivanja na Kubi in v ZDA, kjer se je sestal tudi s Kennedy jem, izjavil, ko se je vrnil včeraj v Moskvo. Čeprav je vmes še vedno tisti «če», je kljub temu Mikojano-va izjava po rešitvi kubanske krize — najnevarnejše v tem letu — in po ustavitvi sovražnosti na ki-tajsko-indijski meji, taka, da vzbuja upanje po učinkovitejšem reševanju najbolj perečih mednarodnih spornih vprašanj. Nehru pa je včeraj odločno odgovoril na Cuenlajevo pismo: Indija zahteva vzpostavitev stanja, kakršno je bilo pred 8. septembrom 1962, kajti kitajski predlog pomeni prejudiciranje stališča Indije in «poskus, da se pod dozdev-nostjo sporazuma o ustavitvi sovražnosti ohrani materialno nadzorstvo nad področjem, ki ga Kitajska zahteva zase in zaradi katerega je začela z napadom». Vendar pa so se Kitajci začeli včeraj umikati, kot so obljubili. To je sinoči potrdil tudi indijski notranji minister. Se nič pa ni znanega o kitajskih umikih v La-daku. O razorožitvi in prekinitvi jedrskih poizkusov včeraj v Ženevi niso razpravljali. Pač pa bo javno mnenje dobro sprejelo včerajšnjo Kennedvjevo poslanico, v kateri poudarja «miroljubno uporabo jedrske energije v ZDA in v tujini, kar je trdna podlaga za nadaljnje izkoriščanje atoma v korist vseh ljudi». Odmev, ki ga je imel po svetu banditski ustaški atentat na jugoslovansko zastopstvo v Bonnu se ni polegel. Upati je, da bo odslej Adenauerjeva vlada vsaj nekoliko spremenila svoje prijateljske odnose do svojih zločinskih gostov. Na procesu v Berlinu so v petek ugotovili, da sodi protin* ciste neki bivši nacist in poveljnik v oddelkih SA NEHRUJEV ODGOVOR CUENLAJU Indija zahteva povrnitev k kakršno je bilo 8. septembra letos Kitajci so se začeli umikati na vzhodnem in centralnem sektorju, dočim zahtevajo na področju Ladaka nadaljnji umik Indijcev - Su-karnovo posredovanje -10. decembra v Colombu konferenca šestih NOVI DELHI, 1. — Nehru je odgovoril danes na zadnje Ču enlajevo pismo. V svojem odgovoru ponavlja zahtevo Indije, naj se povrnejo k stanju, kakršno je bilo pred 8. septembrom 1962, tako da se lahko ustvari ozračje za povratek k miroljubnim metodam. Nehru pravi nato, da kitajski predlog od 24. oktobra pomeni Jasen poizkus prejudicirati sta- lišče Indije, in dodaja, da opis, ki ga čuenlaj daje glede «črte dejanskega nadzorstva 7. no-vembra 1959», pomeni poizkus, da se pod dozdevnostjo sporazuma o ustavitvi sovražnosti o-hrani materialno nadzorstvo nad področjem, ki ga Kitajska zahteva zase in zaradi katerega je Kitajska 20. oktobra začela množičen napad. Nato izraža Nehru upanje, da bo pekinška vlada dala pozitivna pojasnila «o zapletenem in zmedenem vprašanju o tem, kar vi označujete za dejansko nadzorstvo 7. novembra 1969». Indijski notranji minister je nocoj izjavil, da so se začeli Kitajci umikati na vzhodnem in centralnem sektorju meje in da se lahko domneva, da bodo izpolnili svojo obljubo o umiku čet. Se nič pa ni znanega o kitajskih umikih na zahodni meji, to je v Ladaku. Predstavnik zunamega ministrstva je izjavil, da indijske patrulje okoli Bomdile niso dobile ukaza, naj napredujejo, ker čakajo, da na tem področju Kitajci izročijo prvo skupino indijskih ujetnikov. Kita;ska vlada je sporočila, da bodo 50 indijskih vojakov, ki so ranjeni ali bolni, izročili na tem področju 5. decembra. hteva Kitajska na področju Ladaka, naj indijski vojaki zapustijo še drugih 43 položajev, kljub temu. da so Kitajci napredovali globoko v notranjost indijskega o-zemlja. Razen tega agencija «Nova Kitajska» vsak dan obtožuje Indijo «oboroženih izzivanj proti kitaji skim obmejnim stražam in kršitve kitajske ustavitve ognja». Indijski predsednik republike je včeraj v nekem govoru poudaril, da indijska vlada zahteva umik Kitajcev na položaje, na katerih so bili pred 8. septembrom. Pozval je indijsko ljudstvo, naj bo po- gumno, in je dodal, da bodo odslej okrepili indijsko vojsko. Pomočnica indijskega zunanjega ministra gospa Lakšmi Menon je imela danes razgovore z indonezijskimi voditelji. Izročila je osebno pismo Nehruja predsedniku bu-karnu. Navzoča sta bila tudi indonezijski zunanji minister Suban-drio in predsednik Kambodže Si-hanuk, ki je sedaj na obisku v Indoneziji. Subandrio je po razgovoru izjavil, da je Indonezija poslala poziv Indiji in Kitajski, naj uredita svoj spor «ob medsebojnem spoštovanju, lojalno in v skladu z bandunškim duhom». Go- spa Lakšmi bo odpotovala jutri v | vprašanje cejlonsko prestolnico. > da Da ie i Cejlonski zunanji minister je sporočil, da se bo začela v Colombu 10. decembra konferenca šestih afriških in azijskih držav (Cejlon, Indonezija. ŽAR, Gana, Burma in Kambodža). Na konferenci bodo proučili možnost rešitve indijsko-kitajskega spora. Sedaj je v Colombu pomočnik kitajskega zunanjega ministra, ki se bo sestal jutri s predsednico cejlonske vlade Bandaranajke. zapleteno in težavno, Kar se tiče spora med Indijo in Pakistanom, pa je Nehru danes izjavil, da se nikoli ni postavljalo vprašanje pogojev ali omejitev za začetek razgovorov s pakistansko vlado. Dodal je, da je kašmirsko Predstavnik indijskega zunanjega ministrstva je dalje izjavil, da bo indijska civilna uprava prevzela nadzorstvo nad vzhodnim sektorjem meje, takoj ko bodo to področje Kitajci zapustili. Dodal je, da indijska vlada za sedaj samo opazuje položaj na področju Ladaka. Posebno še, ker so Kitajci iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitMittiiiiiMiiiiiiritiifiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimitiuifiiiiiiunitmiiimniiiiiiiitiiiitiiitiiiiiiiiMinuiiiiTiiiiiiiiiitiiiitiiiii Dvajsetletnica prvega poizkusa nadzorovane atomske reakcije Komemoracija Enrica Fermija na chicaški univerzi CHICIAGO, 1. —■ Danes so na chicaški univerzi uradno proslavili uspeh poizkusa prve nadzorovane atomske reakcije, ki so ga napravili 2. decembra 1942, s čimer je italijanski znanstvenik Enrico Fermi odprl atomsko dobo. Med proslavo se je zbrala skupina 32 članov od skupine Fermi- jevih sodelavcev. Pozneje so se uradne svečanosti udeležili tudi italijanski poslanik v Washing-tonu Fenoaltea, Fermijeva vdova in druge osebnosti univerze in komisije za atomsko energijo. Rektor univerze prof. Beadle je prebral poslanico predsednika J. Kennedyja, v kateri je med drugim rečeno: «Ob dvajseti obletni- postavili kot pogoj za svoj umik I ci nadzorovane sprostitve moči a-20 kilometrov s sedanjih položajev torna, čestitam tistim, ki so pod tudi umik Indijcev za 20 kilome- vodstvom Enrica Fermija dosegli trov v notranjost indijskega ozem- | ta zgodovinski napredek. V 1 ja. Opazovalci ugotavljajo, da za- zad- njih dvajsetih letih so bili štor- MtimiiiiiiiffiiiiMitiiiiiiiiiiiiiiiiiitifiiiiiiiiimiiiitiiiiitiiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiHimnnn Pojasnilo o zdravilih RIM, 1. — Minister za zdravstvo Je zaradi raznih alarmov v zvezi z novicami o škodljivih učinkih nekaterih zdravil, zlasti če se uporabljajo med nosečnostjo, pozval vrhovni svet za zdravstvo, naj izreče glede tega svoje mnenje. Ta svet je na svoji zadnji seji sprejel naslednja priporočila: I. V primerih domnevne nosečnosti in v prvih treh mesecih dejanske nosečnosti je priporočljivo, da bodoča mati kolikor mogoče ne za-u'iva nobenih preparatov. Samo zdravnik bo lahko v posebnih primerih določil potrebo določenega zdravljenja. ; V naslednjih šestih mesecih Je ne varnost sprememb zarodka mnogo manjša, toda vedno je naloga zdravnika, da odloča glede morebit- nega zdravljenja, Zlasti v zadnjih tednih nosečnosti, ki morajo tudi na podlagi navodil zdravnika in pod njegovim nadzorstvom. :Zdràvi niku pritiče, da od primera do primera presodi zdravniško vrednost zdravila v primerjavi z neprijetnostmi in tveganjem, ki ga njegova uporaba vsebuje. Razgovori Popovič-Averof veljati za kritično razdobje. 2 Ne bi bilo racionalno in tudi ne koristno, izločiti iz zdravljenja vse preparate, za katere — pa morda tudi samo iz previdnosti — se ne priporoča zauživanje med nosečnostjo. Mnogi preparati, ki so zelo koristni pri zdravljenju in niso nevarni, če se racionalno uporabljajo j na podlagi zdravniških predpisov, so lahko 'prepovedani med nosečnostjo. V teh primerih je omenjeni svet mnenja, da bi morali etiketa in navodjla za uporabo, ki so dodana preparatu, imeti opozorilo: «Naj se ne uporablja med nosečnostjo». ATENE, 1 Državni tajnik za zunanje zadeve Jugoslavije Koča Popovič se je danes na poti iz Kaira v domovino zadržal v Atenah, kjer sta ga na letališču pozdravila grški zunanji minister Averof in jugoslovanski veleposlanik Dap-čevič. Med bivanjem v Atenah se bosta Koča Popovič in grški zunanji minister Averof razgovarjala o vprašanjih, ki zanimajo obe državi. Italija (Nadaljevanje s 1. strani) To opozorilo se ne sme tolmačiti kot splošna potencialna nevarnost preparata, temveč kot previdnostni ukrep, ki upošteva izredno občutljivost noseče žene do zdravil. 3. Javno mnenje ne sme tolmačiti pogostega pregleda določenih skupin specialitet po pr.stojnih organih kot posledico prejšnje nezadostne temeljite proučitve. Ponovna proučitev zdravilne vrednosti specialitet, vsakikrat ko so na razpolago novi elementi za presojanje, je» treba pripisati dejstvu, da mora stalni blagodejni proces zdravljenja, ki se doseže z uvedbo novih zdravil, spremljati stalna levizija njihove zdravilne vrednosti z učinkovitim nadzorstvom, ki naj na podlagi izčrpne proučitve razpoložljivih podatkov zajamči čim boljšo uporabo teh zdravil. To, kar mora javnost vedeti, je, da se specialiteta z napisom «Prodaja se samo na podlagi zdravni-škega recepta», mora uporabljati dobrila na predlog zunanjega ministra več zakonskih načrtov iz pristojnosti njegovega ministrstva. Prav tako so ministri odobrili nekatere zakonske načrte na predlog ministrov: za notranje zadeve, za pravosodje in za finance, za zaklad, za kmetijstvo in industrijo, za delo in socialno skrbstvo ter končno še zakonski dekret, ki ga je predložil minister za trgovinsko mornarico, Oba včeraj imenovana ministra — Russo in Corbellini — sta pred predsednikom republike po. ložila danes prisego. Jutri bodo upravne volitve v Bocnu, Trentu in Brindisi ju; udeležilo se jih bo 117.800 volivcev. V bocenski pokrajini bodo dejansko volili samo v eni občini, v tridentinski pokrajini pa v 56 občinah, a v pokrajini Brindisi v petih občinah. Minister za trgovino Colombo je prejel danes v Milanu tako imenovano nagrado «Rezzara», in sicer zlato kolajno ter en milijon lir za zasluge, ki jih ima pri svojem delu v okviru ministrskega sveta Evropske gospodarske skupnosti. Poslanska komisija za pravosodje je odobrila nov zakon o pooblastilu za reorganizacijo novinarske zbornice jeni ogromni koraki v spoznavanju atoma in v uporabljanju te znanosti. Mnogi od vas, ki so delali s Fermijem, so prispevali k temu napredku». Kennedyjeva poslanica se zaključuje: «Jedrska energija je danes že življenjski činitelj v naši narodni obrambi; nagli razvoj njene miroljubne uporabe v naši dr-žavi in v tujini je trdna podlaga za nadaljnje izkoriščanje atoma v korist vseh ljudi. Posebne važnosti so razvoj električne energije s pomočjo jedrske energije, različna uporaba radioizotopov in veliko število novih važnih odkritij. Danes smo na pragu važne uporabe jedrske energije pri raziskovanju vesolja. Vsi, ki ste prisostvovali rojstvu atomske dobe, ste ie posebno pristojni, da prispevate k temu miroljubnemu raziskovanju.*- Rektor univerze je sporočil, da je skupina članov iz Fermijeve skupine sklenila postaviti spomenik na kraju, kjer je bila decembra 1942 uspešno izvršena prva atomska verižna reakcija. Zatem je profesor Allison, ki pripada Fermijevi skupini, komemoriral italijanskega znanstvenika. Govoril je tudi italijanski poslanik Fenoaltea. Zadnji uradni govornik pa je bil prof. Zinn, ki je bil med glavnimi Fermijevimi asistenti med poizkusom na chicaški univerzi. Prof. Zinn je znan v znanstvenih krogih kot «gospod verižni reaktor», ker je bolj kakor mnogokdo prispeval pri izdelovanju atomskih reaktorjev. Mikojan odpotoval iz Washingtona WASHINGTON, 1. — Anastas Mikojan je odpotoval danes z letalom iz Washingtona v Moskvo. S tem Je zaključil svoje štiriindvaj-setdnevno bivanje na Kubi ter petdnevno bivanje v New Yorku In Washingtonu. Pred odhodom je Mikojan govoril po radiu. Izjavil Je, da ima vtis, da so napredovali v smislu zbližanja stališč obeh strani. «Ce bo ZDA in. SZ uspelo ustvariti med seboj ozračje sporazumevanja in dobrih odnosov, ne bo več nevarnosti, da bi ti dve veliki sili o-grožali človeštvo. Vladi ZDA in SZ morata imeti velik čut odgovornosti in voditi pametno politiko. Važ- no je, da obe strani mimo rešita svoje spore.» Zatem Je Mikojan izjavil, da temelji politika sovjetske vlade na postopni rešitvi poedinih vprašanj, ter na programu miroljubnega sožitja Nadaljeval je: «Kakor izhaja iz njegovih dejanj, se predsednik Kennedy zaveda, kaj pomeni vojna v sedanjih okoliščinah, in kako važni so odnosi med našima dvema državama. Med razgovori smo se mi Rusi prepričali, da Je na ameriški strani dobra volja. Enako dobro voljo smo pokazali mi. Zagotoviti moramo stalen mir za vse ljudi na tej zemlji. ZDA in SZ nimajo medsebojnih ozemeljskih za- htev. Toda planet je postal tako majhen, da se na mnogih krajih gledamo z Američani v obraz. Zaradi tega nastajajo trenja. Ce se ta trenja postopoma in mimo ne odpravijo, lahko pride do nevarnega položaja za vse človeštvo.» Na koncu je Mikojan izrazil že- ljo, da se bo ozračje v mednarodnih odnosih razjasnilo. Maršal Tito obišče Mehiko MEKSIKO, 1. — Jugoslovansko poslaništvo v Mehiki je sporočilo, da bo maršal Tito obiskal Mehiko verjetno julija 1963, po svojem obisku v Braziliji. da pa je prepričan, da bo z obojestransko dobro voljo moč najti častno rešitev. Pakistanska viada je danes pozvala ljudstvo in člane narodne skupščine, naj ne zavzamejo stališča proti sporazumu Indijo, preaen se pogajanja sploh začnejo. Minister za industrijo je izjavil v Darlamentu, da mu je Duncan Sandys sporočil, da mu je Nehru zagotovil, da bodo upoštevali vse predlagane rešitve. Duncan Sandys je odpotoval danes iz Novega Delhija v London. Trgovinski sporazum med SZ in Laosom MOSKVA, 1. — Podpredsednik sovjetske vlade Kosigin in podpredsednik laoške vlade Fumi No-savan sta podpisala danes štiri sporazume, in sicer: trgovinski sporazum, sporazum o plačilih, sporazum o sovjetski gospodarski in tehnični udeležbi pri zgraditvi hidroelektrične centrale v Laosu ter sporazum, na podlagi katerega Sovjetska zveza daruje Laosu opremo za eno bolnišnico in radijsko oddajno postajo, ki jo bodo zgradili v Vientianu. General Fumi Nosavan je pred odhodom iz Moskve izjavil, da trgovinski sporazum določa izmenjavo za vrednost nad milijarde lir. Izjavil je dalje, da bo odšel na Kitajsko in v Severni Vietnam «za spopolnitev že obstoječih sporazumov teh dveh držav z Laosom glede graditve cest». Nosavan je dalje izjavil, da se njegova vlada trudi, da razširi trgovinske in kulturne odnose s Kambodžo in Tajsko. (Nadaljevanje s 1. strani) skupne indijsko-pakistanske izjave, v kateri se poudarja, da sta državi odločeni VOj V IVUH.I l O D [JU l*. UU I J c«, obe državi odločeni odstraniti medsebojna nesoglasja glede meje in uvesti prijateljske odnose, Za- čela se bodo pogajanja ministrov, pozneje pa se bosta sestala Nehru in pakistanski predsednik Ajub Kan. Pakistanski predsednik, je izjavil, da se sedaj odpira novo razdobje v indijsko-pakistanskili odnosih. Predsednica cejlonske vlade gospa tsandaranajke pa je dala pobudo za sklicanje konference voditeljev nekaterih izvenblokovskih držav, da bi našli način za rešitev indijsko-kitajskega spora. Povabila je v Colombo predsednika burmanskega revolucionarnega sveta generala Ne Vina ter državne poglavarje Indonezije, Kambodže. Gane in ZAR. Indijska vlada pa je s svoje strani poslala v burmansko prestolnico, v Colombo in v Kairo svoje predstavnike, ki so obrazložili njeno stališče. V Kairu se je indijski predstavnik sestal tudi z jugoslovanskim državnim tajnikom za zunanje zadeve Kočo Popovičem, ki je prišel tjakaj na razgovore z Naserjem. Kakšne so nadaljnje namere Kitajcevr se bo videlo v naslednjih dneh. Indijska vlada poudarja, da je vedno pripravljena na razgovore, toda ne pod grožnjo in z namenom, da bi le potrdila stanje, ki so ga Kitajci ustvarili s silo. Kennedy-Mikojan V zvezi s krizo, ki jo je povzročila ameriška vlada okoli Kube, se pogajanja med ZDA in SZ nadaljujejo v Neto Yorku. V četrtek zvečer pa je ameriški predsednik Kennedy sprejel' na dolg razgovor podpredsednika sor-^tske vlade Mikojana, ki se je bil po dolgem bivanju v Havani vrnil n New York. Mikojan in Kennedy sta govorila tudi o razorožitvi, predvsem o prekinitvi jedrskih poizkusov in o Laosu. Dogovorjeno je bilo, da se bodo pogajanja nadaljevala med predstavniki v New Yorku. V petek se je Mikojan sestal tudi z državnim tajnikom Deanom Ruskom, včeraj pa je zapustil ZDA. Ko je Mikojan zapustil Havano, je kubanska vlada v zvezi z ameriškim izsiljevanjem objavila izjavo, v kateri poudarja, da zahteva od OZN nadzorstvo nad taborišči, v katerih se vežbajo kubanski begunci za nap ad na Knho, kot nepreklicen pogoj za inšpekcijo OZN, s katero bi ugotovili umik iiiMfiiiiimiifiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiitiMiiiiiiiiniitiiiiiiiiiiMiiiiiiimiiiimiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiimiiiiiiiiiiitiiitiHiiiiiimiiiiiiiim PO USTAŠKEM NAPADU NA JUGOSLOVANSKO POSLANIŠTVO Protesti sindikatov in bivših borcev Banditi so hoteli unititi vso stavbo t nameščenci vred Popovičevo zdravstveno stanje se je včeraj poslabšalo Poslopje, kjer so uradi jugoslovanskega predstavništva, ki so jih ustaški banditi napadli in zažgali •iiiMMiiiiimiiiMMiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiuiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiifitiiiiiiniiiiiiiiiiiiiii Huda letalska nesreča v New Yorku 25 ljudi je zgubilo življenje NEW YORK, 1. — Davi ob treh po srednjeevropskem času se je dogodila na letališču Idlewild v New Yorku huda letalska nesreča, pri kateri se zgubilo življenje 25 potnikov. Letalo «DC-7» družbe «Eastern Airlines», v katerem je bilo 46 potnikov in pet članov PO-•adke, se je vnelo v trenutku, ko ■e je pripravljalo na pristanek v gosti megli in je treščilo ob tla. Rešilo se je 26 potnikov. Letalo je prišlo nad letališče s kratko zamudo. Prihajalo je iz Charlotta v Severni Dakoti. Ker je bilo letališče zavito v gosto meglo, je letalo krožilo približno pol ure nad letališčem. Ob 21. uri po krajevnem času je pilot sporočil, da je opazil majhno razjasnitev in da bo pristal. Kakor je pozneje povedal neki preživeli potnik, se ie letalo takoj zatem začelo spuščati. Zadelo je ob tla in čutilo se je, da je pilot znova močno pognal motorje. Zdi se, da letalo ni pristalo na vzletišču in je pilot skušal znova odleteti. Toda bilo je prepozno. Letalo je močno odskočilo ter je nato z vso silo treščilo ob tla. Takoj nato je nastal požar, ki je zajel ves trup letala. Potnikom, ki so bili v zadnjem delu trupa, je uspelo zbežati. Vse ostale, ki so bili v sprednjem delu, pa so zajeli plameni, in so zgoreli. Zadnji del trupa je ostal nepoškodovan, medtem ko je bil sprednji del do kraja uničen, in razbitine so našli daleč naokoli, kar priča, da je nastala tudi eksplozija. ‘ iln Delo gasilcev in bolničarjev, ki so prihiteli na letališče, je bilo zelo težavno zaradi goste megle. Dve letalski strežajki sta do zadnjega pomagali potnikom, da so se rešili, nato sta še sami skočili iz letala. Pilot je tudi zgubil življenje. