Celje - skladišče D-Per OSREO-iA III 19/1979 1119790849,10 COBISS e E e GLASILO KOLEKTIVA LETO XV., ŠT. 10 ■ CELJE, X. 1979 Akcija „Nič nas ne sme presenetiti" je končana. Aktivnost na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite pa se nadaljuje Začetek priprav za vajo »Nič nas ne sme presenetiti« v naši delovni organizaciji sega v februar letošnjega leta. Od februarja do 29. in 30. septembra smo imeli v programu -vrsto aktivnosti v TOZD in na nivoju delovne organizacije. Večina TOZD je k nalogam pristopilo zanesljivo in s polno mero odgovornosti. Ugotavljamo, da rezultat ni izostal. Širši javnosti se manifestira uspeh priprav v dobro izvedeni akciji na dan 29. septembra na nivoju delovne organizacije — toda o tem kasneje. Za mojo oceno je važnejši tisti dosežen uspeh, ki je trenutno še neviden, je pa rezultat sedem mesečnega aktivnega dela na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite, to je zavest o potrebnosti te aktivnosti v vseh TOZD. Nikdar nismo imeli dovolj časa niti volje, da bi dejansko proučili potrebnost predvsem pa namen in pomen aktivnosti na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite. V teh nekaj mesecih pa smo kar hitro spoznali, koliko nam lahko pomenijo ob kakršnih koli nesrečah dobro organizirane enote civilne zaščite, pripravljenosti sodelovanja vseh v narodni zaščiti ter sposobnost mobilnega in hitrega ukrepanja, za kar je predpogoj ažuriran kurirski sistem. Ne moremo -biti zadovoljni z opremljenostjo enot civilne zaščite niti z u-sposobljenostjo. Toda spoznali smo potrebnost dopolnitve obeh primerov kar je predpogoj za realizacijo. Skratka vsi v TOZD in na nivoju delovne organizacije smo v času priprav za akcijo »NNNP« prišli do novih spoznanj in pozitivnih ugotovitev, dodelali programe, aktivirali širok krog udeležencev v pripravah in v -sami akciji. Aktivnost na tem področju nam je šla takoreikoč v kožo, zato sem prepričan, da bo vsaka naslednja akcija kvalitetnejša in da se dejansko ne -bomo pu- stili presenetiti v slučaju dejanske nevarnosti. Ni moj namen, da bi pisal o Hitra intervencija reševalne ekipe: prenos ranjenca do prevzemnega mesta Akcijo je popestrilo frontno gledališče s svojim programom, ki ga je pripravilo KUD »Zarja« Trnovlje pri Celju nalogah narodne in civilne zaščite, toda mislim, da je potrebno opozoriti na specifičnost naših TOZD in na pomembnost dobro organizirane civilne zaščite in narodne zaščite. Vsi vemo, da so ob vsakršnih nesrdčah, elementarnih ali v slučaju vojne objekti preskrbe najprej v nevarnosti. Zato je mobilnost in pripravljenost hitre intervencije ter zaščte teh objektov še bolj pomembna. Uspeh te akcije je odvisen od vseh nas samih. Ob vzdrževanju oziroma izboljševanju in izpopolnjevanju nivoja aktivnosti, bomo imeli v TOZD in na nivoju delovne organizacije vedno manj problemov za organiziranje katerekoli akcije. S tem si bomo prihranili čas in posredno tudi denar, naloga pa bo lahko kvalitetno in strokovno opravljena. Ne smemo pozabiti, da je večina Svetov skupščin občin, na katerih so naše TOZD, sprejel sklep, da mora vsak nosilec obrambnih priprav, vsaj enkrat letno načrtovati in izvesti vajo, vse z namenom, da vzdržujemo v TOZD permanentno mobilnost in sposobnost akcije. Zato je uipavi-čeno razmišljanje, da bi predvsem TOZD