Spedidone to abbonamento postale — Poštnina plačana r gotovini
Leto X., št, 33 („JUTRO" št. 198a)
Ljubljana, ponedeljek 31* avgusta 1942-XX
Cena cent. 80
UpravmStvo: ujumjana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon št. 31-22, 31-2&. 31-24
Inseratni oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon 31-25, 31-2«
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase lz Kr. Italije ln inozemstva ima
Unione Pubblicita Italiana S. A Milan o
PONEDELJSKA IZDAJA
Uredništvo: Ljubljana, Puccinijeva ui. 6. Telefoo
št- 31-22, 31-23, 31-24, 31-25, 31-21 Poredeljska izdaja »Jutra« Izhaja vsak ponedeljek zjutraj — Naroča se posebej in velja mesečno L. 3.— Za Inozemstvo L 3.80 Rokopisi se ne vračajo — Oglasi po tarifu
CONCESSIONARIA ESCLUSITA per la pubblicita di provenienaa Italiana ed estera:
Unione Pubblicita Italiana S. JU Milan o
ikl boji v Egiptu
12 angleških letal sestreljenih — Potopitev sovražne pod* msrnice — Poškodovan britanski rušilec
Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 30. avgusta naslednje 825. vojno poročilo:
Na egiptski fronti topniški ogenj in delovanje izvidniških oddelkov z obeh strani.
Britansko letalstvo je obnovilo napade z bombami zlasti v južnem odseku naših postojank. Protiletalske baterije nekaterih velikih kopnih edinic, med njimi baterije divizij »Littorio« in »Bologna«, so uničile štiri izmed napadajočih letal; dva pilota sta bila ujeta.
Osem nadaljnjih letal so italijanski in nemški lovci sestrelili v ponovnih spopadih.
V	Sredozemlju so nemška letala potopila sovražno podmornico.
V	noči 28. je manjša sovražna skupina poskusila izkrcanje na otoku Cerigottu (severnozapadno od Kandije), toda takojšen nastop naše posadke jo je prepodil.
Ob egiptski obali je naš MAS torpediral in težko poškodoval britanski rušilec.
Berlin, 30. avg. d. V petek so močne skupine nemških bojnih letal napadle več britanskihrvo jaških letališč južno od Aleksandrije. Letala so obsipala letališke naprave z bombami vseh kalibrov. Letalci so opazili, kako je po napadu na letališče Abu Ogos po bombnih eksplozijah izbruhnilo mnogo požarov, ki so zavzeli velik obseg. Prav ta&o so izbruhnili veliki požari v hangarjih in vojašnicah na sovražnikovem letališču E1 Afrid. To letališče so nemška bojna letala napadla v več zaporednih valovih in ga obsipala z bombami vseh kalibrov. Nadalje je bilo v petek napadeno tudi letališče E1 Dikhella. Tu so nemška letala sipala rušilne bombe na sovražnikova letala, razvrščena na tleh, med katerimi je bilo več uničenih, dočim so bila druga hudo poškodovana. Nadaljnji napadi nemških letal so veljali postojankam sovražnikovega protiletalskega topništva in velikemu poslopju v bližini letališča Dikhella, ki ga je več bomb direktno pogodilo.
Poglobitev Japonsko-kitajskega sodelovanja
Gtisk posebne japonske delegacije v Nankingu
Tokio, 30. avg. d. Tu je bilo uradno objavljeno, da bo Japonska ob stoletnici podpisa. znane »nankinške pogodbe«, ki je Kitajsko spravila v odvisnost ol britanskega imperija, poslala k nacionalni kitajski vladi v Nanlving posebno prijateljsko delegacijo, ki naj poudari voljo do sodelovanja Japonske in nacionalne Kitajske v ustvarjanju novega reda v vzhodni Aziji. V delegaciji bodo bivši japonski min. predsednik baron Kiičiro Hiranuma, bivši zunanji minister Hačino Arita in bivši prometni minister Ryutaro Nagai.
Nanking, 30. avg. d. Kitajska vlada je z velikim veseljem sprejela vest, da to Japonska poslala v Nanking posebno prijateljsko delegacjo. Nacionalna kitajska vla-tia je objavila posebno poročilo, v katerem izreka dobrodošlico posebnim japonskim odposlanikom in naglaša, da predstavlja ta japonski korak nov napredek v prijateljskih odnosih med oteraa državama. Vladno poročilo spominja, da sta že z istim namenom obiskala Japonsko predsednik Van-čmgvej kot šef kitajske nacionalne oblasti in da je nedavno potoval na Japonsko kitajski zunanji minister Coumini kot posebni odposlanec nankinške vlade, čigar naloga je bila, sporočiti japonski vladi trdno odločnost nacionalne kitajske vlade, da, sodeluje z Japonsko v nadaljevanju velike vzhodnoazijske vojne. V enakem prizadeva^ nju po okrepitvi sodelovanja med Japonsko m Kitajsko pošilja sedaj japonska vlada v Nanking svoje posebne odposlanike, ki bodo še bolj okrepili povezanost me.l nacionalno Kitajsko in Japonsko. Na koncu pravi vladna objava, da je nacionalna kitajska vlada od srca hvaležna za razširjenje prisrčnega, sodelovanja ter za odkrito japonsko podporo pri konsolidiranju nacionalne kitajske vlade, ki prihaja do jasnega izraza v obisku visokih japonskih osebnosti v Nankingu.
šanghaj, 29. avg. d. V komentarju o stoletnici nankinške pogodbe je predsednik kitajska narodne vlade Vangčingvej izjavil v nagovoru po radiu:
če bi bila Kitajska sledila poti. ki jo je nakazal veliki Sunjatsen, bi ne zašla v sedanji položaj in bi ne postale neke vrste kolonija, v kateri so zločeste pogodbe tep-
tale svobodo in enakost. Po nankinški pogodbi in opijski vojni Kitajska ni samo odstopila Hongkonga, temveč je odprla tuji trgovini in tujim intrigami svoje glavne luke kakor Kanton, Fučov, Amoi, Ningpo in šanghaj. Opij je Kitajsko uničil in jo spremenil v sužnjo. Z vojno v vzhodni Aziji se je nankinška pogodba seveda razveljavila, oziroma je, bolje rečeno, obvisela v zraku. Po zaslugi japonskih čet sramota te pogodbe ne teže več Kitajske, ki sedaj na.-prej mora svojo hišo spraviti v red in sodelovati z Japonsko za ustvaritev velike Azije. Svoboda in enakost Kitajske ter neodvisnost Indije sta oba glavna problema, ki morata biti pri srcu stotinam milijonov Kitajcev. Kitajske s 4oO milijoni prebivalci in 3000 letno zgodovino, je zaključil Vangčingvej, ni mogoče prezreti in zato mora doprinesti svoj prispevek k ustvaritvi novega reda.
Tokio, 30. avg. d. Vsi japonski listi poudarjajo važnost potovanja japonske delegacije v Nanking in njen zgodovinski pomen za nadaljnji razvoj vzho Inoaizijskega področja. »Jomiuri« in »Hochi« poudarjata, da odhaja japonska delegacija v Nanking v času, ko so bile izbrisane iz zgodovine vse posledice, ki jih je prinesel za Kitajsko podpis nankinške pogodbe pred sto leti. Z japonskim obiskom v Nankingu se odpira nova stran v zgodovini vzhodne Azije. Nedvomno bo obisk visokih japonskih osebnosti pri nacionalni kitajski v'a-di pripomogel k okrepitvi vezi med Japonsko in Kitajsko.
»Asahi« piše, da predstavlja obisk japonske delegacije v Nankingu posebno važen dogodek v zgodovini japonsko-kitai-skih odnešajev. Japonska delegacija bo v Nankingu mnogo pripomogla k poglobitvi medsebojnega razumevanja in k okrepitvi odnošajev med Japonsko in Kitajsko, ki zasledujeta obe iste cilje, namreč uspešno zaključenje velike vzhodnoazijske vojne in osvoboditev vse vzhodne Azije tujega so. spo:lstva. »Asahi« zaključuje svoj komentar s poudarkom, da izpričuje odhod japonske misije odkrito prizadevanje in vnemo japonske vlade po okrepitvi vezi prijateljstva in sodelovanja s Kitajsko.
Neprestani izgredi v Indiji
Napadi indskih vstaSev na železnice — Nove žrtve med
civilnim prebivalstvom
šanghaj, 30. avg. d. Iz New Delhija javljajo o novih izgredih v posameznih indijskih mestih, kjer je zopet bilo med ne-oboroženim prebivalstvom več žrtev. V nekem majhnem mestecu južno od Lucknova je po britanskem poročilu iz New Delhija množica demonstrantov napadla policijsko postajo, policisti so streljali v množico in je bilo po angleškem poročilu ubitih troje civilistov. Tudi v Benaresu so bile nove velike demonstracije in pravi poročilo iz ind-skega vira, da so množice Indov skušale napasti tamkajšnjo železniško postajo. V spopadu s policijo je bilo 14 oseb hudo ranjenih. V okraju Bihar je bil v nekem mestecu izvršen napad na neki železniški objekt, pri čemer je britanska policija ustrelila 2 civilista V kraju Paru je bilo pri sličnem napadu na železniški nasip ubitih več oseb, vendar točnega števila poročilo iz Ne\v Delhija ne navaja. Končno beleži zadnje poročilo o izgredih še nadaljnje 4 smrtne žrtve v nekem kraju že prej omenjene pokrajine, kjer je policija streljala v množico, ki je demonstrirala pred upravnim poslopjem.
šanghaj, 30. avg. d. Vseindijska konferenca. izdajateljev listov na ozemlju Indije je na svojem zasedanju pod britanskim pritiskom sklenila, da je pripravljena »gotove kategorije novic« pred objavo predložiti v odobritev službenim britanskim krogom. Kakor javlja v New Delhiju včeraj objavljeno poročilo o konferenci, je indijska vlada v povračilo ukinila nekatere omejitve, ki so bile naložene indijskemu tisku v zvezi s konfliktom med indsko kongresno stranko in vlado. ;>Prostovoljni pristanek« indijskega tiska na preventivno cenzuro po mnenju tukajšnjih indskih nacionalističnih krogov ne bo imel na tisk M^odnfijšiii posledic, kakor pa so jih imeli
doslej veljavni strogi cenzurni ukrepi, ki so inozemstvu skoraj docela onemogočili pregled težavnosti političnega položaja v Indiji.
Pariz, 30. avg. d. Sotrudnik indskega voditelja Subhasa Chandre Boseja, dr. Malik, ki se mudi v Parizu, je včeraj na konferenci s predstavniki tiska izjavil, da je v sedanji borbi Indija pripravljena za vsakršne žrtve. Poudaril je, da se bo Indija to pot borila do zadnjega, odločena, da požene Angleže iz svoje dežele. Dr. Malik je nai al je naglasil, da je napočil čas, da si Indija izvojuje svoje svobodo, in bo to priliko izrabila. V nadaljnjem je dr. Malik ostro kritiziral tako zviano britansko demokracijo, ki trdi, da stoji v obrambi svobode malih narodov, ne priznava pa najmanjših pravic Indov. O tem, kar je Sub-has Chandra Bose že davno uvidel, namreč, da se je jalovo zanašati na kako velikodušnost Velike Britanije, se je sedaj preveril tuli Gandhi. Svojo izjavo novinarjem je dr. Malik zaključil s poudarkom, da so Japonska in sile osi v današnji borbi Indije njeni naravni prijatelji.
šanghaj, 29. ?,vg. s. Rastoča agitacija in neprestana porast krvavih dogodkov v Indiji dajeta nevtralnim opazovalcem v šanghaju misliti, da bo končni uspeh indijskega nacionalističnega gibanja ta, da bo osovražena in krvava britanska oblast padla. Isti krogi izražajo mnenje, da bi se morebitni poskus posredovanja gotovo izjalovil, kajti čim dalje bolj postaja očitno, da se borijo Indijci do skrajnosti in da bi koncesija, ki bi jim jih mogla Anglija še nuditi, gladko odklonili. Krajevna indijska društva, ki so se zvezala v eno samo organizacijo, delujejo na vse pretege za svobodo domovine in sodelujejo sedaj tudi v tesnem stiku z brati v vzhodni Aziji.
Prodor v utrdbe pred Stalingradom
Prodiranje ob južnem Kubanu — Brezuspešni sovjetski napadi pri Rževu — 1572 sovjetskih tankov in 547 letal uničenih
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 30. avg. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Južno ob spodnjem Kubanu napredujejo nemški in rumunski oddelki kljub hudemu odporu na težavnem terenu dalje.
Na prostoru okrog Stalingrada so prodrle pehotne divizije in brzi oddelki, podprti od močnih letalskih oddelkov, v močno utrjene postojanke in se približale v hudih bojih globoko v sovražnikov utrdbeni sistem.
Južnozapadno od Kaluge je bil zavrnjen napad močnih sovjetskih pehotnih in oklopnih oddelkov.
Pri Rževu je skušal sovražnik tudi včeraj z uporabo močnejših sil prodreti skozi fronto, vendar so bili vsi njegovi napadi s sodelovanjem letalstva in deloma s proti-sunki zavrnjeni.
Po enomesečni bitki za Ržev, v kateri so bili uporabljene ogromne množine ljudi in materiala štirih ali petih armad, niso sovjetske pridobitve na terenu niti taktično niti operativno v nobenem razmerju z uporabljenimi silami. Vse sovjetske trditve, da je bila fronta tukaj predrta, so napačne. Napadi sovjetskih sil na tem področju postajajo čim dalje bolj šibki. Od 30. junija je bilo v teh borbah uničenih 1572 sovjetskih tankov, deloma od letalskega orožja, deloma pa v borbah iz bližine. Kazen tega je bilo uničenih 547 sovjetskih letal, pri čemer je bilo izgubljenih 25 lastnih. Tudi človeške izgube sovražnika so bile v teh bojih izredno velike.
Južno od Ladoškega jezera so sovjetske čete pri nadaljnjih brezuspešnih napadih izgubile 21 tankov.
Preteklo noč so sovjetski bombniki deloma iz velikih višin izvedli motilne polete nad severnovzhodno Nemčijo. Bombe, ki so jih metali brez cilja, so povzročile neznatno škodo.
V	severni Afriki so nemška in italijanska lovska letala in protiletalsko topništvo sestrelila 12 angleških letal.
Na morju okrog E1 Dahe je bil z bombami hudo poškodovan angleški rušilec.
Nemška lovska letala so potopila južno od Krfa angleško podmornico.
Pri poletih angleških letal nad zasedeno ozemlje je bilo v letalskih bojih sestreljenih 5 sovražnih letal brez lastnih izgub.
V	borbi proti Angliji so nemška letala podnevi bombardirala industrijske in oskrbovalne naprave v južni in vzhodni Angliji ter ladijske cilje ob angleški obali Kokav-skega preliva. Pri tem so potopila z zadetkom v polno angleško oOOOtonsko tovorno ladjo in spremni čoln. Drug spremni čoln je obtičal težko poškodovan.