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 1. — Rekonstrukcija ustaškega napada na stavbo jugoslovanskega zastopstva v Bonnu, priznanje napadalcev in izjave ju-goslovanskih nameščencev kažejo, da so napadalci imeli v načrtu, popolnoma uničiti stavbo skupno z nameščenci, To dokazuje med drugim dejstvo, da so ustaški zločinci prisilili 12-letnega DoLganovega sina, da se povzpne v prvo nadstropje, in da so streljali za njim, ko mu je uspelo zbežati iz stavbe, kakor tudi to, da so po končanem razdejanju z eksplozivom popolno-blokirali edini izhod iz hiše in na ta način preprečili nameščencem, da zapustijo stavbo, ki so jo z zažigalnimi bombami zažgali. Stanje hudo ranjenega Popoviča je še vedno resno. V primerjavi s stanjem sinoči, je njegovo stanje danes celo nekoliko slabše. O zločinskem napadu ustašev v Badgodesbergu je centralni svet Zveze sindikatov Jugoslavije poslal Zvezi sindikatov Nemčije protestno brzojavko, v kateri poudar. ja, da so v interesu zaščite vseh de’avcev, med temi tudi nemških delavcev, potrebni odločni ukrepi in da je treba onemogočiti divjaš- V brzojavki, ki jo je Svetovni federaciji bivših borcev v Parizu poslalo Združenje borcev narodnoosvobodilne vojne Jugoslavije, se ugotavlja, da ta napad skupno z drugimi dokazuje, da imajo vojni zločinci v Zahodni Nemčiji ugodne pogoje za zločinsko delovanje. Kakšno svobodo uživa ustaška teroristična organizacija v Zahodni Nemčiji dokazuje tudi dejstvo, da so napadalci po izvršenem zločinu svobodno in javno v bližnji gostilni proslavljali svoj zločin, podobno kot so to delali med vojno po svojih zločinih in umorih. Borci narodnoosvobodilne vojne Jugoslavije pričakujejo, da bo Svetovna federacija bivših borcev v skladu s svojimi cilji in z resolucijami devete generalne skupščine o likvidaciji nacizma odločno obsodila to izzivanje in se zavzela za prepoved delovanja emigrantskih fašističnih organizacij na ozemlju Zvezne republike Nemčije. B. B. Franci ja-Alžirija ... „„ j» _______PARIZ, 1. — Alžirski zunanji mi. tvo fašističnih zločincev ter pre- f nister Hemisti, ki je prišel vferaj prečiti takšen razvoj dogodkov, bi lahko predstavljal nevarnost mir na svetu in grozil s povratkom najmračnejših časov. e nadaljeval danes raz-lani francoske vlade. Na v Pariz, ji govore s člani francoske vlade. Na tiskovni konferenci je Hemiati izjavil, da je francosko-alitrtko »o- delovanje «zelo zadovoljivo» na nekaterih sektorjih, kakor na primer pri skupnem izkoriščanju saharskega bogastva. Toda to sodelovanje je mnogo manj zadovoljivo na drugih sektorjih, kjer Francija ni izpolnila pričakovanja nove Alžirije. Omenil je nezadostno števi-lo funkcionarjev, ki so jih poslali v Alžirijo, in je dodal, da je tehnično sodelovanje brez tehnikov utvara. Zatem Je govornik izjavil, da se je v zadnjih tednih nakopičilo mnogo nesoglasij med obema državama, kar Je poslabšalo ozračje za sodelovanje. Poudaril Je, da bo spričo katastrofalnega položaja, v katerem je alžirska vlada prevzela oblast, treba počakati še šest mesecev, preden bo moč točneje presoditi položaj v Alžiriji. Minister je napovedal, da bodo pripravili «alžirski kodeks za investicije», in Je dodal, da programi za Industrializacijo predvidevajo tudi privatni sektor. Hemisti bo ostal v Parizu do torka zvečer. sovjetskega orožja s Kube. Izjava ugotavlja dalje, da ameriška vlada ni zagotovila, da ne bo ponovno kršila ustanovne listine OZN in mednarodnega prava z invazijo na Kubo, ki bi jo izvršila z izgovorom, da Kuba ni sprejela mednarodne inšpekcije. Izjava poudarja, da Kuba ni nikoli ponudila take inšpekcije in tudi nikoli ni privolila v to. Izjava obtožuje ZDA zaradi terorističnih napadov, vtihotapljanja agentov centralne obveščevalne službe (CIA), izkrcavanja orožja na Kubi in izvazije plačance«. Za vse to bi morala a-meriška vlada dati jamstva, da se ne bo ponovilo, in privoliti v mednarodno inšpekcijo. Ce ZDA in njih zavezniki ne bi sprejeli inšpekcije OZN na njihovih ozemljih, ne bo Kuba privolila v nobeno inšpekcijo na svojem ozemlju. Po volitvah v Franciji Izid dvokrožnih parlamentarnih volitev v Franciji, ki pomeni glede na pričakovanja opazovalcev očitno veliko presenečenje, kaže nedvomno pomembne premike tako v razpoloženju volilnega telesa kot tudi v razvrstitvi političnih sil v sami novi francoski narodni skupščini. Ze prvi del volitev, ki je pokazal veliko abstinenco volivcev (tretjina Francozov, vpisanih v volilne imenike, se ni udeležila volitev ne 18. in tudi ne 25. novembra), je najavil velike spremembe v sestavi prihodnjega parlamenta, ker je postala Unija za novo republiko s skoraj 6 miliioni glasov daleč najmočnejša polit čna stranka medtem ko so klasične stranke centra in desnice doživele hud poraz. Ta težnja se je močneje in bolj poudarjeno pokazala v drugem «krogu» glasovanja in že zdaj lahko na podlagi volilnih rezultatov opozorimo vsaj na tri pomembne vidike sprememb, ki so jih nove volitve vnesle v francoski politični položaj. Vsekakor moramo na prvem mestu ugotoviti, da je po referendumu, na katerem so volivci pozitivno odgovorili na zahtevo, da bi v prihodnje francoskega predsednika volili z neposrednim glasovanjem, zaznamoval general de Gaulle še eno pomembno in prepričljivo zmago. Unija za novo republiko, stranka, ki podpira predsednikove politične nazore, je postala najmočnejša politična skupina, kar jih je kdajkoli bilo v povojnem francoskem parlamentu. S svojimi 259 mesti si je Unija za novo republiko zagotovila absolutno pečino v novi narodni skupščini in postalo je go-topo, da bo novi parlament ubogljivo odobraval vladno politiko oziroma da predsednik de Gaulle ne bo zašel p položaj, ki so ga mnogi napovedovali, da za svoj program ne bo mogel zbrati večine, ki je potrebna za formalno funkcioniranje njegove vlade. Uspeh Unije za novo republiko si lahko razlagamo različno. K njemu je nedvomno veliko pripomogel sam de Gaulle, ko je neupoštevajoč načelo, ki ga je doslej tankovestno upošteval, po-zpaT Francoze, naj potrdijo svoje stališče da referenduma oziroma da. naj volijo kandidate UNR. Ko se je s tem pozivom vključit v predvolilno kampanjo v korist e-ne politične stranke, je predsednik de Gaulle opustil stališče «nadstrankarske, narodne politične osebnosti», s tem pa je dobil tisto, kar je bilo njegovim trenutnim političnim kombinacijam nadvse potrebno — pečino p parlamentu, ki bo podpirala njegove ideje. Z druge strani je uspeh UNR v veliki meri tudi posledica polarizacije, ki se je izvršila v samem francoskem volilnem telesu. To je pravzaprav druga temeljna značilnost minulih volitev. Razen Unije za novo republiko, ki je bila po številu novih volivcev vsekakor glavni dobitnik, je svoje pozicije okrepila le komunistična partija. V drugem volilnem krogu so izvedli neštete kombinacije z umiki kandidatov nekaterih strank p korist drugih, tako da so francoski volivci imeli v pretežni večini volilnih prste, "kakršnega^^doslej Franciji- seda- j znamovali praksi teh strank v ... temeljilo na kakšnem P o in skupnem programu. K» ^ nasprotje degaultstičnim 0,j. cijam, temveč preprosto ^ poru proti utrditvi pozi 1 , ,0g nje vladajoče skupine. je kose sistemu «osebne oblasn jte-munistična partija umaK,. rlSj so-vilne svoje kandidate v k« jru-cialistične in celo nekaj J0. g ih strank. To so stordì cialisti Guga Molleta. Ko so v J0 pse načelne politične raz ifj[i socialisti in komunisti nmogo-sodelovanje, ki je prvttj* svojih čilo, da so povečali štev i ^ ng poslancev v parlamentu o raV 61, drugim pa od 10 na i ■ ^ pomeni to nedvomen merjavi z volilnimi ref“’"l0liko preteklosti, temveč tudi> ^ poslanskih mest. da njih» ^ j,0 ga p novem parlamentu ^teVf pomembna in vredna up -men, nja. Ce je imel de Gaulle'■ ^ da bi obračunal z «neres mjSlil liričnimi kombi nacimmoh pri tem na prakso klas’čn'h' s„ coskih meščanskih strank, osre-mu je to tudi popolnem čilo. Pri tem moramo UP^njnaca- Tenis za pokal švedskega Italija-Jugosiavija 2:1 Italija prezentanco Poljske, ki j" zarat okrožij možnost izbire le med, biti ^igrana danes’illfrl v n^°' dvema kandidatoma. Praviloma je mef?le preložena na J bil to dvoboj med kandidatom | °b 1415. «MAR V I N lastnik A. TREVISANI v UL. CARDUCCI štev. 27 VELIKA IZBIRA ur, zlatnine in srebrnine primerno za darila vse OBRTNIŠKA DELAVNICA cenJl izvršuje vsa precizna dela in jamči za vsa poPr° MANUFAKTIIRNA TRGOVINA FRANC UDOVIČ™.Jz2i.*-&SZ Velika izbira vsakovrstnega blaga za moške in ženske, F. nogavice, dežni plašči, dežniki, odeje, bunde, hlače NAJNI2JIH CENAH. DOBRO ZNANA TRGOVINA ČEVLJEV Lastnik A. G E C «R0IANQ» ROJAN, TRG TRA I RIVI 2 — TBt' 31-19» Čevlje TRST, vam nudi — ženske in moške zimske najboljših znamk. -«gt Cene ugodne — obl»*,te HOTEL LJUBLJANA Titova 10, tel. ”20644, 20645 Oa*°^n ....... . KI J1", * Opozarjamo spoštovano javnost na naše u*J*j**šete 9 dlmo v kletni restavraciji, kjer sl lahko P°*L,.ci»litel dlmo v kletni restavraciji, kjer sl lahko eCu nlml In toplimi malicami, kosilom in večerjo iz domačin zelo pristopnih cenah. . , hote**lt^e(«l Hotel Vam nudi 177 modemih ležišč, V moderno urejeJlLevnO ve oO stavraclji Vam nudimo vse domače m tuje specialitete, ,at>avate koncert v kavami. V nočnem BARU se lahko vsak večer prijetnih zvokih in mednarodnem artističnem programu. . 0^.vs„ kari«-ne skupine «meščanskega f£). la», ki je na referendumu ie pil enotno proti ne Gaullu. Te stranke so 12fl“ .. « le ogromno število v da so mu do tega precej P° sV(lj0 le tudi te stranke ne le .. neenotnostjo in noman j s. kakršnega koli vabljivega s nega programa, temveč eTie- svojo antikomunist ično nol,0 nostjo in pomočjo bil u' | ZADNJE ŠPORTNI V0 kralj* KOPENHAGEN, L - t®- Danska sta se uvrstili v ' jved- niškega tekmovanja za P°^^iagaia P pun- skega kralja. Italija je Jugoslavijo z 2:1, Danska P ra*u cijo s 3:0. Po včerajšnjem je Jovanoviča proti PietranZ 1 ^1 danes najprej Pilič (Jug-1 P a *ta Merla s 6:1, 6:8, 6:2, nato ^i. v igrah dvojic PietrangeU _.jlia premagala Jovanoviča m 13:11, 4:6, 6:3, 7:5. os li® Vs> i Sampdoria-Fercncvari ^ GENOVA, 1. — V pr« i®kganip-pokal velesejemskih mest J u doria premagala Feren® tekjne Budimpešte z 1:0. Edini JLeeel je v 18’ prvega polčasa d yj* v Silva. Sampdoria je b>ia ^ jjpe-prvem polčasu, Madžari P'0 pte-li v drugem polčasu lfr ^eijsvin-moč, ki pa je niso mogi* , etra n o»0- MILAN, L - FrijateljSK ^ ^ metna tekma med Interi®, nrpzpnLatir»n Pnlìske. W ... dala, kako sijajno sva se imela na dopustu,» je končno dejal in obema je bilo hudo. Tedaj ga je lateeta, 1 mal film B. A. SCHERZ vi* )j« za- ini m erti bil ep- od- da- jo6 ko- ;te- $o- rJ- so- >JU so fili £ na rav in ne-na-da tič* jah o-na-iŠa-; Z so vodi* tllr ko, tra )T0- ;a rimo* po- nči0 ki v ISO- st- rt? sto- de ne pri- v .iko vlo- bo •v* \etti voki *0«' i sr«' ati, ina- > ojo jdn jas-; 5 rje- oi’° li- mai ta. % »u* in te- r- rai» ran- a2» j« ig»1 s» rol» : i 1» rapii ■jno pa * » 0* ote-riti- )g°" re- ral» ■ad1 ljo. i Štirje veliki dnevniki v Pa-*®i. Londonu, Stockholmu in Sirichu so hkrati objavili oglas, ^ je vabil na prijetno 14-dnev-t(l krožno potovanje po Jadranu. Med kandidati za to potova-•Ì# sta bila tudi mladi mož iz ^jne Švedska in dekle iz Svice. Oba sta verjetno hkrati predala oglas in se odločila za pot. On je zahteval predujem, ona " je vzela svoje prihranke. Potovanje s« je že pričelo, ko sta ** Po naključju zagledala na toovu parnika v Benetkah. Tako '** imela pred seboj isto pot, , lepote in isto prijetno uži-,u>ie oddiha. Z« dolgih — ali pa kratkih — totinajst dni sta lahko živela ^obodno. Lahko sta se za ta čas IrWJbila in njuna ljubezen je |p*e bila podobna tisti s film-l***ga platna. Manjkal jima je sa-to° spreten scenarist, ki bi jima “"risal preteklost, in razumen jtotoser, ki bi ju obvaroval usod-8t8a koraka — stopiti pred ste-,0> na katero so nespretne roči-otroka narisale nage podobe, i kosoma sta premostila vse pre-ftde, ki ločujejo ljudi, in zače-sta se tikati. Med njima je vladalo tako sožitje, kakor da j a Pravkar ušla iz popevke od \ Sfrega Domenica Modugna. 1/«testa proga vode med tru-jlj*111 ladje in obalo je posta-^•■»vse ožja, potniki so jeli prekovati otrple ude in se ozi-I * proti pristanišču, ki se je T bolj bližalo. Naslonjeni na P*J° polube so gledali domači-’ ki so se zbrali, da bi pobili goste. Mornarji so jeli bbščati dvižni mostiček. V ve-soncu je metal dolge sen-. ®a tlak pristanišča. Program ‘Ovanja je predvideval na tem ^ u peturni postanek, ki naj bi Potniki izkoristili za oddih in kovanje lepot — skritih lepot k*rega Jadrana. Otok naj bi i. skali brez vodičev, kajti tu ni lilo timskih ruševin ali pomemb- oerkva. To je bil otoček, ki v zadnjih petdesetih letih tri- tìi i. . svojega, gospodarja: jj^Po je pripadal Avstriji, med ita ' voinama Italiji, danes je ju ast Jugoslavije. Na njem je j^ oamo majhna, zasanjana rila* * * * * vasica in njeni prebivalci ' j^Plično preživljali svoje M$r ■ **kakor je to, navada v Sre-u1;'i,Plju. Sicer pa je biL .otok, skalovja, pinij in skritih kolu®^ Skratka — bil je otoček * kakršnih koli zanimivosti in i^.Pjen» naj bi oba — on Šved Švicarka — doživela brez j L , vjeve pomoči trenutke od-la-. in spoznanja... tl'1'6'3 sta pet dolgih ur časa. Zvečer. Od sedmih do dva- ti ne zdi, da je tukaj kar živeti?» jo je pobaral, sta po večerji stopila na kop- avtomobilov, nič hrupa, Iko 86 elelctrike, nič tujskega i,, tI'eta...» Stala je poleg njega S »tre se je poigraval v nje-**seh, s seboj pa je prina-j„ Melodije otožne pesmi, ki so v. v eni izmed hiš na robu iS|ce. L,f>°glej, kako morajo ljudje tu-.1 gr..................... \ Si karati, da iztisnejo iz zemlje l^-botrebnejše vse morajo de- 1 rokami, delo je težko in z jd' ubije človeka.» Pazljivo je ^“tosala besede svojega sprem-i,Valca in mu verjela. Potem sta Napotila vzdolž obale. Vas je ^ ,a ta njima, ozka potka pa Pričela izgubljati med ka-dokler ni povsem izgi-' Z mrakom je utihnilo tudi t cvrkutanje škržatov in obema se je zdelo, da sta popolnoma sama sredi mirnega in temnega morja. Bilo je tako, da bi tudi morju rekla «ti» ker je pod njunima nogama počivalo tako spokojno. .Rahli valčki, ki jih povzroča večno gibanje morja, so jima brizgali po sandalih. «Kar celo uro sva molčala,» je šepetalo dekle in se zamislilo v to, da je lepota večera ni premotila. Bilo je tiho in spokojno. Nobena vprašanja niso motila nastajajoče noči. Ne tistega starega «.Ljubica, ali si srečna?» in onega obledelega «Dragica, na kaj pa sedaj misliš?» Kljub temu, da sta molčala, sta govorili njuni duši. Vsako tako izgovorjeno vprašanje je našlo svoj odgovor. Bal se je prekiniti molk, toda dihal je hitreje in bolj razburjeno. Potem je vendarle spregovoril. In govoril je s cigareto v ustih. Govoril je tako, kot so govorili njegovi predniki in kakor še bodo njegovi potomci: «Moje besede zvene že po obrabljenosti, toda hotel bi, da so za tebe nove,» je dejal in se zazrl v njene temne oči. Dekle je razumelo opravičilo in se mu je tiho nasmehnilo. Potem sta si po- vedala nekaj nepatetičnih odlomkov iz njunega dosedanjega življenja. «Marsikaj bi lahko bilo lepše,» je dejala čez čas. «S teboj,» je dopolnil on. Spet sta molčala. Vedela sta, da mislita isto. Načrti so se porajali in spet izginjali v nič. Kazalci na uri so kazali že deseto uro. «Cez dvanajst dni boš ti v Stockholmu in jaz v Bernu. Ali mi boš pisal? Pet pisem, deset pisem in še dve pismi. In razglednico?» — «In kaj potem?» jo je vprašal. Ni imel poguma, da -bi odgovoril .TEBOMZEPRI-SELISKAT», kajti vedel je, da lahko nekaj mesecev degradira mali otoček na nivo bledega spomina. In on ga je hotel ohraniti svežega. Niti najmanj ni mislil na to, da bi karkoli obljubil. «Najinim prijateljem bova povedala, obsedla misel. Misel ga je vsega prevzela. «Ti,» je zaklical, «sedaj imava priložnost. Skupaj sva in skupaj morava ostati. Takoj sedaj in nič več ne smeva čakati!» — «Da bi ostala tukaj?» je vprašala napol presenečena. — «Da, ostaniva tukaj,» ji je odvrnil. «Kasneje za ta korak ne bova imela poguma.» Mehanično, kakor da bere tiskovino, mu je odgovorila: «Ti si zmešan in kaj bo potem, ko ladja odpluje brez naju?» Takoj jo je potolažil, ko ji je odgovoril: «Prav nič ne bo. — Za zdaj nič, kasneje pa bo že kako.» Imela je pogum. Pozabila je na vse norme, katere so ji vtepli v dvaindvajsetih letih njenega življenja; segla je z roko na hrbet, kjer ji je visela torbica z dokumenti in z odločno kretnjo vrgla med skalovje usnjeno knjižico. «Moj potni list. Imaš svojega pri sebi?» Za trenutek se mu je zdelo, da vidi prikazen, na račun katere je še pred sekundami zbijal šale. Potem je tudi sam vrgel potni list za njenim. Ljubezen potrebuje potrdil. «Pa poizkusiva!» je dejal. Cas je tekel brez besed. Pogum, s katerim sta se bila odločila ostati na otoku, je pri tem igral pomembno vlogo. Torej, poizkusita! «Se deset minut manjka do polnoči,» je dejala mimo, «ko preteče teh deset minut, bova zaslišala sireno s parnika. — Ali bodo šteli potnike? — Verjetno ne.» Pojavile so se nove težave. Dovoljenje za bivanje, postelja, delo in jezik.... Ah, kaj bi! Stvari, ki bodo pomembne šele pojutrišnjem. «Ostala bova skupaj, ne glede na vse, kar pride,» je dejala. Njene oči so bile polne sreče, toda kljub temu je skrivaj pogledovala na uro. «Se pet minut.» Smeje sta primerjala uri. «Ladja odpluje pogosto z zamudo,» je ugotavljal on. «Potem pa bi bil skrajni čas.» Spogledala sta se. Se tri minute so pretekle. «Sedaj je prepozno.» «Misliš?» «Sedaj je prepozno?» Dvignila sta se. Ura je bila natanko polnoč. Splezala sta čez prvo skalo. «Ni še prepozno!» Pričela sta teči, vedno hitreje, dokler nista zasopla pritekla v pristanišče. Posrečilo se jima je. «Imela sta srečo!» je dejal mornar, ki je pravkar pričel dvigati pristajalni mostiček. Potem se je mladi Šved z mlado Švicarko usedel v bar in drug drugemu sta se smejala. Ljubimkanje, najboljše od dobrih, bo prineslo za božič kup kartic s pozdravi in spomini. oooooooooooooooooooooo SPACAL | JUTRI § NA DVEH § RAZSTAVAH Akademski slikar Lojze § Spacal prireja v Trstu O dve osebni razstavi, ki g bosta jutri odprti: razsta- g vo grafičnih del v občin- g ski galeriji na Trgu Unità o ter razstavo poslikanih g lesenih plošč v galeriji § €La Cavana» na Trgu o Cavana 2 - Prva bo odpr- g ta ob 18., druga ob 19. uri § o o o o (Na sliki: Istrska rdeča zemljaj Slikana lesena plošča, i960) < iiiiiiiiHiiifiiiiiiiiimiiiiiiiiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiitiminiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiHiimuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiilHiiHiiiiliiiiiiiiHiiiiiiiiiniHiiiiiiiil SE EDEN OD NAŠIH PRI FILMU Aleksij Pregare iz Ricmanj svetovalec izdajalskega kralja Pri filmu «Inki» italijansko-jugoslovanske koprodukcije sta sodelovala se Demeter Bitenc in Stane Raztresen Pred nedavnim smo se v naglici sestali z mladim Aleksijem Pregarcem. Spominjamo se ga še iz časov, ko je bil gojenec dramske šole pri gledališču v Trstu, pozneje je nastopal na radiu, sedaj je pa že neitaj časa v Ljubljani. Igralstvo je čutil v sebi kot poklic. Ker pa je Pregare obenem človek, ki ne more čakati, da bi mu drugi ravnali pot temveč si jo raje utira sam, se nikjer ni maral preveč vezati. V Ljubljani je sodeloval pri Mladinskem in Eksperimental- nem gledališču, v letni sezoni na Ljubljanskem festivalu. Ko pa se mu je ponudila priložnost, poskusiti se v filmu, je to priložnost pograbil z vso osebno zavzetostjo. Film ga je vedno mikal že zaradi tehnike dela in v nasprotju z mnogimi, ki se težko odločijo, kje jim pravzaprav delo bolj ugaja, ali v gledališču ali pri filmu, se Pregare počuti pri filmu doma. Seveda pa to še ne pomeni, da ne bi kdaj rad nastopil tudi na gledališkem odru. Že samo po italijanskih vesteh o snemanju raznih filmov v Jugoslaviji moramo priti do zaključka, da mora biti te koopro-dukcijske dejavnosti precej. Razne italijanske proizvhjkhiE družbe so ugotovile, da se jim mnogokrat izplača sodelovanje z jugoslovanskimi filmskimi servisi. V tem pogledu si je ljubljanski Servis film pridobil že znaten ugled in tuji producenti zelo cenijo njegove tehnike. Navadno pride proizvajalna družba snemat film, ko ima vse ostalo že pripravljeno, to se pravi, ko ima že tudi izbrane in določene igralce. Vendar včasih izbere tudi nekaj domačih in producenti te igralce vedno bolj upoštevajo kot resne sodelavce in tudi prave umetnike. Ljubljanski Servis film je poklical Aleksij a Pregarca na sodelovanje z režiserjem Parolini-jem. Imel je manjšo vlogo v filmu «Stari testament». Prav pri Servis, filmu pa je Pregarca spoznal tudi režiser Guido Maki je v Sloveniji sne-«Inki» (V italijanščini se ta naslov za sedaj glasi «Maciste contro i cacciatori di teste»), V tem filmu sodelujeta še ljubljanski igralec Demeter Bitenc ter član tržaškega Slovenskega gledališča Stane Raztresen. Najbolj pomembno vlogo med temi tremi ima Bitenc, ki je izdajalski kralj Inkov; ta kralj je prešel med lovce na glave... Pregare je konsulent *e-ga kralja, medtem ko je Raztresen pravi kralj Inkov. (V glavnih vlogah nastopata Laura Brown in Kirk Morris.) Gre za komercialni film, kakršni imajo zlasti v Franciji v zadnjem času velik uspeh. Italijanski filmski producenti so po predpisih vezani, da morajo del filma posneti doma. Ker vsi trije omenjeni slovenski igralci nastopajo tudi v prizorih, ki so bili snemani v Rimu, so pred kratkim potovali v Rim na snemanje. Pregare je bil 23 dni v Rimu in v tem času je bilo 8 dni pravega snemanja. Glede bivanja v Rimu se je Pregare zelo pohvalno izrekel o gostiteljih. Pri obeh navedenih filmih je Pregare svoje delo zaključil, toda kmalu pojde v Split, kjer režiser Mauri snema film «Rabe-nek — vražji pirat». Dogovor pa ima že za sodelovanje pri nadaljnjih dveh koproducijskih filmih v Ljubljani. V kratkem časti' torej pet filmov — za začetek prav gotovo odlično. (Omenili nismo, da ima Pregare obraz poraščen s črno brado, kot je videti tudi na sliki; to je bilo potrebno zaradi zadnje vloge.) GYULA ILLYES Ljudstvo s puste Obrobne slovenske založbe nimajo samo namena posredovati ljudem svojega ožjega področja dobro knjigo in predstavljati kulturne dn gospodarske dosežke določenega teritorija širši javnosti, temveč imajo gotovo še eno pomembno nalogo, namreč to, da širši slovenski javnosti posredujejo tudi kulturne stvaritve sosednih narodov. Tako je tudi Pomurska založba kot poklicana za to, da slovenskemu bralcu posreduje du-hovne vrednost sosednjega madžarskega naroda, ki jih Slovenci pravzaprav skoraj ne poznamo. V takem posredovalnem smislu predvsem moramo ocenjevati tudi najnovejšo publikacijo Pomurske založbe, knjigo «Ljudstvo s puste», ki jo je napisal Gyula Illyés, in ki je v prevodu Stefana Sedonje te dni prišla na knjigarniške police. Gyula Illyés je eden najbolj znanih sodobnih madžarskih slovstvenih zgodovinarjev, je pa tudi> esejist, pesnik, pisatelj in dramatik. Slovenski bralci ga lahko poznajo po obširni biografski knjigi o madžarskem revolucionarnem pesniku Pe-: tefiju, ki je v: slovenščini izšla pred dobrim letom. Drugi pa ga bodo spoznali po knjigi «Ljudstvo s puste», ki bo našim ljudem približala življenje tistega dela madžarskega ljudstva, cerkvijo, šolo, parki in igrišči, celim naseljem kmečkega proletariata jn seveda ogrom- nimi obdelovalnimi površinTami. Pusta v madžarščini namreč ne pomeni le kot morje brezkončnih pašnikov, temveč pomeni tudi središče velikega posestva z naseljem in najbolj potrebnimi objekti, ki sodijo k človeškim naselbinam. Ta svet ljudi s puste pa predstavlja seveda posebnost, ki je zamikala avtorja, da mu je posvetil celo knjigo, pristno toliko bolj, ker je tudi pisatelj sam izšel s puste. Knjiga «Ljudstvo s puste» ni roman, niti ni to sociološka študija temveč je to poljudnoznanstveni spis in spominsko delo obenem. Avtor nam v prepletanju svojih osebnih spominov, zgodovinskih, socialnih in kulturnih elementov postopoma razkriva bedno životarjenje kmečkih proletarcev na velikih grofovskih posestvih, njih težko delo, skromno življenje, otopelost, ponižnost in vdanost v usodo. Knjiga je morda malce dolgovezna in bi morda nekateri odstavki, ki se ponavljajo; brez škode odpadli. Morda bo slovenskemu bralcu ta svet ven. darle tudi toliko tuj, davga tematika ne bc tako privlačila. Vsaj ne povprečnega bralca. Tistemu, ki bo knjigo vzel v roke in ki bo hotel spoznati e. dinstveni svet prostranih madžarskih ravnin, pa bo ta knjiga povedala marsikaj novega. Sl. Ru. ""•m.................... «viharni casi» Stoica Jakopin; Devet fantov in 5*0 dekle. jJ.athan, v katerem so umet-Sjsko sugestivno in psiholo-!•? Poglobljeno opisani res-, dogodki iz jeseni 1941. ,/lai ko je zaradi izdajstva P«dla v roke gestapovcev ■ *Upina devetih aktivistov ene aktivistke v Krškem. ..Sl «o bili ustreljeni kot tal-?*> Prvi v Sloveniji. Roman L* tako vsebinsko kot obli-!