Grosist, Mlin lin pekarne in slaščičarne dopolnle opremo enot civilne zaščite talko, da bi bili sposobni samostojnih alkcij. Prav tako moramo dopolniti opremo vsem specializiranim enotam civilne zaščite, kakor tudi enotam splošne enote civilne zaščite. Najmanj pa, kar moramo takoj organizirati, je vzdrževanje obstoječih naprav in orodij in jih imeti na zato določenem mestu. Sredstva za reševanje, sredstva osebne zaščite ter sanitet- ni material ni namenjen vaji, temveč nam, v slučaju resnične po-trdbe. Zato moramo biti vsi, posebno pa zato določene službe odgovorni, da bomo porabljeni mate- rial stalno dopolnjevali in obnavljali, naprave pa vzdrževali. Vsa omenjena problematika je bila dobro vidna pri realizaciji naše vaje »NNNiP« 29. 9. 1979. Organizacijsko smo vajo dobro načrtovali ter jo tudi z manjšimi nepomembnimi spodrsljaji ddbro izvedli. Vsi udeleženci, bilo nas je približno 250, smo vajo z vso resnostjo in odgovornostjo opravili. Toda ža slučaj dejanske nesreče, potresa, požara ali bombnega napada, bi pa naše enote civilne zaščite ikaj hitro ugotovile da samo s pripravljenostjo reševanja, brez opreme, ni u-speha. Povsem drugače je z nalogami narodne zaščite. Na tem področju moramo Vsi in vedno biti dobri člani narodne zaščite. Simbolično je to naša vaja dobro prikazala, saj je bilo sorazmerno veliko članov narodne zaščite za zaščito objektov in vajie, -toda kot prikaz množičnosti na področju narodne zaščite pa mislim, da je prikaz u-spel. Popolno bomo uspeli takrat, kadar bomo vedno na delovnem mestu, v krajevni Skupnosti ali kjerkoli drugje tudi na sprehodu, na trenutnem položaju, na primeren način reagirali, kdt člani narodne zaščite. Le hitra akcija gasilcev je lahko učinkovita Notranjost kombija preurejena za prevoz ranjencev lV\VC Naj sklenem svoja razmišljanja in ugotovitve v začetno mislijo, da nikoli ne bomo na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite tako dobro pripravljeni, da ne bi mogli iz tega širokega spleta Naslov tega -sestavka je morda malce nenavaden, vendar je tesno pogojen s položajem delovnega človeka v pogojih našega vsakdanjega in vsega družbenoekonomskega položaja. Zakaj torej razmišljati o delovni kulturi naših delavcev in splošno vzeto o »kulturi« v naši organizaciji? Pojdimo torej lepo po vrsti, kaj je torej delovna kultura in kulturna raven v delovni organizaciji? Na takšno postavljeno vprašanje je potrebno odgovoriti samo s starim izrekom, ki pravi da je delovna kultura sestav raznih komponent Ikot so vrednote, delovne navade, kulturne norme, sankcije in druge neformalne aktivnosti človeka. Pri izhajanju, da so vrednote osnovna stališča o delu posameznika, o njegovem sodelovanju in njegovi vzajemnosti je torej več kot na -dlani, da vrednote pri nas ne zavzemajo posebno visokega po- nalog -in dolžnosti ugotoviti, da še vedno nismo v vsakem primeru o-grožanja sposobni zadovoljivo reševati največje bogastvo — človeška življenja. Gr-ačnar Jože ložaja in potrebne spoštljivosti. Zakaj takšna ugotovitev, boste takoj vprašali? In dalje, ali resnično tako malo spoštujemo in negujemo te človeške vrednote? Da sodim, da jih odločno premalo negujemo in cenimo! Pa poglejmo zakaj? V vsakem družbenem sistemu veljajo pravila ravnanja in obnašanja, kar pomeni v prenešenem smislu spoštovanje