Prodiranje na Kavkazu
Berlin, 30. avg. d. K včerajšnjemu nemškemu vojnemu poročilu pripominjajo v pristojnih nemških vojaških krogih, da tvori v njem posebno značilno poglavje vest o napredovanju nemških vojaških operacij v kavkaškem pogorju. Od srede, ko je nemško vojno poročilo prvič omenilo uspehe v Kavkazu, da je bila nemška vojna zastava zasajena na najvišjem kavkaškem vrhuncu Elbrusu, se v včerajšnjem vojnem poročilu drugič omenja to težavno vojno področje, toda v nemških službenih vojaških krogih so tudi še nadalje rezervirani v navajanju podrobnih »podatkov, zlasti pa novih krajev ali strateško važnih točk, ki so jih v Kavkazu zasedle nemške čete. Vzrok je v tem, da bi take informacije prav na bojišču takega značaja, kakor je Kavkaz, utegnile dati sovražniku informacije, ki bi jih utegnil izkoristiti v svojo obrambo. Zato se tudi včerajšnje vojno poročilo omejuje zgolj na ugotovitev, da so nemške in zavezniške čete prodrle skozi več trdno hranjenih sovražnikovih postojank vzdolž vse verige kavkaškega pogorja. V berlinskih vojaških krogih pripominjajo k tej ugotovitvi, da predstavlja ta uspeh nemške ofenzive v Kavkazu važen korak k osvojitvi vsega kavkaškega ozemlja, ki je izredne važnosti za vse nadaljnje sovjetsko voje-vanje.
Velike izgube sovjetskih tankov
Berlin, 30. avg. d. V četrtek in petek je sovjetska vojska v posameznih odsekih vzhodnega bojišča izgubila 241 tankov, ki jih je uničilo bodisi nemško protiletalsko topništvo bodisi letalske bombe. K tem velikim sovražnikovim izgubam oklopnega orožja pripominjajo v pristojnih nemških vojaških krogih, da visoko število v 48 urah uničenih sovražnikovih tankov dovolj jasno kaže, kako ogromnega obsega in silovitosti so defenzivne odnosno napadalne borbe, ki so ta čas v teku v odločilnih odsekih vzhodne fronte.
Hude sovjetske izgube
na srednjem bojišču
Berlin. 29. avg. s. Iz vojaškega vira poročajo naslednje podrobnosti o akcijah, ki se razvijajo v srednjem odseku vzhodne fronte. Na ozemlju jugozapadno od Kaluge so nemške čete dosegle nove uspehe med protinapadi 27. avgusta. Po zaslugi čuječe pozornosti letalskega in kopnega izvidništva so bile pravočasno preprečene važne sovražnikove ofenzivne priprave. Boljševiki so zbrali močne oklapne in pehotne sile ter številne baterije, toda intenzivno bombardiranje nemškega letalstva je povzročilo sovjetskim četam tolikšne izgube, da je postala vsaka nadaljnja akcija nemogoča.
Od 20. avgusta so Nemci zajeli 17.000 ujetnikov, uničili 685 oklopnih voz, 385 topov in 204 letala. Severozapadno od Me-djina so operacije postale slabotnejše po hudih izgubah sovjetske vojske. Tudi v odseku pri Rževu je postala delavnost po hudih borbah prejšnjih dni manjša.
Akcije nemškega letalstva
Berlin, 30. avg. d. S pristojnega nemškega vojaškega mesta javljajo, da na južnem delu vzhodnega bojišča nemško letalstvo nadalje v velikem obsegu in z izvrstnim učinkom podpira operacije prodira jočih nemških oddelkov. V zadnjih dneh so nemška letala ponovno uspešno bombardirala zbirališča sovražnikovih čet in motoriziranega orožja ter prometne zveze v sovražnikovem zaledju. Pri teh napadih je sovražnik ponovno utrpel hude izgube ljudi in materiala. Na drugi strani pa sovjetska propaganda širi bombastične vesti o napadih sovjetskega letalstva na vzhodno, severnovzhodno in srednjo Nemčijo v noči na torek. V nemških vojaških krogih pripomin-njajo, da ti sovjetski letalski napadi niso niti najmanjšega vojaškega pomena. V ilustracijo njihove neučinkovitosti navajajo v tukajšnjih vojaških krogih dejstvo, da je bilo pri teh sovjetskih nočnih letalskih napadih vrženih na nemško ozemlje vseh skupaj 29 rušilnih in 50 zažigalnih bomb. Kar se tiče sovjetskih vesti o »velikih požarih«, ki naj bi bili izbruhnili v napadenih nem-škh mestih, pripominjajo v pristojnih nemških krogih, da v mestih, ki jih navaja sovjetska propaganda, ni izbruhnil niti en požar.
Berlin, 29. avg. s. V noči na 27. avgust so nekatera sovjetska letala, kakor je bilo ob svojem času javljeno, izvršila polete nad vzhodno in severno Nemčijo. S sovjetske strani so izdali neposredno za tem izredno poročilo, v katerim so med drugim trdili, da so bili v Berlinu, Gdansku in Konigsbergu, kakor tudi v celi vrsti drugih mest vzhodne in severne Nemčije povzročeni veliki požari. Iz nemškega vojaškega vira javljajo, da je neuspešnost teh sovjetskih motilnih poletov nad nemškimi ozemlji jasno razvidna iz dejstva, da je bilo na 16 krajev odvrženih samo 29 rušilnih bomb in okrog 50 zažigalnih bomb. Nadalje velijo, da niso v nobenem izmed mest, ki jih navajajo sovjetska poročila izbruhnili nobeni požari.
Odbit letalski napad na Helsinki
Helsinki, 29. avg. s. V pretekli noči je bila v Helsinkih letalska vzbuna, ki je trajala nad 4 in pol ure. V več navalih so sovjetski napadalci spustili na mesto tovore rušilnih in zažigalnih bomb različnega kalibra, ki so povzročile silovito protiletalsko reakcijo. Posebni zaščitni oddelki so se spravili takoj na eašenje požarov. Davi je bila nova kratka letalska vzbuna, ki jo je povzročil sovražni izvid-ni polet brez nadaljnjih oosledic.
Helsinki, 30. avg. d. Uradno javljajo, da je sovjetsko letalstvo v petek ponoči ponovno napadlo finsko prestolnico. Sovražnikova letala so se približala mestu v več zaporednih valovih in je letalski alarm trajal več ur.
Nadaljnje podrobnosti o sovjetskem letalskem napadu vsebuje včerajšnje finsko
vojno poročilo pravi, da je napad izvršilo približno 65 letal, ki so se približala mestu v več ločenih skupinah. Učinkoviti zaporni ogenj finskega protiletalskega topništva pa ie večino napadajočih sovjetskih letal prisilil k umiku še pred mestom. Samo nekaj posameznih sovražnih letal se je prebilo do mesta, kjer se letala metala mine in zažigalne bombe. Napad na finsko prestolnico se je pričel kmalu po polnoči. Po doslej znanih podatkih je bilo med civilnim prebivalstvom 5 oseb ubitih, približno 20 pa ranjenih. V mestu je izbruhnilo nekaj požarov, na nekaterih poslopjih pa je bila povzročena gmotna škoda .
Dvomljivi Churchillov! uspehi
Rim, 29. avg. s. »Daily Herald« posveča uvodni članek Churchillovemu povratku. V tem članku pravi najprej, da je minister : a informacije B enden Bracken podvzel v tisku in po radiu vse, da bi spremenil Churchillov povratek v čim bolj popularen dogodek. »Daily Heraldu« pa se zdi, da bi bila minister za Informacije in ž njim celotni kabinet polagoma že lahko spoznala, da se okus britanskega javnega mnenja ne opira na trivijalno čenčanje okrog ChuT>-chilla in njegovega moskovskega potovanja. Ljudstvo hoče imeti dobrih vesti z bojišč, a zdi se, da jih bo še lačno in da ne bo moglo zadostiti temu svojemu legitimnemu apetitu. Treba bi bilo dejstev, nc pa proslavljanja Churchilla zavoljo njegovih razgovorov z Moskvo, ki jih hočejo predstavljati kot nekakšen preludij za pravo in resnično vojaško akcijo. Medtem ko je Stalingrad v hudi nevarnosti, medtem ko se vsa Rusija maje pod udarci osi in medtem ko postaja bo:ba na vzhodni fronti za vse zaveznike skrajna nevarnost, je govorenje o oblekah, ki jih je Churchill nosil, in o smotkah, ki jih je kadil, popolnoma neumestna zadeva. Dejstva ln ne besede, je klic javnega mnenja v tej uri. Churchill je dvakrat obiskal Roosevelta in enkrat Stalina in vsakokrat so o njegovih potovanjih govorili kot o zgodovinskih potovanjih. S tem govoričenjem o Churchil-lovih zgodovinskih dejanjih postajamo počasi smešni. V sami Angliji bi bilo treba napraviti še mnogo drugega, da bi se vojni napori še bolj koordinirali. Treba bi bilo poskrbeti za to, da bi se žrtve enakomerno razdelile in da bi se iz prometa odstranili špekulanti ter dobičkov željni prekupčevalci, ki zavirajo in sabotirajo ljudske vojne napore.
Ankara, 29 avg. s. O priliki svojega potovanja v Moskvo se je angleški ministrski predsednik ustavil v Teheranu, da bi se posvetoval z vojaškimi poveljniki in civilnimi oblastmi dežele. Iz vesti, ki so sedaj prispele o tem obisku je razvidno, da je njegova navzočnost v Teheranu povzročila razne sovražne manifestacije, ki so imele za posledico tudi številne policijske intervencije. Na drugi strani pa je tudi dejstvo, da se šah ni podal na letališče k Churchillovemu sprejemu in da se je moral ta omejiti samo na kratke, povsem ceremoni-jalne sestanke z iranskimi oblastmi, najboljši dokaz o napetem stanju, ki vlada ta čas v iranski prestolnici.
Letalski napadi na angleška mesta
Velike izgube angleškega letalstva
Berlin, 3. avg. d. Skupine lahkih nemških bojnih letal so v petek v opoldanskih urah učinkovito napadle dve mesti na ju-gozapadni angleški obali. Kakor javljajo s pristojnega nemškega vojaškega mesta, so nemška letala sipala bombe vseh kalibrov na izbrane objekte. Eksplozije bomb so pognale v zrak veliko občinsko oskrbovalno podjetje v enem izmed napadenih mest. Istočasno je več nemških letal bombardiralo britanski luki Bristol in Cardiff. V Cardiffu je nastala po bombnih zadetkih huda eksplozija v velikem industrijskem podjetju, ki ga je nato zajel požar. Tudi v noči na soboto so nemška letala nadaljevala napade na Anglijo in v prvi vrsti bombardirala sovražnikovo pristaniško mesto Sunderland na severnovzhodni angleški obali.
Berlin, 30. avg. d. Dodatno k včerajšnjemu nemškemu vojnemu poročilu, ki orne nja motilne sovražnikove letalske napade na kraje južne in jugozapadne Nemčije v noči na petek, javljajo z nemškega uradnega mesta, da se je po naknadnih ugotovitvah število javi jenih sovražnikovih letaj, ki so bila v teh akcijah sestreljena, nad nemškim ozemljem, zvišalo od 32 na 36. V motilnih napadih nad Nemčijo je po računih pristojnih nemških vojaških ekspertov sodelovalo 230 do 250 britanskih letal. V pristojnih nemških krogih še pripominjajo, da so bili izvršeni napadi v vojaškem pogledu docela neučinkoviti in da. je sovražnikovo letalstvo naletelo, kakor se vidi iz višine izgub, na izredno učinkovite obrambo nemškega protiletalskega topništva in nočnega lovskega letalstva.
Boji na Novi Gvineji
šanghaj, 30. avg. d. Semkaj prihajajo le skromna poročila o vojaškem položaju na Novi Gvineji, kjer so se pred dnevi izkrcale japonske čete na rovih oporiščih v zalivu Milno. Uradna poročila, ki so bila objavljena v Melbournu v petek in soboto v zavezniškem glavnem stanu, samo kratko omenjajo, da se borbe okrog zaliva Milno nadaljujejo. Avstralska poročila še pripominjajo, da so japonske in zavezniške čete neprestano v stiku. O obsegu japonskih sil, ki so bile Izkrcane na novem oporišču na Novi Gvineji, pa se doslej niso zvedele nobene podrobnosti. Poluradni avstralski viri zatrjujejo, da so bile opažene v bližini zaliva Milno nove japonske vojne ladje. Ker je vreme skrajno neugodno, zavezniška iz-vidniška letala niso mogla odkriti nadaljnjih japonskih parnikov s transporti čet, računajo pa v Avstraliji, da so zadnje dni Japonci, izkoriščajoč slabo vidljivost zaradi neugodnega vremena, spravili v zaliv Mil-
no nova vojaška ojačenja. Opažene japonske vojne ladje so bile vsekakor kot spremljevalke dodeljene japonskemu konvoju transportnih parnikov. Neko avstralsko poročilo pravi, da so zavezniška letala poskušala napasti japonske vojne ladje, da pa je napad ostal brezuspešen zaradi ugodnih vremenskih pogojev.
Mednarodna filmska
razstava v Benetkah
Rim, 30. avg. d. Danes je bila v Teatro San Marco v Benetkah otvorjena X. mednarodna filmska razstava. V njenem < ,cvi-ru so določene tudi posebne predstave za oborožene sile in sicer se bo predvajal italijanski film »Trije mladi orli«. Temu italijanskemu filmu bo za oborožene sledil film nemške proizvodnje pod naslovom »Veliki kralj«. Na letošnji mednarodni filmski razstavi je prvikrat zastopana tudi Hrvatska z dvema filmoma kulturne vsebine.
anska nedelja
Ljubljana, 29. avgusta.
Astronomsko poletje se konča s prvim septembrom ,toda letos hoče očividno obdržati polno veljavo tja do svojega koledarskega roka (do 23. septembra). Sonca in vedrine imamo kakor le redko katero leto. Noči so hladne, dnevi vroči, razlike v temperaturi so kar nenavadne. Poglejmo samo na termometer zadnjih dni: v petek zjutraj je beležil 10.9° C, čez dan pa 30° C. Potem je nastopila hladna, jasna noč in v soboto zjutraj je beležilo živo srebro komaj 10° C. a čez dan se je povzpelo kar na 31.4° C! To je bil eden izmed najbolj vročih dni letošnjega splošno prav toplega poletja. Poslednjič pred je beležil toplomer 31° C dne 26. julija, prej pa sta bila tako vroča samo še 7. in 3. julij, ko ie toplomer v Zvezdi nameril 31.4° in 31.5° C.
V soboto je bilo vroče vse do mraka, ko so se vračali poslednji kopalci in sprehajalci na svoje domove. Potem je nastopila noč z blažilnim hladom. Nedeljsko jutro je bilo nekoliko megleno, sveže, toplomer je kazal 12° C. Kmalu se je megla razblinila in dobili smo spet krasno nedeljo, solnčno in jasno. Že zgodaj dopoldne je hitela mladina k vodam, popoldne pa so se požurili še ostali, ki ne marajo zamuditi blagodati solnca. Vrtnarji si pa dajo mnogo opravka po svojih gredicah in si žele nekoliko moče.
Prizanesite nasn
z ribarnicami!
Pred leti je bilo veliko veselje med riba-ricami in sploh krščenicami, ki ribajo pode in škiafe pa tudi kruh za drobtine, testo za ribano kašo in sir ter podobne dobrote, še posebno ponosni so bili pa po Krakovem in Trnovem, kjer na veliko, a prav fino ribajo zelje in repo — ko so zvedeli, da jim je mestna gospoda ustanovila »ribarsko društvo«, kakor so mesarji že imeli svojo mesarsko zadrugo. To je bilo pa zafrkavanj na obeh straneh Gradaščice. ker so dobile svojo organizacijo ribarice in ribarji zelja, ribič: pa že davno več niso imeli svojega ribiškega ceha in so samo za procesijo hodili za svojim ribiškim banderom.