®Vno svež in sodoben. Bil o nagrajen s Kajuhovo na-*rado 2a leto 1961. ?utoi Pušenjak: Spomini prole- ptc“- °Pularni komandant juriš-bataljona XV. divizije .Plsuje svojo težko mladost, iz Nemčije v partizane k.r številne boje in akcije, «i Se jih je udeležil. Bil je h?*n tistih borcev in povelj-Jkov, ki so na svojih plečih "čutili vso težo in veličino t^pbodilnega boja, zato so ti» ‘ njegovi spomini sveži, /"Posredni, polni dinamike j?. Poguma. Zaradi svoje raz-Pnanosti in borbenosti bodo », Posebej dobrodošli mla-^ tot bralcem. Milič: 22.000 km od Kra-, Jevca do Kragujevca, I. del. ».redno zanimivi in dragoce-spomini iz prve proletar-brigade. Avtor je bil v?en od redkih Slovencev, ** so bili borci te enote od njene ustanovitve. Bil je komandir posebne čete pri Vrhovnem štabu, s Prvo proletarsko brigado je preživel prvo in drugo sovražno o-fenzivo in se pozneje vrnil v Slovenijo. Njegovo delo je avtentičen dokument o delovanju Slovencev v Srbiji med narodnoosvobodilno vojno. Stane Šuštaršič: Kovači lepših dni. Avtor se je leta 1942 pridružil partizanom na Dolenjskem. Z drugim bataljonom Tomšičeve brigade se je boril po Dolenjskem in Notranjskem. Zaradi svoje iznajdljivosti in hrabrosti je postal namestnik komandanta bataljona. Udeležil se je pohoda XIV. divizije na Štajersko. Proti koncu vojne je bil v Sercerjevi brigadi, o-svoboditev pa je dočakal na Koroškem. Njegovim spominom dajejo posebno vrednost bogata osebna doživetja in živahno pripovedovanje. Aleksander Vojinovič: Beli bregovi Pohorja. Povest opisuje eno od epizod iz bojev Pohorskega odreda, težke dni zimske o-fenzive leta 1944, ko se odred po zaslugi partizan-kega obveščevalca — nemškega žandarja — za nekaj dni pritaji blizu nemških položajev, toda izven obroča. Nemci udarijo v prazno. Stane Raztresen, član Slovenskega gledališča v Trstu, pri filmu tudi ni več novinec. Doslej je nastopil že v raznih filmih, pred kratkim pa je bil zaradi snemanja filma «Inki» tudi v Rimu. Na sliki, ki je bila posneta v odmoru med snemanjem filma «Sam proti Rimu», je Raztresen prvi z leve bi, v kateri je bataljon do zadnjega moža pgdel. Delo Knjige, ki jih bo izdal zavod Borec v 1.1963 Tik pred koncem hajke pa padeta v roke Nemcev partizanski sodelavki, ki edini vesta, kje se nahaja odred. Po dinamičnosti in napetem zapletu partizani osvobodijo ujeti dekleti in se spretno umaknejo uničenju. Alojz Ravbar: Iz viharnih dni. Zanimive zgodbe iz osvobodilne vojne, ki so nastale na osnovi resničnih dogodkov in avtorjevih osebnih doživetij, ko je partizanil po Dolenjskem, Gorenjskem in Primorskem. Junaki teh zgodb so partizanski obveščevalci, kurirji in diverzanti, avtorjevo pero pa seže tudi v nasprotni tabor, med belogardiste, in v koncentracijsko taborišče. Z dogodki bogata vojna stvarnost je zgovorna že sama po sebi. Pisec verno sledi dogajanju, posega pa tudi v notranje doživetje svojih junakov. Katja Spur: Slepa v pregnanstvu. Dokumentarna pripoved o družini Lize Tatjan, ki so jo Nemci 1941 leta z mnogi- mi drugimi slovenskimi družinami izselili iz Štajerske. Poslali so jih v Drvar, kjer so bili priča četniški vstaji, nato pa so živeli visoko v bosanskih hribih. Kmalu so se morali vrniti na Hrvat-sko, naselili so jih v okolici Koprivnice, v krajih, kjer so se stalno menjavali ustaši in partizani. Liza, čeprav slepa, je postala partizanska obveščevalka, požgali so ji dom, moža pa nekajkrat obsodili na smrt. V velikem strahu in pomanjkanju vsi dočakajo konec vojne in se srečpo vrnejo domov. ZBIRKA «DOKAZI» 1. Stanko Petelin: Kronika Vojkove brigade. Kronika je sestavljena na podlagi razpoložljivega arhivskega gradiva pa tudi na osnovi pričevanj preživelih borcev in lastnih avtorjevih doživetij. Čeprav je delo dokumentarno, je privlačno tudi kot branje, saj se pred bralci vrstijo izredno zanimivi in dramatični vojni dogodki, podobe borcev, komandantov in komisarjev, delo obveščevalcev, terencev in vseh drugih, ki so sodelovali z brigado. Mile Pavlin: V ognju in snegu. Dokumentarno delo o tragediji tretjega bataljona Prešernove brigade na Gorelje-ku na Pokljuki, kjer je v decembru 1943 padlo okrog 80 partizanov. Partizani so bili izdani in so jih Nemci presenetili v Lovčevem hotelu. Obkoljeni so se junaško branili in prizadejali Nemcem občutne izgube, Ti dogodki na Pokljuki so dolgo ostali uganka. Deloma so jih že med vojno razjasnili vozovci, deloma so se razjasnili šele po vojni. Delo je napisano na osnovi izjav udeležencev borbe in na osnovi ohranjenih dokumentov. Črtomir Šinkovec: Oblaki nad sončno deželo. Kronika je posvečena vasi Vojsko, njeni zgodovini, zlasti obdobju med NOB, ko so prebivalci teh krajev skoraj v celoti sodelovali s partizani ter za osvoboditev doprinesli velike človeške in materialne žrtve. Na tem pod- ročju so se zadrževale tudi pomembne politične ustanove. Zaradi njih in zaradi u-godnega geografskega položaja je bilo Vojsko znano križišče partizanskih poti na Primorskem. Emil Sovdat: Tam, kjer teče bistra Zilja. Pisec teh spominov je bil koroški partizan. Opisuje življenje kurirjev na Koroškem, aktiviste, obveščevalce, avstrijske partizane v zimi leta 1944/45, ko je na Karavankah zapadlo nekaj metrov snega in so za več mesecev izgubili vsako zvezo s tovariši na Gorenjskem, Bili so brez hrane, neprestano so jih zasledovali Nemci in mnogi partizani so padli. Delo se zaključi z majem 1945, ko so partizani na veliko razočaranje aktivistov in prebivalcev morali zapustiti o-svobojeno Koroško. Jože Peskar: Preko Dolomitov na Štajersko. Avtor se je maja 1942 pridružil partizanom na Dolenjskem in se kmalu nato udeležil pohoda II. grupe od- redov preko Notranjske in Gorenjske na Štajersko. Kot mitraljezec se je udeležil mnogih bojev na Notranjskem, Gorenjskem in Štajerskem. V borbi na Borovljah je bil ranjen, njegova enota pa razbita. Vrnil se je na zdravljenje na Dolenjsko. Njegovi spomini so živo in zanimivo .pričevanje borca o ljudeh in dogodkih, ki že postajajo zgodovina. 6. Milko Štolfa: Med briškimi griči je posijalo sonce. Upor proti okupatorju, ki je v Brdih tlel ves čas od njegovega prihoda, se je razplamtel ob zlomu stare Jugoslavije in zlasti po kapitulaciji Italije. Kronika opisuje najvažnejše politične in vojaške dogodke v Brdih pred in med vojno, delovanje žena in mladine v NOB, sodstvo, zdravstvo in prosveto, konec vojne, prihod k Jugoslaviji. Kronika Brd je del zgodovine vsega primorskega ljudstva in njegovega boja za priključitev k matičnemu narodu. XNJIGE IZVEN ZBIRK 1. France Filipič: Poborski bataljon. Druga izpopolnjena izdaja knjige o Pohorskem bataljonu je plod sedemnajstletnega raziskovalnega dela. V njej so osvetljene dokumentirane vse bataljonove akcije, poudarek pa je na zadnji bor- je obenem poglobljena analiza političnega in vojaškega položaja na Štajerskem leta 1941/42, v povezavi z vseslovenskim osvovodilnim gibanjem. 2. Matevž Hace: Ljudje na prelomnici. Znani partizanski pripovednik v tem obsežnem delu o-pisuje dogodke in razmere na Notranjskem leta 19^2, delovanje prve ljudske oblasti na osvobojenem ozemlju in prvo italijansko ofenzivo. Junaki Hacetovih zgodb so kmetje, aktivisti in partizani, pobudniki in nosilci revolucionarne akcije, življenjsko nepotvorjeni in resnični. Zaradi teh značilneriti je delo dragocen dokument re-voluciorpane dobe. 3. Vladimir Lakovič: Taborišče smrti (Umetniška mapa). Mapa vsebuje trideset grafik akademskega slikarja Vladi-mira Lakoviča, posvečenih človeškemu trpljenju v nemških koncentracijskih taboriščih. Avtor, ki je sam preživel strahote teh taborišč, je ustvaril ciklus pretresljivih podob, ki same zase govore tako prepričljivo, da ne potrebujejo pojasnila. Te risbe so pomemben umetniški dokument iz enega najbolj grozljivih poglavij polpretekle zgodovine. Uvod je prispeval . dr. Vladimir Kralj. I WJf 3- rtMNHHMl PRAKTIČNI NASVETI ZA ZIMSKE DNI Lotus elan je nov športni avto znane tovarne. Karoserija je iz plastične mase, motor Ford 1500 kubičnih centimetrov razvija 100 konjskih sil Zima je tu. Prvi sneg je že pobelil bližnje griče. Ulice so še čiste, vendar le nekaj kilometrov iz mesta so poti pokrite z belim ogrinjalom. Mraz ali bolje nižja temperatura, pa se je lotila tudi samega mesta. Sedaj je čas, da pomislimo tudi na svoje vozilo, skrbimo zanj in z njim upravljamo nekoliko drugače, nego smo delali poleti. V spodnjih vrsticah bomo navedli nekaj praktičnih' nasvetov, drobnarije, ki pa kljub temu znatno vplivajo na življenjsko dobo avtomobila. Zjutraj, ko prvič poženemo motor ne smemo z zaganjačem vztrajati več kot deset sekund. V primeru, da motor ne steče, izstopimo iz vozila ter z vključeno prestavo pomaknemo avtomobil naprej in nazaj, da se bati odlepijo od valjev. Sele nato poskusimo v drugič in motor se bo lažje vnel. * * * Ne smemo voziti z vključenim starterjem. Ako motor zaradi mrzlega zraka ne zmore takoj vse svoje sile, nadaljujmo počasi, dokler se voda ne segreje in doseže vsaj 70 stopinj. Posebno moramo skrbeti za pnevmatike. Predvsem v tej sezoni ne smemo na pot z močno obrabljeno gumijasto prevleko. Ko površina ni več hrapava, kolo rado drsi, posebno če so tla mokra, zaledenela ali zasnežena. Zareze na pnevmatiki morajo biti vsaj dva milimetra globoke, da dobro prijemajo. • • • Naslednja dva nasveta sta važna posebno za one smučarje, ki gredo na sneg za dalj časa in pustijo vozilo kar na odprtem. Po dolgem parkiranju na mrazu se vrata včasih nočejo odpreti. V tem primeru jih ne smemo forsirati. Po vsej verjetnosti so gumijaste obloge vrat in prtljažnika zaledenele in se prilepile. Vzeli bomo krpo namočeno v vroči vodi in jo potisnili v špranje, dokler se Do led odtalil. Te nevarnosti se lahko izognemo, ako nekajkrat v mesecu prevlečemo gumijaste obloke z «Lockeed» preparatom. Ravno tako se zaradi ledu lahko prilepijo čistilci na vetrobranu. Tudi v tem primeru bo dovolj nekaj tople vode, da se se moramo posluževati čim manj. Na spolzkih cestah zaradi snega ali ledu, ne smemo hipoma in naglo prestavljati. Pri takem spreminjanju režima se znatno zmanjša stabilnost vozila. Športna in nervozna vožnja nista nikakor v skladu z zasneženimi in zaledenelimi cestami. Ravno tako na mokrih in zasneženih cestah ne smemo naglo potiskati na pedal za plin. Kolesa v takih primerih začnejo drseti. Pospeševati moramo polagoma. Ce kolesi začneta dr-^ seti, ne smemo spustiti plinskega pedala, znižati moramo le pritisk in, ko kolesi spet prijemljeta. počasi povečati dotok plina. Izogibati se moramo ustavljanju na močnem bregu ob spolzki cesti. Ce pa smo k temu primorani, ko hočemo nadaljevati pot, dvigamo počasi pedal sklopke, da nekoliko drsi kar nam omogoča počasen in rešimo nevšečnosti. Ce smo na poti, toplo vodo lahko vzamemo kar iz radiatorja. Navadno se ob pričetku zime zatečemo k najbližnji servisni postaji in naš hladilnik požre nekaj litrov protiztnrzevalnega preparata. Vse te tekočine pa niso lahko prebavljive za motor, V*e v večji ali manjši meri razjedajo kovinske in gumijaste dele, ali pa kar je še slabše, puščajo usedline. Zato bo dobro, da se rabi teh proti-zmrzevalnih preparatov izogibamo, dokler je mogoče. Vedeti moramo najprej, da nima pomena, da bi se tega posluževali ko se temperatura drži nad ničlo ali če imamo vozilo v garaži. Voda zmrzne v hladilniku šele ko je vozilo nekaj ur na prostem in zunanja temperatura je nižjo kot —3. Ce pa smo se že odločili za protizmrzevalno sredstvo preden ga prilijemo v radiator, moramo hladilnik dobro oprati. V vodo vlijemo 4 odstotke natri- varen pogon. V nasprotnem pri- jevega karbonata in nato pustimo da motor deluje nekaj ur, nato odlijemo in spustimo tekočo vodo. • * • Ze lani smo povedali, da storilnost akumulatorja pojema z zmanjšanjem temperature. Akumulator deluje v zelo težkih pogojih in zato moramo posebno skrbno upravljati z električnimi potrošniki. Luči moramo prižgati le ko so nam nujno potrebne in tudi ostalih električnih pripomočkov meru bosta kolesi drseli in se ne bomo premaknili z mesta. Kjer ni ledu, ne smemo voziti z verigami. V nasprotnem primeru ne bomo pokvarili le pnevmatik, ampak tudi vzmetni sistem, po nekaj kilometrih bodo odpovedale tudi same verige. Neradi poslušamo nasvete, danes pa smo jih stresli, kar iz rokava, mislimo, da jih je za to številko več kot dovolj, nadaljevali bomo prihodnjič. * “l SVOJEVRSTNA STAVA Pred nedavnim smo pisali, da je bivši dirkač in sedaj športni novinar Richard von Franken-berg obdolžil tovarno Lotus, češ da njena vozila formule Junior ne odgovarjajo določilom mednarodne avtomobilske zveze. Na to podtikanje je Lotus najprej tožila pisca, nato pa je svoj prvi sklep preklicala in raje zavzela drugačno stališče. Da bi dokazala regularnost svo- govi izbiri. V primeru, da bi ji to uspelo, bi moral novinar plačati nad milijon lir, in časnik pa, ki je njegovo vest objavil bi moral na vidnem mestu s precejšnjo reklamo pisati o poskusu. Novinar in časnik sta stavo sprejela. Danes bo na avtodro-mu v Monzi praktični preizkus, na katerem bo Lotus morala potrditi svoje letošnje jih avtomobilov, je izzvala novi- zultate. Po končanem preizku- narja na stavo. Družba je bila pripravljena ponoviti letošnje dirkalne rezultate, na kateremkoli dirkališču, po Frankenber- su bo športna komisija pregledala vozilo, in ugotovila ali odgovarja pogojem in določilom formule Junior. KAJ VSE SE CITA NA GLASOVNICAH Raje kot glavo teleta imam pečenko svineta Povsod po svetu je pač tako, da po vsakih volitvah objavi volilna komisija volilne rezultate, število glasov, ki so jih prejele posamezne liste ali posamezni kandidati in imena kandidatov, ki so bili izvoljeni. Natančno se ve, koliko je bilo volivcev, koliko je bilo oddanih glasov in koliko je bilo med temi véljavnih in tudi neveljavnih. O neveljavnih glasovih se pravzaprav kaj malo ve. Seveda, so glede tega zelo natančni in strogi predpisi, ki natančno predpisujejo kdaj glasovnica ne more biti veljavna. Najmanjši madež, bodisi od tintnega svinčnika, ustnega rdečila, umazanega prsta in podobno, je zadosten vzrok, da Se glasovnica razveljavi, ker more biti tisti madež znamenje, s katerim bi se moglo ugotoviti, kdo ga je oddal, s čimer bi, seveda, bila prekršena volilna tajnost. Prav tako veljajo natančni predpisi glede izpolnitve glasovnice. Kdor se po tem ne ravna natanko in brezpogojno, njegov glas ni veljaven. To velja več ali manj za volivce, ki so pri izpolnjevanju površni, nerodni, ali pa, ki ne vedo, kako je treba to napraviti. Toda med neveljavne glasovnice pridejo tudi vse tiste, ki jih volivci nalašč nepravilno izpolnijo, ali pa, ki si pri tem opravilu dajo duška tako, da izrazijo svoje mnenje glede politike, kandidatov in političnih strank na način, ki ni predviden v predpisih o izpolnjevanju glasovnic. Volilna komisija, se razume, ne upošteva takega, čisto osebnega načina izražanja volivčeve volje, in glasovnico razveljavi. O teh, tako svojevoljnih izrazih volivčevih mnenj, se pravzaprav zelo malo ve. Kajti vse glasovnice brž po objavi volilnih rezultatov uničijo in tako izginejo za vselej včasih prav zanimive, svojevrstne, preproste, grobe, a tudi duhovite pripombe. Vendar pa se kdaj le posreči izvedeti tudi za take vrste izrazov volilnega glasu. Nekdo, ki je imel priložnost in možnost ogledati si glasovnice, ki so bile po razglasitvi avstrijskih volilnih rezultatov za nekaj časa kje spravljene, je objavil nekaj teh pripomb, ki si jih je prepisal z neveljavnih glasovnic. Jasno, da so vsi, v tej obliki izraženi glasovi, odklonilni, saj vsakdo lahko že vnaprej ve, da bo tako izpolnjena glasovnica neveljavna. Na neki glasovnici pri občinskih volitvah v Salzburgu je volivec napisal: «Izaija 41, verz 42, Stara zaveza». Čeprav ta glas, kot rečeno, ni bil veljaven, je nekega člana volilne komisije radovednost le premagala, da je poiskal tisto mesto v Starem testamentu in bral: «Vedite, vi ste iz Niča, vaše nehanje je nično in vas voliti mi vzbuja gnus!» Volivec, ki je to zapisal, ni imel dobrega mnenja o tistih, ki so se potegovali za zaupanje občanov in bi radi krojili usodo svojega mesta. Na zelo svojevrsten način je aillllllHIlIHnilllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIlUlIllIlllllllllllllllllHllllllllllllllllllllltllllIHNIII Je Adam jedel marelico ? «Adam v raju ni ugriznil v jabolko, kajti Eva mu je mogla ponuditi marelico». Tako zatrjuje Tatham Whitehead, torej človek, ki se na zadevo dobro spozna. Omenjeni gospod, ki je star okoli 40 let, je eden najbolj znanih angleških botanikov in profesor na vse učilišču v Bangoru. Trenutno pripravlja knjigo o rastlinstvu v predzgodovinski dobi. «Po tem, kar nam pravi Geneza — pravi angleški profesor — moramo računati, da je bil zemeljski raj nekje v Mezopotamiji. Prav, Ce je to tako, so jabolka, prava jabolka, prišla v to področje pozneje. V tej svetopisemski in predsvetopisemski dobi sta na tem področju uspevali le dve vrsti sadnih dreves in sicer marelice in jabolka toda vrste kotonja. Toda ta jabolka nimajo prijetnega okusa, da bi mogla zapeljati v greh človeka. Potemtakem je mogla Eva zapeljati Adama edino le z marelicami.» Nekt angleški list, ki ga je zanimalo, kakšna bo reakcija teologov na gornjo trditev, je posameznim duhovnikov različnih veroizpovedi postavil nekaj vprašanj in vsi so teorijo ari- lo v arisi so iztesali krsto, otroci so jo obsuli s cvetjem. Partizanke so nosile trnov venec, partizani so nemo hodili za krsto do majhnega vaškega pokopališča. Zakopali so Sonjo. Iz pušk ji je zadonel rafal v poslednji pozdrav. — Z dvignjenimi glavami so šli tovariši po težki ločitvi v nove borbe — zmagi naproti. v V\ „ . X- - — ’--V"_/* A ^ • \ rrJJ Tudi Krško polje so napadli partizani. Uničili so nemško letališče in letala. Zopet se je izkazal Pavlek. Postal je vodnik. «Kmalu boš general,> se je šalil Ort. Takratna fašistična Italija je položila orožje. Vračali so se iz taborišč. Tudi Pavlekova mati se je vrnila. «Ti moj sini» ga j« krepko objela. «Skupaj se bova borila do končne zmage.» gleškega strokovnjaka vzeli z dokajšnjo prizadetostjo. Pravijo, da ni važno, s katerim sadežem je Eva Adama zapeljala, pač pa da je važen simbolični pomen tega. Edini duhovnik, ki je bil nad tem pisanjem ogorčen, je znani cerkveni zgodovinar Austin Farrer, ki je rekel: «Te teorije o marelici ne moremo sprejeti. Ce predstavlja simbol tega jabolko, mora ostati jabolko.» Londonski anglikanski škof Sob« rt Stopfórd pa' fti bil tako hudo «prizadet», pač pa je razlago britanskega botanika o jabolku, ali točneje marelici vse drugače sprejel. Whiteheadovo razlago je komentiral takole: «Whitehead ima morda prav. Toda tudi če bodo teologi njegovo teorijo sprejeli, temelji naše vere ne bodo občutili nobenega udarca ali potresa. Poleg tega je jabolko prišlo že v našo tradicijo in potrebnih bi bilo najmanj dve sto let, preden bi ga marelica mogla izpodriniti iz izražanja in domišljije vernikov». Pater David Norris, ki je desna roka tvestminstrskega katoliškega nadškofa, ni takoj odgovoril. Najprej se je posvetoval s svojimi teološkimi strokovnjaki in predstojniki, nato je rekel, da Whiteheadova «odkritja» prav nič ne spremenijo na stvari, še najmanj pa spreminjajo svetopisemsko zgodovinsko točnost.» Podobni odgovori so bili odgovori skoraj vseh katoliških cerkvenih mož, ki so bili glede tega anketirani. Najbolj konkreten je bil vsekakor anglikanski duhovnik Collins, ki je znan tudi kot zagovornik razorožitve, predvsem kar se tiče atomskega orožja. Ko so Collinsu postavili vprašanje, kaj meni o jabolku odnosno marelici, je bruhnil v krohot in rekel: «Se nikoli nisem slišal nič bolj zabavnega. Jabolko ati mareticat To ne spremeni ničesar, svet bo ostal pri tem takšen, kakršen je.» % V Sovjetski zvezi potrošijo preveč bakra in brona za številne spomenike, je grajal premier Hruščov in dejal: «Za baker, ki ga uvažamo iz tujine, moramo dati zlato.» Priporočil je, naj bodo državljani nekoliko bolj skromni pri uporabi te kovine za okrasne svetilke, za razne ograje in dekoracije. O tem poročajo zadnji čas tudi I nekateri sovjetski listi. izrazil svoje mnenje neki tirolski kmet, ki je vtaknil v glasovnico svojo davčno polo. Morda si je mislil, da se bo s tem izognil plačilu davkov. Pa se ni, ker so mu polo, na kateri je bil njegov naslov, kmalu vrnili. Številni so tudi volivci, ki so svojo glasovalno izjavo napisali na glasovnico v verzih. Takole je napisal neki volivec, po vsem videzu uradnik, na svojo glasovnico: Ne štejem med nacionaliste, a tudi ne med socialiste, niti nisem demokrat, sem le revna pisarska para, ki največkrat strada in — gara. Tale Korošec pa je svoje nezadovoljstvo izrazil nekoliko manj fino, skoro grobo: Kot volilno živinče sem tu, in, evo vam mojega glasu: «Mu, mu, mu!» Od vas pa si želim le miru! Temu precej podoben je naslednji volivec, ki je v uvodu napisal: «Le tele prav neumno, za klavca svojega da glas!», nato pa nadaljuje: Bodi pikčast, pisan, črn al’ rjav, mi vsak že strah v kosti pognal. Z obljubami nas najprej vabijo, a brž na vse potem pozabijo. Tudi naslednji volivec je izrazil svoje nezadovoljstvo in razočaranje na moč jasno in nedvoumno : Na led le osel enkrat gre. zato tako sem jo pogruntal: Glasu nikomur ne bom dal! Ni lot za mè, prestar sem že! So pa tudi taki, ki sploh ne znajo izraziti tistega, kar jih tišči, po ovinkih, v rožicah, kot se reče. Bruhnejo kar naravnost, kot bi mahnil s kladivom po glavi. In tak je bil tudi tale, ki je napisal v glasovnico z velikimi nerodnimi črkami takole : RAJE KOT GLAVO TELETA, IMAM PEČENKO SVINETA. Kako je že dejal neki duhoviti Francoz? «Ce si kdo v smeš-nici privošči mene, mi v obrambo ne preostaja nič drugega, kot da se z drugimi vred temu smejem !» Ali je vsakdo, ki se čuti na tak način prizadetega, tudi tak? To pa ni tako lahko. Za to je potreben močan značaj in široka duša. Majhen človek se bo skušal prej ali slej nad avtorjem znesti in se maščevati. Toda v primeril), ki so navedeni zgoraj, ko so izrazi anonimni in ko so prizadete politične stranke in njih kandidati, se ne morejo nad nikomer znesti. Zato v resnici ne preostaja nič drugega, kot da se vsi skupaj — smejejo. — Brž ko zagledaš podmornico, poskusi, da te bodo opazilM KRIŽANKA VODORAVNO: 1. dostojanstvenik; 2. moško ime; 3. čas, lokal; 4. svetloba, sorodnik; 5. zaimek, nakaza, predlog; 6. kurivo, zaimek, brežina; 7. športni izraz, rejec malih živali, žensko ime; 8. konica, moško ime, pijača, latinski veznik; 9. drevo, vojak, strast; 10. izkopanina, zaimek, rimska pokrajina; 11. zaimek, izguba, reka v Aziji; 12. izguba kralja, ljudska organizacija; 13. posoda, ptica; 14. nevaren človek; 15. rastlina. NAVPIČNO: 1. znak; 2. dom nomadov; 3. domača žival, pija- ča; 4. sorodnik, pojav Pr' ^ar-nju; 5. nota, južna rastlm 'gretta; 6. planet, zairnek. n než; 7. kovina, zemljepis^1 jjra-pojav na Krasu; 8. kemic 0(j»j> tiča za znano kovino, ^ j*, turško pristanišče, vezni iugosl0" dranski otok, kraj ob ) ^ jj, vanski zapadni meji, 8Ia . ' bo-žensko ime, plačilo, rlIT _nCosld žanstvo; 11. otok ob v0Za; obali, kmetsko orodje, de a. 12. naglica, domača živa- eVroP-meriška država, pripadnikjj. skega naroda; 14. pokriv sorodnik. Veljaven od 2. do 8. decembra OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Napet teden poln presenečenj. Počutili se boste zelo dobro in stopili na pot osvajanj. Imeli boste uspeh in boste uresničili skrivno željo. Zanimiv razgovor in sestanek. Pazite na zdravje in bolj skrbite za svojo zunanjost. .