veljavnih družbenih norm in na -drugi strani sankcioniranje zoper -tiste, ki teh norm ne spoštujejo in se po njih ne ravnajo. Ker je tudi organizacija združenega dela živ -sistem in organizem, veljajo itorej -te norme in sankcije tudi znotraj njenega delovanja. To se pravi, da so »maše« -norme pravila vedenja kot so se razvila v interakciji med nami samimi. To se torej pravi vedenje, ki ise pričakuje od članov skupine v določeni situaciji. Te norme se vsekakor raz- likujejo od tehničnih in pravnih norm. Izza norme navadno stoji neka vrednost, norma nam pove, kako se je treba ravnati, vrednota pa dokazuje, da se je treba vesti v skladu z normo, ker je to pravilno, torej dobro. In kako je dejansko z našim ravnanjem oziroma, kako je z našim vedenjem v odnosu do dela kot naj večje človeške vrednote? Razmislimo pri sebi! K naši vsakdanji delovni kulturi sodijo kot njen sestavni del tudi naše delovne navade, M so pridobljene pri delu oziroma pri opravljanju naših delovnih nalog. Delovne navade so po eni strani rezultat -tradicij, po drugi strani pa o-sebnih izkustev in pristanka. Ljudje se glede tega med seboj precej razlikujemo, ne samo kot -posamezniki, ampak tudi kot skupine ali cela določena socialna skupina oziroma širša populacijska območja. Od delovnih navad je v precejšnji meri odvisen način in pristop k delu. Delovne navade so tudi različne na delovni staž in Okolic-o. Ker -so -torej rezultat tradicije in mentalitete se le poča-si menjajo. Takoj se torej vprašamo, kako pa je znašimi delavnimi navadami in kakšne delovne navade imamo? Odgovor na tabo postavljeno vprašanje zahteva širše in poglobljeno razmišljanje, vendar hkrati dovoljuje tudi takojšen odgovor, ki temelji na vsakdanji praktičnih primerih in izkušnjah. Te izkušnje, ki so seveda samo praktično oziroma Izkustveno ugotovljene, se nanašajo na naše najmlajše oziroma mlade delavce ki /prihajajo v temeljne organizacije iz mestnih urbanih sredin s pornankljivo splošno izobrazbo in že v naprej odklanjajo vsako obliko Strokovnega in družbenega izobraževanja. Žal je teh mladih delavcev veliko preveč in s tem veliko preveč tudi pomanjkljivih delovnih navad, meglenih vrednot in skope delovne kulture. Za zaključek tega kratkega sestavka bi torej lahko rekli, da je delovna kultura obrazec življenja, po katerem se ravnamo člani organizacije. Ker je le-ta v precejšnji meri pod vplivom Okolja, je zelo pomembno tud širše javno mnenje o organizaciji, saj dobro mnenje stimulira zaposlene in priteguje nove sposobne kadre, slabo mnenje pa neugodno vpliva, tudi na odjem proizvodov in blaga pri potrošnikih in na drugi Strani čim večji je nivo splošne kulture in izobrazbe, tem lažje organizacija uvaja novo tehnologijo ali organizacijske spremembe. Mojsilovič Bogomir Notranjost kombija preurejena za prevoz ranjencev NNNP-79 0 delovni kulturi pri nas? Rdeči Joštov mlin Delovni ljudje celjske regije smo praznovali jubilej ZKJ, SKOJ in revolucionarnih sindikatov, obenem s 40-letnioo druge konference KPS, v soboto, 22. septembra 1979 pri Još tovem mlinu v Medlogu pri Celju. Na prostranem dvorišču za mlinom so se zbrali nekdanji ude-leežnci srečanj v Joštovem mlinu, revolucionarji in boroi, mladina in občani ter družbenopolitični delavci iz vse regije — med njimi Fran- Občani KS Ložnica, Babno, Medlog