Zdaj pa beremo, da je mestna občina sezidala ribarnice, kjer naj bi menda žabarji in ribiči ribali zelje in kašico ter drobtinice, namesto da bi se malo pobahali s svojimi ribami in dobro prodajali žabje krake, morda še bolje kakor mesarji prodajajo meso v svojih mesnicah. Prišlo je že tako daleč, da bo morala mestna občina postaviti tistim, ki mesarijo naš ljubi jezik, velike — mesarnice, mi bomo pa občudovali in radi hodili v prelepe nove ribnice ter še nadalje pleli našega jezika plevel kakor ubogi k meti č svojo zadnjo njivico. Zato tudi ne bomo hodili v ribnice po polžastih
stopnicah, temveč po polževkah, ki so zavite kakor polževe hišice ali polžalke. Pridno še nadalje lovimo divje kozle in ne ko-zlarimo, lovimo zajce in ne zajčarimo, lovimo ptice in ne ptičarimo, lovimo ribe in ne ribarimo v Ljubljanici ali v na ribah bogati Ribnici, zato pa tudi ne šušmarimo in ne mesarimo našega lepega jezika!
A. G.
Rdeči križ poroča:
V	tajništvu Poizvedovalnega urada, Pu-harjeva 2/1, naj dvignejo pošto iz Srbije:
Ažman Marija, Ačimovič I. Done, Ark Josip, Banko Stanko,, Bogojevič Desanka, Bulatovič M. Vuko, černe Kari, Cerne Ljubo, Dimnik Josipina, ing. Dimnik Stanko, Grobelnik Gustav, Gustinčič Ema, Hrehorič F., Jurca Branka, Jarec Ida, Janžekovič dr. Janez, Janežič Boža, cand. med., Kranjc Slavka, Koder Vida, Kambič Sonja, Kuret Ivanka, Kovačič Minka, Krnič M., prof., Kolarovič Marjeta, Kasum Marko, Kettner Emilija, Kregar Josip, Knez Zinka, Lap Matej, Lah Rajka, Lipša Marija, Mravljak Ivan, Maver Slavica, Magolič Ludvik, Mavric Marija, Mišič Milan, Memedovič Mina, Nendl Dušan, Nendl Hile, ing. Ot&hal Josip, Pahor Lenči, Ponikvar Branko, Priv-šek Hinko, Petrovič Ivan, Polič Zoran, Pls-tan Bogomir, Popov Boris, Porekar Gusta, Pehani Angela, Pejcha Marjan, Pire Martina, Popovič Vera, Porekar Mladen, Porekar Justa, Požar Ivanka, Prelog Franc, P.upnik Kristina, Rakušček Vinko, Ravljen Jelka, Rupnik Kari, Roganovič MUeva, Se-lan Kristi, dr. Sajevec Julka, Stross Marija, Stefanovič Mia, Smole Alojz, Stopar Anton, Stross Bedrich, Stritih Franc, Simonič Zdravko, Sajovic Lovro in Tone, Tominšek Josipina, Tehavec Mimica, Teršan H., Vr-tačnik Silva, dr. ing. Vidmar Milan, Vol-čanšok Josipina, Wolle Vikica, Zagorjan Stana, Zertuš Cecilija.
V	tajništvu urada naj se javijo:
Rudolf Marija, Rado Lah, Sever Jo3ip
Ivan (Pod gozdom 4), Mihelčič Mara, Vo-kovič Andjela, Basin Julijana.
Za dopisovanje s civilnimi vojnimi inter-niranci v taboriščih se dobe pri poizvedovalnem uradu I. R. K. — Puharjeva 2/1 — posebne dopisnice z odgovorom po ceni 25 cent. za komad.
Naše gledališče
DRAMA
Sreda. 2. septembra, ob 17,30: Človek, ki je videl smrt. Izven. Znižane cene od 10 lir navzdol.
Sobota, 5. septembra, ob 17,30: Zaljubljena žena. Izven. Znižane cene od 10 lir navzdol.

M?a ftiiš angleškim prebivalstvom
vojaki
I!!
Rim, 28. avg. s. Zadeva z ameriškimi sodišči za ameriške vojake na angleškem ozemlju je znana, kakor so znane tudi trpke ugotovitve v nekaterih angleških krogih spričo te, gotovo ne zadnje koncesije Angležev vdornemu duhu ameriškega imperializma. Koncem koncev pa Američani vendar niso vsega krivi. Ako pustimo na strani imperializem, so bili po vesteh iz Londona v resnih skrbeh zaradi vedenja svojih vojakov v Evropi. Znano je poleg mnego drugega, da so razne kaste, iz katerih obstoja ameriška vojska, med seboj teRmc vale v neplemenitem tekmovanju pri vzbujanju nemirov, silnih pretepov, bolj ali manj krvavih spopadov v močno vinjenem stanju. O vedenju »nadvse civiliziranih ame-
Tokio, 30. avg. d. Iz glavnega stana japonske ekspedicijske armade na Kitajskem javljajo, da je bilo tamkaj objavljeno poročilo o uspehih japonskih sil proti čungkinškim četam v pokrajinah Če-kiang in Kiangsi v času od 15. maja do 15. avgusta. Iz objavljenega poročila je razvidno, da so znašale sovražnikove izgube v tem razdobju 35.000 mož. 12.000 čungkinških vojakov je bilo pri očiščevalnih operacijah ujetih. Obilica vojnega plena na očiščenem terenu, ki so ga zasedle japonske čete, je razvidna že samo iz ogromnega števila zaplenjenih ročnih granat, ki presega četrt milijona. Med drugim orožjem so Japonci zaplenili nad 10.000 pušk, 85 metalcev min, 30 še docela uporabnih topov, mnogo vsakovrstnega manjšega orožja, velikanske količine mu-nicije in več sto stotin plinskih mask, kakor tudi obilico vsakovrstnega drugega vojnega materiala.
Trgovinska pcgo&fsa
MansSžukua in Nemčije
Hsingking, 30. avg. d. Včeraj je bila podaljšana trgovinska pogodba med Mandžu-kuom in Nemčijo do novembra naslednjega leta. Protokol o podaljšanju trgovinske pogodbe sta v soboto podpisala za man-džursko vlado zunanji minister Veihuan-thung in nemški poslanik pri mandžurski vladi dr. Wagner. O priliki podpisa sta oba diplomata ugotovila, da postajajo od-nešaji mel obema državama od dneva do dneva bolj čvrsti.
Nazadovale forrralnstnosti v šanghaju
šanghrj, 29. avg. s. šanghaj. ki so ga do začetka vojne, ne brez upravičanesti, imenovali vzhodnoazijsko metropolo zločina, postaja naglo disciplinirano in varno sredice z majhnimi številkami zločinov. Od preteklega novembra do julija je število zločinov od 4000 padlo na okrog 1700. Najbolj se to zboljšanje kaže pri najtežjih zločinih. Ta poiav ie po velikem delu posledica tako zvanega sistema »Paoča«, po katerem mora vsak Kitajec, ki ne biva stalno v mestu, prijaviti dva poroka, ki sta odgovorna za vsak njegov prekršek zakonov. V ddseku, ki je pod nadzorstvom italijanskega bataljona »San Marco«, so številke o zločinih v resnici malenkostne in sicer po zaslugi doprinosa italijanskih mornarjev v korist javnega reda.
...................
Inserirajte v »Jutru«
riških vojakov« so v ostalem dobro poučeni oni državljani in državljanke Anglije, ki so in še sprejemajo ameriške vojake v goste. Zdi se, da je ameriška vlada zaradi tega skušala kaj ukreniti, da ne bi prišlo do hujšega.
Ameriški vojni svet se je sestal prvič včeraj na angleškem ozemlju v Londonu in je odobril neke vrste "vojaški zakonik za ameriški ekspedicijski zbor z zelo hudimi kaznimi. Za zločin vohunstva, umora ali kakršnega koli nasilnega dejanja, ki ga store ameriški vojaki, je .predvidena smrt z obešenjem, drugi zločini kot nedisciplina ali upor se kaznujejo z ustrelitvijo in z degradacijo, plenjenje in tatvine pa se kaznujejo z dosmrtno ječo.
čeprav še priznajo nujnost vojnega stanja, ni mogoče reči, da bi bil ta vojaški zakonik za rabo izven ameriškega ozemlja, dokaz zaupanja v dobro vedenje ameriških vojakov vseh vrst orožja. Treba je priznati, da se novo pravo Amerike naslanja očitno na zdravo izkušnjo. Kljub temu vsa stvar ni brez humorja. Doznava se, da je neki laburistični poslanec vložil interpelacijo s protestom proti zgoraj omenjenim strogim kaznim, zatrjujoč, da se z ameriškim vojakom v Angliji 3trožje ravna kot z angleškim. Ta interpelacija je pač neprimerljiv dokument kočljive angleške občutljivosti.
Berlin, 27 avg. u. poslanec spodnje zbornice Barthelett, znani britanski novinar, je objavil v »Timesu« pismo, v katerem se silno pritožuje nad življenjem ameriških vojakov na angleških tleh. Zlasti je nejevoljen nal tem, da ameriški vojaki svojim angleškim tovarišem pravijo »dunquerški zajci«. Pisec dalje omenja, da je videl v neki krčmi ameriškega vojaka, ki si je naročil vrček piva in dostavil: »Toda prinesite mi ga z isto hitrostjo, s kakršno ste odnesli pete iz Tobruka.«
Poslanec zaključuje svoje pismo z zahtevo, naj se taki pojavi zatro v kali, ker so v stanu, da pokvarijo prijateljske in zavezniške odnose med vojskama obeh narodov. (»II Gazzetino« — Venezia).
Zaupnica ženskih fašijev krstna botra delavčevega sina
Zaupnica ženskih fašijev, tovarišica De-vecchi je ponesla h krstu v cerkvi porodnišnice novorojenčka številne delavčeve družine in sicer na željo etaršev.
Delavčevo družino podpira že dolgo časa ženski fašij in s tem, da je prosila pokrajinsko zaupnico, naj ponese h krstu novorojenca, je pokazala čustvovanje in hvaležnost, ki bi si ju morale mnoge družine vzeti za zgled.
Povratek otrok iz obmorske kolonije GILL
1. septembra se bo vrnil v Ljubljano oddelek naših organi/.iraneev iz obmorske kolonije S. Terenzio (La Spezia).
Starši in drugi, ki se jih tiče, naj pridejo ob 12. k sedežu Zveznega poveljstva v ulici Vittorio Emanuele III., št. 28., da sprejmejo svoje došlece.
Z Gorenjskega
V Borovljah so priredili veliko praznovanje nemške delavske fronte. Okrožni delovni načelnik Binder je v navzočnosti raznih predstavnikov izročil 4 borovelj-skim puškarjem odlikovanja za 401etno vestno službo, 18 puškarjev pa je bilo odlikovanih za 251etno službo. Eden izmed odlikovancev je prejel tudi vojni zaslužni križec. Za zaključek so bila športna tekmovanja.
Zamenjava šolskih zvezkov. Zaradi velike potrošnje papirja v vojni je izdal nemški gospodarski minister posebno odredbo glede prodaje šolskih zvezkov. Za novo šolsko leto se bodo prodajali šolski zvezki tistim, ki predložijo stare zvezke z žigom šolskega vodstva. Nadalje lahko nakupi šolske zvezke šolsko vodstvo samo ali mladinski zavod ali zasebnik, ki se izkaže s potrdilom, da je nabava zvezkov za pouk v resnici potrebna.
ŠPORT
Uspela premiera v športnem bazenu
V soboto popoldne je bila v kopališču Ilirije prva plavalna prireditev, in sicer za mladino, na kateri je startalo okrog 50 tekmovalcev obojega spola
S
ts štaierske
Nesreče. V Limbušu je velik pes napadel triletno kmečko hčerkico Eriko Gutvval-dovo. Ogrizel jo je po obrazu in ji nevarno poškodoval levo oko. — 21 letni delavec Jožo Tratnik je v neki mariborski tovarni padel v globino in se nevarno poškodoval. Nadalje je v Mariboru padla 27 letna Albina Frasova in se poškodovala na nogah. 34 letni Hubert Požarnik iz Slovenske Bistrice je padel tako nesrečno, da so se mu pretresli možgani in je dobil nevarne notranje poškodbe. Pri Zgornji Kungoti se je pri padcu nevarno poškodoval 39 letni Erik Lassig. Vsi ti poškodovanci so bili prepeljani v mariborsko bolnišnico.
Dva okrožna zbfh-a. V Trbovljah je bil sklican zbor vseh uradnikov in nameščencev državnih, občinsk h in Heimatbundo-vih uradov trboveljskega okrožja. Govorila sta okrožni vodja Eberhardt in vladni svetnik dr. Frohner. Podobno zborovanje je bilo sklicano v Brežicah, kjer sta govorila okrožni vodja S\voboda in narodno-politični referent dr. Carstanjen.
Iz Hrvatske
Sloga med katoliškimi in muslimanskimi Hrvati, prejšnjo sredo so v Banji Luki podžupan Božidar Jovič in 10 članov mestnega sveta prevzeli svoje funkcije. Pri tej priliki se je razvila prisrčna manifestacija sloge katoliških in muslimanskih Hrvatov. Ko so bili novi občinski svetniki zapriseženi, je spregovoril veliki župan in nagla-sil, da Banja Luka prvikrat v zgodorhii dobiva mestni svet, kakršen ustreza željam vseh meščanov in prospehu hrvatskega naroda. O pomenu tesnega sodelovanja katoličanov in muslimanov v Hrvatski sta govorila še novi podžupan in pa župan Ha-lidbeg Džimič.
Radio Ljubljana
PONEDELJEK, 31. AVGUSTA 1942/XX
7.30: Pesmi in napevi. 8.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 12.20: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Koncert Tria Prek. 13.00: Napoved ča?a; poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih sil v slovenščini. 13.25: Re-produciran koncert. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.15: Koncert radijskega orkestra vodi dirigent D. M. Šijanec (sodeluje sopra nistka Valerija Ileybalova). Operna glasba 1445: Poročila v slovenščini. 17.15: Lahko glasbo vodi dirigent Pctra.!ia. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Lahka glasba. 20 00: Napoved časa; Poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Vojaške pesmi. 20 45: Orkester Cctra. vodi dirigent Barzizza. 21.25: Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Šijanec. sodelujeta sopra nistka Pavla Lovšctova in basist Tone Petrovčič. Pesmi in napevi. 21.55: Operetno glasbo vodi dirigent GaH-lino. V odmoiru: Predavanje v slovenšščini. 22.45: Poročila v slovenščini
Najvišje cene na ljubljanskem živilskem trgu
Ljubljana, 29. avgusta
Po dogovoru z zastopnicami in zastopniki konsumentov, pridelovalcev in prodajalcev je mestni tržni urad Visokemu ko-misariatu spet predložil najvišje cene za tržno blago v Ljubljani ter jih je ta odobril.
Z odlokom št. VIII/2 št. 4191/21 Vis. komisariata za Ljubljansko pokrajino veljajo za Ljubljano določene najvišje cene od ponedeljka 31. avgusta 1942-XX zjutraj dalje do objave novega cenika.