---- BIK (od 21. 4. do f \ 20. 5.) Skrbi in raz-( mišljanja zaradi ne- ( j kega sestanka. Pre- V /vidnost je na mestu v_____S ne zaupajte preveč še tako lepim besedam in obljubam. Na poslovnem področju nekatere zanimive stvari, ki jih lahko dobro izkoristite. DVOJČKA (od 21. 5. do 20. 6.) Pripravlja se nekaj novega. Po vsej verjetnosti bo v četrtek zvečer nastopila odlična priložnost. Zvezde gledajo na vas prijateljsko in lahko marsikaj u-resničite, seveda ne povsem brez lastnega truda. RAK (od 21. 6. do 22. 7.) Vzbudili boste živahno zanimanje. Oblak nad vašim ljubezenskim odnosom. Sanje, ki imajo malo preroškega. Delo bo nekoliko težavno, vendar bo prineslo ugodne rezultate, čudno srečanje proti koncu tedna. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Srečna srečanja v sredini tedna. Čaka vas preizkušnja, ki pa jo boste dobro prestali. Kratkotrajna nasprotovanja v soboto. Spoznali boste neko skrivnost, ki vas bo presenetila. DEVICA (od 23. 9. 22. 10.) Odločilni , dnevi za neko vprašanje, katerega rešitev pa bo dokaj pomembna. Bodite optimističnejši in bolj zaupajte v samega sebe, saj bo vse postalo lažje in lahko mnogo u-resničite. ^-. TE (Bi TEHTNICA (od 23. do 21. 10.) Nepričakovane simpatije bodo povzročile, da vam bo srce bilo hitreje. Kratkotrajno neurje in zelo sončna nedelja. Nepričakovane nasprotujoče si vesti. ŠKORPIJON (od 22. 10. do 21. 11.) Pozor pred iluzijami. Nekaj neprilik in zato boste morali spremeniti svoje načrte. Vse pa boste ugodno uredili, če se boste resnično potrudili in zastavili vse svoje sile. , a 22 -STRELEC A0vfanj- 11. do 21. 12-> v še neprijetnost ^ družini. Mraf”aeaj“' sli nič ne P°m_pbO Pogum, vse » d0-dobro uredilo. Nepričakovai godek lahko privede do. iz ga zaslužka. Zanimivo P,s tujine. KOZOROG <°5epri 12. do 21. U» V čakovano ,e pri budili zanimanj® ge. neki osebi. ^ralo bo doseglo V vičeno priznanje in Slu' ste zaupanje vaše okouoe- n0. čajna srečanja bodo oop ve poti. W'.'Ss® tretjega človeda re- sr-cfe-s vprašanje. N„-i)eteP je zelo blizu. V soboto P jjaž- večer, poln presenečenj- govori. 2 d" RIBI (od 20. *^0 20. 3.) Dnevi ®ejsi. nekoliko m»inpre- . J J Neki neugodn» V pir. V pete* vaS® V. selje prevzelo rgvje, srce. Ne pozabit > na XqvoS1 Izvedeli boste zanimivo po- ln na vidiku je tudi dau tovanje. Maksove dogodivščine / i / Č /4/ s , . 'V I-. , . / // ’U./, •: • -, ' ✓ ' // v /' '■ Vprašanje novega občinskega odbora za tržaško občino, ?> naj bo izraz volilnih izidov, Se vedno ni dokončno rešeno, cePrav so njegovi načelni obri-^ v glavnem znani. Krščanska demokracija je izrazila pripravljenost na tribarvni manj-ffnski odbor v sodelovanju Ko-PSDI-FRI, odločno prekini-'a z liberalci in prepustila fPtašanje sodelovanja s PSI D°dočemu razvoju. Na ta predaš Kd so prvi reagirali libecci, seveda ogorčeno. PSDI ** še ni dokončno izrekla gle-Qe vabila, da mora prej poppiti še nekatere strani vpraša, vendar pa se zdi, da je d&celno naklonjena tribarvnemu odboru, kar velja tudi za ki je prav včeraj dala načelni pristanek. Sicer ™ bo to vprašanje rešeno v dajkrajšem času. Posredno lahko na volitve ^vežemo tudi kongres trzaje federacije KPI, ki se je ®anifestativno zaključil v netijo z javnim zborovanjem ^natorja Terracinija, dejan-if° pa v sredini tedna z izvolijo novih vodstvenih organov tržaške federacije, pri deirier je bil za tajnika potrjen "°f. Paolo Sema, medtem ko sicer v sestavu novih Pianov ni opaziti pomembnej-5lo sprememb. Sindikalno življenje je bilo m kar je v ostalem že trajna ‘pačilnost italijanskega pa tu-P tržaškega notranjega življa — tudi v tem tednu ze-,° razgibano. V petek so stavbi delavci ladjedelnice Sv. ;lajka v podporo delavcem iz pa podjetja, ki delajo za-“fsno v tržiški ladjedelnici. fce„raj so stavkali mesarski poročniki, še 17 dni traja stav-•2 pomožnega osebja v otro-s'n vrtcih OAI, za danes je ^javljena stavka zakupni-;?v železniških služb, na so-?pU pa so v teku razgovori f?. arbitražno rešitev spora v uhonu. , 2 vso aktualnostjo je stopi-‘° na dan tudi drugo vprašaja. ki resno zaskrbi j a naše '^letovalce, prvenstveno živi-«l°re3ce in posredno vso trža-javnost. Gre za vprašanje v* ne Pnnaoči kmetijstvu in za 'basanje cene mleka. V tej yj^i je prišlo do sestanka ži-.ujorejcev na Repentabru, do J^etnega sestanka živinorej-v našem uredništvu in ®nčno do sestanka županov petih okoliških občin na u^ntaborskem županstvu, na perem so sprejeli resolucijo, v kateri zahtevajo sprejem U*dr. Mazzi in takojšnjo kontno pomoč kmetijstvu. V J zvezi pa je treba tudi podati, da je vladni gen. ko-vjfariat nakazal za pomoč ^etijstvu še 7.900.000 lir tako v^naša sedaj skupni prispe-IjP oblasti kmetijstvu 15 mi-JOnov lir, kar pa je seveda “fno premalo. I okoliških občin sta ime-k.-|ej° občinska odbora v Najini in v Miljah. V Nabre-vj1 so razpravljali o razširit-^ staleža občinskih uslužbenki’- 0 prevzemu službe pobirajo smeti v občinsko režijo in jiK° drugih manjših in teko-HjJf vprašanjih, v Miljah pa drugim tudi o vprašanjih j^tijstva, V Miljah so se na rt3do občinske uprave na-hJffvala tudi antifašistična fj; avanja in v četrtek je o {»J^hu in antifašizmu na In » 0rskem govoril prof. Car-°toSchiffrer. V yjj* tržaški prefekturi je bil *wtek sestanek v zvezi s kri-Pri tržaškem Rdečem krilu*i je zašel v zelo hude fi-'<>V» e težave> ki ogrožajo delujte službe za takojšnjo po- »Z sredo 28. nov. je bil na Ciinem konzulata FLRJ jg 6Jem ob državnem prazniku liJ.P^vembra.. Sprejema so se »tniS111 mnogi najvišji pred-ijiJdjki oblasti z vladnim kolti d'61*1 dr. Mazzo na čelu su^riigi italijanski in sloven-Povabljenci. riziana» razstavo obrtniških in industrijskih izdelkov, sad pridnih delovnih rok kakšnih 70 obratov. Tudi razstavo kmetijskih strojev na trgu na debelo v Ul. Boccaccio so sklenili dopolniti: na njej bodo obiskovalci mogli po zagotovilih organizatorjev najti tudi takšne kmetijske stroje, ki so primerni za sodobnejšo obdelavo hribovitih predelov, zlasti Brd. Kategorija goriških avtoprevoznikov je z nedeljsko odločno akcijo demonstrativnega značaja opozorila javnost, predvsem pa pristojne kroge na dve vprašanji, ki jih na-moč zaskrbujejo. Gre za ureditev števila dovoljenj za prevoz blaga čez mejo med Italijo in Jugoslavijo, kakor tudi za dodelitev nadaljnjih količin nafte tovornim vozilom. Na sestanku avtoprevoznikov na sedežu Zveze industriicev so zbrali delegacijo, ki naj bi odšla v Rim trkat na prava vrata, da bi se jim odnrla pot do cilja. Ker na ie poslanec Martina obljubil, da bo v Rimu zastavil vse svoje sile in dosegel pravično rešitev te zadeve, so člani delegaciie o-pustili misel na odhod v Rim. Medtem se je že izvedelo, da ustanova za avtomobilski prevoz blaga že spreiema prošnje (ki morajo dospeti najkasneje do 5. decembra) tistih avtoprevoznikov, ki bodo stalno prevažali blago na dolgih re-laci’ah. Napoveduje na se tudi ureditev izstavllania «belih» kakor tudi «rožnatih» dovoli en j m občasne in kraiše vožnje. Kar se tiče pogonskega goriva so avtoprevozniki na skupščini opozorili na hude gospodarske težave, v katere bodo sami zašli in ki bodo nujno vplivale na celotno naše gospodarstvo, ce bodo morali kupovati nafto po višji ceni. Kritizirali so nadalje plačevanje avtomobilske takse za celo leto ko pa na podlagi vladnega dekreta kar 60 dni na leto (nedelje in prazniki) ne smejo s svojimi vozili na cesto, da ne bi otežkočali PO DOKONČNEM NAKAZILU 15 MILIJONOV LIR PRISPEVKOV Oblasti naj zvišajo vsoto Dfl BI PREPREČILI ŠPEKULACIJE IN ZLORABO Konzorcij za zaščito za pomoč prizadetim kmetom tipičnih briških vin 2r L mm» ^ bodo prodaja,j v originalnih m zapečatenih Zakaj niso hoteli aplicirati določil zakona št. 739 - Kako bodo razdeljevali prispevke, da jih bodo deležni vsi prizadeti kmetje? V eni prejšnjih številk našega dnevnika smo objavili vest, da je zaradi suše prizadetim kmetovalcem na razpolago 15 milijonov lir prispevka, ki jih bodo na osnovi prijav prizadetih razdelili kmetom v obliki nakupa sena in močnih krmil po polovični ceni, ostalim pa v obliki raznih tehničnih sredstev oziroma preparatov. Vprašanje pa je; če je ta pomoč zadostna in zanima nas tudi, kako oziroma po kakšnem kriteriju bodo to pomoč razdeljevali. Predvsem moramo ugotoviti, ko. likšna je škoda, ki so jo utrpeli kmetje zaradi letošnje suše. Prva poročila so si bila soglasna v tem, da znaša škoda več kot milijardo lir ali nad polovico povprečnega pridelka. Sele kasneje sr> v nekaterih uradih začeli to objektivno številko zmanjševati in baje je po zadnjih cenitvah škoda ocenjena na kakih 800 milijonov lir. Že tu se s cenilci ne moremo strinjati, kajti iz ankete, ki smo jo na svojo roko izvedli na- podeželju, smo se lahko prepričali, da znaša škoda več kot polovico izgubljenega pridelka ali v najboljšem primeru polovico povprečne letine. Sicer pa se s to številko strinjajo tudi vse sindikalne organizacije, o čemer smo lahko brali zadevna poročila. Vzemimo, da znaša celotna škoda milijardo lir. Prispevek kmetom v obliki 15 milijonov lir predstavlja torej komaj 1,5 odstotka celotne škode, kar je — to je menda vsakomur jasno — tako malenkostna vsota, da si z njo ne bo mogel nihče pomagati, seveda če izhajamo iz predpostavke, da bo pomoč enakomerno razdeljena med vse prizadete kmete. In zato moramo takoj v začetku ugotoviti, da je vladni generalni komisariat, ki je nakazal 7 milijonov 900.000 lir, prispeval izredno malo, čeprav je bil obveščen o real- nem položaju. Toda bistvo zadeve ni v prispevkih, ki so jih nudile te ali one ustanove. Bistvo je, da tržaški uradi določenih ustanov mso hoteli priznati realne škode, ki znaša nad polovico povprečnega pridelka in zaradi česar ni moč aplicirati zakona št. 739, ki predvideva med drugim povrnitev škode v visim 80 odstotkov vrednosti izgubljenega pridelka. Le z aplikacijo tega zakona bi namreč prizadeti kmetje dobili zadoščenje in le na ta način bi jim omogočili, da se res opomorejo od posledic suše, ki jih je letos tako hudo prizadela. Zato lahko pristojnim oblastem očitamo, da niso upoštevale dejanskega stanja in da niso ravnale v smislu zakonskih določil. Toda povrnimo se na pomoč oz. na sredstva, ki so sedaj na razpolago. Predvsem moramo še enkrat poudariti, da je 15 milijonov lir absolutno premajhna vsota, da bi kaj zalegla in je torej nujno, da vladni organi nakažejo tako vsoto, ki bo vsaj delno krila hudo izgubo (če že nočejo aplicirati zakona 739!). Ce bi namreč ostalo samo pri 15 milijonih, tedaj se lahko upravičeno vprašamo, kako bodo prispevki razdeljeni, da bodo kaj zalegli. Slišali smo, da bodo prispevke razdeljevali na osnovi glav živine v hlevih. Na našem področju je približno 4.000 glav goveje živine (približno 1900 v tržaški, 800 v dolinski, 500 v devin-sko-nabrežinski, 400 v zgoniški, 200 v repentaborski in 150 v miljski občini), kar pomeni, da bi na vsako glavo živine prišlo reci in piši 3.750 liri To pomeni, da bi za ta denar dobil kmet za vsako glavo živine recimo en stot sena, ki ga krava poje skupno z drugimi krmili v največ desetih dneh! Ce bi pa prispevke delili na o- nrometa. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiitiTiiiiimiiiiiiiiiiiifiiHiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiliiiiiini Pesek in njegova okolica Vas Pesek se je precej povečala, odkar je tu obmejni blok. Pesek je najvišja obljudena točka Tržaškega ozemlja ob vznožju hriba Kokoš. Vas ima danes tudi šolo, cerkev in pokopališče za potrebe Gročane, Peska in Drage. Pravijo, da bodo uredili prostor pri šoli, kjer je danes pusta gmajna. Vsekakor bi bilo to zelo priporočljivo in če že nudijo šoli lepši prostor, naj uredijo še prostor okrog cerkve, da bosta oba objekta bolj privlačna. Pesek je lepa razgledna točka s krasnim razgledom po vsej slovenski Istri. Zgodovina vasi sega v zgodovino «furmanov*. Tu so se vozniki s težko naloženimi vozmi ledu ali pa drv, radi ustavljali, krmili živino in sebe. Kateri voznik ni poznal Terezine s Peska, Jožeta ali pa Fidela? Kdo ni vedel za burjo na Kozinskem vrhu, kdo ni prezebal v zametih v Krvavem potoku? Vsi so se poznali, kar jih je bilo na cesti od Reke do Trsta, vsi so hodili za istim ciljem — v mesto za zaslužkom ! Na obeh blokih, Pesku in Krvavem potoku, so obmejni organi zelo prijazni, hitro pregledajo obmejno knjižico in že greš dalje. V malem naselju Krvavem potoku je oblast napravila lepa obmejna poslopja, ki bodo služila vsem postopkom prehoda na tej tako važni mednarodni turistični poti. Lahko trdimo, da so glavna vrata v Jugoslavijo, v njene turistične kraje. Ta pot je res mednarodna, saj gredo tu skozi tujci vseh mogočih narodnosti m avti s tablicami iz držav Sev. Evrope do Rodezije, Libanona in Sirije pa vse do Juž. Amerike. Novi jugoslovanski blok je zavzel široke di- tl(ua nekoliko folklore iz dav- ■ menzije na cesti tako, da bo do-tjj* let -a je poskrbela sta- '— «>r»nsT».»ri»n t„ j. J^ka poštna kočija s katero % ’ sredo odpeljali iz Milj tj; Zl Trst v Rim pošto v okvi-sjy t>r°slav 100-letnice itali j an-Pošte, Majhen skok v ro-^ptièno preteklost je vzbu-C mnogo radovednosti, za-tsLj h pa tudi pikrih komen-Jev na sedanjost. tl6rt,riekaj dni pred današnjo SLae'j° je Gorico zajela ti-V ^riiličnost, ki je značilna s*, obdobje pred Andrejevim l2f5*0rn. Opravljenega je bilo tL ~n'0 veliko dela, da bo ob-l&Ss? kar najbolje sprejelo tam-’0 izdajo tega tradicio-% ,®a praznovanja. Dobršen W‘Sarbi si je vedela občinska ž4cha’ ki se Je lotila organivi.6 letošnjega sejma na po-*b novih temeljih. Spreje-V® predlog, izrečen na ob-%„5,eni svetu, da se tej ma-(Ctaciji doda tudi gospo-prizvok. S tem name-ijjm sta se Zveza obrtnikov w Zveza industrijcev močno tJedili in prinravili v dvo-‘d društva «Ginnastica Go- voz in odvoz enosmeren. Tu ie stala pred nekaj meseci še kmetska hiša z vsem gospodarskim poslopjem. Danes ni več o njej ne duha ne sluha. Le reprezentančna stavba, zidana v najmodernejšem slogu, krasi pusto gmajno, ki se razprostira naokrog. To neznatno naselje, kjer je svoj čas bila le šola, ena kmetska hiša in gostilna, je danes važna prometna točka. Iz Krvavega potoka sem zavil s ceste na desno v bližnji Nasirec. Vas leži na gričku, je precej zanemarjena, kot se to opaža pri mnogih obmejnih vaseh. Iz vasi se je mladi delovni človek izselil, gel je za delom. Pred mnogimi leti so se prebivalci bavili z le-darstvom. ge danes so v vasi zapuščeni kali, ki služijo samo še napajanju živine in ne več za sekanje leda iz njih. Pridni Nasirei s j pozimi polnili ledenice z ledom in ga pokrivali z listjem. Poleti so led vozili v Trsti Starejši ljudje se še danes spominjajo «lepih» časov, ko so zmrzovali na lede-nomrzlih kalih in je burja pihala preko golih gmajn, ko so ledarji lovili plošče ledu s kavlji po mrzli vodi. S to obrtjo je človek delal in je bil denar pri hiši. Z izdelovanjem umetnega ledu in s hladilniki je ledarstvo popolnoma prenehalo. Samo podrtije ledenic in pokvarjeni kali pričajo še o cvetočem poslu ledarstva. Na vrhu griča je verkvica posvečena sv. Trojici. Cerkev sega daleč nazaj v zgodovino Nasirca. Morda bi bila potrebna popravila zunaj in znotraj. Bržkone se *u redko mašuje in Nasirci hodijo k maši v Mihele, streljaj daleč v vas pod Nasircem. Pri cerkvi je zelo lep razgled po vsej dolini Drage, po vsej Istri in Krasu do morja. Na pobočju pod Nasii^ cem so Miheli. Cerkev je oddaljena iz vasi kakih 200 m. Cerkev spada pod Drago, ker je cerkveni patron sv. Elija in ne sv. Mihael, kakor bi človek v Mihelah pričakoval, a je državna meja cerkev dodelila Mihelom. Cerkev in mež-narija sta na samem. V mežnariji stanuje rnežnar, ki oskrbuje cerkev. Za cerkvijo je pokopališče v senci mogočnih lip. Tudi ta cerkev ima svojo zgodovino saj je na zadnji steni vzidan kamen z letnico 16... in pisan je v latinščini. Vas leži na pobočju dolgega gričevja, pod njo pa se razprostira lepo Draško polje. Miheli so le streljaj od glavne ceste, od velikega bloka, kjer se razvija mednarodni promet in vendar je zaostala in ostala primitivna, kakor je bila pred pet- desetimi in več leti. Tu živijo ljudje svoje kmečko, patriarhalno življenje, čas teče tukaj zelo počasi, večeri so dolgi ob čitanju «slovenskih večernic». Tu se živi tako, kakor da bi bili «bogu za hrbtom». Take zapuščene obmejne vasi bodo sčasoma prenehale obstajati. Ze sedaj se vsa mlada delovna sila izseljuje in si ustvarja svoje novo življenje po drugih večjih centrih, v bližini tovarn in večjih delovnih zadrugah, kjer je življenjska raven večja. Ti mladi ljudje se ne bodo več vrnili v take zakotne zapuščene vasi., Stare korenike, nosilci stare miselnosti izumirajo in tako bo v nekaj desetletjih prenehalo vsako življenje na vasi. Dotoka v te vasi ne bo in samo zgodovina bo še govorila o teh vaseh in ljudeh, Ki so živeli tu ob meji. m. p, I snovi števila krav v hlevu, potem bi se ta vsota le malenkostno zve. cala in bi dosegla približno 5.500 lir za vsako kravo oziroma nekaj več kot stot sena. Po drugi verziji pa naj bi prispevke razdeljevali le onim kmetovalcem, ki so vpisani kot kmetje pri kmečki bolniški blagajni. V tem primeru lahko zračunamo, da bi 15 milijonov lir razdelili med nekaj nad 1000 kmečkih družin, tako da bi na vsako družino prišlo povprečno po 15.000 Ur. In končno je še tretja verzija, po kateri naj bi upoštevali le kmete, ki so vpisani pri kmečki bolniški blagajni in poleg tega še število glav goveje živine, ki jo imajo v svojih hlevih. Tu se moramo nujno vprašati — in v tej zvezi želimo tudi pojasnil pristojnega urada — kako bodo prispevke razdeljevali, da bodo res pravično in enakomerno razdeljeni med vse kmete. Nedvomno so razmeroma največjo škodo utrpeli živinorejci, a po drugi strani je tudi res, da je precej kmetov, ki imajo v hlevu morda le glavo ali Jve živine, pa so utrpeli veliko škodo v svojih obsežnih vinogradih. Ze ta primer kaže, da število glav goveje živine ne more biti odločilnega pomena, saj poznamo primere, ko so kmetje izgubili letos 60 in več odstotkov vinsaega pridelka, da ne govorimo o izgubi na drugih pridelkih. Zato kmetje upravičeno pričakujejo; 1. Da pristojne oblasti povišajo vsoto, ki je namenjena za pomoč po suši prizadetim kmetom. 2. Da oblasti sporočijo, po kašnem kriteriju bo pomoč razdeljena. 