so se zbrali pred svojim domom in v sprevodu odšli na kraj proslave ce Popit, Franc Leskovšek-Luka in Andrej Marinc. Posebno slovesen pečat je dala proslavi plamenica, ki .so jo številni pohodniki občinskih konferenc ZSMS Celje, Žalca in Trbovelj prinesli z Vrhov nad Trbovljami in Šmiglove zidanice na slavnostmi prostor tik pred pričetkom proslave. Potem, ko je vse navzoče po- Častni gostje na proslavi Član predsedstva CK ZKJ Andrej Marinc med slavnostnim govorom zdravil sekretar občinskega komiteja ZKS Celje Ilc Aleš, pa je imel slavnostni govor član predsedstva CK ZKJ Andrej Marinc. Najprej je orisal vlogo Celja kot pomembnega središča širšega območja v predvojnem revolucionarnem delavskem in ljudsko frontnem gibanju. O tem pričajo številni dogodki zlasti po ustanovitvi okrožnega komiteja, kot zlet Svobod, velika stav- ka tekstilcev in gradbincev, velike demonstracije proti Živkoviču, obe konferenci Komunistične partije Slovenije in drugi. Vse to je sestavni del 60-letne zgodovine ZKJ, je povdaril Marinc. Posebej je spregovoril o drugi konferenci KPS, ki je bila pred štiridesetimi leti — 31. 12. 1939 — v Joštovem mlinu in katere se je udeležilo 120 delegatov in kli jo je vodil Edvard Kardelj. Na tej konferenci so delegati razpravljali o poli tičih in organizacijskih vprašanjih, odobrili so politično smer CK KPJ in preučili možnosti za njeno realizacijo na Slovenskem. Poudarili so potrebo po notranji učvrstit- vi Partije, kar je pogoj za uspešen boj delavskega razreda. V drugem delu slavnostnega govora pa je Andrej Mariine govoril o sedanjih nalogah in povdaril, da je delovanje Zveze komunistov, frontno organizirane socialistične zveze in vseh drugih organiziranih subjektivnih sil odločilno za nadaljnji razvoj celotnega sitema socialističnega samoupravljanj a. V kulturnem sporedu, ki je sledil slavnostnemu govoru Andreja Marinca, so nastopili recitatorji tr-noveljske Zarje, mešana pevska zbora ŽPD »France Prešeren« in celjska gimnazija pod vodstvom Edija Goršiča, godba na pihala ŽPD Kolone udeležencev proslave so bile nepretrgane »Merxovci« v sprevodu pred Joštovim mlinom »France Prešeren«, folklorne skupine iz Celja, Dobrne in Šmartnega v Rožni dolini ter člani plesnega gledališča iz Celja in pripadniki mladinske prostovoljne enote. Že v petek, 21. septembra 1979, pa so se zbrali v Joštovem mlinu nekdanji udeleženci 2. konference KPS, revolucionarji in stari znanci iz slavnih dni na (krajšo slovesnost, na kateri je imel pozdravni govor Rado Gabrovec, predsednik Sveta za oživljanje revolucionarnih tradicij NOB pri OK SZDL Celje, Franc Leskovšek-Luka pa je v svojem govoru oživel spomine na delovanje revolucionarjev v Joštovem mlinu. Zatem je prerezal trak in odprl spominsko sobo, v kateri je razstava revolucionarnih simbolov iz časov okrog 2. konference KPS. Elza Sagadin Nova klasifikacija pšenice in novi tipi mok S 1. julijem 1979 je stopil v veljavo Pravilnik o kakovosti žit, mlevskih izdelkov, kruha, peciva in testenin. Sprejetje tega pravilnika pomeni veliko spremembo na področju klasifikacije pšenice in končnih proizvodov mlinske industrije. Selekcija, proizvodnja, promet in vrednotenje pšenice je dobilo širši pomen leta 1965, ko se je uvedlo razvrščanje pšenice v tri kvalitetne skupine (A, B, C) in Iko so se določile