Najvišje cene, ki je Po njih dovoljeno v Ljubljani prodajati v ceniku navedeno blago in ga plačevati, so naslednje:
Zelnate glave na drobno 2 L; zeljnate glave na debelo 1.50 L; kislo zelje 4 L; ohrovt 2.50 L; repa 0.75; kisla repa 2 L; buče 1 L; bučke 3.50 L; kumare 2.50; kumarice za vlaganje, večje, ki jih gre na kg 30 4.80 Lire; glavnata solata 3.70 Lire; endivija 3 L; radič 3 L; mehka špi-nača 4 L; trda špinača 3 L; karfiola brez listov 5 L; rdeča pesa 3 L; rdeči korenček brez zelenja 3 L; peteršilj 4 L; zelena 4 L; šopek zelenjave za juho 0.25 L; rumena koleraba 1.50 L; kolerabica 2.50 L; črna red-kov 1.50 L; redkvica 3 L; čebula 2 L; ša-
lota 4 L; česen 7 L; paradižniki 2.30 L; zelena paprika 5.30 L; osnaženi hren 4 L; krompir 2.25 L; namizna jabolka 4 L; jabolka za kuho 3 L; hruške I vrste 5 L; hruške II vrste 4 L; slive in češplje 4 L; breskve 6 L; liter svežih bezgovih jagod 3 L; kilogram suhega lipovega cvetja 18 L; liter lisičk 3 L; jajca 2 L komad.
Kjer ni posebej naveden liter, veljajo cene za kilogram. Opozarjamo pa. da vse te cene veljajo samo za blago, pridelano v Ljubljanski pokrajini, ker je za iz drugih pokrajin uvoženo blago v veljavi cenik za zelenjavo in sadje št. 20 na rumenem papirju. Posebno pa opozarjamo prodajalke in prodajalce, da mora biti po teh cenah naprodaj vse blago zdravo, otrebljeno in v takem stanju, kakor je opisano v ceniku. Vsa povrtnina mora biti snažna in oprana, vendar pa ne več mokra, pač pa sveža.
Vse te najvišje dopustne cene m tudi vse nižje cene morajo biti vidno označene pri vsem v ceniku navedenem blagu ne samo na Vodnikovem in Pogačarjevem, temveč tudi na živilskih trgih v Mostah, na Viču, na Sv Jakoba trgu in v Šiški, enako pa sploh pri vseh prodajalkah in prodajalcih po vsej mestni občini ljubljanski
Ljubljana, 30. avgusta
Prav za prav včerajšnja popoldanska plavalna prireditev v športnem kopališču Ilirije ni bila otvoritvena v letošnji sezoni, saj smo že teden dni prej prisostvovali izbirnim tekmam za pokal Scarioni, toda ne glede na to moramo priznati, da je šele včerajšnji miting nudil sliko onih športnih borb, ki smo jih bili vajeni gledati nekoč v tem plavalnem bazenu. Konkurenca, ki jo je razpisal športni odbor zaradi propagande plavalnega športa med mladino, je bila gotovo čisto krajevnega značaja in omejena samo na najmlajše moči v tej nekoč tako bohotni športni panogi pri nas, toda kljub temu je kopališče Ilirije včeraj popoldne spet zaživelo kakor v nekdanjih časih. Množice gledalcev so z napeto pozornostjo sledile sporedu in od točke do točke z večjo napetostjo zasledovale potek posameznih odločitev. Bilo jih je malo in komaj zaslužile so burni odmev, ki so ga imele med kopalci, toda bili so vendarle uspehi in — recimo tako — tudi neuspehi v športnih tekmovanjih in zato — ter predvsem iz tega razloga — je bilo toliko navdušenja in tudi priznanja vsakemu izmed nastopajočih, ki so v res lepih borb<.h zasedli najboljša mesta. In tudi vreme je bilo nebeško lepo.
Zdaj pa o dogodku samem! Športni odbor pod pokroviteljstvom CONI-a je za včerajšnjo soboto razpisal mladinsko plavalno tekmo, za dečke in dekleta, za plavalce vseh društev ali izven njih, z namenom, da bi dal novega duha plavalcem naraščaja in ga spet pritegnil v športno borbo, brez katere uspehov ni za še tako vztrajnega plavalca. Odziv na njegovo vabilo je bil nadvse razveseljiv; zglasilo se je okrog 50 mladih pristašev te najbolj zdrave športne panoge, med njimi največ članov GILL-a, razen njih pa ne mnogo manj številnih zastopnikov plavalne šole Ilirije in — čujte in strmite — zelo krepka četa plavalcev iz Viča, ki je to pot prestala svoj krst v vodnih športih. Nekaj dobrih moči je poslal na tekmo tudi Ljubljanski športni klub, tako da je bilo taborov, ki so imeli vsak čas svoje ljubljence v vodi, kar dovolj. Tako je prišlo, da je bila vsaka točka napeta, odtod nam je ostala mična slika o dveurnem razgibanem športnem sporedu v kopališču Ilirije.
Na tekmovanje so smeli samo plavalci do 17. leta, kar pomeni, da so se uvrstila pred nami sama nova imena, mladi borci za plavalno kariero, ki so šele okusili prva zadoščenja ali razočaranja na poti do uspehov v športu. In vendar so se že med njimi pokazali nekateri v prav dopadljivi luči. Glavna točka dnevnega reda je bil gotovo finale na 100 m prosto, kjer sta se skoraj do zadnjega zamahljaja dajala za najboljše mesto predstavnika obeh najmočnejših ekip v bazenu — plavalne šole Ilirije in GILL-a. Prav do zadnjega se ni dalo reči v naprej, kdo bo zmagovalec, in šele tik pred ciljem se je Miklič — tudi zmagovalec v izbirnih tekmah za pokal Scarioni — otresel nevarnega Mikeša iz Ilirije in prinesel GILL-u celih šest točk. Zelo lepa je bila tudi borba v odločilni fazi na 50 m prsno za dekleta, kjer se je izkazala — imeli smo privid, kakor da gledamo Wernerjevo iz nekdanjih dni — kot očitno najboljša učenka plavalne šole Meta Lešnikova, ki je tudi odločilno preskušajo prestala skoraj sama zase in
»Dnevni red" štev. 7
Nova številka oficielnega glasila GILL-a »Zgodovina vseh dob dokazuje, da posveča vsak narod, ki mu je sojena slavna in srečna bodočnost, največjo skrb vzgoji svoje mladine. Kjer je mnogo dobro urejenih šol, kjer se dvigajo zavodi in vsakovrstne druge prosvetne ustanove, kjer sprejemajo mladino prostorne telovadnice, lepi stadioni in zdrava športna igrišča, tam so položeni zdravi temelji za državo, ki si v teh prizadevanjih pripravlja zmerom srečnejšo bodočnost . . .«
». . . to je stavek iz zadnje (7.) številke »Dnevnega reda«, oficielnega glasila ljubljanskega GILL-a, ki nam je ostal v spominu, ko smo prelistavali 32 strani obsega-jočo najnovejšo izdajo tega propagandnega mesečnika za našo mladino, številka, ki je opremljena s serijo krasnih slik, deloma pokrajinskih, pa tudi umetniških privlačnosti Ljubljane, deloma pa o živahnem udejstvovanju GILL-ove mladine doma ln sedaj v letni dobi tudi na počitnicah po Italiji, vsebuje med drugim zanimive prispevke iz legend in zgodovine o slovenski zemlji, o kulturnih manifestacijah evropske mladine v Firenzi in o problemu vzgoje mladine pri velikih narodih. Posebno zanimivi so kratki sestavki z izvirnimi spomini na letošnja letovanja GILL-ovcev po
Objave
Produkcija gojencev šole Glasbene Matice v mali Filharmonični dvorani bo dre-vi ob pol 7. uri. Nastopilo bo 24 gojencev, ki so obiskovali pouk v počitniških mesecih in sicer v klavirskem oddelku pri učiteljih Boži Cernivčevi, Olgi Kolariče-vi, Emiliji Dernovškovi, Piji Lipovškovi, Silvi Hrašovčevi, Soncu in Marti Bizja-kovi. V violinskem oddelku pri Jurju Gregorcu, Karlu Pahorju in Karlu San-cinu ter v oddelku za čelo gdč. Karole Je-rajeve. Spored produkcije obsega 24 točk in se dobi v Knjigarni Glasbene Matice za tri Lire. Spored velja obenem tudi kot vstopnica. Starše in mladino vabimo k nocojšnji produkciji.
Vpisovanje v šolo Glasbene Matice se začne jutri v torek, dne 1. septembra in traja do vštevši petka 4. septembra t. 1. Dnevno se sprejemajo stari in novi gojenci od 9—12. in od 15.—17. ure v pisarni Glasbene Matice v Vegovi ulici št 7. Ker se bo reden pouk začel že 7. septembra, prosimo starše, da vpišejo mladino takoj prvi dni na zavod, da bo mogoča v soboto dne 5. septembra razdelitev posameznim učiteljem in določitev urnika Vsa pojasnila daje pisarna Glasbene Matice.
brez prave konkurence. Tretji finale popoldneva so odplavali dečki na 50 m prsno, kjer se je — prav tako daleč pred ostalimi postavil predstavnik ilirijanske šole Leon
Brden.
Tehnični rezultati
Nekaj podrobnosti o poteku tekmovanja se da razbrati tudi iz suhih številk sodniškega zbora, ki je v glavnem zabeležil in overil naslednje:
Dečki: 50 m prsno — I. predtek: 1. Brden Leon (plavalna šola) 43.7. 2. Troha Aleksander (GILL) 51.3, 3. Baje Oton (LŠK) 53.1. — H. predtek: 1. Herzog Miran (p.š.) 54.8, 2. Blumauer Robert (LŠK) 56.8. 3. Loretto Fr. (GILL) 59.3. — in. predtek: 1. Neviero Ferdo (GILL) 56.2. Ostala dva plavalca diskvalificirana. — IV. predtek: 1. Kobal Janez (LŠK) 54.4, 2. šircl Joško 55.1, 3. šifrer Franc (GILL) 1:15.1.
Finale: 1. Brden (p.š.) 44.4. 2. Troha (GILL) 50.4. 3. Kobal (LŠK) 54, 4. Herzog (p.š.) 54.3, 5. Baje (LŠK) 55 sekund.
Dekleta: 50 m prsno: I. predtek: 1. Lešnik Meta (p. š.) 52.9. 2. Lončar Ljudmila (GILL) 1:15.2, 3. Jereb Ana (GILL) 1:19.3.
—	II. predtek: 1. Ragusa Sonja 1:00.4, 2. Vehovec Sonja 1:01.5, 3. Zupančič Vida (vse tri GILL) 1:03.3.
Finale: 1. Lešnik (p.š.) 53 sek., 2. Veho-vcc 1:04. 3. Zupančič 1:05, 4. Ragusa (vse tri GILL) 1:11.2.
Dečki: 100 m prosto: I. predtek: 1. Mi-keš Jože (p.š.) 35.5, 2. Hočevar Rado (p. š.) 38.5, 3. Kramer Rinaldo (GILL) 48.3.
—	II. predtek: 1. Verovšek Miha 43.8, 2. Križanec Nikolo (oba p.š.) 45.2, 3. Tome Br. (Vič) 57.3. — III. predtek: 1. Omahen Tomaž 56.6, 2. Ločnikar Lojze 1:04.6, 3. Verbič Zlato (oba Vič) 1:05.9. — IV. predtek: 1. Slana Ivo (Vič) 51 sek., 2. Ban Vinko (GILL) 52.3, 3. Zavašnik Dušan (Vič) 59.4. — V. predtek: 1. Miklič Edo 37.2, 2. Sešek Giinter 55.7, 3. De Gregorio (vsi trije GILL) 57.4.
Finale: 1. Miklič (GILL) 35.4. 2. Mikeš 36.1, 3. Hočevar 40.2, 4. Verovšek 45.3, 5. Križanec (vsi p.š.) 4S.7.
V skupni oceni po najboljših mestih v vseh treh konkurencah je zbrala največ točk plavalna šola, in sio^r 26, nato pa sledijo GILL-ovci s 23 in LSK-ovei s 7 točkami, medtem ko je Vič pri vsej požrtvovalnosti moral oditi lirez vsakega priznanja v pikah.
Organizacija prireditve, ki se je brez škode začela nekoliko manj točno, je pa že kazala obrise resnega športnega nastopa, je bila v rokah Športnega odbora pod vodstvom ljubljanskega CONI-a odn. njegovega podzaupnika dr. Ferorellia, ki so mu stali ob strani člani domačega zbora plavalnih sodnikov odn. časomerilcev. Po končanem tekmovanju je zastopnik CONI-a razglasil rezultate in razdelil darila, dva pokala za moštva in več praktičnih daril za posameznike, ki so prišli na najboljša mesta. Miting je bil končan v pičlih dveh urah v zadovoljstvo vseh, ki so mu prisostvovali. in je le škoda, da že jesen trka na duri in se bo treba zdaj pa zdaj posloviti od prijetnega okolja, ki obdaja v teh dnevih zmerom privlačni plavalni bazen SK Ilirije.
klimatičnih kolonijah v notranjosti države, predvsem v San Terenzu blizu Spezie. , Zgoščen vpogled v vsestransko delovanje fašistične mladinske organizacije nudijo poročila, med katerimi je zabeleženih nekaj pomembnih izrekov z velike manifestacije evropske mladine na kulturni prireditvi v Firenzi, potem pa podatki o udejstvovanju GILL-ovega vodstva za izpopolnitev organizacije s tečaji italijanskega jezika, z učenjem zbornega petja in podobnim. V tej številki je objavljen tudi razpis za študijske in delavne ustanove Benita Mussolinija, ki jih bodo deležni oni dečki odnosno dekleta, ki bodo razen udanosti organizaciji pokazali tudi največ sposobnosti pri študiju. Obenem z njimi bodo nagrajeni tudi učitelji in učiteljice, ki se bodo izkazali pri delu za GiLL.
H kraju je objavljen, kakor v vsaki številki, še kratek pregled o delavnosti GILL-a v preteklem mesecu, predvsem njegovih uradov za šport in telesno vzgojo, za kulturo in propagando, za zdravstvo in pomoč ter za preskrbo. Zadnja številka »Dnevnega reda« je vredna naslednica dosedanjih publikacij te vrste in bo spet prispevala k razmahu tega mladinskega gibanja v naši pokrajini.
Nekaj drobiža
S— Imenovan je predsednik za evropsko sabljaško federacijo. V zvezi z dogovori med predsednikom CONI-a in nemškim državnim športnim vodjo glede nadaljnjega razvoja mednarodnega športnega življenja je prvi korak storil predsednik CONI-a sam, ki je te dni imenoval na čelo ene izmed evropskih športnih federacij prvega predsednika. Gre za novo se snu-jočo evropsko federacijo za sabljanje, ki bo imela svoj sedež v Rimu m katere predsedstvo je bilo poverjeno Eksc. Paolu Thaon de Revelu. Visoki dostojanstvenik, ki je z navdušenjem prevzel to funkcijo, je bil takoj po prvi svetovni vojni sam aktivni sabljač in se je udeležil tudi an-verške olimpiade, v zadnjih letih pa deluje na športnem področju kot član mednarodnega olimpijskega odbora. Nova sabljaška vrhovna zveza bo nadomestila dosedanjo mednarodno federacijo za isto športno panogo, ki .ie poslovala v Belgiji, bila pa je že od začetka vojne utihnila in praktično že od takrat ne obstoja več.