3. Da bo pomoč razdeljena v najkrajšem času, saj je položaj kmetijstva in še zlasti živinoreje v nadvse kritičnem položaju. Za zaključek bi še radi omenili brezobrestna posojila po 25 tisoč lir na vsako glavo živine, ki jih nudi Tržaška hranilnica in posojilnica v obliki bonov za nakup krmil. Dejstvo je, da naši kmetje nimajo denarja oziroma ne vedo, če bodo prihodnje leto imeli denar, da bodo lahko posojilo vrnili. Zato velika večina kmetov po tem posojilu ne more seči, saj ne vedo, če jih prihodnje leto spet ne bo prizadela suša ali kaka druga nadloga. In to je po drugi strani spet dokaz, v kako slabem gospodarskem položaju živijo kmetovalci tržaškega področja. ST. MAVER Preteklo nedeljo smo imeli v naši vasi «šagro» v čast domačega patrona.. Praznovali so jo v glavnem le domačini, ker je bilo zaradi slabega vremena bolj malo obiskovalcev iz mesta. Obisk v St. Mavru in Podsabotinu pa bi bil nedvomno v vsakem letnem času večji, če bi enkrat temeljito rešili vprašanje cest. Samo krpanje, kot ga opravlja občinska u-prava iz Gorice, prav gotovo ni dovolj, ker traja le od enega dežja do drugega. SAMATORCA Ker nimamo v naši vasi šolskega poslopja, morajo otroci, ki posedajo osnovno šolo, k pouku v Sa. lež, tisti pa, ki posedajo trgovski ali industrijski tečaj, morajo vsak dan na Prosek. Skoraj vsi naši u-čenci in dijaki se vozijo v šolo s kolesom. Do sedaj je bilo vse prav, saj je navsezadnje tudi koristno, da se mladina nekoliko razgiba, vendar je vprašanje, kako bo sedaj na zimo? Slabo vreme traja že nekaj časa in v naslednjih štirih mesecih ne moremo pričakovati dosti lepega vremena. Se huje bo, ko bo pritisnila močna burja in se bodo z dežjem mešale snežinke. Takrat bo sploh nemogoče s kolesom iz vasi. Naši dijaki se v slabem vremenu poslužujejo avtobusa ob 14. uri, ki pa ne pride v vas. Toda menimo, da bi bilo prav, ko bi avtobus privozil prav v Samator-co, saj je v naši vasi devet prizadetih dijakov in gotovo bi se število potnikov še povečalo, če bi avtobusno podjetje progo podaljša- lo do vasi. Želeli bi, da bi v tem smislu posredovala tudi zgoni-ška občina, tako da se bodo lahko naši šolarji vračali domov z avtobusom. Pozna jesen je tu in naša polja so prazna. Človeku je prav težko pri srcu, ko se ozre po njivah in potem pomisli, kako slabo so letos rodile zaradi hude suše. Čakali smo in upali, da nam bodo oblasti priskočile na pomoč, vsaj tako kot pred leti. Toda doslej nismo bili deležni nobene pomoči, čeprav slišimo, da si naše kmečke organizacije nenehno prizadevajo, da bi kaj dosegle. Posledice suše se občutijo zlasti v hievih in če ne bo pravočasne pomoči, bo vsem živinorejcem zelo huda predla, saj že sedaj primanjkuje krme. Nekateri naši vaščani so začeli graditi in popravljati hiše ter hleve s pomočjo prispevkov, ki jih predvideva zeleni načrt. Prav bi bilo. ko bj se v čimvečji meri poslužili ugodnosti ter olajšav, ki izhajajo iz tega zakona, čeprav smo se lahko prepričali, da je dosti bolj ugoden za velike kmetije in veleposestva kot pa za male kmečke posesti. Naši kamnolomi ne delujejo več, kajti .gospodarjem se delo verjetno ne izplača več. Tako morajo naši kamnoseki na delo v nabrežinske kamnolome, ostali delavci pa hodijo vsak dan v Trst. Tudi mladina se usmerja povečini v obrtniške poklice in sili v mesto, tako da le malokdo ostane na kmetiji. Toda vsa sreča je v tem, da so se naši ljudje pravočasno zavedli, da je zaradi pomanjkanja delovne sile treba zemljo obdelovati s stroji. Ponosni smo, da smo — kar se tega tiče — prva vas v zgoniški občini, saj imamo v Samatorci štiri traktorje in več drugih kmetijskih strojev. steklenicah - Na bližnjem ustanovnem občnem zboru bodo proučili in odobrili pravila za tak konzorcij Številni primeri ponarejanja ži- pinot, kabernet itd. vstekleničili vil m zlorabe nezaščitenih tipič- i in steklenice opremili s posebno nib proizvodov, ki so razburili | varnostno značko, ki jo bo svo- ne samo vso javnost v Italiji, ampak so vzbudili zanimanje tudi v inozemstvu ter povzročili veliko škodo tipičnim proizvodom, ki jih izvažajo zlasti v severne dežele, so pripravili tudi naše vinogradnike do tega, da so se začeli zanimati, kako bi učinkovito zaščitili tipična briška vina, saj je znano, da se po gostilnah v Trstu in drugod proda mnogo več «briškega vina» kot pa se ga dejansko pridela. Da se to v prihodnje ne bi več dogajalo, je bil na pobudo trgovinske zbornice v Gorici sestavljen poseben pripravljalni odbor, ki naj bi pripravil vse potrebno za ustanovitev Konzorcija za zaščito tipičnih goriških vin. Ta odbor, v katerem so; načelnik pokrajinskega kmetijskega nadzor-ništva dr. Vianello, dr. Marsano, dr. Formentini, dr. Verbi in kmetijski izvedenec Mosettig, se je te dni sestal v prostorih trgovinske zbornice, da bi se pogovoril o svojem pripravljalnem delu. Dr, Formentini, ki mu je poverjena pravna stran pri ustanovitvi takega konzorcija in izdelavi osnutka pravilnika, nam je v tej zadevi, pojasnil, da nameravajo sklicati ustanovni občni zbor vinogradnikov zainteresiranega področja že v decembru, vsekakor pred koncem leta. Upoštevati je namreč treba, da se je Italija za skupno evropsko tržišče obvezala pripraviti in izdati poseben zakon za zaščito tipičnih krajevnih vin in nuditi potrebna jamstva, da ne bo pri takih vinih prišlo do zlorabe. Taki novi predpisi naj bi prišli v veljavo že v prihodnjem letu. Zato hočejo biti briški vinogradniki prvi, ki bodo uredili to zadevo na tak način, da bodo tipična briška vina. kot so tokaj, 1» 2 ^ £ ; ----Ui--- Pretekli torek je v starosti 74 let preminil Anton Milič po domače Pint er, katerega smo v četrtek spremili k zadnjemu počitku. Pokojnika je na zadnji poti spremila množica vaščanov in ljudi iz drugih vasi, ki so ga cenili tn spoštovali. V pogrebnem sprevodu je bilo mnogo cvetja in vencev, žalne koračnice je igrala pro-seška godba, domači pevci pa so se od pokojnika poslovili najprej pred hišo žalosti potem pa še ob odprtem grobu. Pokojnik je bil mož starega kova, narodno in socialno zaveden, ki je v tem duhu vzgojil tudi svoje otroke. Sam je bil med vojno požrtvovalen aktivist OF, med drugim je bil tudi vojaški referent, medtem ko sta bila dva sinova v partizanih. Zapušča vdovo in otroke, katerim izrekamo naše iskreno sožalje! V občinski dvorani so se pretekli teden sestali živinorejci repentabor ske občine In zahtevali takojšnje ukrepe za pomoč kmetom, ki jih je prizadela suša. Živinorejci so tudi zahtevali, da naj se viša cena mleku, ki ga kmetovalci sedaj oddajajo po 50 lir DOBERDOB Naš otroški vrtec je še vedno zaprt in tako morajo biti otroci vse dni doma. To je zlasti nerodno za tiste matere, ki so zaposlene in nimajo otrok komu pustiti. Zato vaščani pričakujejo, da bi bila zadeva z novim poslopjem otroškega vrtca kaj kmalu tako urejena, da bi ta začel končno en. krat poslovati. Naši lovci so tudi vsako nedeljo zunaj, enkrat z večjim, drugič z manjšim uspehom. Ob jezeru so si uredili barako, ki jim služi za shrambo in v primeru potrebe tudi za zavetišče. BAZOVICA Bazovica postaja vse bolj izletniška točka. Tržačani jo radi obiskujejo in se radi zadržujejo v vasi, v vseh letnih časih, zaradi izredno svežega zraku, lepih gozdov, ki jo obdajajo in zaradi lepih izletniških točk v njeni bližini. Paziti pa moramo, da tujce v vasi zadržimo. Izletnik se mora v kraju dobro počutiti, saj je to kraj njegovega oddiha. Turistična ustanova pa mora paziti, da je okolje turistične točke privlačno. I Recimo; iz Bazovice je krasen sprehod na Jezero, na razgledno teraso (vedeto), ki kraljuje nad dolino Glinščice, ki je edinstvena v naši ozki tržaški okolici in je od tod pogled na lepo Savrinsko hribovje preko meje. Od tod dalje gre pot do Botača ali pa do Boršta. Obe poti sta zelo zanimivi. Ko bi bila cesta lepa, bi bilo vse v redu. A cesta, bolje klanec, je v zelo revnem stanju. Vsa je Izprana in razpihana in kaže svoja kamnita rebra. Res je, da je napravljena nova cesta iz draškega odcepa proti Jezeru. Pri tej presoji pa moramo gledati tudi na tistega ubogega turista pešca ali pa na ljubitelja pešca, ki si želi peš-izleiov po lepi kraški planoti. Ta uživa vso lepoto kraške gmajne. Enaka je pot od bazoviškega pokopališča do Gropade. Turistično smo še v zastoju, čeprav smo v neposredni bližini mesta, ki naj bi živelo od turizma. Pozivamo torej turistično ustanovo, da poskrbi, da se taki nedostat- jim članom nudil konzorcij. Pripravljalni odbor je najprej dolo, čil meje področja, ki pride za tak konzorcij v poštev. Gre za področje ki ga omejuje Soča na vzhodu, železnica Gorica-Videm na jugu do Idrijce ter po tej navzgor do državne meje z Jugoslavijo, ki omejuje področje na severu. Izven tega področja pa so še brda Rocada pri Krminu in gričevje ptì Farri, ki tudi spadati v področje bodočega konzorcija. Tipična vina bodo člani konzorcija lahko vstekleničili že v svojih kleteh pod nadzorstvom konzorcija, ki bo poskrbel med drugim tudi za to, da bodo čla-ni vinogradniki sadili samo izbrane trte tipičnih briških vin in tako izboljšali svoj pridelek. Obenem bodo tudi kontrolirali površino in pridelek vinogradov tega področja ter tudi na ta način skušali preprečiti, da bi vina iz ravninskega področja in drugih krajev prodajali za tipična brv. ška vina ali pa da bi gostilničar prodajal eno vino za drugo. V i bodoče bodo morali gostiničarji na zahtevo gostov postreči z bri-cem v originalnih butel kah. Naše vinogradnike bo gotovo zanimalo, kakšni pa bodo stroški za uresničenje tega načrta. Odbor namerava predložiti na ustanovnem zborovanju prizaderih vinogradnikov tudi to vprišanje. Dr. Formentini je mnenja, da bi zadostovalo nekaj stotin lir prispevka za vsak hektar vinograda, kar bi pač lahko vsak prenesel in imel od tega nedvomno korist, saj članstvo pri takem konzorciju ni tako obvezujoče, kot bi bilo n. pr. pri zadružni kleti. Ce bo torej v predvidenem ro-ku prišlo do ustanovitve takega zaščitnega konzorcija za briška vina, bo naša pokrajina ena izmed prvih, ki se bo s tem prilagodila tistim predpisom o prodaji tipičnih vin, ki jih namerava uzakoniti rimska vlada v korist vinogradnikov, ki taka vina pro-izvajajo. Zato bo nedvomno interes vseh prizadetih, da se zanimajo za ustroj takega konzorcija in pripomorejo, da bo postal res učinkovita zaščita našega tipičnega vinskega pridelka. ki popravijo sezono. še pred turistično IZLETNIK R ICM A NJE V soboto 17. t. m. smo pokopali domačina Cirila Dcmarka. Umrl je prav na prvo obletnico smrti sestre Ane. Pogreba se je udeležilo veliko število vaščanov, ki so nosili vence in cvetje, domači pevski zbor pa je ob grobu zapel več žalostink. Hudo prizadeti družini naše iskreno sožalje. Domačini izražajo željo, da bi oblasti zgradile tudi v tej vasi ljudske hiše INA-casa, kot so jih že v Boljuncu in Dolini. Tudi Ric-manje imajo namreč, potrebo sodobnejših in modernejših stanovanj ter bi bilo prav, da se oblasti spomnijo tildi na to vas. Avtobus podjetja «La Stradale», ki vzdržuje redno progo med vasmi, ki so bile prej povezane z mestom z železnico, ima po mnenju domačinov kaj čudne navade pri postajanju v Ricmanjih. Avtobus vozi večkrat dnevno. Ko vozi na redni progi, se ustavi pred postajališčem, kjer je tudi čakalnica. Ko pa vozi po drugem voznem redu, ki naj bi bil nek-danji železniški vozni red, pa se ustavi kakih tristo metrov od čakalnice. Domačini se vprašujejo, čemu ta dvojni način ustavljanja in čemu služi čakalnica, če morajo potniki čakati na avtobus na dežju in burji? STANDREŽ Otroci se tudi letos pripravljajo na miklavževanje in z njimi tudi starejši, saj je ob takih prilikah v prosvetni dvorani precej živahno. Tudi letos bodo zbirali darila, ki jih bo potem razdelil Miklavž in njegovo spremstvo med srečne naslovljence, BOUUNEC V Torek smo pokopali domačina Ivana Rojca, po domače Vanja Tinjanca. Ta vzdevek je dobil, ker je prišel leta 1919 v Dolino iz Tinjana. Sedaj pa je že več let živel na Krmenki. Bil je star Sl let ter je bil vedno zdrav. Kako priljubljen je bil pokojnik med vaščani, je pokazalo veliko števu lo, udeležencev na njegovem pogrebu. Prizadeti družini naš« iskreno sožalje! Prepoved sekanja smolnatih dreves Ravnateljstvo za kmetijstvo in gozdarstvo pri vladnem generalnem komisariatu opozarja, da je v času med 1. dec. in 6. januarjem strogo prepovedano sekanje kakršnih koli smolnatih dreves. Lastniki, ki bi taka drevesa hoteli sekati v omenjenem razdobju, morajo takoj vložiti prošnjo na inšpektorat za gozdarstvo v Ul. Monte S. Gabriele 35 in označiti kraj sekanje, vrsto in velikost dreves in svrho sekanja. Vsak posek brez predpisanega dovoljenja bo kaznovan z globo, ki jo predvideva zakon. Ce pa bi posek dreves imel zločinski značaj (tatvina ali poškodba), se bo proti krivcu ravnalo v smislu kazenskega zakonika. Obvestilo vinogradnikom Kmečka zveza malih posestnikov obveščata vse vinogradnike, da zapade 10. decembra letos rok za prijavo vina. Vinogradniki, ki vina še niso prijavili, lahko to store v uradih K2, in ZMP, kjer imajo na razpolago potrebne formulari e. OBJAVA S sklepom občinskega sveta Je bilo za prejšnjo stavbo strokovne šole v Nabrežini določeno, da se v njej naselijo; a) poslovni prostori v pritličju u) zasebni uradi v prvem nadstropju. Kdor koli želi dobiti v najem prostore v omenjeni stavbi, naj do 20.XII.1962 vloži pri občini prošnjo z navedbo prostorov, ki jih želi najeti, njihovo velikost, dela ki jib namerava izvesti za preureditev prostorov, in značaj dejavnosti, ki jo bo razvijal. Doda naj tudi vse podatke, ki bi lahko služili občinski upravi za točen odgovor. Vreme včeraj: najvišja temperatura 9.2, najnižja 4.3, ob 19. mri 5.7; zračni tlak 1035.1 raste, veter 13 km severovzhodnik, vlage 40 odst.. nebo jasno, morje rahlo razgibano] temperatura morja 12.1 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 2. decembra Blanka Sonce vzide ob 7.25 in zatone o 16.23. Dolžina dneva 8.58. Luna vzide ob 11.37 in zatone ob 21.ZJ Jutri, PONEDELJEK, 3. decembra Frančišek POLITIČNI RAZVOJ PO VOLITVAH Odbor treh strank že gotova stvar? Tak manjšinski odbor bi lahko obstajal seveda le do novih političnih volitev PSDI in PRI odpovedujejo jasni, odločni in do kraja načelni politiki, da se skratka boje odkrite besede. V krogih omenjenih treh strank se skuša to stališče zagovarjati na različne načine in v tej zvezi predvsem govore, da bo politika takega odbora in njegov odnos do PSI nova, da bodo skušali resneje rešiti razna vprašanja in to zlasti v korist širših slojev prebivalstva. Vse to pa naj bi predstavljalo prehodno dobo za korenitejši preokret na levo. Gre za prazne obljube, ali za resnične namene? Odgovor na to vprašanje bo dala konkretna praksa. Sindikalne vesti Včeraj popoldne in zvečer so mesarski pomočniki, včlanjeni v CGIL, stavkali, ker delodajalsko združenje ni pristalo na to, da bi se mesnice ob sobotah popoldne zapirale, ne da bi jim zato skrčili plačo. Popoldne so se pomočniki sestali na skupščini v Ulici Ponda-res. Mesnice so bile odprte, ker so prodajali meso njihovi lastniki s pomočjo svojcev. Včeraj so se na sedežu FIOM sestali delavci iz ladjedelnice Sv. Marka, ki delajo v tržiški ladjedelnici in ki so že večkrat stavkali, ker jim ravnateljstvo CRDA ne priznava več dnevnic. Delavci so sklenili, da bodo ponovno stavkali po pol dneva v torek in četrtek. Na sedežu Zveze industrijcev pa so se za trenutek sestali predstavniki sindikatov kovinarjev s pravnim zastopnikom podjetja Plastiline, odv. Di Pietrom, ki je odpustilo tri delavce. Zastopnik podjetja je izjavil, da je prišel na sestanek samo iz vljudnosti ter da se podjetje sploh ne mara pogajati, ker smatra odpuste za dokončne in nepreklicne. Zato so sindikalni predstavniki takoj prekinili sestanek in zahtevali, naj urad za delo skliče obe stranki. Sestanek na uradu za delo bo v torek. PROGRAM TRŽAŠKE LETOVISCARSKE IN TURISTIČNE USTANOVE Mednarodni folklorni festival poleti na grajskem dvorišču? Tudi prihodnje leto «Tržaško operetno poletje» - Festival godb na pihala - Prireditve tudi v starem rimskem gledališču? V novinarskem krožku je imel včeraj dr. Duilio Magris, predsednik Avtonomne letoviščarske in turistične ustanove, tiskovno konferenco, kjer je nakazal program, ki si ga je ustanova zadala za prihodnjo turistično sezono. Povedal je, da so bila po proračunu za 1. 1963 sredstva razdeljena tako, da je 30,7 odst. določenih za prireditve turističnega pomena, 28,6 odst. za olepšanje mesta in 15,7 odst. za propagando. Od ostalih 25 odst. je 11,6 odst. določenih za splošne izdatke in samo 13,4 predstavljajo izdatki za osebje. Pri sestavljanju programa za naprej so se upoštevale razne izkušnje. Tako je n. pr. lani pri občinstvu doseglo velik uspeh tekmova-1 prihodnje leto prevzela organizaci-nje v umetnih ognjih, pa ga zara- I je «Tržaškega operetnega poletja», ROPARSKI UMOR ALI OSTUDEN SEKSUALNI ZLOČIN? Neznani morilec ubil ali zadušil neznano, okrog 20 lei staro dekle Truplo nesrečne žrtve je slučajno odkril neki domačin pod glavno cesto Katinara-Boršt v bli- di tega namerava ustanova tudi letos ponoviti v še povečanem obsegu. Verjetno bo izven konkurence pripravilo posebno prireditev neko japonsko podjetje. Sestavlja se tudi načrt za festival godb na pihala, ki bi trajal nekaj dni in bi se zaključil z velikim skupnim koncertom vse godb. Nadalje je v načrtu mednarodni folklorni festival, v okviru katerega bi na grajskem dvorišču nastopile najbolj znane in karakteristične folklorne skupine Evrope in morda tudi prekomorskih dežel. Po lanskem lepem uspehu operetnih prireditev na gradu ni izključeno, da ne bi ustanova tudi Ze več dni tečejo živahne javne (in morda še burnejše zakulisne) debate o sestavi novega občinskega odbora. Prva je spregovorila Krščanska demokracija, ki je dokaj odločno zaprla na desno in odbila vsako možnost sodelovanja liberalcev v občinski upravi. Istočasno pa KD tudi ni pripravljena ustanoviti levi center, češ da socialisti še niso povsem dokazali svoje demokratičnosti. Pri tem služijo kot izgovor bivši člani NSZ, ki so se vključili v PSI, in ki da se «še niso politično asimilirali» v PSI, kot je to dejal tajnik KD Botteri, ki pa je istočasno pozitivno ocenil vstop nekaterih članov NSZ v PSI. Seveda pa predstavljajo zahteve o demokratičnih in drugih jamstvih, ki naj jih nudi PSI, v bistvu samo izgovor za zavlačevanje. KD se boji jasne odločitve in jo pod vplivom notranje in zunanje desnice skrbi, da bo na političnih volitvah, ki bodo spomladi, izgubila glaspve na desni. Zato je KD tudi predlagala, naj se ustanovi manjšinski občinski i odbor, v katerem naj sodelujejo socialdemokrati in republikanci. Tak odbor je po zakonu možno j izvoliti. Postopek za volitve nam- | reč predvideva, da se volijo najprej i „• • i *>• • T> « •! J» v I 1*1 171 i» v »1 «1 župan, nato Pa odborniki imen- zim odcepa v Kicmanje - Dva monograma na prstanih - edina možna sled / - Eden ali vec morilcev/ Zločin, kakršen se je zgodil v noči od petka na soboto, skoraj nima primere v zgodovini tržaške črne kronike. Neznani morilec je pretepel in potem zadavil 29 do 23 let staro dekle, katere truplo so našli včeraj zjutraj pod pokrajinsko cesto Katinara-Boršt, in sicer nedaleč od križišča, kjer se odcepi strma pot v Ricmanje. Umorjenko je včeraj zjutraj odkril avtomobilist, ki se je s svojo ženo namenil iz Ricmanj v Trst, Zakonca Mari sta namreč nekaj pred 8. uro spremila otroke v šolo, potem pa sta se odpravila v mestu. Takrat je šofer slučajno pogledal na desno in zazdelo se mu je, da je v grmičevju pod cesto neko truplo. Ustavil je avto in res je zagledal žensko, ki je ležala z obrazom proti zemlji. Ze prvi pogled mu je zadostoval za ugotovitev, da je nesrečnica mrtva. O najdbi je takoj obvestil policijsko postajo v Borštu in kmalu zatem so prišli na mesto policijski funkcionarji, sodni zdravnik dr. Nicolini, namestnik državnega pravdnika dr. Ballari-ni ter načelnik letečega oddelka kvesture dr. Cappa. Sodni zdravnik je že na kraju samem ugotovil na truplu nesrečnice številne rane in podplutbe, in sicer na lobanji, obrazu, ramenih in nogah. Takoj je tudi padlo v oči, da je imela pokojnica, ki je bila oblečena v «škotsko» krilo z rdečimi in zelenimi kvadrati ter v rdeč pulover, popolnoma raztrgane spodnje hlačke, in da so bile njene nogavice povsem uničene. To je bil že od vsega začetka prvi indic, da ni šlo niti za samomor niti za nesrečo, temveč da je nesrečnico nekdo umoril. Ko so jo našli, je umorjenka ležala na svojem sivem plašču, izginili pa so njeni čevlji, ki jih kljub temu, da so preiskali bližnjo in daljno okolico, niso mogli najti. Našli tudi niso nobene torbice, medtem ko so v žepih plašča našli dva ključa, robec, sive rokavice in škatlico vžigalic. Na prstih je imela dva prstana, in sicer z inicialkama S. M. in E. M. Niso pa našli nobenega dokumenta ali kakega drugegt predmeta, ki bi lahko pripomrgel k identifikaciji nesrečne žrtve. Včeraj popoldne je sodni zdrav- sko. Pri prvih glasovanjih je potrebna absolutna večina (31 svetovalcev od skupnih 60), pri zadnjih pa je dovolj relativna večina in je izvoljen oni, ki ima največ glasov, pa četudi ne doseže 31 glasov. Manjšinski odbor, ki ga predlaga KD bo imel skupno 27 glasov G PRI, 5 PSDI in 21 KD) in torej lahko izvoli za župana Pranzila, odnosno ostale predlagane odbornike, saj bo imela ta koalicija relativno večino. Opozicija ne more tega v praksi preprečiti, saj bi bil za to potreben dogovor med fašisti, socialisti, liberalci in komunisti, ki pa je seveda povsem nemogoč. Življenje tako izvoljenega manjšinskega odbora pa je seveda kaj težavno in kratkotrajno. Največ lahko traja do odobritve proračuna, za kar predpisuje zakon absolutno večino 31 glasov in so torej potrebni še glasovi: ali liberalcev (5), ali socialistov (4). To pa v praksi pomeni, da bo tak manjšinski odbor lahko samo začasen in da bo lahko reševal samo običajna upravna vprašanja. Temeljna vprašanja tržaškega gospodarskega .upravnega in socialnega življenja pa lahko rešuje samo trden odbor, ki bo imel jasen program in tudi zagotovljeno absolutno večino. Na predlog KD so do sedaj odgovorili tako republikanci kot socialdemokrati. Socialdemokrati so v bistvu na predlog pristali, čeprav imajo še določene rezerve, ki pa se po vsej verjetnosti nanašajo bolj na vprašanje raznih mest (na primer mesto podžupana), kot na bistvena vprašanja. Republikanci pa mnogo govore o nujnosti levega centra, končno pa tudi njih uradna resolucija govori, da so «pripravljeni sodelovati tu. di v manjšinskem odboru». Socialisti uradno še niso sporočili svojega stališča in se bo prihodnji teden sestal izvršni odbor njih stranke. Vendar pa je iz celotnih programskih načel stranke, I kot tudi iz volilnega jrrograma jasno, da socialisti lahko pristanejo samo na stvarni levi center, pri čemer igra za njih manjšo vlogo vprašanje odborov in zasedanje raznih mest. V tem okviru je seveda za PSI manjšinski občinski odbor težko sprejemljiv in bodo nujno v načelni opoziciji, ki pa istočasno ne more biti apriori-stična in ne more pomeniti opozicije proti nekemu konkretnemu pozitivnemu predlogu ali sklepu. Iz navedenega lahko zaključimo, da bo po vsej verjenosti prišlo do sestave tristranskega manjšinskega odbora, ki bo obstajal do spomladanskih političnih volitev. To seveda pomeni, da se tako KD kot ...............................j,,,,,,,,,,...............................................................iniiiiiniii Na kraju gnusnega zločina SINOČNJI SISTAHCK ŽIVINORCJCCV V BAZOVICI Vprašanje povišanja cene mleku za kmete življenjske važnosti Izvajanji predsednika Zveze neposrednih obdelovalcev in tajnika Kmečke zveze - Živinorejci bodo podpisali resolucijo, ki bo vsebovala njihove zahteve Na pobudo Zavarovalnice za govejo živino, ki zajema člane iz Padrič, Gropade, Bazovice in Gro-čane, je bil sinoči v župnijski dvorani v Bazovici sestanek, katerega se je udeležilo kakih 150 živinorejcev. V uvodni besedi je predsednik zavarovalnice Zoro Grgič obrazložil živinorejcem, kaj so do sedaj storili, da bi dosegli zvišanje cene mleku, ki je danes mnogo nižja od proizvajalnih stroškov. Ugotovil je, da bi se morala cena mleku zvišati že pred leti, toda oblasti niso hotele o tem nič slišati. Zaradi tega so se odločili, da bodo sami sprejeli pobudo, ki naj živinorejcem zagotovi, da bodo lahko z večjim zaupanjem gledali v prihodnost. Govornik je še poudaril, da se bodo obrnili na vsakogar, ki jim bo nudil pomoč in da bodo napeli vse svoje sile, da bodo zagotovili obstoj givinoreje, ki nudi delo in kruh toliko družinam. Za njim je govoril predsednik Zveze neposrednih obdelovalcev dr. Rustia-Traine, ki je ugotovil, da je vprašanje cen kmečkih pri-1 kmetijstvom in vse kaže, da se delkov življenjski problem vseh I bo zaradi bega mladine v poklice položaj še poslabšal. Govornik kmetovalcev, potem pa je povedal, da je bila včeraj pri vladnem generalnem komisarju dr. Mazzi delegacija živinorejcev iz tržaške, goriške in videmske pokrajine, ki je predlagala, da