garantirane cene za odkup pšenice. Predpisi so določali kvaliteto in sortno pripadnost pšenice na osnovi ferinografskega kvalitetnega števila. Ker so bili zanemarjeni faktorji tehnološke vrednosti pšenice, so predpisi izgubljali na pomenu. Selekcionarji so na račun že postavljenih cen vzgojili nove sorte, ki so imele visok potencial rodnosti in Visoko kvalitetno število. To dvoje pa nikakor ni moglo zadovoljiti predelovalce pšenice, zaradi slabe kvalitete končnih proizvodov. Vsled tega se je pojavil problem kvalitete surovine in vprašanje ekonomionos ti mlinske proizvodnje. Zahteve potrošnikov po vse večji kvaliteti končnih proizvodov so sprožile 1971. leta začetek oblikovanja predpisov o ,minimalnih pogojih kvalitete pšenice, mlinskih proizvodov, kruha peciva in testenin. Delovne skupine, ki so imele nalogo izdelati študijo o klasifikaciji pšenice, so končale svoje delo 1975. leta s tem, da so analizirale 18 najbolj zastopanih sort v naši zemlji. Zaključek tega dela je bil ugotovitev, da sta sedimentacij ska vrednost (kvaliteta proteina) in količina proteinov kot indirektna pokazatelja pecilnosti najboljša pokazatelja tehnološke vrednosti vzorca. Na osnovi omenjenih parametrov v novem pravilniku je pšenica kla-sificirana v I. klaso, II. klaso in III. klaso. Vzporedno z novo klasifikacijo pšenice^ so stopili v veljavo tudi novi tipi mok. Osnovne spremembe mlinskih proizvodov so nasled- nje — namesto dosedanjih vrst mok: — bela moka T 400 — pdlbela moka T 600 — črna moka T 1000 se proizvajajo nove vrste mok: — pšenični zdrob T 400 — bela moka T 500 — polčma moka T 800 — črna moka T 1100 Novi tipi mok pa se pojavljajo na prodajnih policah v novi, sodobnejši embalaži. Alenka Novak Člani celjskih kolektivov v povorki Številne parole so dale svečanosti posebno vzdušje O k dne&ii Te dni veliko mislimo na svoje, na tiste drage, ki jih ni več med nami. Prižigamo jim sveče, krasimo grobove s cvetjem in smo v mislih v tistih časih, ko so še bili med nami. Polagamo jim krizanteme in obujamo spomine. Na dan mrtvih bomo zastali ob grobovih, ob spominskih obeležjih in morda ob osamljenih gomilah, ki so nema priča o neznanem junaku, o njegovem junaškem boju in smrti. Širom naše lepe domovine nam mnogi grobovi in pomniki govore o boju, ki nam je daleč in povsem blizu, kot trenutek, ki samo na daleč spominja na to neusmiljeno resnico našega življenja. DAN mrtvih je tisti opominjevalec, ki nas vselej budi iz breskrbnih sanj, iz vsakdanjih skrbi in dela ter nas opozarja na minljivost življenja. Marsikomu tudi otrne sdlzo iz resnega očesa. Zato postojmo in naj ne ostane naše srce neprizadeto ob gomilah, krizantemah, prižganih svečkah in spominih na vse, ki so nam bili blizu in jih nosimo v svojih srcih. Spomnimo se tudi vseh tistih, ki so padli za našo svobodno domovino, za našo svobodo, za naše boljše življenje. Zakaj umrli so za zmeraj, čeprav bi radi še živeli. luSM/citnik Urejuje uredniški odbor: MOJSILOVIČ Bogomir, dipl. soc. PEŠEC Janez, oec. POSINEK Romana VRATARIC Breda, dipl. ing. VODIŠEK Tone Odgovorni ureaniK: CMER Ladislav, dipl. lur. Izhaja mesečno Tisk: TOZD Papirkonfekcija Krško Naklada 2800 izvodov 'JLfJfJri Obiskali smo „Stari pisker" V okviru počastitev letošnjih pomembnih jubilejev Komunistične partije in Zveze komunistov, Zveze