Nov svetovni rekord Šveda Hagga. Sloviti švedski in svetovni rekorder na srednjih progah Gundar Hagg, ki brani zdaj že skoraj vse svetovne rekorde na srednjih progah, je pred kratkim v stadionu v Stockholmu dosegel novo svetovno znamko in prekosil vse dosedanje na teh razdaljah. V teku na 3000 m je Hagg postavil čas, kakor še nihče na svetu, ki se glasi 8:00.2.
Bučarjev dedek In babica
Po obedu se je vsedel Bučarjev dedek v naslonjač, pritegnil k sebi mizico, zapalil viržinko, zadovoljno potegnil prvi dim in ga z našobljenimi ustnicami nalahno spuščal pioti stropu. Od strani je pogledoval na svojo žeu^ Lenko in opazoval njeno delo. Sedela je za družinsko mizo, jemala v roke posamezne kose nežnega otroškega perila, ga pregledovala in odložila na drugo stran. Ko je odložila zadnji kos, je odvila snežnobel prtiček, prijela svilen, s čipkami obrobljen pajčolan in ga razgrnila po svojem oprsju in čez kolena. Z velo roko, na kateri se je svetil poročni prstan, je gladila to čipkasto mehkobo, kakor da boža po lavendelu dišeče spomine svoje plodovite mladosti ln se blaženo nasmehnila.
Dedek jo je tiho vprašal:
»Kaj bo spet krst v naši družini?«
»špelca je pisala, da pričakuje.«
»Kaj bo spet potrkala štorklja na okno najinega mirnega doma?«
»Saj veš, ata, kako rade pridejo k nama najine hčere, da položijo svoje det3 v tisto zibelko, v katero sem jaz položila vse svoje ctroke. Zibelka, ki se je potakala najini deci, poje pesem tudi najinim vnukom. Milo rri je pri srcu. ko mislim na tiste čase, ko som prvič zibala in drugič in osmič. Vsako dete sva z veseljem sprejela in praznik nama je bil tisti dan in Boga sva zahvalila. Lej, ata, vse sem pripravila za novega zcmljana.' V vso to drobnarijo so bili oblečeni najini otroci in zdaj so še vnuki. To krstno pregrinjalo je bilo odeto čez vse našo otroke in otrok otroke in čez mnoge druge, ki sva jim midva kumovala in teh ni malo. Kadar vse to ravnam in gledam, mi je tudi praznik, praznik najlepših spominov, ki se potapljajo v tvoje in moje življenje.«
»Res je, Alena. Ko te gledam pri delu, vem, da se imam tebi zahvaliti za svojo lepo življenjsko pot, ker si bila vzorna gospodinja, žena in mati.«
»In ti, ata, vzoren gospodar, mož in oče!«
V veži je glasno zaklicalo: »Dedek, babica, ata, mama,« in 2e je vstopila najmlajša hči špelca z dvema otrokoma.
Po prisrčnem pozdravu je dedek odšel na popoldanski sprehod, mati in hči sta se pogovarjali o bližnjih dneh, otroka pa sta šla na vrt, kjer ju jc sprejela teta Bara in jima pripovedovala pravljice in pripovedke.
Dom dedka in babice je bil nad vse prijeten. Vse delo je bilo določeno po urah in minutah, povsod je vladala domačnost, ki sta ji dala pečat dedek in babica.
Oba sta rano vstajala. Dedek je navil ure, potrgal listke na stenskih koledarjih, opravil kletko in kanarčka, potem je pa šel v drvarnico k putkam ln svojemu petelinu, ki je imel popolnoma svoj oddelek. Prinesel mu je zrna, ga pohvalil, da je točno ob uri zapel in mu napolnil koritce. Ko je petelin zobal, mu je dedek pripovedoval po-vestice.
»Saj že veš, kako je bilo s tisto deklico in z njenim petelinčkom. Deklica je bila mlada in rada je spala. Zvečer mu je na-sula koruze in rekla mu je:
»Le glej, da me boš zjutraj pravočasno zbudil, saj veš, da moram k maši. O, petelinček, maše pa ne smem zamuditi. Cel dan mi je mehko in milo pri srcu, ko prepevam:
Je svečke prižigal in meni pomigal; je svečke prižgal, se je meni smejal.
Tako. petelinček, na svatbo te bom povabila, da boš na mizi pred svati. Le zoblji, saj bom kmalu na oklicih.«
Ne bom ti povedal, kako je bilo s tistim petelinčkom, dovolj je, če ti povem, da sta se mežnar in deklica vzela in veselo svatbo sta imela. Mežnar potem ni več pomigal, ko je svečke prižigal, pa tudi petelinček ni več pel...
No, zdaj ti bom povedal o tistem vlaku, ki je pri Sv. Ani iz ravne poti zavozil v breg. Težko je vozil, kolesa so se počasi obračala, lukamatija pa je prosil in puhal:
»Bu-uh pu-ma-gi! Bu-uh pu-ma-gi!«
črni vlakec je prevozil strmino, potem pa so se zavrtela kolesa, drdrala ko za stavo in pela:
»če pumagaš al' pa ne, brez pomoči tudi gre!«
Si slišal, petelinček? Svet je že tak: kadar potrebuje, prosi in prosi, ko ne potrebuje več pomoči, pa ... Saj si pameten in tako reč brez razlage razumeš. Viš, naša špelca je prišla, mislim, da bo krst in ob krstu, petelinček-petelanček, boš videl, kaj bo. Botrom boš za pušeljc na mizi. Tako, pozobal si, poslušal si, zdaj ti bom odprl kokoške, pa le glej, da ne boš samo okrog čopke postaval. Vse so tvoje in ti si turški paša Harambaša. Putke se že drenjajo, rade bi ti voščile dobro jutro, mene pa zvonček k maši kliče. Priden bodi, petelinček, da ti ob smrtni uri ne bo žal.«
Dedek je šel po svojih opravkih in se vrnil, ko je opoldne zvonilo. Po obedu je posedel pri svoji ženi v tišini sobe in miru božjem, popoldne pa je šel med tovariše-upokojence in se zvečer točno ob minuti vrnil. Po večerji je prižgal viržinko in se pogovarjal z ženo o nekdanjih dneh.
»Kako čas beži! Nad štirideset let sem sprejemal in oddajal vlake. Ko je pridr-dralo kolesje na postajo, sem vse potnike pozdravil s srčno željo. Mislil sem si, od kje so in kam se peljejo, in ob odhodu sem želel vsem romarjem srečno nadaljnjo pot. Dolgo let sem služboval in vendar se mi zdi vse to tako kratka doba, kakor da sem šele včeraj sprejel in oddal prvi vlak.
Vedno bližji se mi zdi dan, ko sva se midva srečala, si podala roke in šla pred oltar, od tam pa v najin dom. Vsak kos tega pohištva še diha moje besede, ki sem ti jih rekel:
»Alena, žena moja, blagoslov božji naj počiva nad nama in nad najino hišo. Veže naj naju ljubezen in zvestoba, mir z Bogom, mir z bližnjim in mir s samim seboj, to bo pa najino geslo za danes, za jutri in za vekomaj. V tem sva živela od prvega trenutka najinega zakona in tako živiva še danes, ko premerjava dolgo pot življenja.
Milost božja je bila z nama, ko sva šla čila in zdrava v cerkev k zlati poroki. Najini otroci, katerim sva ugladila vse ceste v bodočnost, so nama pripravili svečan in prazničen dan. Vnuki pa so naju obdali z vso otroško nrisrčnostjo. Alena, daleč je že vse to, zdi se mi pa tako blizu, ko žarek luči, ki obseva najine roke. Vse je živo pred mojimi očmi in vendar se mi zadnje čase zdi, da nekaj nI v meni prav, kakor pri stroju, ki se zatika, številke se mi mešajo ln prav danes ne morem vedeti, koliko sem star.«
»Ata, oseminosemdeset let in nekaj mesecev.«
»Lej no, Alena, jaz sem pa kar deset let manj mislil.«
»Toliko let ^mam pa jaz.«
»O Alena. kaj se mi res že bliža devetdesetletnica?«
»Meni pa osemdesetletnica!«
»Bog nama daj učakati ta leta, saj je življenje tako lepo, če je ozarjeno od ljubezni med nama, od najinih otrok in vnuč-kov.«
•
Kmalu potem, ko je v zibelki ležalo špelcino dete, je obležal dedek. Zmešal se mu je čas, ločil ni dopoldneva od popoldneva in erup megline so mu zastirale pogled. Dedek je zaspal večno spanje brez boja in trpljenja. Z dedkom je odšel v večnost mož poštenjak, vzoren mož in oče.
Ko je ležal na mrtvaškem odru, je stopila h krsti hčerka Marija s svojim naj-mlaišim sinčkom Bogdanom v naročju.
»Pozdravi dedka in reci mu: zbogom!«
Otrok je vzel dudko iz ust in jo spustil iz ročice, da je padla med rožmarin,' ro-ženkravt in nagelj, na šopek, katerega mu je bila položila babica na prsi, in rekel:
»Na, dudo!«
In dudka z rdečim obročkom je ostala med zelenjem na dedkovem srcu.
V noči pred pokopom je bila ^'■'"a sama pri dedku. Prosila je otroke, naj jo pustijo samo ž njim, da se bo srce s srcem pogovarjalo in poslovilo, preden bodo zemski ostanki pokriti s črnim pokrovom.
Babica je sedela ob mrtvem možu, gledala v njegov voščeni obraz, čez katerega je bil razlit blažen nasmeh in na njegove t,lede roke, ovite z rožnim vencem. Prsti pa so oklepali križ, na katerem je trepetal odsvit voščenk.
»Ti moj ljubi življenjski tovariš, ti moj zvesti spremljevalec od prvega srečanja do tvoje zadnje ure! Mnogo otrok sva položila v zibel, vse sva lepo odgojila, vsi so bili najina sreča. Mnogo težkih, skrbi polnih dni je bilo v najinem življenju, toda z ljubeznijo, ki naju je nerazdružljivo vezala, sva vse premagala. Ata moj, ti moj zvesti tovariš, kako naj se ti zahvalim za vse sončne žarke, ki so sevali iz tvojega srca v moje srce in iz najinih src v srca najinih otrok in vnukov? Med nama ni bilo nikdar nobenega nasprotja, vsako reč si znal ublažiti in poravnati s svojo preudarno besedo, ki je imela svoj vir v globinah tvojega zlatega srca. Dolgo pot sva skupaj prehodila, zdaj si me zapustil samo. Reci, ata, kako
bom živela brez tebe! Zdaj, ko gledam tvoj blaženi obraz, te prosim: ne pozabi me, pridi kmalu po mene, saj veš, da ne moreva drug brez drugega, ti tam v večnosti, jaz tukaj na zemlji!«
Babica je božala in ogrevala ledene roke ln govorila dalje:
»Rožni venec, ki sem ti ga bila dala pred poroko, da si ga nesel pred oltar, ta rožni venec sem ti ovila med prste, ko sem ti jih sklenila po tvojem zadnjem dihu. V slovo pred pogrebom ti stiskam roke s prošnjo, da prideš po mene, ti moj zvesti, ljubeči in ljubljeni življenjski tovariš. Na prsi sem ti šopek položila, kakršnega sem pripela tebi, svojemu ženinu, preden sva šla pred oltar. V tem šopku počiva zadnji pozdrav tvojega najmlajšega vnučka.«
Ura na steni, ki jo je ustavila babica ob dedkovi smrti, je zdrknila in udarila dvanajstkrat. Babica se je zdrznila, stisnila mrzle roke v Bogu počivajočega in rekla: »Kaj si mi dal znak, da prideš po mene? Pridi, ata. na pot v večnost za teboj sem pripravljena. Z Bogom in na svidenje!«
Dvanajst dni nato je zastalo srce njegove zveste življenjske družice in čez dva dni so položili ljubo babico ob stran blagega dedka k večnemu počitku.
Mara J. Tavčarjeva
Sadje na vodo? — Vodo na sadje?
Najbrž sta se že piva dva človeka prepričala, da je sveže sa I je zelo dobrega okusa, ker bi sicer ne Adam ne Eva ne bila ugriznila v jabolko. Sadje je polno užitka, presno sadje osvežuje, krepi nas njegova aa-omatična in takorekoč začimbena lastnost, ki pri kuhanju delno izpuhti. K temu učinkuje sadje na jezik hladilno in osvežujoče in to po zaslugi rastlinskih kislin, ki jih vsebuje. Zato sadje tako krepča telo in gasi žejo.
Mnoge vrste sadja — grozdje, slive, hruške — imajo značaj polpijač. One prav za prav ne zahtevajo nobenega prebavljanja, marveč le preprosti razkroj. K hrani so priboljšek, ki nam ne dela nobene težave. Poleti lahko damo otrokom med jedjo sadje namesto kave. Kakor vemo, vsebuje popolnoma zrelo saije tudi precej sladkorja v zelo prebavljivi obliki, zato ima veliko re-dilno vrednost. Sladkoba v sadju ne škoduje zobem. Sadje na kruhu — in če bi bilo še malce presnega masla — pa imamo sijajen zajtrk in malico! če že hočemo otrokom narediti veselje, jim ne kupujmo slaščic in bombončkov pa tistih lizik, marveč sadje! Sadje uporabljamo tudi v zdravilne namene. Botanik Linne pripoveduje, da je pri vsakem napadu protina (podagre ali gihta) snelel polno skledo gozdnih jagod ter da je redno naslednji dan bil zdrav.
Moj namen ni, da bi obširno pisal o sadju, marveč da povem: ali se naj n? sadje napijem vode? Mladi zdravniki se radi smejejo ljudskim vražam, ki pravijo, ca na sadje ne smeš piti vole, ker da je škodljiva, da, celo smrtno nevarna. Celo svojim otrokom ne bodo tega zabičali, da bi se ne pregrešili zoper takšno higiensko zlorabo. Zaman brskamo o tem v medicinskih knjigah. O tej reči je napisanega zelo malo ali kar nič. šele pred nekim časom je prišel vviirzburški profesor W. Gros na misel, da bi znanstveno raziskal to vprašanje. Obenem je sklenil, da to o izsledkih poio-čal v zdravniškem časopisu »Munchener medizinisehe Wochenschrift«. Raz's''avanj2 in ugotavljanje ni bilo preprosta reč. Navadna pot poizkušanja ni bila prehodna. Komu naj prisodimo, da bo pojedel 1 kg črešenj in nato popil liter vode zgolj zato, da bi spoznal kaj se bo zgodijo v njegovem želodcu? Kako pa bi bilo, če bi naredili poizkus na ta način, da bi najpreje opazovali, kaj se bo zgodilo zunaj želodca? Vzemimo: kaj se bo zgodilo s kilogramom drobno sesekljanih črešenj, če jih denemo v skledo, jih polijemo z litrom vode in pustimo, da ostanejo nekaj časa v toploti, ki je enaka oni človeškega telesa? — Glej, iz količine, ki je bila že sama po sebi precej velika, nastane še ogromnejša količina. Črešnje so nabreknile na dvojno količino, na dvojni volumen.