bi znašala cena mleku v hlevu najmanj 70 lir. Vprašanje pa je, je dejal dr. Rustia-Traine, če bo to moč doseči, saj bi ga potemtakem morali prodajati po 110 lir na drobno. Govora je bilo tudi o posledicah suše in o pomoči. Potem je govoril tajnik Kmečke zveze inž. Josip Pečenko, ki je prav tako obravnaval predvsem vprašanje suše in cene mleku. V svoji intervenciji je navajal konkretne primere, kako nemogoča je današnja cena mleku ter ugotovil, da bi tudi v primeru zvišanja cene mleka na 70 lir živinorejci še vedno delali z izgubo. Žalostno dejstvo je, da se sedaj le še 6 odstotkov prebivalstva aktivno ukvarja s je tudi dejal, da je treba postaviti oblasti pred odgovornost, saj je od njih odvisno, če bo šlo naše kmetijstvo v absolutno propast. Zato je treba razčistiti vprašanje, ali naj se kmetom in še posebej živinorejcem nudi konkretna in učinkovita pomoč, predvsem v obhki pravične cene kmetijskim in živinorejskim pridelkom, ali pa naj oblasti naravnost povedo, da jim kmetijstvo ni mar in da nimajo nič proti, če bo v kratkem vse propadlo. Ò vprašanjih, ki so bila obravnavana na sestanku v Bazovici, bomo še podrobneje poročali, zaradi česar naj danes le poudarimo, da so živinorejci pooblastili predsednika zavarovalnice Zora Grgiča, da sestavi resolucijo z zahtevami živinorejcev, katero bodo potem podpisali vsi prizadeti in ki bo poslana pristojnim oblastem. nik dr. Nicolini v prisotnosti namestnika državnega pravdnika dr. Ballarinija izvedel obdukcijo, ki je trajala kake tri ure. O izsledkih oziroma o rezultatu pa ni znanega nič točnega, kajti sodne oblasti so odredile v zvezi s preiskavo najstrožjo tajnost. Kljub temu pa se govori, da naj bi smrt ne povzročil močan udarec na glavo, kot se je govorilo spočetka, temveč da je smrt nastopila zaradi zadušitve kot posledica zadavljenja. Za sedaj se torej še ne ve, kdo je umorjenka. Na osnovi njenih oblačil se lahko domneva, da izhaja iz revnejše družine, vendar ni iz bližnje okolice. Nekateri celo sumijo, da je morda iz Jugoslavije. Dokler se ne bo vedelo, kdo je umorjenka, bo i-skanje morilca seveda zelo otež-kočeno. Prav tako se postavljajo številna vprašanja v zvezi s časom in krajem umora. Prva hipoteza je, da je bil umor izvršen v neposredni bližini kraja, kjer so našli truplo, čeprav je to le malo verjetno. Ne smemo namreč pozabiti, da je bila noč zelo mrzla, a tudi cesta ni tako samotna. Po vsej verjetnosti bo držala druga hipoteza, da so namreč nesrečnico zadavili na kakem drugem mestu, potem pa jo je morilec pripeljal do kraja, kjer so jo našli in jo z avta vrgel s ceste v spodaj ležeče grmičevje. Potem je morda njeno truplo tako namestil, da bi smrt prikazal kot nesrečo ali pa samomor. Končno se postavlja še tretje vprašanje, in sicer ali je bil pri umoru udeležen samo en človek, ali jih je bilo več. Ni namreč izključiti možnost, da je bilo pri umoru udeleženih več oseb. Vsekakor izražamo upanje, da bo policija, ki vodi preiskavo z vsemi razpoložljivimi silami, kmalu identificirala umorjenko in kar je še bolj važno, da bo morilca v najkrajšem času spravila za zapahe. Ob tem primeru smo se spomnili tudi na še nepojasnjen umor Olinda Rosa Bianca in ne bi hoteli, da ostane zločinec nekaznovan. Obvestilo za avtoprevoznike Dovoljenja za avtoprevoze Tajništvo slovenskega gospodarskega združenja obvešča avtoprevoznike, da je treba vložili prošnjo za dosego «belih dovoljenj» do 5. decembra. Prošnjo je treba pisati na kolkovanem papirju za 200 lir in priložiti dva prepisa na navadnem papirju. Za vsa pojasnila, naj se člani zglasijo na tajništvu združenja. Smrtna nesreča v Križu Danes pol ure po polnoči se je pripetila v Križu smrtna nesreča, katere žrtev je postal 49-letni Ivan Švab iz Križa. Ko sta šla skupno z Jožefom Sedmakom peš po cesti, ju je povozil avto, ki ga je vozil Giovanni Rivari iz Nabrežine. Ko so pripeljali Švaba v bolnišnico, je bil že mrtev. Sedmak pa je dobil pri nesreči poškodbe. KORISTNA POBUDA «Bollettino d’informazioni degli Sloveni in Italia» Izšel je «Bollettino d’informazione degli Sloveni in Italia» (Informacijski bilten Slovencev v Italiji). Publikacija v velikosti četrtine pole na dveh listih bo izhajala dvakrat mesečno v italijanščini. Njen namen je — kot je rečeno v kratkem uvodu uredništva — obveščati italijanski tisk o tem, kaj hočejo in zahtevajo pripadniki slovenske etnične manjšine, ki žive vzdolž italijansko-jugoslovanske meje, t. j. v tržaški, goriški in v videmski pokrajini. Zaradi tega bo bilten objavljal dvakrat na mesec vse zahteve strank in političnih gibanj, kulturnih organizacij in gospodarskih ustanov, v katerih delujejo jn katerim pripadajo člani slovenske etnične skupine, kakor tudi vesti o pomembnejših dogodkih v javnem življenju Slovencev, ki so doslej bile premalo znane italijanski javnosti. Uredništvo poudarja nato v svojem uvodu, da je prepričano, da bo na ta način lahko prispevalo ne samo k realizaciji pravic slovenske etnične skupine, ki jih jamči republikanska ustava, temveč tudi k sožitju in k medsebojnem razumevanju med dvema rodovoma, ki že stoletja živita na tem ozemlju. V prvi številki, ki datira s 1. dec., objavlja bilten na prvem mestu pismo, ki ga je junija letos poslalo predsedniku senata, predsedniku poslanske zbornice in v vednost predsedniku ministrskega sveta ter članom parlamentarne komisije za ustavna vprašanja, 10 slovenskih političnih strank in drugih ustanov iz Trsta, Gorice in Vidma, imena na zadnjih občinskih volitvah izvoljenih slovenskih svetovalcev, Pi-randelovi proslavi Slovenskega gledališča v Trstu in v Gorici ter vest o seminarju socialistične mladine o etničnih manjšinah. Odgovorni urednik biltena je prof. dr. Andrej Budal. zlasti če bodo na razpolago take prireditve kot lani in če gledališče «Verdi» tudi letos ne bo moglo obnoviti poletne operne sezone. Ustanova je v tem pogledu že navezala stike z največjimi gledališkimi organizacijami. Dejansko pa je priprava takih prireditev zelo težka stvar, ker se poleti skoraj vse skupine razidejo. Vse bolj poredke pa so take prireditve, ki bi zares pomenile pravo turistično atrakcijo. Za prireditve bo izkoriščeno tudi staro rimsko gledališče v mestu. Ustanova namerava tu prirediti predstave klasičnih del, ki bi jih igrale velike skupine, ki že žanjejo velike uspehe v grških in rimskih gledališčih v Sirakuzi, Taormini ali Ostiji. Kolikor zadeva «Luči in zvoke», potrjujejo statistični podatki tudi za preteklo sezono, da ima ta manifestacija še vedno privlačnost za občinstvo. Pripravlja se tudi pred stava v angleškem jeziku. Ustanova ima namen napraviti na Drašici (Razklani hrib) razgledišče ter v bližini prostor za parkiranje. Zasebni pobudi pa bo prepustila postavitev bara in podobnega. Na splošno moramo ugotoviti, da ustanova premalo misli na zgornjo tržaško okolico. Obljuba za sodelovanje z Julijskim planinskim društvom pri izboljšanju stez in ozna-čenju kraških poti pač ne more zadostovati. Avtonomna letoviščarska in turistična ustanova namerava dati pobudo za tečaje, na katerih naj bi se novi mestni stražniki naučili najpotrebnejšega za informacije turistom ter vsaj nekaj nemščine, angleščine in francoščine, da bi lahko z informacijami postregli tudi v tujem jeziku. To je v redu, samo čudno se nam zdi, da nihče ne čuti potrebe tudi ogromnemu številu jugoslovanskih turistov nuditi najosnovnejše informacije v njihovem jeziku. Ta naša pripomba se lahko takoj raztegne še na knjižico «Informazioni Turistiche», ki se je izkazala za zelo koristno in ki bo ponatisnjena v 9 jezikih in v nakladi 400.000 izvodov. Ker že tri leta čakamo na slovensko izdajo, se sprašujemo, če je med temi devetimi jeziki tudi slovenščina. Pripravlja se tudi «Guida dei Musei» ter nova izdaja knjižice «Colle Capitolino». Izdati pa se namerava tudi publikacija, ki naj bi posredovala boljše poznavanje kraške zgornje okolice. DOKTORAT Dne 26. novembra ’62 je promoviral na medicinski fakulteti v Padovi za doktorja zdravniških ved g. CVETO JJKMAR s Proseka Novemu zdravniku najlepše čestitke! Razna obvestila V četrtek S. decembra bo seja glav. nega odbora mladinske iniciative ob 20.45 v IH. Geppa 9. * * * Tržaški filatelistični klub «L. Košir» priporoča vsem članom, da se u. deležijo rednega sestanka danes dne 2. decembra 1962 od 10. do 12. ure. Na sestanku se bodo delile vsem članom zadnje novitete, * * * PD «Ivan Cankar» obvešča vse svoje člane in prijatelje, da bo v sredo 5. t-m. v društvenih prostorih tradi. donatolo, mJklavževanje. Začetek ob 19. uri. Zaželena darila. Sledil bo ples. PD «Ivan Cankar» obvešča tudi, da bo v ponedeljek 3. t.m, sestanek odbora. VČeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 1. decembra 1962 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 9 oseb. UM1RL1I SO: 84-letna Mercedes Bat-taglierini, 392etni Nello Corazza, 76-letna Maria Lorenzutti por. Compare, 64-letna Elvira Del Piccolo por. Cozzi, 83-letna Maria Dudine vd. Ulci. grai, 84-letni Costantino Delil'Gste, 61-letni Nicola Frisemna, 81-letni Mario Marcelin, 7-3-letna Maria Zurchi vd. Caute. OKLICI: pek Domenico Bruno in šivilja Maria Renčelj; sluga Eneo Oro. šara in gospodinja Luisa Plccinin; čuvaj Giuseppe Ferrari in gospodinja Assunta Nappi; uradnik Paolo Salvi in uradnica Anna Maria Fava; mesar Angelo Cappelletti in računovodki. nja Milvia Crisiani; uradnik Luciano Biondi in uradnica Giuliana Stocchi; inštalater Alfredo Cocuzzo in uradnica Lionella Trost; železničar Giorgio Prelaz in delavka Natalia Verzler; delavec Ferruccio Zonta in gospodinja Olinda Furlani; trg. pomočnik Fulvio Bioiachi in frizerka Liliana Vellco- Prometne nezgode Okrog 19. ure so sprejeli na o- pazovalnem oddelku bolnišnice 38-1----- , --- -------- ----- letnega Emila Šušteršiča iz Ul. Giu- I »na; inženir Elio Capeilarl in lekar. sti 6, ki se je potolkel po raznih ] narka Giuliana Marin; radiotehnik delih telesa in se bo moral zdra- Romano Cantoni in gospodinja Libe-viti teden dni. Ko se je peljal z ra Maicen; mizar Mario Gatvanini In lambreto pred starim pristaniščem,1 Šivilja Maria Poropat; zidar Vittorio ni opazil na cesti pregraje iz le-1 Tosolin In gospodinja Bruna Trento; šenih stojal. Zato se Je zaletel va-1 mizar Luigi Mihelj in gospodinja Mai-nje in padel. Pri Zavljah pa je 41-letni delavec Federico Racar od Oreha trčil z motociklom v avto, ki ga je vozila Livia Metton in Milj in ki je ravno takrat nepričakovano zavila k bencinski črpalki. Racar se je potolkel po rokah in nogah Od 21. 11. do 30. 11. so v tržaški občini zabeležili naslednje pri-rpere nalezljivih bolezni: davlca 4, škrlatinka 7 (1 primer izven občine), tifusna mrzlica 1, ošpice 1, norice 11, oslovski kašelj 5, vnetje ušesne žleze 20, nalezljivo vnetje jeter 1, rdečke 1. da Pertotti; mehanik Bruno Zuccolm In frizerka Pierina Rauthvi; gradbeni podjetnik Sergio Flego in gospodinja Fabia Ressmann; agent J. V. Giuseppe De CegJia in gospodinja Maria Giuditta Oblach; strojni kapetan Libero Bosch Ini in gospodinja Evelina Splz-zamiglio; pleskar Lino Dellore In u. rad rti o a Leonida Destradi; delavec Paolo Mazzeni in frizerka Luciana No-vacco; uradnik Emanuele Lo Nigro i.n uradnica Maria Palma Massaro; sluga Albino Cucchi in trg. pomočnica Luciana Bracco; oficir Enzo Ralo-la in zdrav, asistentka Maria Luisa Pittalls: uradnik dr. Adelmo Dobran In uradnica Maria Piroher; študent Francesco Rossi in gospodinja Arge Pumi; podoficir am. vojske Earl Joseph Dix in uradnica Livia Terrazza, ni; doktor Reinhard Praus In trgovka Rita Fissotti; delavec Rino Pauluzzi in šivilja Graziella Crevatin; inšpektor Pietro Filippi in uradnica Aurora Carino; uradnik Luciano Maffeo in trg. pomočnica Marina Pellizzola; zdravnik Giovanni Giardina in uradnica Maria Rosa Zannini; učitelj Alfredo Romano in uradnica Luise Kammerer; trg. zastopnik Franco Piccinino in Jannetje Pljpers; pleskar Eugenio Fat-man in knjigovezka Cristina Warbi-nek; uradnik Giuseppe Mtlazzj in u-radnica Donatella Kunz; mehanik E-doardo Batagelj in gospodinja Ida Pe. teli«; uradnik Tullio Annibai In uradnica Anna Zuppi n. LEKARNE ODPRTE DANES All'Alabarda, Istrska ulica 7; Bar. bo.Carniel, Trg Garibaldi 5-a; Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26; de Lel-tentourg, Trg S. Giovanni 5; Ai Galeno, Ul. S. Cilllno 36; Mlzzan, Trg Venezia 2; Vlelmettl, Borzni trg 12. NOČNA SLUŽBA LEKARN All’Alabarda, Istrska ulica 7; de Leltenburg, Trg S. Giovanni 5; Ai Due Mori, Trg Unità 4; Prendlni, Trg Tizziano Veceliio 24. LOTERIJA BARI 16 56 44 14 7 CAGLIARI 29 80 36 9 55 FLORENCA 50 31 45 23 81 GENOVA 2 41 1 20 43 MIILAN 67 5 21 53 44 NEAPELJ 14 26 52 40 1 PALERMO 34 13 16 82 44 RIM 79 36 81 12 16 TURIN 56 55 42 15 86 BENETKE 5 54 42 63 4» ENALOTTO 1IX 121 X 2 X 11X Kvote: 12 točk — 3.058.000 lir, 11 točk — 105.600 lir, 10 točk — 9.800 lir. Nazionale 14.00 «Lov na poročnika» (Caccia al tenente). Metrocolor. — Jim Hutton, Paula Prentiss. Fenice 14.30 «Poganska ljubezen» (A-more pagano). Eastmancolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Excelsior 14.00 «Neurje nad VVashing. tonom» (Tempesta su Washington). Henry Fonda, Charles Laughton, Gene Tierney. Grattacielo 14.30 «Ti-Koyo in njegov morski pes» (Ti-Koyo e il suo pescecane). Technicolor. Arcobaleno 14.30 «Seksualnost» (Sessualità), Prepovedano mladini pod 18. letom. Supercinema 13.30 «V vrtincu» (Via coi vento) Technicolor. Clark Ga. ble, Vivien Leigh. Alabarda 14.00 «Dnevne izkušnjave» (Le tentazioni quotidiane). Fran. coise Arnoul, Alain Delon. Prepovedano mladini. Filodrammatico 14.30 «Vojščakov počitek» (Il riposo del guerriero). — Brigitte Bardot. Robert Hossein. — Prepovedano mladini. Aurora 13.30 «QK Paris». Cristallo 13.30 «Sladke peruti mladosti» (La dolce ala della giovinezza). Technicolor. Prepovedano mladini. Garibaldi 14.30 «Prikazni kapetana elegga» (Gli spettri del capitano Clegg). Technicolor. Prepovedano mladini. Zadnji dan. Capltol 14.00 «Ljubimci se morajo naučiti» (Gli amanti devono imparare). Angie Dickinson, Troy Dona, bue. Impero 14.30 «Totf> in Peppino ločena v Berlinu» (Totò e Peppino divisi a Berlino). Massimo 13.30 «Legenda Robim Hoo. da» (La leggenda di Robin Hood). Technicolor. Moderno 14.30 «Jezdeci apokalipse» (I 4 cavalieri dell’apocalisse). — Technicolor. Glen Ford, Charles Boyer. Zadnji dan. V ponedeljek in torek revija «Ce te slečem... kaj ti delam slabega». Na platniu «Sedem krasotic» (Le magnifiche sette). Astoria 14.30 «Robinzon na otoku gusarjev» (Robinson nell’isola dei corsari). Technicolor. Astra 15.00 «Nekaj, kar žge» (Qualcosa che scotta). Vittorio Veneto 14.30 «Nikdar ob nedeljah» (Mai di domenica). Melina Mercouri, Juies Dassin. Prepovedano mladini. Abbazia 14.00 «Romui in Rem». Technicolor. Steve Reeves, Gordon Scott, Marconi 14.00 «Črni suličarji» (I lan. cleri neri). Mei Ferrer. Ideale 14.00 «Tharus, Atilov sin» — (Tharus il figlio di Attila). Technicolor. Skedenj 14.00 «Zmagoslavje Mihaela Strogova» (Il trionfo di ' Michele Strogoff». Technicolor. Ourd Jur-gens, Capucine. Ljudska prosveta Prosvetno društvo v Skednju prire. ja v torek 4. decembra 1962 ob 20.30 v društvenih prostorih predavanje fotoreporterja Maria Magajne pod naslovom «Finska v besedi in sliki». Predavanje spremljajo barvni diapo. zltivi. Prostori bodo p0 potrebi ogrevani. Mali oglasi IŠČEMO DEKLICO Staro 15 let za trgovino jestvin. Klun, Istrska ulica št. 2. torbice raznovrstne ter športne, namizne prte. vreče za perilo in obleke itd., vse Iz plastike in gume dobile v trgovini «PLASTICA» v Trstu, Ul. G. D’Annunzio, 4 (blizu Trga Garibaldi). PRI VAŠIH NAKUPIH oblšč te trgo. vino «MAGLIABELLA» na Korzu Garibaldi. n (Barriera) nekaj korakov od avtobusne postaje. Pri nas dobite veliko izbiro vseh vrst PLETENIN, nogavic m perila za ženske, moške In otroke po najnižjih cenah v Trstu. Postreženi bostè v vašem jeziku. Pri nakupu dobite primerno darilo. PRI MAGAZZINU FELICE — Trst, Ulica Carducci 41. DOBITE: ženske, moške in otroške dežne plašče, bunde, blače, Jopiče ln srajce najboljšib vrst in znamk po najnižjib cenab. BRUSIN1 CARLO, Trst, Ul. Battisti 20. prodaja gospodinjske električ; ne predmete — štedilnike na drva, premog, plin, elektriko — trajno goreče peči na premog In kerosene ter na plin ln elektriko ln televizorje. Olajšave pri plačilu. Postrežba plina na dom. — Telefon 29-041. PLASTIKA za pokrivanje tal po 500 lir kv. m, preproge vseh vrst za so. be m hodnike, pode iz gume, Uriole. Ja, cevi iz plastike z« vrtove tri za hišno uporabo torbice, zavese ln vse ostale bredmete iz gume hi Plastike dobite pri ITALPLAST. Tret, Trg Ospedale št 6. PRODAM KOLO za 12-letnega dečka. Ugodna priložnost. Tel. 55-319 od 11. do 13. ure. dobro VPELJANI frizerski salon v centru prodam. Telefonirati na 43161 v ponedeljek. DVA VAJENCA od 15—16 let išče trgovina jestvin MORETTI Korzo Garibaldi štev. 4. Kolesa BIANCHI — originalna kolesa MELILLO Trst — Ul. A. Caccia 3-10 tel. 96032 Motorna kolesa MEL1LLO Trst — Ullca A. Caccia 3-10. GUME za avtomobile, motoroa kole. sa in kolesa vseb vrst. MELILLO Trst — Ullca A. Caccia 3-10. NADOMESTNI DELI za vsa Italijan, ska ln tuja motorna kolesa. Slovensko gledališče v Trstu DANES 2. dec. ob 15.30 v Prosvetnem domu «A. Sirk» v Križu Boško Trifunovič «Pravljica o carju in pastirju» Mladinska igra v treh dejanjih Prevod: Janko Moder REŽISER: JOŽKO LUKES Osebe — Car: Edvard Marti; nuzzi; carica: Leli NakrstO ' carična: Miranda Caharija, modrijan: Rado Nakrst, > brat: Stane Starešinič; u brat; Adrijan Rustja; III- *“ Livio Bogateč; vila: M^8.. ra doč; osliček: Silvij Kobal, belj: Danilo Turk; stražar Stane Raztresen ; dvomi m šal: Modest Sancin; E kmeu ca: Zlata Rodoškova; II- Katica: Silva Raztresenova, i; kmet: Josip Fišer; prolog: JOf ko Lukeš. Nastopajo še: vr» ga Pahor, Ina Piščanc, Ei“u Reinhardt, Jože Sedmak. Prodaja vstopnic eno uj° *5 pol pred pričetkom predstav» pri blagajni dvorane. V SREDO, 5. dec. ob 17.30 J Zadružnem domu na Kontov« Boško Trifunovič «PRAVLJICA O CARJU IN PASTIRJU» V ČETRTEK, 6. dec. obl5^>J Prosvetnem domu na Opčin»** Boško Trifunovič «PRAVLJICA O CARJU IN PASTIRJU» V SOBOTO, 8. dec. ob 15.30 » Prosvetnem domu na Opčin®** Boško Trifunovič «PRAVLJICA O CARJU IN PASTIRJU» Prodaja vstopnic na vah eno uro in pol pred *Li četkom predstave pri Magai dvorane. Gledališča GLEDALIŠČE VERDI dnevni red Danes ob 16. uri za v opt- vseh prostorih zadnja predstava -a re «Zaljubljen v tri oranže» °At)t)a-Prokofjeva. Dirigent Claudio \ dio. „ nartef- V petek ob 20.30 za red A v jT-iuO ju in ložah ter za red C na Sf* ^ in stojiščih, prva predstava *" en( ve opere «Figa rov a svatba», u g;aV. Francesco Molinari PradeiUi. v .jj, nih vlogah: Giuseppe Taddei, 1, fania ta Panni, Angela Vercelli, & a poto-MaJagù in Paolo Montorsolo. y, vodja Giorgio Kiraohner, režija Piocinato. -dauuj« Pri blagajni gledališča se n*redsta-prodaja vstopnic za današnjo P vo, jutri pa Se začne prodaja ** kovo predstavo. „ AVDITORIJ hn 0W tržaško stalno gledališče 'ječ rilo svojo 9. sezono v torek ob 21. uri s «Procesom Pr ,h vi®-su» Diega Fabbrija. V SlaY,IL-hettU gah bodo nastopili Fosco Gip Mariu Pišu, Marisa Fabbri, „^{0 lente. Lino Savorani. Režija Tolusso. Rezervacija in ,pvstop-vstopnic pri glavni prodaja^tnl nic v Galeriji Protti tel. 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 1“ J ’ CoK Darovi in prispevki V počastitev spomina 3<>sj!p*3f j5W vd. Zocchi daruje Antonija Fe® cVet. lir Za Dijaško Matico. Nwn»Kj An. ja na grob pok. Josiplne CoK jood tonije Kjuder daruje Sergij P8C aWed lir za Dijaško Matico. V i®-1 ^anie' daruje Lovrenc Zerjuil 1000 hr- geSed-sto cvetja na grob pok. Jak<,,fa,Aoo tef njaka darujejo Ema Tomažič * jjija-Just in Sonja Colja 1000 lir z gro® ško Matico. Namesto cvetja 9a vm** pok. mame Marija Grbca darli*eza pl ti jaka zadruga v Trstu 5000 11^r>0miOa jaško Matico. V počastitev sv~ coK pok. Josipine Cok in Antonij por. Kjuder daruje Pavla -est® 1000 lir za Dijaško Matico. N cvetja na grob pok. mame M** J gooO ca daruje družina Franc Kodr lir za Glasbeno Mia-tico. -trio V počastitev spomina dragega Franja Drufovke Iz Gorice , jja- Bogdana Perhavc 5000 lir Dija tiči. i vrh Smučarski izlet SPDT v CrB‘d, «a b0 v nedeljo 9. dec. Izlet ^e0n]asoi|a nesmučarje. Vpisovanje v Ul. Geppa 9-11. le do decembra. d*' ZAHVALA ri Toplo se zahvaljujemo vse so spremili na zadnji po jflgte* drago ženo, mater in staro Antonijo Kjuder Posebna zahvala sorodnik(J%ain» rovalcem cvetja, č.č. g g- žd5v,j, P®" Miklavcu in Ciocchiju, jj pj®' grebcem in vsem, ki so lap j sono trpljenje v dolgi in Plteri K®1* lezni ter vsem, ki so na ka način počastili njen spomin. ^ Žalujoči mož IVAN 'n.