komunistične mladine in revolucionarnih sidikatov smo delovni ljudje OZD MBRX Celje ikoncem septembra obiskali Muzej revolucije in Stari pisker. V muzeju revolucije smo si z zanimanjem ogledali posebej prirejeno razstavo o -šestdesetletnem revolucionarnem delovanju Komunistične partije Jugoslavije. Težko -je izraziti z besedo, kaj človek občuti, ko stopa od enega do drugega eksponata iz časov ile-ganega dela, ali ko se srečuje s prikazanimi prizori nečloveških dejanj okupatorja. In zopet, ko preletiš s pogledom po obrazih naših velikih borcev tin revoluconar j ev, ki so izgorevali v revoluciji pa tudi teh, ki so po končani krvavi vojni Vihri stopili v novi boj, v boj za obnovo porušene domovine, v boj za izgradnjo novih socialističnih odnosov, v boj za kulturno preobrazbo človeka. Skratka, lahko rečemo: bogata zgodovina veličastve-ne revolucije in zmage. Z nemo bolečino v srcih in dolžnim -spoštovanjem se je naša skupina 70-tlh ljudi premikala po spominskem hramu in se -nato napotila še v »Stari pisker« na kraj, kjer so pred sedemintridesetimi leti padle prve žrtve naših najboljših sinov in hčera. Pred spomenikom žrtvam smo položili cvetje in prižgali svečke ter se z enominutnim molkom poklonili vsem tistim, ki jim je bila na tem mestu nasilno pretrgana nit življenja. Elza Sagadin Turnir v malem nogometu V ponede^ek, -24. 9. 1979, smo organizirali turnir v malem nogometu v okviru DO Merx na igrišču v Vojniku. Turnirja so ,se udeležile štiri e-kipe, in sicer iz TOZD Grosist sta bili prijavljeni -dve ekipi in iz tozd Transport dve ekipi. Sistem tekmovanja ~ je -bil tak, da so se vse ekipe pomerile med seboj. Rezultati: ' J« J : Obrtne delavnice : Šoferji skl. I. 4:2 Grosist, kant. : Sovozniki 3 : 3 Obrtne delavnice : Sovozniki 2 : 1 Šoferji skl. I. : Grosist, kant. 1 : 6 Sovozniki : Šoferji skl. I. 3 : 1 Obrtne delavnice : Grosist, kontr. 0 : 0 U-vrstitev ekip: točke 1. Obrtne delavnice 6:3 5 2. Grosist, kontr. 9:4 4 : 3. Sovozniki skl. I. 7:6 3 4. Šoferji skl. I. 4 : 13 0 Tako je prvo mesto zasedla ekipa obrtnih delavnic ter sprejela lep pokal. Najboljši strelec je bil Breznikar iz obrtnih delavnic za najboljšega igralca je bil izbran Žnidar Branko. Zmagovalna ekipa je bila v sestavu: Ogrizek, Kolar, Cekuta, Dobrajc, Breznik, Breznikar in Godler. Turnir v malem nogometu je uspel; toda v prihodnje je zaželje-no, da se ga udeleži še več ekip. Franci Breznik ZAHVALA Ob -boleča izgubi mojega dragega očeta se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem v delovni skupnosti skupnih -Služb za izrečena sožalja in darovani venec ter spremstvo k njegovemu zadnjemu počitku. S hvaležnostjo Lizika Zadravec Čokel Franc V naši delovni organizaciji je bil zaposlen od leta 1961, in sicer v TOZD Transport in pomožni obrati kot voznik — šdfer. Zaradi zdravstvenega stanja je bil prekvalificiran in je zadnjih 9 let delal v TOZD Grosist kot skladiščni delavec. 10. maja letošnjega leta ije bil invalidsko upokojen. Bil je vzoren, vesten in potrpežljiv ter -tovariški, kar nam je lahko, le za vzgled. Težka bolezen mu je preprečila, da bi. dalj časa užival sadove svojega dela. -Umrl je 30. 8. 1979. /o ljubljanska banka Splošna banka Celje ob 31. oktobru - svetovnem dnevu varčevanja čestitamo vsem varčevalcem in se zahvaljujemo za sodelovanje