Kajpada, v želodcu so razmere drugačne kakor v skledi. V želodcu so črešnje izpostavljene učinku prebavilnega soka. Zakaj bi to ne moglo biti tudi v skledi ? Treba je vanjo dati nekaj solne kisline in pepsina, zatem pa nekaj jedilne sode. Potem moremo približno opazovati, kakšna je prebava (namreč v skledi). Ne smemo biti nepo-trpežljivi: po osmih urah je črešnjevo meso še zmerom komaj malo spremenjeno.
Tudi v želodcu najbrž ni potek prebave dosti drugačen, razmere se torej hudo ne razlikujejo. Tudi v želodcu ni prebavljivost presnega sadja zelo velika. Pri tem pomislimo in se le spomnimo, kako zanikrno žvečimo zlasti sadje. Tako smo površni.
da mehko sadje zdrobimo samo z jezikom, torej ga razkrojimo na zelo malo koščkov, trše sadje pa pogoltnemo v grobih kosih, če na to pijemo tekočino, žvečimo še bolj zanikrno in sicer tako, da so kosi, ki priplavajo s tekočino v želodec, še večji. K temu moramo vpoštevati, da je želodčni sok s tem, ker pijemo vodo, še močno razredčen. Zato si ne smemo t3jiti, da so po takem razmere za razkroj užitega salja kar je le mogoče zelo neugodne. Nezadostno sežvečena, z odpornim tkivom preple-tana, mehanično dražeča živila izpostavljamo skrajšanemu učinku zlasti razredčenih prebavilnih sokov, pravi Kiinzel.
To pa še ni vse! Zaradi mrzlega požirka, nezadostno pogrete vode, je delovanje želodčno telesnega kanala samo po sebi že zvišano. Tako imenovana peristaltika je močnejša. Pri močni razdražljivosti živčevja lahko pride do težkega šoka, lahko pa tudi nastopi vnetje čreves. želodec se pri lastnem požiranju (zlasti pri otrocih) močno, celo preveč razširi. Posledica tega
Za skupno knjigo o stari Ljubljani
Že večkrat sem nameraval napi-ati vljuden oklic na vse starejše Ljubljančane in Ljubljančanke, naj rešijo pozabljenja svoje mladostne spomine na staro Ljubljano. Da pa danes vendarle priobčim te vrstice, so mi dali povod razni članki, ki izhajajo zadnje čase, popisujoč zanimivosti raznih ljubljanskih fara. Taki članki skupno prispevajo k zgodovini Ljubljane. Mnogo odhčnih in starih Ljubljančanov in Ljubljančank pa je že v zemlji in žal so premnogi odnesili svoje zanimive in trajno vredne spomine v grob. Vsega tega je škoda!
Ko je še živel g. Albert Levičnik. upokojeni sodni predsednik, sem mu prigovarjal, naj sam kaj napiše ali pa naj s pomočjo časnikarja priobči razne sivo je spomrne Ta gospod je dočakal nc samo visoko starost, marveč jc doživel in vedel mnogo zanimivega. Škoda res. da niV> bili njegovi spomini zbrani in priobčeni. Imel sem s tem gospodom dnevno razgovo-e. in to v letih od 1919 do 1935. Bil je kot upokojenec generalni varuh otrok na sodišču, jaz pa urad-n;k mladinskega oddelka in tako sva pnOa oba tudj kot člana cenzurne komisije (za cenzuriranje filmov-) pogostokrat v zanimive razgovore. Poskušal sem. da bi spravila to reč vkup. toda mož je odlagal tako dolgo da je smrt posegla vmes. Imel je gospod Levičnik ba je tudi zbirko zelo starih pesmic in sem ga tudi zanjo večkrat prosil Zal >e vedno odla:al tudi s tem
Moj pokojni oče Henrik, rojen 1829 v Ljubljani, je bil ljubljanski meščan od 1880 Tudi on je vedel marsikaj zanimivega Umri je pred 29 leti v starosti 85 let 2ai. da nisem njegovih pripovedovanj zapisoval. Po slu"ail sem fia snccr z velikim zanimanjem, kakor predsednika Levičnika, toda mnogo sem pozabil
Res je bilo o stari Ljubljani že mnogo napisanega Tudi Kronika slovenskih mest. ki jo ie začel izdajati župan dr Puc 1933 je prinesla marsikaj zanimivega. Ne bilo bi napačno če bi se zbralo še mnogo takega zanimivega gradiva, raztresenega po raznih časopisih, starih koledarjih in drugih zbornikih. najsi bo to že glede starih hiš. njih letnic in številk raznih okraskov katerih
mnogi niti ne opazijo. Tudi glede ulic aH starih šeg in navad, katerih mnoge so že opuščene in mlajšemu rodu sploh neznane, bi bilo mnogo zanimivega Dalje bi bilo zelo zanimivo opisati razne prireditve in sdav-nosti prejšnjih desetletij. Zbrati bi se morajo vse to kolikor mogoče kronološko in zdi se mi. da bi iz tega nastala obširna in zelo lepa zgodovinska knjiga.
Da pa bi tako delo imelo še večjo vrednost, bi bilo zelo dobro zbrati tudi vse najstarejše slike. Ker je Ljubljana ob času potresa zelo trpela in se pozneje zelo spremenila, bi se dal na podlagi slik, ki so deloma v muzejih deloma pa še morda pri zasebnikih. spraviti skupaj res imeniten ljubljanski zbornik. Prepričan sem. da bi vsi, ki imajo kake take stare slike, k temu lepemu delu radi prispevali, saj bi dobili slike po uporabi vrnjene.
Koliko zanimivosti je že ob spominu, kako so se včasiih imenovale stare hiše ali trgovine. Ravno v šentjakobski fari o kateri je izšlo precej zelo lepih in zanimivih člankov, je mnogo hiš in trgovin, o katerih premnogi Ljubljančani sploh ne vedo. kako so se včasih imenovale. Gotovo, da ima prav vsaka fara mnogo zanimivega v sebi. Kar je že zašlo docela v pozabo se ne da več rešiti. Marvikaj pa bi se dalo s pomočjo starih častivrednih mož in gospa oživiti in v trajnem spominu ohraniti Ne samo sedanji rod. še zlasti zanamci bi z zanimanjem čitaJi take spomine zlasti še zato. ker nekaterih delov stare Ljubljane sploh ni več v njih prvotni obliki, nekateri deli so pa že popolnoma izpremenieni V nekaj desetletjih bo Ljubljana dobila še modernejše lice. Tako bi ostali vsaj napisani spomini in slike priče starega patriarhalnega mesta.
Vsakdo najbolj ljubi svoi rojstni kraj. vsak se na'rajši spominja nanj. Pred časom sem v nekem časopisu napisal med drugim rale stavek: »Čeprav le skromen uradnik, ki ie živel in se pr,staral v teku štiridesetletnega silužbovania med štirimi stenami vendar živo gledam v napredek in razvoj svo-icga ljubljenega rojstnega mesta, katerega zvesti sin — ljubljanska srajca — sem. Vsak korak vsaka stara h'ša okrasek na o tej ali
sten letnica na h&i mi je »veta,--
Se ▼ moji rojstni šentjakobski fari. S ^JO-štijivostjo premišljujem, kadar hodim tam, in ugibam, kaj ;e bilo zanimivega včasih v tej culi oni hiši.« — Iz istega nagiba sem napisal gornji predlog.
Vabim torej: pojdimo na delo za čim tz-orpnejši, natančnejši in zanimivejši skupni opis Ljubljane! Ne dvomim, da bo mertni magistrat pripomogel k izvedbi takega na-
£rta-	Avgust Juh,
sodni uradnik v pokoju.
Meh za
E
o©© smoh
je kolika, diarčja (driska), ki sta še močnejši, če začne delovati kvas. Posebno hu-d6 je v tistih primerih, če namestu vode popijemo na sadje nekaj piva.
Čeprav je kolika zelo neprijetna in čeprav je po domače rečeno, driska zelo, zelo mučna, je vse to le majhna reč. Vsaj črevo se izprazni! Mnogo hujše in nevar-nejš<- je, če ostane črevo napeto in če zaradi tega, ker je preveč razširjeno, potisne prepono navzgor, tako da zaradi pritiska na pljuča in na srce nastanejo motnje. To so potem tisti primeri, ki so vi leti strašni in nas ogrožajo, — primeri, da ostanejo človeku od groze kar usta odprta.
Dobro si zapomnimo: če najprej užijemo sadje in potem pijemo vodo, se dogajajo opisane strahote, če pa storimo nasprotno, če torej po zaužitju vode jemo sadje, tedaj se nc zgodi veliko, ker tekočina hitro zapusti že itak prazni želodec. To je na primer znanstveno dognano s poizkusnim zajtrkom. Kakor vidimo, ima stari ljudski pregovor kal resnice v sebi. » Dr. D—6.
Še bo fletno
Mara, ženska hudomušna, čudne mi reči sporočaš. Brez vprašanja, samovoljno kar zaniorčka mi naročaš.
Ta nerodna je zadeva me nekoliko pogrela. Jaz, ki sem dekle od fare pa bom s črnčkom začela?!
Pa naj bo! — In ko krstili bomo mojega zamorca, v slavnostnem razpoloženja pili bomo ga iz korca.
če pa misliš, da bo tvoje botrovanje že končalo se z zamorčkom —, vedi, Mara: kruto te bo goljufalo!
Sinčki, hčerke v lepem redu bodo prvemu sledili, botrci dovolj opravka in skrbi še povzročili.
Pride Jakec, Filomenca, Štefan, Micka, Gregec, Binček, Agata, Rozalka, primož, Katarin ca ln Martinček.
Vrstni red naj pa zaključi koren jaški kranjski Jane«, pušeljc, ki ne bo mu para ln —! Naj bo dovolj za danes!
MAN1CA
Pa še eno o ljubezni
V stvarstvu si najslajše Sostvo, svetla zvezda, srca včnee, dar nebes ln večno sonce, ti življenja si lestenec.
Moč prillvaš v žalne dneve, daš tolažbe nam sladkosti, mrzel bil bi svet brez tebe, solz dolina vseh bridkosti
Ob zibčli milo poješ, žar si lz raja v mladem vrti, spremljaš nas vso pot žlvljeeja* segaš v večnost preko smrti.
Kdor ljubezen v srca nosi, bližnjemu le blagor trosi, vse odpušča, nič ne žali, za ta dar Boga zahvali.
MARA J. TAVČARJEVA
UJEL JIH JE V neki družbi reče hipnotirer: — Zdaj bom ntrail luč. Ko Jo bom spet prižgal, bodo Imele vse žene. ki so svoj« može kdaj prevarale ali pa jih še varajo, žjvordeče nosove! Pozor! Luč je ugasnila.
Ko je spet posvetila, so imele vse navzoč ne dame debelo napndrane nosove.
»Za Boga, Lizika, sedaj mi pa s tem večnim vpraševanjem že nehaj — človek postane že ves nervozan od tega ...« »Ah očka...«
»Nu, dobro, še eno vprašanje mi lahko zastaviš — potem pa konec za danes — si razumela ? « »Da. očka.«
»Kaj hočeš tedaj še zvedeti?«
»Povej mi, očka: za čim je Mrtvo morje
prav za prav umrlo?«
* ♦ *
GOS
Mlada zakonca, ki sta uživala medena tedne, sta šla na trg, da bi si kaj kapila. Ona Je opazila kurnik gosi. Hoče si en« izmed njjb kupiti, toda nobena Ji ni prav všeč. Ena je predebela, druga spet pre-suha. Tako izbira skoraj pol ure.
Naposled pa se kmetica, ki Je gosi prodajala, ujezi:
»Slišite,« pravi, »ali je vaš mož tudi tako dolgo izbiral, preden je dobil vas?«
Dr. Harpole:
Drevo življenja
i.
Ko sem bil še mlad zdravnik, sem poleti pogostokrat preživel konec tedna na posestvu Lovrijeve družine. Spoznali smo se pri operaciji Lovrijeve hčerkice Moli. Asisti-ral sem šefu, ko je vzel mandije. Po operaciji je bila še nekaj časa precej bolehna in sem se večkrat igral z njo na otroškem oddelku. Starši so bili hvaležni in deklica r..e je po otroški navadi krst-la za strička.
3ila je veselo, debelušno dekletce s sinjimi očesci in s temnimi lasmi, čeprav je bila edinka, se ni nikoli čutila osamljena. Navdušena je bila za punčke in njeni sorod_ niki so kar tekmovali, da so ji ob vsakem njenem rojstnem dnevu povišali število igrač. In tako je imela Moli kar cel muzej velikih punčk in majhnih čeč, medvedkov in drugih ljubkih stvorov. Vse je imela enako rada in jih je z neugnano ljubeznivostjo po cele ure oblačila in slačila. Njene zabave kar ni bilo ne konca, ne kraja.
—	Moli, sem jo vprašal nekega sončnega popoldne, kaj pa boš, kadar oJrasteš?
Pogledala me je prav resno s svojimi velikimi očmi.
—	Omožila se bom in bom imela dvanajst otrok: šest punčk in šest fantkov! — je odvrnila resno, kakor da je vse to že natanko preudarila in si ni bilo treba števila kar nič izmišljati.
Takrat sem se spomnil damic lz širokega kroga svojih znancev, damic, ki pestujejo psičke, namesto da bi negovale otroke, in sem rekel:
—	Tako bo prav, Moli!
Lovrijevi so izvrsten rod. In pametnih
ljudi nam še nikoli ni tako manjkalo kakor dandanašnji.
II.
Ena izmed prvih svečanosti, h kateri sem bil povabljen, ko sem se vrnil iz prve svetovne vojne, je bila Molina svatba. Nevesta je bila res ljubka, čudov.to mlalostna, lepo zaokrožena in krasno oblečena. Priroda zna vse izravnati, da bi čioveški rod ohranila kolikor toliko harmoničen. ženin Tom Thorpe je zatorej bil suhljat dolgin z resnimi očmi, s katerimi je nevesto motril trezno dopadljivo. Pri tem se ni dala tajiti njuna bodoča sreča.
Nekaj mesecev pozneje sem obiskal mladi par in Moli mi je postregla z imenitnim čajem pa s celo goro koiačev ln rez.n. Opazil sem tudi, da pogostokrat sega po sladkorčkih. Seveda se temu ni bilo čuditi, kajti kdor je tisti čas segal po slalkorčkih, je pač nadomeščal, česar mu je manjkalo v vojni dobi. ženske so takrat nosile enovite obleke, takratna moda je odločno zanikala vsako oblno, izkratka, ženske sploh niso imele nikakih prsa. Moli se je zavoljo tega smehljala in ji ni bilo prav nič do modnih kapric. Bila je cvetoča, vesela in ganljiva kljub svoji oblini, da sem si moraj sam priznavati: »Ta zna kljubovati modi!«
Toda minili ste dve leti in mlada zakonca še nista imela otrok. Spet sem bil čez nedeljo pri Lovrijevih na deželi. S starše sem začel razgovor o tem.
—	Zelo sem razočarana — je rekla gospa Lo vri jeva. — Tako sem se veselila, da bom ziaj že babica. Kako lepo bi bilo! Saj veste. doktor, kako rada je Moli vedno imela otroke — saj ni o čem drugem govorila!
Pogledala me je pričakujoče:
—	Dajte, če jo boste jutri videli, izpre-govorite z njo takorekoč kot dober striček.
Kot zdravnik lahko rečete kakšno besedo, tudi če gre za kirurško zadevo.