^gin* NINA in NADA 2 drUZ’ Lonjer, 2.XII.1962. NADOMESTNI DELI za Vespe, Pa rilla Lambrette. N.S.U., Itom. F. Mo. rini dobite pri MEL1LLO ALFREDO Trst — Ul. A. Caccia 3-19 tel. 96032 COMMA PLASTICA Ulica detl’lstria H tel. 30-0j4 (pri Sv. Jakobu) LASTNICA A. BIRSA Vam nudi vse hišne potrebščine torne igrače, lutke, plastiko ,.a pode - imitacija parkelov. Vse po konkurenčnih cenah! ZAMVAtA izr»** Ganjeni spričo toliko oZ8bHe spoštovanja do naše ne™ mame , Josipine Čok vd. Zoccl» izrekamo iskreno zahvalo ve- so sočustvovali z nami v liki bolečini ŽALUJOČI OST^ Lonjer, 2.XII.1962, Z, MIKLAVŽA je knjiga najlengi dar TRŽAŠKA KNJIGAMA vam nudi za priliko bogato izbiro 2. decembra 1SC2 PrBnofslc 1 ifnev!u V • PECI IN ŠTEDILNIKI NAJMODERNEJŠIH OBLIK NA VSA GORIVA • ELEKTRIČNI LIKALNIKI, SESALCI ZA PRAH, PRALNI STROJI, HLADILNIKI • LESTENCI TER VSEH VRST ELEKTRIČNE LUCI • DEKORATIVNI PREDMETI • SERVISI IZ PORCELANA • NAMIZNI PRIBOR (Be-steck) IZ NERJAVEČEGA JEKLA (Rostfrei) KERZÈ TRST Piazza S. Giovanni 1 milili PRODAJA TUDI MA OBROKE predvaja danes 2. t. m. z začetkom ob 15. uri Eastmacolor film: OBALNI GUSARJI (I pirati della costa) Igrajo: LEX BARKER, LIANA ORFEI, J. KIZMILLER in E. BLAIN V ponedeljek 3. t. m. ob 18. uri ponovitev filma: OBALNI GUSARJI Naročite se na PRIMORSKI DNEVNIK za leto 1963 ** sedaj in ne čakajte novega leta. Tako dobite list veliko ceneje in poleg tega še lepo slovensko knjigo. Telefonirajte na št. 37-338 Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA Ul. sv. Frančiška 20 jjO ROSAHDRA - BOUUNEC Predvaja danes 2. t.m. ob 17. uri Cinemascope Metrocolor film: venera v krznenem PLAŠČU (Venere in visone) iKfajo: ELISABETH TAYLOR, LAURENCE HARVEY EDDIE FISCHER kino skedenj fredvaja danes 2. t.m. ob 14. uri {jjdnja predstava ob 22, uri) Zmaga Mihaela Strogova ^1 trionfo di Michele Strogof) PRISPEVAJTE ZA dijaško matico i KINO PROSEK-KONTOVEL predvaja danes 2. t. m. z začetkom ob 16. uri zabavni film: VSI DOMOV (Tutti a casa) Igrajo: ALBERTO SORDI, SERGE REGGIANI, CARLA GRAVINA in E. DE FILIPPO KINO BELVEDERE NA OPČINAH predvaja danes 2. t. m. z začetkom ob 15. uri film Technicolor: Macist proti pošasti (Maciste contro il mostro) BINO «IRIS» PROSEK predvaja danes 2. t. m. z začetkom ob 16. uri Technicolor film, ki je povzročil toliko polemik TRNOVA POSTELJ (Il letto di spine) Igrajo: RICHARD BURTON, BARBARA RUSH in JACK CARSON Mladini pod 16. letom vstop prepovedan MANUFATTI iRNA TRGOVINA FRANC STOJAN UDOVIČ TRST, Trg Ponterusso št. 5, tel. 29-686 Velika izbira vsakovrstnega blaga za moške in ženske, dežnih plaščev, kril terital, dežnikov in volnenih odej po najnižjih cenah TRGOVINA ČEVLJEV alta Moda TRST, ULICA G. GALLINA 3 (nova pasaža) Elegantna obuvala, ženski škornji in najboljše znamke moških čevljev. Cene v trgovini ALTA MODA so vedno najbolj ugodne PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIK PODJETJE LA GORIZIANA GORICA • Ul. Duca d'Aosta 180 Tel. 28-45 GORICA HHKVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA HI .Ati A NEDELJA, 2. DECEMBRA 1962 Radio Trst A reti? Napoved časa, poročila ln 5»li Jjjjlbeusko poročilo; 8.30: Poslu- ljtli boste... Od nedelje do nede- na najem valu; 9.00: Kmetij-Oddaja; 9.30: Slovenske na- Pesmi; 11.15: Oddaja za “JmiaJSe ; nato Harmonikar Toni acqUe; 12.00: Slovenska nabožna ijtem. Cerkveni zbor iz Rupe; Glasba po željah; 13.00: Kdo, „,aJ. zakaj; 13.30: Nadaljevanje uasbe po željah; 14,45: Vokalni o,uet «Metuljček»; 15.00: Ciganski pester Veres Lajos; 15.20: Por- u. v miniaturi: Marisa Del Fra-U15.40: Jam Session; 16.00: Pb-t'«danski koncert; 17.C0: Za smeh u Oobro voljo; 17.30: Plesna ča- teti : 18-30: °bisk v naSI disk0" n.1- «Sergij Kocjančič»; 19.30: O-jjifjna fantazija; 20.00: Sport; u:,0; Orkestra Stanley Bla: k in v. ‘n'nt Zacharias; 21.00: Iz slo- ij_j5ke folklore: «Pratika»; 21.30: K^dbna simfonična glasba: Witold j^ioslavskl: Koncert za orkester; si. simfonični orkester Itali jan- Radiotelevizije lz Turina, vo-^Mstanis1av Skrovacevski ; 22.00: v Športu; 22.10: Večerni 23.00: Pollfonska vokalna Trst KmetlJ'ka oddaja; 12.00-1215'■ Danes na športnih sclh; 14.00: «El campanort». Koper Prenos RL; 7.15: Jutranja (Jba: 8.00: Prenos RL; 8.40: Ve-Pesmi; 9.00: Reportaža; 9.15: bi*. Vnl zvoki; 9.45. Poje Ivo Roli,' 10.00: Prenos RL; 10.30: O-ftio, arije; 11.00: Jugoslovanska ll-Parica; 11,15: Poje Dalida; parada orkestrov; 12.10: 0,1 n,a Po željah; 12.37: Zunanje-*«lUiTnl Pregled; 12,50: Glasba po 'itiii ; 13.30: Sosedni kraji in I5ue; 14.00: Glasba po željah; 18Pevski zbor Iz Dornberka; Oo, ;nNedelJskl zmenek; 16.00; Pre-19.00: Nedelja v Športu; Glasbena medigra; 19.30: 23RL; 22.15: Plesna glasba; Prenos RL, Nacionalni program ll,j30: Vreme na ital. morjih; 8.20: si, • Pesmi m plesi; 8.30: Kmetlj-«tL Oddaja; 11.00: Za same orke-u.25: Roditeljski krožek; 13,30: Sestanek v Parizu; 14.00: Na programu Beethoven; 14.25: Nogometna tekma med Italijo in Turčijo; 16.20: V nedeljo skupaj; 17.20: Simfonični koncert; 18.25: Plesna glasba ;-19.00: Športni dnevnik; 20.25: Druščina devetih; 21.15: Sestanek petih; 22,15: Komorna glasba. II. program 8.00: Jutranja glasba; 9,00: Oddaja za ženske; 10.00: Mimogrede zabeleženo; 10.35: Glasba za praznični dan; 12.10: Plošče tedna; 14.30: Teden aktualnosti; 15.00: «Radiosquadra» ; 16.30: Odmevi na prireditve; 17.30: Glasba in šport; 18.45: Vaši izbranci; 19.50: Srečanje med notami; 21.00: Športna nedelja; 21.35: Večerna glasba. III. program 17.05: Schumannove skladbe; 17 15: M. Bóntempelti: «L’Innocenza' dt Camilla»; 19.00: Dvorakove skladbe; 19.15: Stara zgodovina; 19 30: Vsakovečernl koncert; 20.20: Revija revij; 20.40: Haydn: Sonata za flavto i-n klavir; 21.20: Simfonični koncert. Slovenija 6.00: Vedra glasba; 6.05: Poročila in koledar; 6.30: Napotki za turiste; 7.40: Pogovor s poslušalci; 8.00: Mladinska radijska Igra; 8.40: Vel lic i mojstri; 8.55: Glasbena medigra: 9.05: Zabavna glasba; 10.00: Se pomnite, tovariši; 10.30: Iz slovanske simfonične literature; 11.30: Nedeljska reportaža; 11.50: | HITRA POPRAVILA | TV APARATOV 'Radie TREVISAN Trgovina: Trst, Ulica San — Nicol* št. % - Te». 24-018 = Delavnica; Ulica delle Mi- — iizie št. 8 — Tel. 76-276 E Glasbeni intermezzo; 12.05: Naši poslušalci čestitajo; 13.15: Obve- stila; 13.30: Za našo vas; 14.00: Slovenski oktet; 14,15: Naši poslušalci čestitajo; 15,15: Trikrat pet: 15.30: Chopin kot neznanec; 16.00: Humoreska tedna; 16.20; Ogrlica a popevkami; 17,05: Intermezzo; 17.15: Radijska igra; 18.15: Strauss: Vesele potegavščine Tllla-Eulens-piegla; 18.30: Športna nedelja; 19.00: Obvestila; 19.05: Glasbene razglednice; 20.00: Izberite melodijo; 21.00: Umetnost verizma; 22.15: Zabavni ansambli RTV Ljubljana; 23.05: Zaplešimo. Ital. televizija 10.15: Kmetijska oddaja; 11.30: Nabožna oddaja; 16.00: Športno popoldne; 17.15: Program za najmlajše; 18.15: Registriran športni dogodek, v odmoru Dnevnik; 20.10: Deset minut s Carlom Campani-nijem; 20.20: Športne vesti; 20.30: Dnevnik; 21.05: Dreiser «Ameri- ška tragedija»; 22.25: Kmetijstvo v ZDA; 22,55: Športne vesti in Dnevnik. DRUGI KANAL 21,05: Katherina Valente; 22.05: Dnevnik; 22.30: Registriran športni dogodek. Ponedeljek, 3. decembra 19|2 8.30, 12.15 in 15.00: Sola; 17.30: Program za najmlajše; 18.30: Nikoli ni prepozno: 19.00: Dnevnik; 19.15: Mali koncert; 19.50; Pavese-jevo mesto; 20.05: Sport; 20.30: Dnevnik; 21.05: Nagradna TV igra «Teletris»; 21.40: Spomin na Enrica Fermija; 22.20: Koncert kvarteta Parrenln ; 22.50: Dnevnik. DRUGI KANAL 21.05: V. Rozov: «Vso srečo»; 23,35; Dnevnik. Jug. televizija Beograd 10.00: Kmetijska oddaja. Ljubljana 10.30: Junak — zgodba o Robinu Hoodu. Zagreb 10.30: Veter — športno popoldne; 18.15: Serenada v Mehiki — film; 19.45: Kratki propagandni filmi. JTV 20.00: TV dnevnik. Beograd 20.45: Kolajna — šaljive ljudske zgodbe; 21.45: Koncert simfoničnega orkestra švedske RTV. Ponedeljek, ]. decembra 1962. Ljubljana 18.30: Butalski Kovač — otroška lutkovna igra; 19.00: Dokumentarni film. Beograd 19.15: Mala TV univerza. Ljubljana 19.30: TV obzornik. JTV 20,00: TV dnevnik; 20.30; Tedenski športni pregled. Zagreb 20.45: Milan Grgič: Državljan Dahlke — TV drama. Ljubljana 21,45: Morda pa smo le krivi — večer sodobne Italijanske poezije. TRADICIONALNA GORIŠKA MANIFESTACIJA DELA IN ZABAVE Včeraj so uradno letošnji Andrejev odprli sejem Najpomembnejše so razstave, ki jih je priredilo županstvo, najglasnejša pa so zabavišča, ki so si poiskala prostor v središčnih ulicah in na trgih Ob prisotnosti podtajnika 0-brambnega ministrstva senatorja Pelizza in naj višjih predstavnikov goriškega mesta, pokrajine, ustanov, organizacij in šte-vilnega prebivalstva so včeraj popoldne uradno otvorili razstave, ki so bile prirejene v okviru letošnjega Andrejevega sejma. S tem se je uradno začela nadvse obsežna manifestacija, ki bo za ves teden spremenila podobo mestnega središča. Najprej so otvorili razstavo izdelkov industrijskih obratov in obrtniških, delavnic. Uredili so jo v manjši in večji dvorani društva «Ginnastica Goriziana» na Trgu Cesare Battisti. Industrijski sektor je zastopan v manjši dvorani. Večji del razstavnega prostora imajo na razpolago Združene jadranske ladjedelnice iz Trsta in Tržiča, ki prikazujejo nekaj modelov potniških in tovornih ladij, splavljenih v teh obra-tih. Kotiček, ki je namenjen CR DA, je urejen s številnimi fotografijami, ki prikazujejo posamezne faze v gradnji plovnih objektov. Takoj zraven razstavlja li. varna SAFOG, ki prikazuje svoje najznačilnejše izdelke, predvsem statve. Podgorska tovarna ima razstavljenih nekaj kosov svoje proizvodnje. Prav lično pa njeno posebnost nakazuje surovinska baza, ki jo rabijo v svojem delovnem procesu, to se pravi volna, umetna prediva itd. Barve so zelo posrečeno izbrane ter poživijo razstavljeno biago. Na nasprotni strani razstavlja Kren-ter svoje kovinske predmete, tovarna IPL pa je z lesom okrasila svoj kotiček, ki vsakemu obiskovalcu takoj pove, kakšen, je značaj te velike industrije. V večji dvorani, ki po navadi služi za športne prireditve, se skoraj ni mogoče znajti, tako so jo spremenili. Nad prostorom med posameznimi razstavljavci so namestili strop iz belih brun, da ne bi praznina nad glavo neprijetno učinkovala. V tej dvorani si je mogoče ogledati zares pravo galerijo izdelkov, s katerimi slovi naša pokrajina znotraj, pa tudi zunaj državnih meja. Najbolje je zastopana pohištvena obrt. Posamezni obrtniki in mali industrije! iz Gorice, Krmina, Gradiške in Tržiča razstavljajo izvrstne spalnice, kuhinje, dnevne sobe, salone, sprejemnice in še celo visto uporabnih’ predmetov, ki služijo v gospodinjstvu. Mogoče si je o-gledati hladilnike za industrijsko in trgovsko rabo. Tudi godalom so odkazali nekaj prostora. Popolna novost je filatelističrla razstava, ki so jo uredili v prostorih poleg občinske sejne dvorane. V njej si bo ljubitelj znamk lahko dodobra napasel oči. Videl bo tudi lepo numizmatično zbirko, ki sicer ni bila najiavljéria, zato pa iznenadi obiskovalca toliko bolj, ker je ne pričakuje. Na izvoznem trgu, z vhodom iz Ul. Boccaccio, je razstava poljedelskih strojev, ki so razmeščeni v obliki podkve, tako da dobi obiskovalec že ob vstopu pregled nad razstavljenimi predmeti. Odločno prevladujejo traktorji, ki stojijo postrojeni v dolgih vrstah: vsaka znamka ima svojo barvo. Razstavljavcev je precej: doma so iz Gorice, Steverjana, Tržiča, Čedada itd. Seveda pa ne manjkajo motorne kosilke, škropilnice, trombe za nakladanje sena na senike, motorne žage in podobna orodja, ki si vedno bolj utirajo pot v kmetijsko gospodarstvo. Prostor so za to priliko posuli z belim peskom, razsvetljujejo pa ga številni žarometi, ki so nameščeni na visokem stebru sredi razstavišča. V dvorani trgovinske zbornice v pasaži so manjši izdelki strokovnih šol za umetno obrt in pa čipk, za katere so že ob sami otvoritvi pokazali obiskovalci veliko zanimanje, ker so izdelani zares okusno. Največ ljudi pa se je zadrževalo na pokritem trgu, kjer je sre-čolov in pa vinska razstava. Vsakdo najprej poskusi, če mu je sre-ča naklonjena. Zvabijo ga številni dobitki, ki so jih razmestili po dolgih policah. Potem ljudje nadaljujejo pot na razstavišče, kjer je v sedemdecilitrskih steklenicah spravljena tista tekočjna, ki je tako potrebna, da si ogrejejo ude premraženi obiskovalci Andrejevega sejma. Vinski proizvodi so prišli v Gorico iz najrazličnejših krajev naše pokrajine, iz Steverjana (Formentinijevo posestvo), Krmina, okolice Gradiške. Sedaj, ko smo obiskali razstave, ki jih je priredilo županstvo, nam preostanejo še zabavišča, stojnice, prodajalne mandorlata, punčk, o-kraskov in podobnih predmetov, ki jih kramarji prinesejo vsako leto s seboj na sejem, kjer sklepajo zares dobre kupčije. Ta del je sicer manj pomemben, zato pa toliko glasnejši, živahnejši. Ta del sejma bo za cel teden spremenil Gorico v zabavno središče, kamor se bodo stekale trume okoličanov, pa tudi sosednih državljanov. Zavarujte pred mrazom vodovodne števce Hud mraz, ki je nenadoma pritisnil te dni, je spravil v nevarnost vodovodne števce. Posebno tisti, ki so izpostavljeni, lahko utrpijo tolikšne okvare, da jih bo treba zamenjati. Da bi lastnikom števcev prihranili nepotrebne stro. ške, opozarja uprava mestnega vodovoda, da jih je treba zavarovati s cunjami ali kakšnim drugim izolacijskim materialom. Prav tako naj se zavarujejo cevi, ki so podvržene vplivom nizkih temperatur. Josipina Komac umrla v Ljubljani Danes popoldne ob 16. uri bo v Ljubljani pogreb Josipine Komac, vdove po pokojnem Lojzetu Komacu, ravnatelju bivše Kmečke banke, ki je med obema vojnama delovala v Gorici. Pokojnica je umrla pretekli četrtek v ljubljanski bolnišnici. Pokojnica je živela precej let s svojo družino v Gorici na Livadi ter se od tu preselila v Ljubljano leta 1949, kjer je ostala do svoje smrti. Starejši Goričani so jo dobro poznali in jo ohranili v lepem spominu. Nezgoda žene iz Štandreža Sinoči okrog 19. ure so poklicali v Standrež avto Zelenega križa, da bi odpeljali v bolnišnico 45-letno Livijo Škorjanc iz Ul. Cavalleggeri di Lodi št. 2. Zdravniki v civilni bolnišnici so ugotovili, da si je žena verjetno zlomila desno nogo ter Vstop na vinsko razstavo Zamenjava prefektov v Gorici Včeraj zjutraj je zapustil Gorico dosedanji goriški prefekt dr. Nitri, ki je opravljal to tunkcijo pri nas skoro šest let. V petek zjutraj so se poslovili od njega prefekturni uradniki in tudi občinski tajniki iz vse pokrajine, ki so mu preko občinskega tajnika iz Gradeža izročili spominsko darilo. Tajnik števerjanske občine gosp. Primo Cresta pa je ob tej priliki izročil dr. Nitriju dar števerjanske občinske uprave, in sicer album s slikami, ki so bile posnete ob priliki uradne otvoritve novih šolskih poslopij na Britofu, Va-lerišču in v Jazbinah maja lanskega leta. Dr. Nitri se je zahvalil za darilo. Sinoči je prišel v Gorico tudi novi prefekt dr. Sennio Princival-le, kateremu izrekamo ob tej priliki dobrodošlico in mu želimo mnogo uspehov pri delu v korist vsega prebivalstva goriške pokrajine. Danes volijo župana v Ronkah Danes dopoldne ob 11. uri bodo v veliki dvorani na županstvu v Ronkah imeli svojo prvo sejo novoizvoljeni občinski svetovalci. Ob tej priliki bodo iz svoje srede izvolili tudi župana, štiri odbornike in dva namestnika. Kot znano so pri zadnjih volitvah ponovno zmagale napredne levičarske sile, ki bodo tudi za prihodnja štiri leta upravljale to občino, ki spada med najvažnejše v naši pokrajini. Predvideva se, da bodo predlagali za župana dosedanjega odbornika socialista Carla Soranza, ni pa še nič gotovega, koga bodo predložili za odborniška mesta. Sindikalne vesti za tekstilne delavke 7. decembra bo na Zvezi indu-strijcev v Gorici sestanek med zastopniki sindikalnih organizacij in delodajalci, da bi se dogovorili o izplačilu proizvodne nagrade v tovarni za izdelovanje nogavic v tekstilni tovarni Mucchiut v Gradiški. Tekstilna stroka FIOT, včlanjena v Delavsko zbornico, zahteva od Zveze industrijcev sestanek na ka. terem bi proučili številna vprašanja, ki so se pojavila v tekstilni tovarni INTES - Snia Viscosa v Zdravščini. Gre za ureditev proizvodne nagrade, akordnega dela, odškodnine za nevpeljanp .akordno delo. izplačilo doklade za menzo, priznanje kvalifikacij kakor tudi ureditev sobotnega počitka; * FIOT nadalje zahteva sestanek, da se povišajo akordne tarife za tiste delavke, ki so zaposlene pri 100 tekstilnih strojih tipa Telasa-for CV, ki so jih namestili v To-niellovi tekstilni tovarni v Ron- so jo zato pridržali na zdravljenju, kah, kakor tudi uvedbo akordne-Žena si je prizadejala navedeno po-1 ga dela za polnilce statev v Pod-škodbo pri padcu na domu. | gori in Ronkah. iiniiilivflilllilliililiitilililiniiiiiiiiiiiniillliin>iuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiitiiiiiitiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiU|||||||t|||| SMRTNA NESREČA V CECLEM Ženica je padla z lestve in si prebila lobanjo Med prevozom v krminsko bolnišnico je podlegla poškodbam Pretekli petek popoldne je prišlo v Ceglem, malem naselju pod Medano v Brdih, do nesreče, katere žrtev je bila 62-letna Štefanija Simčič iz te vasi. 2ena se je pripravljala, da bi skuhala večerjo in je v ta namen šla po lestvi na kaščo, da bi vzela nekaj moke za polento. Pri tem pa ji je spodrsnilo, padla je z lestve s precejšnje višine na trda tla in se močno pobila. Sosedje so prihiteli na pomoč in iz bližnje financarske vojašnice poklicali re. silni voz Zelenega križa, ki je pri-deljen civilni bolnišnici v Krmi-nu. Žene pa niso mogli več rešiti, ker si je prebila lobanjo in je bila že mrtva, ko so jo pripeljali okrog 18. ure v bolnišnico. Avto m vespa trčila pri pevmskem mostu Včeraj nekaj po 11. uri se je peljal 27-letni Sergio Piovesan, do. ma iz Trevisa, s svojim avtom Fiat 500 od pevmskega mosta proti mestu. Istočasno je šel s svojo vespo tudi 19-letni Danilo Stekar iz Nove Gorice prav tako od pevmskega mosta proti mestu. Ko sta privozila na križišče Ul. Tor-riani in Don Bosco, je iz neznanih vzrokov prišlo do trčenja med obema voziloma. Na srečo pri incidentu ni bil nihče ranjen in tudi obe vozili sta utrpeli le manjšo škodo. Na kraj nezgode je prišla cestna policija, ki je napravila o dogodku zapisnik. Žrtev Andrejevega sejma Okrog 21. ure sinoči so poklicali Avto Zelenega križa v Ul. Santa Chiara v Gorici, kjer se je ponesrečil 18-letni Lucilio Culpo iz Mon-torsa pri Vioenzi, ki je zaposlen pri vrtiljaku. V bolnišnici so ugotovili, da si je fant verjetno zlomil gleženj na desni nogi ter so ga zato pridržali na zdravljenju. POTRDILO NOVEGA ODBORA PTU Državni podtajnik Lombardi pride jutri v Gorico Popoldne si bo ogledal tudi turistične naprave v Gradežu Jutri dopoldne pride v državni podtajnik pri ministrstvu za turizem odv. Ruggero Lombardi, da bi uradno ustoličil novi odbor pokrajinske turistične usta- Uradna svečanost bo v dvorani trgovinske zbornice v Gorici z začetkom ob 10. uri. Po tem uradnem delu bo odšel 'visoki gost skupaj z novim, -pdborom v Gra-dež. kjer si bp..jogled^l< krajevno ..turistično ustanovo Lfi druge naprave tega: riajvčČjega turističnega središča na Goriškem. Tam bo tudi skupno kosilo v hotelu Comelli. Novi odbor PTU šteje 22 članov, k- predstavljajo razne krajevne ustanove, posebno tiste, ki imajo neposredno opravka s turizmom. Ze v prihodnjih dneh ge bo ta odbor sestal na svoji prvi delovni seji, da bi začel s koordinacijo raznih pobud, ki so si jih začrtale Pro loco in druge krajevne turistične ustanove. Gorico | je ponesrečil 74-letni Domenico Co. strstvn I loniati iz Ul. Ascoli št. 8. Odpeljali so ga v civilno bolnišnico, kjer so mu ugotovili rano na lasišču, ki si jo je starček prizadejal, ko je padel pred neko hišo v omenjeni ulici. V bolnišnici so mu nudili prvo pomoč in ga poslali domov. Dr. Mihael Rožic tudi ravnatelj učiteljišča Šolski skrbnik je imenoval dosedanjega ravnatelja slovenske nižje in višje gimnazije ter liceja dr. Mihaela Rožiča tudi za ravnatelja slovenskega učiteljišča v Gorici. Dr. Stefana Bukovca pa je imenoval za ravnatelja strokovne šole. S tem so bila razdeljena odgovorna vodilna mesta, ki jih je poprej zavzemal pokojni ravnatelj Josip Nemec. Starček padel na cesti Včeraj popoldne okrog 15. ure so poklicali avto Zelenega križa v Ul. Carducci v Gorici, kjer se Zakonski jubilej v Jazbinah Danes praznujeta zakonca Jožef Koršič in njegova žena Jožefa Ter-p in iz Jazbin št, 11 40 let svoje poroke. Današnja jubilanta sta st obljubila zakonsko zvestobo leta 1922 v Steverjanu, kjer je bila nevesta iz znane Terpinove družine. Ko sta se poročila, je bila njena sedanja domačija še v ruše. vinah in zato sta sprva morala živeti v Krminu. Polagoma so domačijo obnovili, vendar sta morula delati kot kolona na cerkveni zemlji in šele pred petimi leti sta lahko del te zemlje odkupila, da sedaj živita na svojem. V zakonu se jima je rodilo devet otrok, od katerih je najstarejši sin Jožef padel pri partizanih, umrli pa so še trije drugi, tako da jih je sedaj le pet še živih. Današnji jubilant je bil več let občinski svetovalec ter je v občinskem svetu v Steverjanu zastopal svojo vas. Tudi drugače je vedno deloval v naprednih vrstah in v takem duhu sta z ženo vzgojila tudi svoje otroke, ki se bodo z vnuki vred zbrali danes na njunem domu, da bi skupaj proslavili ta jubilej. Sinovi, hčere in vsi ostali sorodniki želijo današnjima jubilantoma še mnogo let življenja, zdravja in uspehov. Včeraj-danes ® razstave industrijskih in obrtniških Izdelkov ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Od 25. novembra do I. decembra se je v goriški občini rodilo 21 otrok, umrlo je 18 oseb. bili »ta dve poroki in en oklic. ROJSTVA: Daniela Dellago, Luciano Visintim, Paolo Pertot, Francesco Drius, Lucio Fois, Lorenzo Fabris, Marzio Marouzzi, Enrica Sellan, Monica Martellos, Massimo Attua, Rita Faodhinetti, Adriano Lorenzoni, Davide Klanjšček, Giuliano Lamanda, Sonia Spah ini, Luca Branca, Roberto Kos, Fausto Scarei, Liliana Grion, Flavio Bancari, Luigi Franzot. SMRTI: upokojenec 72-letni Augusto Cosmini, 61-ietni Giuseppe Pintar, upokojenec 84-letni Stefano Marchi, 3 dni stara Mauro in Gianfranco Hua-la, 2 dni stari Aldo Vetrih, gospodinja 86-letna Luigia Gazzin vd. Peta. riti, upokojenec 83-letni Giuseppe Vrech, gospodinja 68-letna Luigia Colja vd. Fogari. upokojenec 87-letni Giuseppe Del Piero, upokojenka 69. letina Emilia Murovec vd. Bratož, gospodinja 86.1etna Lodovica Bellina vd. Sulligoi, delavec 52-Jetnì Mario Ulia-ni, upokojenec 72-letni Stefano CoL letizimi, trgovec 72-letmi Giovanni Zi. gon, upokojenka 75-letna Gisella Marega vd. SHaunich, 82-letni Francesco Drufovka, upokojenec 74-letni Giusep. pe Ouberli. POROKE: strugar Sergio Mattinasi In delavka Caria Perco, šolski sluga Ugo Barbieri In postrežnica Antonietta Mungo. OKIL1CI: trgovec Teno Zantm in gospodinja Nadja Zottl. v Gorici VERDI. 13.30: «E1 Cid», Charles Heston in Sofia Loren Ur.lt ian ski cinemascopski Ulta. Traja 3 tire. CORSO. 15.00: «Ugrabljenci iz Aitone» (I sequestrati di Altona), S. Loren in Maksimilian Sciteli. Cmobeli film režiserja V. De Sice. Prejel je 4 Oskarje. VITTORIA. 15.00: «Gospodar sed- mih morij» tli dominatore dei sette mari), R. Taylor in Hedy Vessel. Italijanski barvni film v cinemascopu. CENTRALE. 15.00: «Tom — Jerry: botta e risposta». Barvna slikanica. v Tržiču EXCELSIOR. 14.00: «Operacija teror» (Operazione terrore), Glenn Ford in Lee Renick. NAZIONALE. 14.00: «Pašniki so- vraštva» (I pascoli dell'odio), Er-rol Flynn in Olivia De Havilland. AZZURRO. 14.00: «Sentimentalna vzgoja» (L’educazione sentimentale), Jean Claude Brialy in Dawn Addams. PRINCIPE. 