Rekel sem. da poizkusim. In tako je naneslo, da sem naslednje popoldne sedel z MoJi pri čaju. Bila je odlično razpoložena, kar se apetita tiče: prav nič ni izdajalo, da bi bila v čemerkoli razočarana.
—	Ali se še spominjate. Moli — sem začel — kako ste včasih zbrali vso družbo svojih punčk in medvedkov in kako ste jih ozmerjali, če niso bili pridni! In kako ste jih potem poženili in jih osrečili z obilnim otroškim blagoslovom!
—	Oh, seveda se še spominjam — je rekla smehljaje se — nekatere imam še vedno v zalogi. Toda ne vem. za otroški blagoslov nisem nič več tako navlušena kakor t'ste čase. Današnji svet nekam ni primeren za velike družine, sodim.
Tako torej! Moli ri hotela otrok, vsaj zaenkrat ne. In tako sem spet pretrgal nit. Zdelo se mi je celo, da je že opazila, kam bezam in da se je brž postavila v bran. ženske so pač vajene, da jih dregnemo od strani, zato takoj zavohajo, kje tiči lisica.
m.
'fin-Jo je leto, kar mladega para nisem videl. Bil sem zato nemalo presenečen, ko me je nekoč poklical Tom Thorpe po telefonu in želel, da me vidi.
Ko sva nato sedela v sprejemnici, je najprej očitno čakal, da ga izprašam. Govorila sva nekaj časa o starih dveh Lovrijevih in o njunem zdravju. Nato sem vprašal, kaj dela Moli.
—	Z mano ni vse v redu, kakor bi moralo biti — je rekel nekoliko obotavljaje se. — Morda sem jaz kriv...
—	Kaj, zakaj, kako?
—	Kaj? Otrok nimava. Zato sva oba bridko razočarana.
—	pa, ali bi vidva sploh rada imela otroke? — sem vprašai nekoliko presenečen. Pogledal me je megleno.
—	O, to se razume. Kako le morete kaj drugega misliti! Seveda, na zunaj se delava drugače, da bi ljudje tega ne opazili.
—	Tako, tako, oprostite! sem ga prekinil.
—	In kako se počuti Moli?
—	V skrbeh sem zanjo, čisto brez zanosa je. Težko diha, če mora po stopnicah. Vedno mi toži, da je trudna.
—	Moli pa trudna? To je čudno. In kaj pravi vajin zdravnik ?
—	Zdravnik? Ga nimava. MoJi noče videti zdravnika. Roga se mi, kadar Jo k. temu nagovarjam. Edini zlravnik, ki bi mu zaupala, ste vi.
—	Tako torej sodite, da jaz potrkam na 'ta vrata?
—	Da, res. nič drugega ne preostane.
—	Nu, in kako je z vami samimi?
—	O, dal sem se preiskati, preden sem se oženil.
—	Dobro. Storim, kar se bo dalo storiti, sem obljubil. — V ostalem, pravkar sem slamnat vdovec in gospa Lovrijeva me je za nedeljo spet povabila na deželo. Ali prideta tudi vidva?
—	Nisva bila namenjena, tola če pridete vi, prideva tudi midva.
IV.
Sedeli smo pod starim drevesom. Moli je bil j. nekam obilna. Obleka ji res ni nič pri-stojala in jaz sem takole mimogrede pomislil. kaj se neki godi v tej ženski, da gre tako narazen. Ampak ženske so jasnovidke. Zaslutila je moje misli in me naenkrat pogledala. S svojo pipo sem ležal udobno zleknjen v pletenem naslonjaču.
Moli je rekla:	\
Ivo Kustan:
Bržcla
Ne mislite, da s tem naslovom izrivam, ne, povedati vam hočem samo svojo zgodbo o bržoli.
Izkratka: bržole ne štejem med najljubša jedila. Kar nič mi ne tekne, tega ne spremeni niti pomanjkanje mesa. Kljub temu ima bržola ravno zame poseben pomen. V njej je utelešena pngoia iz moje mladosti, majhna pustolovščina iz brezskrbnih dni.
Kdo pa ne pozna vsakovrstnih in izrednih obveznosti šoiarčka, ki mu jih nalaga mati v njegovem prostem času, posebno če si ne more privoščiti služkinje? Celo vrsto reči je treba oskrbeti, po katerih je potem sinko lahko pohvaljen ali oštet. Po navadi sledi graja, kajti mama pač vedno sodi, da taki opravki trajajo vse predoigo. Mama ne razume, da je treba pri trgovcu čakati, da je šla branjevka menjat denar, da je čevljar pravkar nekomu drugemu jemal mero in da je bil v mlekarni prevelik naval. Mama je ve Ino prepričana, da se s.nko potepa z drugimi potepinčki, da se obeša na cestno železnico, samo da prihrani košček poti, in mama je prepričana, da se sinko potilo po veseličnem prostoru, kjer je poleg raznih šotorov tudi menažerija razprostrla svoje in kjer bi kazalo smukniti v kino.
Mam.no trajno sumničenje je kar nepojmljivo in neznosno, zato ni čudno, da se včasih resnično primeri nezgoda. In o taki nezgodi vam bom zdajle pripovedoval, pri čemer sem trdno prepričan, da je bila pravi vzrok mama in da se imam samo njej zahvaliti, če dandanes ne maram bržole.
Bilo je nekoč okrog petih popoldne, ko mi je rekla mama, naj grem k mesarju kupit lepo, veliko bržolo. Naj se požurim, je rekla, ker bo treba bržolo temeljito pripraviti in ker pride oče ob osmih k večerji. Pri mesarju sem izbral največjo in najlepšo bržolo, da, pravcato družinsko bržolo, kakor je rekel mesar sam, in sem jo z vso silo zgnetel v premajhni hlačni žep, ker mi pač od nekdaj ni dišalo nositi kakršnekoli zavoje, čeprav sem s tem svojo vna-njost znatno skazil, sem vendarle hotel imeti proste roke. Mlad človek mora biti vedno pripravljen na majhen pretep. Nadalje je treba znati skočiti na vozilo, ki pelje v isti smeri, kamor je tak mlad človek namenjen. In na novi stavbi se ponujajo prav zanimive plezalne partije, ne brez nevarnosti. To so same take mične priložnosti, pri katerih mora mlad človek imeti proste roke.
Spotoma spm srečal tovariša, ki je hitel na veselišče. Tako vneto me je vabil s seboj, da nisem mogel odreči. Pogledal sem na cerkveno uro in se prepričal, da je še dovolj časa za odrajbanje bržole v domači kuhinji. Ko sva jo torej mahala na vese-lični prostor, ml je tovariš jako slikovito opisoval nebeško veselje, ki me tam čaka. O vsem tem sem bil že marsikaj slišal, vendar se dotlej še nisem upaj tja. Tovariš mi je pripovedoval, kako se že povsod iz-pozna, kako rada ga ima lastnica strelišča in kako zna pomagati čarovniku pri predstavah. Pri gugalnici sme goniti veliko lajno, pri menažeriji pa je odkril skriven vhod, koder prideš naravnost pred Metke najbolj krvoločnih zveri.
— In potem — je rekel vrti tovariš — in potem glavna stvar! Lastnik vrtiljaka potrebuje pomožne moči za svoj obrat in midva lahko oba pomagava. Po vsaki vožnji dobdš prosto karto, da jih imaš na koncu kar cel kup. S takima pošteno prisluže-nimi prostimi kartami se lahko jutri zastonj voziš, kolikor te je volja, aM pa jih polovico prodaš za polovično ceno. Kupcev se ne manjka, z izkupičkom pa greš v slaščičarno ...
Bil sem naravnost navdušen in sem docela pozabil na bržolo v hlačnem žepu, čeprav me je pri boji nekoliko ovirala. Vlekla mi je hlače postrani in sem jih moral venomer pritegovati.
Prišla sva na veselišče in vrti tovariš je menil, da morava najprej k vrtiljaku. Jaz pa sem želel videti tudi nekaj drugih čudežev in tako sva torej najprej zavila k malemu strelišču. Lastnica nama je dovolila po en strel. Jaz sem seveda zgrešil lutko, vrli tovariš pa je zgrešil votlo jajce na niti. Pristopili so novi strelci in rinila sva dalje. Čarovnik je bil pravkar končal predstavo in je čakal novih gledalcev. Odpravila sva se torej k menažeriji. Ko sva se prepričala, da ne preti nevarnost, je smuknil vrli tovariš v šotor. Jaz sem bil precejšen dol gin, zato sem se le s trudom splazil noter, nakar sem obvisel z rokavom na robu nekega sedeža. In že se je rokav preparal do lakta. Nato sva se plazila med vrstami sedežev in sva tako nemoteno prišla do nevarnih zveri. Bila je pravkar ura krmljenja in zveri so se mastile, pri čemer, kakor znano, mnogo izgube na svoji lepoti
in dostojanstvu. Konji in prežveKovalci so zehali, nilski konj je smrčal in povzročal pravcati prepih. Dobrodušni kameli se nisva smela približati, ker je bil vrli tovariš zvedel, da je garjeva in ušiva. Drugače v menažeriji ni bilo kaj posebnega. Od ježevca sem hotei imeti majhen spominek, zato sem v naglici izdrl prav lepo, čmo-belo bodico, živalca je strahovito zacvilila in s tovarišem sva jo odkurila.
Medtem se je zvečerilo in veselišče je bilo močno razsvetljeno. Odpravila sva se k vrtiljaku. Lastnik, ki je mojega prijatelja že poznal, naju je takoj najel. Poslal naju je v zgornji del vrtiljaka, kjer je že bilo zaposlenih šest drugih dečkov, postavila sva se vsak k svojemu prečnemu tramu, že je zazvonilo, nato se ja oglasila lajna s poskočno koračnico in smo začeli vrtiti vrtiljak. Izprva počasi, petem vedno močneje, da je bil vrtiljak takorekoč v piavem zanosu. Izprva je šlo lahko, potem pa smo se začeli potiti. Meni je pot kar lil s čela. Po vsaki vožnji nam je lastmk dal proste knirte in spet smo veselo gonili dalje. V odmorih sem gledal skozi luknjico tja dol na valujočo množico.
Bilo je pač že več kakor enajst, ko sem sredi občinstva vi lel dobro znani rdečkasti plašč, ki se je bližal vrtiljaku. Silno sem se prestrašil, zastal mi je dih. Pričela se je nova vožnja, potem pa sem se s pogledom skozi odprtino prepričal, da se prej nisem zmotil. Rdečkasti plašč je zdaj staj tik pred vrtiljakom — to je bila naša stroga hišnica, mamina desna roka in zaupnica, ki me je morala vedno iti iskat, kadar ob določenem času nisem prišel domov. Naj so bili moji izleti še tako skrivni in brez sledu, ta zmaj me je vendarle zavohal, me poprijel za rokav in me tiral domov, šele zdaj sem se prav zavedel, kiaj me čaka in po potnem telesu rne je spreletela mrzlica. Hišnica je pač že preiskala vse veselišče in vse šotore, kajti zdaj se je odločno postavila pred vrtiljak in je pozorno motrila. Kajpada bi se ji bil laihko izmuznil, toda ob tej misli sem tudi spoznal, da bi bilo brez pomena. Pač moram domov in je zdaj že vseeno, če grem sam ali v njenem spremstvu!
In zdaj je bila tudi poslednja vožnja tega večera pri kraju. Brž sem se poslovil od lastnika vrtiljaka, ki mi je izročil poslednjo prosto vozovnico in mi naročil, naj naslednji dan gotovo spet pridem. PohHel sem IX) tistih stopnicah vrtiljaka in potipal jx> bržoli. Še je bila tu in sem jo čutil tako svojevrstno, toplo, lepljivo, zmaščeno s papirjem.
Hišnica se je kajpada po svoji stari navadi strogo uravnala in ml na poti domov brala levite. Oče besni že od osmih dalje, je rekla, in me bo premlatil, da bom me-
hak to testo. Jojme, njegovo roko sem dobro poznal in sem trepetal kakor šiba na vodi. Mama je bila že pogosto moj angel varuh in rešitelj, toda tokiat mi je kazalo slabo, hudo slabo. Mamin zaskrbljeni obraz je potrdil mojo bojazen. Čakala me je na vratih, položila roko okrog mojega vratu in me zavoljo varnosti porinila najprej v omaro za obleke v predsobi. Oče je že legel, vendar je gotovo kaj Cul, kajti naenkrat je začel razsajati. Natančno sem cul, kako ga je mama hotela pomiriti zavoljo pozne ure, toda oče se je le še bolj razvnel. Sopihal je, klel in ropotal, preiskal je vse stanovanje in obstal naposled pred omaro. Bržolo sem bil že potegnil iz žepa in jo držal zdaj kakor ščit nad svojo glavo. Oče je odprl vrata in me je tako neblago potegnil iz omare, da je bržola padla na tla. Potem me je res temeljito namlatil. Naposled, ko sta vmes posegli mati in hišnica, mi je vrgel bržolo v glavo. O, tista bržola je bila prepotena in topla od mene.
Tako, zdaj boste razumeli, zakaj ne štejem bržole med svoje najljubše jedi. Kakor rečeno, tega ne izpremeni niti pomanjkanje mesa. Kadarkoli sem ali bom debil kar najlepši kos takega mesa na mizo. bom imel neprijeten občutek, ki me spominja na pekočo bolečino. Ob takih prilikah se temeljiteje vsedem in se zahvalim za bržolo.
Če hsčeš učalcati leo let
če hočeš učakati sto let, ne smeš biti bogat. Do takšne modrosti se je v življenju dokopala Anastasia Gianola iz Savone, ki je nedavno umrla, stara nekaj nad 100 let.
Vse do zadnjega je bila vedra in zdrava, da so jo vsi občudovali. Ko so jo Ijvdje spraševali, po kakšnem receptu je dosegla tako visoko starost, je rada pripovedovala: — Gotovo ste že opazili, da vsi ljudje, ki dosežejo tako visoko starost kakor jaz, žive v skromnih, če že ne v prav revnih razmerah. Redko boste čuli o stoletniku. med bogataši. Stvar je zelo preprosta. Mir v duši poštenega človeka zmerom ugodno vpliva tudi na telesno razpoloženje in stanje. Koliko ljudi si nakoplje bolezen samo
za to, ker hlastajo za bogastvom in užitki ter se predajajo izgredom, ki zmerom prinesejo trenutno slast, pa samo na trajno škodo zdravja. Ko takšni ljudje dosežejo 60 ali 70 let, pa je njihov organizem že
čisto neodporen, da jih spravlja iz ravnovesja vsak prehladek, vsaka neznatna ne-rednost v prebavi, če pa slučajno doživijo celo 80 let, so uničeni od revmatizma, paralize ali splošne oslabelosti. Jaz pa sem se zmerom zadovoljevala s tistim malim,
kar sem premogla. Nikoli se nisem mučila brez potrebe, živela sem preprosto, zdravo in pametno in sem učakala 100 let, ne da bi se sama zavedela kdaj. Le verjemite mi:
edini recept je v tem. da si človek ne ubija glave s hlepenjem po bogastvu.
Po življenjski modrosti te stoletnice j« edini težki korak na poti k sreči korak, ki ga mora človek napraviti v grob. Gianola je bila doma iz majhne vasice ob jezeru
Lago Maggiore, njen oče je bil siromašen kmečki delavec.
Kaj je črna zemlja ?
Dva tovariša, zvesta pri delu in jaslih
Nemške čete napredujejo po Kavkazu čez področje čme zemlje, o kateri Evropci ne vemo dosti več, kakor da so to plodna tla, ki dajo obilno žetev. Kaj je črna zemlja? To so plodne pokrajine z obilnim humusom, kakršnega najdemo skoraj v vseh stepah, črna zemlja je prhka, zato pro-pušča zrak in vodo in vsebuje dragocene snovi, ki so bilkam zelo redilne; črna zemlja ne potrebuje umetnega gnojila, črna zemlja je zelo sprejemljiva za sončne žarke, kakor vse, kar je črnega ali sploh temnega, in jih dolgo časa drži v sebi. Naj-plodovitejša je tista črna zemlja, ki vsebuje tudi apno. Taka je odlična za posevke žita, za sladkorno repo, za oljnice, za industrijske rastline in za različno hrano in krmo. Po rusko ji pravijo »černozjom«.
Pokrajine s črno zemljo nahajamo na
vsem svetu, razen v Avstraliji. Obsegajo približno 6 odstotkov zemeljske površine,, Indija ima najboljša tla s črno zemljo, ki sega do treh metrov globoko, zato ondotni kmetovalci nikoli ne potrebujejo in sploh I ne poznajo umetnega gnojila, približno ; prav tako dragocena so prostorna črna polja v Ukrajini (Lvov—Kijev—Harjkov— Stalingrad), vse tja notri v Sibirijo, nai ogromni prostornini treh milijonov kvadratnih kilometrov. To področje se razteza; na daljavo svojih 160q km. Na zapadu je področje črne zemlje široko do 1000 km, proti -vzhodu pa se počasi oži. Področje Dona in Ukrajine je osrčje črne zemlje z globino do poldrugega metra. Podobno veliko področje črne zemlje ima Kanada, dej, no pa tudi Zedinjene države, Argentina in Urugvaj.
Resnična zgodba naadame ButterSfy
Kako je postala mala Japonka nesmrtna
O bitju, ki ima lepo pesniško ime But-terfly (Metulj), ve svet samo to, da je umrlo z osemnajstimi leti v lepoti in žalosti, da je potem iznova vstalo na vseh odrih sveta s svojimi pretresljivimi pesmimi. Nihče si ne more misliti, kakšna bi bila Butterfly stara, grda in vsa nagubana.
Tudi japonska dama, ki je pred leti umrla v devetdesetem letu v vili nekega tokijskega predmestja, je to vedela. Vendar pa pred smrtjo ni mogla zatreti svoje poslednje vnete želje: na grob pred leti umrlega skladatelja Gdacoma Puccinija, ki počiva v Torre del Lago, je dala poslati šopek cvetja. To so bile ponižno darovane cvetice resnične Butterfly, ki je hotela z njimi počastiti svojega drugega stvarnika.
Tako je zvedel svet o resnični prapo-dobi Madame Butterfly, ko je elegantno oblečen Japonec Liu Matusa položil rože na Puccinijev grob. S tem je izpolnil obljubo, ki jo je bil dal pred odhodom v Evropo svoji stari prijateljici iz Tokija. Da je pa svojo obljubo vzlic težavam na poti uresničil, pa stara dama ni več zvedela, kajti umrla je nekaj dni potem, ko je Liu Matusa odpotoval. Toda njena zadnja misel so morale biti te cvetice na Puccinijevem grobu.
Kajti njegova opera, ki kaže njeno nemirno življenje, je zbudila že ostarelo damo k novemu življenju, je dvignila ostanek njenih dni k novi lepoti v pesmih, porojenih iz njene bolečine. Ko se je videla prvič pred mnogimi leti v tokijski operi, je takoj spoznala na deskah samo sebe in svojo usodo. Neprestano je hodila poslušat to delo in zmeraj je pri njem jokala. Toda čutila je, kako je njena ljubezenska bolečina, ki io je morala sama nositi v srcu, zagrabila ves svet z nesmrtnimi melodijami in preživela njeno lastno usodo. Starka je začutila, kako mlada, kako lepa in kako strastno za- I ljubljena je bila nekoč in kako je postala ta prva ljubezen usodna za njeno življenje. Ni se zgodilo vse natanko tako, ka-
kor je kazala opera s »pesniško licenco« Po sladkobnem romanu, ki ga je bil nekoč nekdo napisal o njeni ljubezni, toda bistvo je ostalo tudi v operi isto: njena ljubezen do tujega častnika, njena zapu-
ščenost in njena neizmerna bolečina. *
Madame Butterfly se je v življenju imenovala Madame Gato. S sedemnajstimi leti je spoznala ameriškega mornariškega častnika, ki se je mudil službeno v Tokiju. Ljubila ga je čez vse. Verjela mu je, ko je sklenil z njo zakon, kakršnega sklepajo Japonci z gejšami. Leto dni je trajala njena sreča. Potem so ameriškega častnika poklicali v domovino. Obljubil ji je, da se vrne. Čakala ga je, zvesto čakala dolga leta. Nikoli se ni vrniL Potem je zvedela, da je v boju padel. Prepričana je bila, da se samo zaradi tega ni vrnil k njej. Drugega ni marala verjeti. Samo smrt lahko zadrži človeka, da se ne vrne k svoji mladostni ljubezni. Toda njeno življenje je bilo ubito. Utrujena je postala in neodporna. In vendar ni umrla. •
V operah in tragedijah umirajo ljudje mladi in lepi. V resnici pa se dogaja tako, kakor se je zgodilo nesrečni Butterfly. V nekaj letih se je toliko pomirila, da se je odločila za zakon z bogatim japonskim trgovcem. Potopila se je v otopelo pozabo meščanskega življenja. Njena lepota je počasi ovenela in njena mladost z njo.
Potem pa se je zbudila v novo življenje. To se je zgodilo takrat, ko je prvič videla opero »Madame Butterfly« na odru. Tedaj je Madame Gato začutila, da nobeno ljubezensko trpljenje ni zaman prestano, če lahko iznova vstane v umetnosti.
Se pred smrtjo je hotela poplačati priložnost, ko se je njen prijatelj Liu Matusa odpravil v Evropo. Njemu je razkrila to svojo srčno željo.
Mimoze cveto na Puccinijevem groba. Iz daljne Japonske, od pozabljene pra-podobe Madame Butterfly, pretresljiv; pozdrav.
—	Kolikokrat sva pač midva že takole skupaj pila čaj, midva — in moje punčke!
—	Gotovo stokrat, sem pritrdil. — Bili ste takrat res ljubeznivo dekletce.
Pobliskala je z očmi in rekla smeje se;
—	Nu, nikar ne naglašajte besede »takrat«! Sem se pač postarala in sem polna tožba in zadreg..
—	Neumnost! — sem odsekal. — Vi ste še vedno dekletce. Toda vi morate spremeniti svoj način življenja. Vi potrebujete nekaj, kar vas bo zanimalo. Nemara otroke, čeprav je to dandanes kočljiva zadeva!
—	Vem, vem, to sem vam nekoč sama rekla — je vzkliknila in se naenkrat razjokala. — Toda, saj ne mislim tako hudo. Jaz bi vendar strašno rada imela otročička!
To je bil tisti trenutek, na katerega sem prežal. Zdaj sem poprijel, kakor je bilo treba.
—	Dete moje — sem prigovarjal — vi morate h kakšnemu dobremu zdravniku, da ga vprašate za svet. Oh, dandanes vemo o teh rečeh neizmerno več kakor pred desetimi leti.
Navedel sem ji imena nekaterih uglednih ginekologov, ki bi ji utegnili pomagati. Naposled sem sklenil, da jo pregleda dr. Morison. Ta mož mi je všeč, ker zine vse po resnici. Kar ima na jeziku, to gre v beli dan. Vedel sem, da jo bo čvrsto popadel in ji nadrobkal vse tisto, česar mene ni bila volja.
preiskal jo je kar najnatančneje. Potem $ je rekel:
—	Dete, vam prav nič ne manjka. Vi ste docr" zdrava ženska, samo preveč zalita. Če hočete imeti otroka, se morate postiti.
Moli je prišla domov strašno huda. Kar treskala je!
—	In za tako neumnost plačam honorar!
Kaj ga briga moja postava! Post! Živ krst ne more trditi, da se pitam. Jem, kolikor vrabec. Ka hoče prav za prav od mene? Naj se postim? O!
Kakorkoli, — tu in tam se je kakšni dobroti odrekla. Cul sem, da je začela s soljo za shujšanje, ki jo je topila v kopalni kadi. Potem ji je neka dobra prijateljica svetovala, naj uživa izvleček ščitne žleze. Da, polagoma se je omejila celo pri jedi.
Toda vse ni nič pomagalo.
šla je spet k drugemu zdravniku, ki ji je dal natančne predpise in jo je svaril, naj ne požira preveč izvlečka ščitne žleze.
Dva meseca nato sem jo spet našsl na obisku pri njeni materi. Pri čaju je bil pravcat teater. Ne, tega in tega ne sme jesti! Nobenih kolačkov, nobenih tort, nič slaščic. Skratka, bila je mučenica. Očitajoče mi je rekla:
— Saj mi ne boste verjeli, ampak odkar se postim, sem se zredila za poldrugo kilo.
Bilo mi je takoj jasno, da z njeno dieto nekaj ni v redu. .^ato sem rekel, da jo ob-iščem doma, če čez mesec dni ne bo shujšala.
V.
Ljudje se moramo zalagati s hrano, kakor je treba lokomotive kuriti s premogom. Vročina premoga se spremeni v energijo, ki žene kolesa. Energija iz naše hrane drži obratovanje našega telesa pokoncu. Srce je naša sesalka, pljuča se širijo, mišice se napenjajo, različne žleze oddajajo svoje izločke, telo varuje enakomerno toploto vse s pomočjo energije, ki prihaja iz prebavljene hrane. Dnevno moramo pojesti gotovo količino, da ohranimo dovolj energije za obrat našega telesa.
Energija, ki jo hrana z izgorevanjem nudi telesu, se meri po kalorijah, če na
primer kdo v srečnih mirnih časih pospravi kos kruha s presnim maslom in sirom in nato še morda kakšno pomarančo, je užil malico v vrednosti 100 kalorij. V Ameriki pogostokrat vidiš na jedilnikih v restavracijah navedene kalorije. Tako si gostje lahko naročijo zajtrk s 500 kalorijami ali kosilo s 1000 kalorizami, da tako sami presodijo, koliko enegije so za tisti dan nabrali. Ako veš, koliko kalorij potrebuješ dnevno, da ohraniš svojo težo, in koliko kalorij vsebujejo posamezna živila, ki jih uživaš, si lahko takšno dieto sam sestaviš in 'ahko uživaš, kar te je volja, vse seveda v določenih mejah, če hočeš zmanjšati težo, je samo treba, da uživaš nekaj manj kalorij, kakor jih potrebuješ in boš brž lažji. To pa zato, ker vzame telo tisto, česar mu primanjkuje na vsakdanji hrani, iz zaloge masti. To je vsa skrivnost.
Čez mesec dni sem obiskal Moli.
—	še vedno se redim — je rekla obupano. — In vendar že prav nič ne jem.
—	Koliko merite? — sem vprašal.
—	165 centimetrov. Tehtam pa 75 kilogramov, je rekla sramežljivo.
Vzel sem listek in začel računati:
—	Vi ste zelo gibčna ženska, igrate golf. gibljete se, gospodinjite sami. Po pravem bi morali uživati 16 kalorij na angleški funt, vaša normalna teža bi bila 130 funtov. 16krat od 130 da 2080 kalorij. To bi bila meja vaše diete. Prepričan sem, da jeste več kakor to.
—	Vse to razumem, je rekla počasi razmišljajoče. — Toda doktor Tomson je rekel, da znaša moja dieta 2000 kalorij in jaz se tega držim že kakšna dva meseca.
—	pokažite mi še enkrat predpis vaše diete.
Pregledal sem njen jedilnik in nisem mo-
gej oporekati. To mi je bilo kar zagonetno. Naenkrat pa sem nekaj opazil. Moli je sedela na divanu in poleg nje je bila lepa škatla.
—	Pa menda vendar ne jeste venomer čokolade ?
—	Da — pač — zakaj pa ne? Od same diete sem tako lačna, — in čokolada vendar ni hranilo?
—	Ampak, ljubo dete, na ta način dodate k svoji dieti dnevno še po sto in sto kalorij.
Bilo je res preneumno celo tiste čase in je tudi sama spoznala, da tako ni prav. Odmeril sem ji dieto na dnevnih 13oO kalorij, torej za 700 manj, kakor jih je prav za prav potrebovala. Zdaj je pa začela hujšati in je v treh mesecih izgubila blizu 15 kilogramov. To seveda ni bila šala. Večkrat ji je postalo slabo. Gladovala je in pomagati smo ji morali s hrano, ki je bila sicer "bilna, toda neredilna.
In ko je Moli dosegla težo, ki je bila normalna za njeno velikost in starost, smo priredili slavnostno pojedino, pri kateri je za zakijučk lahko jedla, karkoli si je poželela. Nato smo določili stalno dieto, da je obdržala ravnotežje.
Spet je bila lepa in sveža, vrnil se je prejšnji čar. Nič več je ni mučila zavest preobilja. Revmatizem, ki jo je bil začel nadlegovati, je izginil; dihala je spet mirno, najsi je zmagovala še toliko stopnic.
In naposled plačilo ni izostalo. Bilo je pravo veselje videti to sijajno mater. Ves svet se je sukal samo okrog njenega malega Tomija. Usoda narodov, veličina svetovnih dogodkov — vse to jo je kaj malo brigalo. Toda, če je Tomija zabolel trebušček, se je zemlja spremenila v solzno dolino.
Seveda je vse to prekrasno materinsko čustvovanje sčasom popustilo, posebno, ko sta sledila še Angela in peter in naposled mala Moli.
Lansko poletje sem bil spet večkrat tam zunaj na deželi pri Lovrijevih. Zdaj sta se tudi mlada dva naselila tam. Sončnega popoldne sem šel po kosilu na vrt. Mala Moli je kravkar skrbno spravljala štiri svoje punčke v zibke. Vprašal sem:
—	I nu, Moli, pa mi povej, kaj bo s teboj. kadar odrasteš?
Odrezala se je kakor nekoč njenia mam-ka:
—	Omožila se bom in bom imela mnogo, mnogo otrok!
In tako se suče svet dalje, vedno dalje.
..........................
MOLITEV
Tonček je zaspan. Leže in že dremlje. Potem se pa iznenada spomni, da ni ni5 molil. Dvigne se, sklene roke in reče: »Ljubi Bog, vse kakor včeraj, amen.«
In zaspi.	'
*
ZAGOVORIL SE JE
—	Ali priznate, da ste vlomili?
—	Ne.
—	Ali ste bili že kdaj kaznovani?
—	Ne, to je bil moj prvi vlom.
*
HUDE SANJE
»Pomisli,« je rekla gospa zdravnikova svojemu možu, »mladi Smuk mi je včeraj rekel, da sanja vsako noč o najini hčeri.«
»To je pa čudno,« odvrne zdravnik. »Mene je včeraj pro?H za kakšno zdravil« proti mori, ki ga baje tlači vsako noč.«
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Ljubomir Volčič. — Vsi v Ljubljani.