14.00: «Junakov poči- tek» (Il riposo del guerriero), Brigitte Bai-dot in Robert Hos-sein. v Ronkah RIO. «Lokostrelci Sherwooda» (Gli arcieri di Sherwood), barvni film v cinemascopu. EXCELSIOR. «Ipolitina lepota» (La bellezza di Ippolita), G. Lollobri-gida in E. M. Salerno. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna S. GIUSTO, Korzo Italia št. 242, tel. 31-51. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 9,6 stopinje od 11.20, najnižjo 3 stopinje pod ničlo ob 4.20. Povprečne dnevne vlage Je bilo 76 odstotkov. V DANAŠNJEM KOLU NOGOMETNEGA PRVENSTVA B LIGE Z dobrimi nadami Triestina v Comu Merkuza z majico št. 5 Čeprav Radio še ni dokončno določil postave, ki bo danes gostovala v Comu, se že ve, da bo Triestina nastopila z nekoliko spremenjenim moštvom. Eno je gotovo: Merkuza bo ponovno prevzel svoje mesto srednjega krilca, medtem ko bo Frigeri zamenjal v bekovski vrsti tokrat odsotne ga Bracha. Edini vprašaj, ki še ostaja, je sestava napadalne peto rke. Brez dvoma največji dvom, to seveda za trenerja Radia je, ali bi poslal na igrišče Trevisana ali Szokeja. Orlanda ali Vita. Od teh ljudi bo namreč odvisna taktika, ki jo bodo Tržačani upo- rabili proti Comu. Pripomniti je treba, da današnje gostovanje Triestine skriva v sebi izredno priložnost in predvsem možnost za zmago. Tržačani bodo morali pozabiti na taktiko, ki so jo uporabili pri zadnjih dveh gostovanjih na jugu v Bariju in v Foggi, kjer so imeli nalogo one-mogočiti hitrim in predvsem učinkovitim napadalcem prodore do vrat. Como se po silah in tehniki ne more meriti z južnimi nogometaši in če natančno premislimo, niti s tržaškimi. Rezultat tega bi bilo, da so vse prognoze na strani Triestine. To je tudi res, a samo na papirju, ker bo zmaga na igrišču odvisna izključno od napadalnosti tržaških igralcev. Tj so že v Comu, kamor je Radio odpeljal s seboj vsega skupaj 13. igralcev. V tržaški skupini so z izjemo Bracha vsi igralci, ki so prejšnjo nedeljo igrali na domačih tleh proti Lucchese. Poleg teh pa so še Szoke, Vit in seveda Merkuza. * * * MILAN, 1. — Zaradi pregoste littiiiimifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiMiiiiiimiiiiiitiiiiiii NOGOMET DANES Evrooski pokal narodov ITALIJA-TURCIJA JL§j A s-g _ ALESSANDRI A-VERON A H. CATANZARO-SAMBENETTESE OOMO-TRIESTTNA FOGGIA-BARI LUCCHESE-COSENZA PADOVA-LECCO PARMA-MESSINA PRO patria-cagliari SIMMENTHAL M.-BiRESCIA UDINESE-LAZIQ megle je danes odpadla prijateljska nogometna tekma med Inter-jem in poljsko nogometno reprezentanco, ki bi morala biti na stadionu San Siro. 13. redni občni zbor | športnega združenja Bor V petek 14. t. m. bo ob 20.30 v dvorani stadiona «Prvi maj» Vrdelska cesta 7 redni občni zbor ŠZ Bor s sledečim dnevnim redom: 1. pozdrav 2. poročila: a) predsednika b) tajnika c) blagajnika d) gospodarja 3. Volitve volilne komisije 4. Razrešnica staremu odboru 5. Volitve novega odbora 6. Slučajnosti in diskusija Igre britanskega cesarstva Anglež Mason zmagovalec kolesarske cestne vožnje PERTH, 1. — Na sporedu zadnjega dne iger britanskega cesarstva je bila tudi kolesarska cestna vožnja v dolžini 189 km. Zmagal ie Anglež. V. Mason v 5 urah 20'26”2 V atletskem tekmovanju je bilo več finalnih nastopov. V metu kladiva je zmagal Anglež Payne s 61,64 m, v teku na 80 m zapreke je zmaga pripadla z 10”9 Avstralki Kilbornovi, na 800 jardov za ženske pa je s časom 2 03 7 zmagala Dixie Willis, medtem ko je v teku na eno miljo zasedel prvo mesto Novozelandec Peter Sneli, ki je progo pretekel v 4’04”6. V štafeti 4X110 jardov (moški) je zmagala Anglija s 40”6, v ženski štafeti na isti progi pa je prvo mesto zasedla Avstralija s časom 46”6. imiiiMiiniitiiiiiiiiiiiiiui!iimiiiiiiiiinuinimmiiiiiHilliMiiiililiiiiTifimniMiiiuiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiili!iiiiiiiiiiiiiiiniliiiimiiiillliHiiin|i|,n||||t|,iii,*i|ii|11 SPL0SNA PLOVBA PIRAN vzdržuje z modernimi tovorno - potniškimi ladjami redno progo Jadran-Juin« Amerika — via Zahodna Afrika (HIJeka. Split Napoli. Genova, Marseille, Casablanca, Dakar, Conakry, Tako-radi. Tema, Rio de Janeiro. Santos, Montevideo, Buenos Aires) redno linijo okoli sveta (la Jadrana v Indijo, Indonezijo, Japonsko. ZDA — Zahodna obala, sredozemske luke) TER NUDI , ladijske prevoze po vsem svetu i modernimi tovornimi ladjami od 1009 do 11.000 ton nosilnostt. Za vse Informacije se obrnite na upravo podjetja «Splošna plovbas Piran. Zupančičeva ulica M, in na naše agente po vsem »vetu. Telegrami. Plovba Piran Telexi: 03S 22, 035 23 Telefoni: 72.170 do 72-177 ŽENSKA ATLETIKA Dvoboj Willis - Sin Kin Dan v napornem teku na 800 m Nazadovanje nekoč najboljših sovjetskih predstavnic Zenska atletika še ni na isti tehnični ravni kot moška, posebno pa so do sedaj zaostajale težje discipline kot tek na 890 m. V tem teku so ženske prvič nastopile na olimpijskih igrah leta 1928, v vseh naslednjih olimpijskih prireditvah pa so na to zanimivo panogo pozabili in šele po Melbournu so mnoge države predlagale njen ponovni sprejem v uradni program. Vse do leta 195« je v tej pa- nogi gospodarila sovjetska atletki-nja Nina Otkalenko, ki je leta 1955 v Zagrebu postavila svetovni rekord 2'05”, za nadaljnji napredek pa je komaj leta 1960 poskrbela druga sovjetska tekačica Lisenko (Sevcova), ki je progo pretekla v času 2’04"3. Na olimpijskih igrah v Rimu se je na startu zbralo že veliko število odličnih tekačic, med katerimi so bile novost atletinje iz daljne Av. stralije. V predtekih je najboljši čas dosegla komaj 19-letna Willis (Avstr.) z 2’05”9; čas. je bil tudi nov olimpijski rekord, jasno pa bi moral biti v finalnem teku obilno izboljšan. Finale je bil na sporedu 7. septembra v zelo hudi vročini. Favoritinja za zmago je bila seveua L.isen.0, nevarne pa so se pokazale tudi Nemke in Avstralke, Po niA/em krogu je vodila mlada Willis, za njo pa so silile Lisenko, Donath in Jones. Na zadnji krivini je sovjetsaa predstavnica vodečo Avstralko prehitela, izredno dramatična pa je bila borba za drugo mesto. Prvič v zgodovini konjskega športa v Trstu se bo danes pojavila na Montebellu kobila Armila last ko njeniškega kluba Pančevo. Kobila spada med zelo dobre tekmovalke, vendar jo je predolga vožnja in čakanje v vagonu na meji in na Proseku utrudila. Vrha tega je Armila prehlajena, zaradi česar danes ne bo mogla pokazati vseh sposobnosti. Sicer bo imela še to možnost, ker bo v Trstu nastopila vsega skupaj štirikrat Avstralski tekačici sta tekli tako blizu druga drugi, da je Jones nesrečno porinila .OjU„.n..o iz proge in tretje mesto je zato osvojila Nemka Donath. Cas finalnega teka je izenačil svetovni re-koid, jones pa je * Iw i zaue-ležila drugo znamko na svetu. Najlepši vtis je v Rimu pustila mlada Willis in nanjo so upravičeno za bližnjo prihodnost mnogo računali. Avstralska atletinja je doma trenirala zelo marljivo in pogostoma tekala po peščenih morskih obalah, so plitvi vodi, kot njen sloviti rojak Herb Elnoti. roieg Kondicije je veliko vadila tudi hitrost in njeni rezultati na 100 m (12”), 200 m (25”D in 400 m (53”6) so za srednjeprogašico zelo velikega pomena. Veliki dan je za to atletinjo prišel 3. marca 1962, Na prvenstvu Zahodne Avstralije v Perthu, so se na startu zbrale vse najboljše speciaiistKe države, med njimi seveda tudi Willis, in kot gostinja iz Nove Zelandije tudi Marise Chamberlain. Tek je bil Silno-hiter iir,Ttudi čas je bil izreden. Ure so na 800 m za Villis pokazgle 2.’01.”2, za Chamberlain pa 2'01”4, na 880 jardov pa 2’02” oziroma 2 02”3. V enem samem teku je Willis izboljšala stara rekorda Lisenkove in Jordanove, bolje od njiju pa je tekla tudi atletinja iz Nove Zelandije. Zanimivo je, da je isti čas kot Willis, že leto prej dosegla Korejka Sin Kin Dan, ker pa Severna Koreja ni včlanjena v mednarodno atletsko zvezo, je njen podvig ostal brez uradnega priznanja. Dokaz, da je korejska a-tletinja precej boljša od vseh ostalih na svetu, so številne zmage na vseh prireditvah v vzhodnih državah in čas 2’00”2, katerega je sredi letošnje sezone Sin Kin Dan dosegla na neki prireditvi v Severni Koreji. Senzacijo je na koncu sezone Sin Kin Dan pripravila tudi na 400 m: progo ie ore-tekla v fantastičnem času 51”9 in s tem zdrobila v prah svoj prejšnji neuradni rekord 53”. V letošnji sezoni so do besede prišle tudi atletinje iz Evrope. Na prvenstvu kontinenta v Beogradu je odličen čas in evropski rekord dosegla holandska tekačica Kraan z 2'02”8, kar tri atletinje pa so dosegle isti čas 2’05”, Medtem, ko pri nas atleti počivajo ali pa trenirajo v zaprtih prostorih, je na južni polobli sezona v polnem teku. Prav te dni so v Perthu (Avstralija) igre britanskega cesarstva in na 880 jardov se bo gotovo odvijala velika borba za prvo mesto in morda za svetovni rekord pod 2 minutama, med Avstralko Dixie Willis in Novozelandko Chamber-lain. Idealno bi bilo, da bi skupaj z vsemi mogla nastopati tudi Sin Kin Dan; le tedaj bi se lahko z gotovostjo vedelo, kateri atletinji pripada naslov najhitrejše in tudi rezultat te še ne popularne ženske panoge bi bil vsaj za dve sekundi boljši od sedanjega neuradnega rekorda 2’00”2. BRUNO KRIŽMAN PARFUMERIJA COSULICH & DINELLI TRST — Ulica Carducci št. 24 Tel. 90-005 — Filialka v ULICI UDINE št. 1 - TEL. 30-361 Založena je s parfumi prvovrstnih znamk in z najboljšimi kozmetičnimi kremami — primerne za darila — Vse potrebno za damske salone! — POSTREŽENI BOSTE V SLOVENŠČINI OBIŠČITE NAS! VOZNI RED VLAKOV rvoKA JOŽEF SILA UVOZ IZVOZ vsakovrstnega lesa za predelavo in kurjavo ter jamskega lesa TRST - Riva Grumula št. 6-1 - Telefon 37-004 TRST - Ul. Moreri 7 Telefon it. 28-373 POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI v vse kraje, tudi v inozemstvo VEČ VREDNOSTI VAŠEMU DENARJU Né bodite lahkomiselni pri odločitvi: Nakup električnih gospodarskih strojev-radio aparatov-TV- je važen nakup Odločite se in dajte prednost znamki PHILIPS ki je odraz najboljše tehnike To je nasvet tvrdke KNEZ VALTER - NABREŽINA, tel. 20-123 ZA IZVOZ POSEBEN POPUST PARIZ—RIM-BARI —BENETKE-MILAN ODHODI 5.38 A Cervignano . Porto-gruaro 6.10 R Benetke • Milan (*) 6.35 D Benetke Milan - Tu- rin - Rim 8.46 R Benetke . Rim 9.52 DD Benetke - Milan . Ge- nova (II) • Pariz 10.15 A Portogruaro 12.50 R Cervignano • Benetke 13.34 A Portogruaro 14.50 D Benetke - Milan 16.10 D Benetke - Milan . Pariz 16.50 A Tržič - Portogruaro 17.50 D Benetke . Bari 18.48 A Tržič - Portogruaro 19.25 A Tržič • Cervignano 22.05 DD Benetke • Milan . Tu- rin • Genova • Ventimi-glia - Marseille (spalni vagon in ležalni prostori Trst • Genova) • Mestre Bologna • Rim (spalni vagon in ležalni prostori Trst . Rim) PRIHODI 6.22 A Cervignano • Tržič 7.28 A Portogruaro • Tržič 7.55 DD Turin • Milan • Benet- ke . Rim (spalni vagon in ležalni prostori Rim-1 rst) 9.25 Marseille . Genova -Milan - Benetke 11.35 R Benetke 12.45 D Pariz - Milan - Benetke 13.58 A Cervignano -Tržič 15.33 D Pariz - Milan . Benetke 17.20 D Benetke • Portogruaro . Cervignano 18.06 A Tržič (**) 18.52 R Bologna - Bentke (*) 1916 A Portogruaro . Tržič 20.00 DD Pariz - Milan • Benet- k 6 21.25 R Rim . Milan • Mestre <*> 22.32 A Benetke . Tržič 23.55 DD 1 urin - Milan Geno- va (II) Rim • Bologna . Benetke 6.16 D Videm • Trbiž 6.21 A Videm , 7.12 D Videm • Trbiž • Dunsi - Miinchen 9.40 A Videm - Trbiž 12.20 A Videm 12.28 A Videm 14.35 A Videm 16.24 A Videm . Trbiž 17.35 A Videm 19.10 D Videm - 19.55 D Videm - Benetke • chen (ležalni pr«»100 do Miinchen«) 20.30 A Videm 21.32 A Videm PRIHODI 1.08 D Videm 7 05 A Videm 8.05 A Videm 8.22 D Videm 9.17 A Videm 9.53 D Dunaj biž - Videm Trbiž - Vjdem Miinchen- • 11.58 A 15.07 A 16.55 A Vide» Videm Videm 19.00 DD Dunaj - Trbiž 19.50 A Videm 21.03 A Videm 22.58 A Videm „ . , 23.12 D Miinchen - Dunaj biž - Videm OPČINE—LJUBU ANA —BEOGRAD ODHODI 0.19 D Opčine - Reka Zagrel» (#) samo I. razred (*#) ne vozi ob nedeljah VIDEM—DUNAJ— SALZBURG— MUKNCIIEN 3.43 A 5.20 A ODHODI Videm - Trbiž Videm UubI)acU' Atene - u«* . Beograd ntt. 7 06 R Opčine . Gradec naj 7.22 A Opčine T ,ub- 8.28 D Opčine • Reka . ‘ ljana 13.41 A Opčine 18 00 A Opčine 20.01 A Opčine 20.20 D Opčine Beograd grad PRIHODI 5.30 D Beograd - ZagreD ■ čine 7.12 A Opčine „e0. 9.10 D Carigrad - Atene - ^ grati . Zagreb • ne 11.22 A Opčine 17.05 A Opčine np- 19.38 D Ljubljana - Reka - čine 21.46 A Opčine 4j. 22 48 K Dunaj - Gradec • R - rapido; DD ~. D - brzec; A - P°,nl HOTEL PALAČE PORTOROŽ TERME V novozgrajenih termah nudimo po izredno ugodnih cenah sledeče usluge: < ■ ■ 1 __ MORSKE KOPELI (topla morska voda) -■ SOLNE KOPELI INHALACIJE IRIGAC1JE MASAŽE BLATNE KOPELI BLATNE OBIOGE (fango) Odprto vsak dan od 8. do 12. tn MADALOSSO v Trstu. Ul Torrebianca 26 vogal XXX Ottobre dobite vsakovrstno POHIŠTVO otroške VOZIČKE dimnice — originalne PKHMAKI.KX — (Jen? Restavracija «BEL VEDERE» IZOLA tel. 71-141 nudi specialitete na žaru — divjačino — ribe in vse vrste pijač. Privlačni izletna točka. Lep razgled na morje — Gradež — Trst — m Triglav. AVTOPHKVOZ Rihard Cunja Trst. Strada del Fnull št. 28» Tel. 35-379 Tovorni prevozi za tu In in«, zemstvo — Konkurenčne tene (ft) mctwoL. ŠVICARSKA S il R K R MARK A OBVEŠČA, DA SO V PRODAJI* novi lipi, poslednji izum moderni* tidiniki*: RLKCTRONIt: na elrklrirni pokoli Sl 1PKI1 AUTOMATIC s 57 in JM rubini KXTRA PLATI LUX 62 __ * •««•»«••••••MM**».................... GAGARIN CESTA V VESOLJE Zapiski letalca-kozmonavta ZSSR Pri nas v garniziji je bilo vse dobro. Nenadoma pa nas je zadela nesreča. Umrl je Jurij Dergunov. Umrl je neumno. Ne v zraku, temveč na tleh. Motorno kolo s prikolico, s katerim se je vozil skupaj z Aljošo Iljinom po strmi cesti med hribi, se je zaletelo na ovinku v nasproti vozeči tovornjak. Jura je bil na mestu mrtev, Aljoša pa se je zmazal s poškodbami, kajti vrglo ga je bilo na mah. Tako smo zvedeli, da niso na svetu samo parki in vrtovi, temveč tudi morišča, porasla z drevjem in grmovjem in da se ljudje ne veselijo samo, temveč tudi jokajo. Izgubil sem bil enega izmed svojih najbližjih prijateljev in dolgo časa žaloval za rij im. Valja me je mirila, kolikor me je mogla, predlagala mi je, naj vzamem baldrian in uspavalna sredstva, toda jaz nisem bil nikoli bolan in zato nisem niti enkrat samkrat vzel zdravil. V teh težkih časih sva se zbližala z družino Borisa Fedoro-viča Vdovina, namestnika poveljnika eskadrilje. Že prej sem bil pri njih na domu in se igral z njihovo štiriletno hčerkico Iročko. Njena mati, Marija Saveljevna, je bila aktivistka in nas je mlade oficirje pritegnila v krožke umetniške samodejavnosti. Imeli smo zelo široko samodejavnost, skoraj stopetdeset pevcev, plesalcev in organizatorjev ljudskih zabav. Jaz sem pel v zboru. Ko je Valja prispela, jo je Marija Saveljevna takoj pritegnila k sodelovanju. Ko ji je pomagala pri vsakdanjih rečeh, je neopazno, z velikim taktom pojasnjevala Valji, kaj pomeni biti žena vojnega letalca, kako je treba prenašati težave, znati čakati in nikoli ne obupavati. Vedel sem, da je bila ona naučila Valjo prepoznavati v zraku letala naše eskadrilje, skupaj z njo presedeti ure in ure poleg letališča, kadar smo imeli še posebej zapletene polete, ko smo letali nad morjem. Bučanje letal, ki so strmoglavljala, je ustvarjalo okolje bitke in vznemirjalo ženske. Cim bolj se je Valja navezovala na Marijo Saveljevno, tem bolj se je krepilo tudi moje prijateljstvo z Borisom Fedo-rovičem. Bil je majhne rasti, živahen, sinjeok in z izrazito suhljatim obrazom, toda všeč mi je bil s svojo zaljubljenostjo v življenje in s svojo preprostostjo, ko se je vedel do podrejenih. Na letališču je bil med poleti poveljniško strog in redkobeseden. Doma pa se je takoj spremenil, bil je vesel, družaben in duhovit. Mi smo videli v njem tako poveljnika kot učitelja in dobrega tovariša. Bil je pri vsem prvi pevec, brez prvega pevca pa tudi ni mogoče peti pesmi. Boris Fedorovič je pisal verze in jih pogosto bral na večerih samodejavnosti. Pesmi in prigodnice, ki jih je bil napi-sai, je izvajal naš zbor. Ljubil je ruski jezik in občutil besede, sam je imel majhno, smotrno izbrano knjižnico svojih priljubljenih pesnikov. Na polici so stale druga ob drugi knjižice izbranih del Puškina, Lermontova, Ševčenka in Bloka. Tukaj so bile tudi knjige sovjetskih pesnikov Majakovskega, Tiho-nova, Selvinskega, Mališka, Šengelija... Tudi mi smo si izposojali te knjižice. V tistem času smo brali tudi prozo, ki sta ju izdajali vojaška založba in «Molodaja Gvardija», knjige priljubljenih vojaških pisateljev Georgija Berezka, Ivana Stadnjuka, Mi-hajla Aleksejeva in drugi. Njihova dela so upodabljala sovjetskega vojaka v vsej njegovi veličini, opisovala so ljubezen ljudstev do njihovih osvoboditeljev. Zelo popularna je bila med nami knjižica revije «Sovjetski voin» in drobne knjižice iz te zbirke smo nosili povsod s seboj. Minila je kratka jesen in prišla je zima s svojo dolgo, polarno nočjo. Z Valjo sva pogosto občudovala trepetajoči severni sij, ki je zajemal polovico neba. Té je bil veličasten pogled, ki ga nisi mogel z ničemer primerjati. Jaz sem letal v utripajoči svetlobi srebrno sinjega severnega sija, ki je združeval nebo in zemljo in ko sem se vrnil domov, sem .pripovedoval Valji o tem, kako mnogo lepše je videti severni sij z višine več tisoč metrov. Zvečer sva z Valjo brala knjige. Navadno sem ležal na postelji in bral, ona pa je poslušala in opravljala domača dela. V knjižnici sva jemala knjige'o letalcih. Všeč nama je bila knjiga «Dežela ljudi» Antoina de Saint Exupéryja, francoskega letalca in novinarja. Padel je kot junak tri tedne pred osvoboditvijo Francije. V njegovi knjigi je bilo veliko poezije in letalske romantike ter ljubezni do ljudi. Popisoval je mirno delo letalcev poštnih letal. Še posebej sem si bil zapomnil novelo «Nočni polet». Mogočno je v njem popisano vedenje letalca, ki se prebija ponoči skozi burjo in doživljanje njegove mlade žene. Tako se je dogajalo tudi z našimi letalci in našimi ženami. Všeč mi je bilo kar je zapisal Exupéry: «Dovolj je bilo pilotu samo preprosto razkleniti roke in v tistem trenutku se je nieeovo življenje razsulo kot prgišče nekoristnega prahu. Fabian je imel v svojih rokah dve živi, utripajoči srci ■— tov-"-'fevo in svoje...» Ali pa: «Tvoja pot je tlakovana z zvezdami.» žal tal*xnih «večerov branja na glas» ni bilo tako veliko. Valja je bila skupaj z drugimi ženskami zaposlena z družbeno dejavnostjo, jaz pa sem študiral na večerni univerzi marksizma-leninizma. Pouk »e zahteval neprestano pro-u.:vanje virov, del Marxa, Engelsa in Lenina. Nad knjigami sem daleč po polnoči presedel s, svinčnikom v roki in izpisoval kar cele zvezke izvlečkov za'seminarje. Seminarji so potekali živahno. Slušatelji, ki so si bili izbrali poHrbno temo. so izmenjavali mišljenja ln navajali množico zanimivih življenjskih zgledov. V delih Vladimira Iljiča Lenina > našli odgovore na številna sodobna vpraša '*> Iz njegovih knjig sem si prepisal v svoj zvezek: «človeški um Je odkril mnogo čudežnega v naravi in bo odkril še mtin^o več ter s tem povečal svojo oblast nad njo...» Te besede so me silile, da sem se spomnil zemeljskih sputnikov. Tretji med njimi je še vedno krožil okrog planeta, ko je ves svet znova pretresla novica, drugega januarja 1959. leta so v Sovjete’-- zvezi izstrelili večstopenjsko ' vesoljsko ra- keto proti Mesecu. To je bil epohalni dogodek. clo.v?.ovaVh Keio proti iviesecu. 10 je un epunauu uuguucn, cw)V&1AIvi še bolj nribližal vesolju. Kolektivi znanstveno-raziS£LalPiP inštitutov, konstruktorskih birojev, tovarn in raZ1f,apetp, organizacij, ki r bili ustvarili novo raketo za kon?reSU zveze, so posvetili to izstrelitev izrednemu XXI. * WÈtÈ~ re*1*,. komunistične partije Sovjetske zveze. nosn- u Ko sem razmislil o vsem, kar se mi je bilo *T rakete, sem dobesedno občutil lahn ,e da me muči pomanj*^ dgfl’ safh UREDNIŠTVO- TRST — UL. MONTECCH1 6-II. TELEFON 93-808 IN 94-838 - Poštni predal ‘vrnrTr-o,mrtnlc# 120llr-- Ma"o,,asl30,lr airuarjeva um,* o-a, r Odgovorni uiedinK- ^'IaNjisi A V RENKO — ItHaia m Založništvo trzaskesa tiska. Trst v tednu 20 din mesečno 420 din - Nerteliška p..»»me*n, 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din. četrtletno 480 din - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za FLRJ: ADIT, DZS. v|. v tednu 20 din, me. ofil.ASI: Cene okusov: Za vsak mm v širim «nega stolpca: trgovski 100, finančno-upravm 150. osmrtnic 120 lir. - Mali oglasi 30 lir beseda. - V.l oglasi se naročajo Pri STANISLAV RENKO rz Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst zvedeti o *•'*' nost in nisem takoj spoznal, obrazbe. Zato sem moral, ne da bi izgubil en nadaljevati z učenjem. d» T. Vedel sem ze za kibernetiko, slišal pogovore o tem, prišel čas, ko bo računski stroj zamenjal človeSKe • $te ne, vendar pa se s tem ni bilo mogoče strinjati za ^pol1” vilnih razlogov, ker bi potem moral, če bi bil stroj n rešitev vendar izdelati človek. V kritičnem trenutku J jyetw® precej bolj mnogostranski in tudi manj prostora P"ta la*» kot stroj. In končno, da bi ohranjali stroj in da m. 610’ ko delal, je človek pri tem prav tako nujen. SK‘a ni6 J1* veški možgani so najbolj dognan proizvod narave tjti. ne more zamenjati m jih tudi ne bo moglo nadom ^ro-Tri tedne po izstrelitvi večstopenjske rakete J® . uiPejJ Čilu na XXI. kongresu partije N. Hruščov dejal: «^r pr»* ni sputnik zemlje na svetu je bil sovjetski sPut”. V $ umetni planet sončnega sistema je sovjetski P‘an® štftv°,-t,-objemljive prostore vesolja je ponosno ponesel j» govjev državnim grbom Sovjetske zveze in napisom Zvez skih socialističnih republik. Januar. 1959. leta.» , v ž>v Zunaj je besnela zima, toda kongres je prine» ljenje dežele spomladansko živahnost. naniu veL XXI. kongres partije je odigral v mojem živiJ ‘ ^rel kansko vlogo. Prav tiste dni je v meni dokončno ? ndid®1 star sklep, da bom vložil prošnjo za sprejem med "rjoàoW. partije. Saj so bili vsi ljudje, ki sem jim hotel bit» j0 K in pri katerih sem se učil živeti in delati, komuni U sem o tem povedal sekretarju naše partijske or!LjobrftV* kapetanu Anatoliju Pavloviču Rosljakovu, mi je joče rekel: (Nadaljevanje sledi) - PODRI UNICA GORICA: Ulic« S. Pellico 1-11, Tel. 33 83 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Tel. št. 37-338 - NAROČNINA: mesečna 650 hr- “ Vn*P^'b,|«f»»;