( ČASOPIS JE IZHAJAL KOT »RUDAR«, GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA RUDNIKA LIGNITA VELENJE. — OD 1. MAJA 1965 DALJE GA IZDAJA OBČINSKI ODBOR SZDL VELENJE. GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK LJUB AN NARAKS TEHNIČNI UREDNIK IVAN FIJAVŽ 10. marec 1966 — LETO II. — ŠT. 5 (23) CENA 30 NOVIH PAR ALI 30 STARIH DIN POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI ODLOČNO ODSTRANITI VSE SLABOSTI NA ZAČETKU TRETJEGA PLENU M A CK ZKJ JE GENERALNI SEKRETAR ZKJ TOVARIŠ JOSIP BROZ TITO PRED DNEVI GOVORIL O SEDANJIH NALOGAH KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE. BOLJ KOT V PODOBNIH PRIMERIH ZADNJIH LET SO TOKRAT TITOVE BESEDE VZPODBUDILE MNOŽICE DELOVNIH LJUDI PO VSEJ JUGOSLAVIJI, KI SO ISKRENO PRITRDILI RESNIM BESEDAM NAŠEGA SPOŠTOVANEGA VODITELJA. TRETJA SEJA JE BILA DO 11. MARCA PREKINJENA. TAKRAT PA JO BODO NADALJEVALI IN SPREJELI SKLEPE, KI JIH BO TREBA IZVAJATI ODLOČNEJE KOT DOSLEJ. TITOV GOVOR, KAKOR TUDI BESEDE DRUGIH UDELEŽENCEV RAZPRAVE NA PLENUMU, SO DELOVNI LJUDJE TOPLO POZDRAVILI IN JIM V CELOTI PRITRDILI. V RESNICI PRIČAKUJEMO TEMELJITE SKLEPE ZA NADALJNJE URESNIČEVANJE GOSPODARSKE REFORME IN UTRJEVANJE ŽIVLJENJSKE RAVNI VSEH DELOVNIH LJUDI V JUGOSLAVIJI. Tovariš Tito je na seji CK ZKJ med drugim v uvodu dejal, da je plenum zelo važen za naš nadaljnji razvoj, saj gre za dosledno uresničitev nalog, .ki jih je sprejel VIII. kongres ZKJ. Zagotoviti je treba vse možnosti za pravilno uresničevanje gospodarske reforme. Organizacije ZK so se resno lotile dela ni je bila dejavnost v tem pogledu zelo močna. Ena glavnih ovir za izpolnjevanje reforme pa je v vodilnih telesih Zveze komunistov. Ne povsod, vendar pa so bili posamezni komunisti, ki so bali na jeziku za reformo, v dejanjih pa so ostali pasivni aili pa so delali tisto, kar je nasprotovalo težnjam uresničevanja gospodarske reforme. Naši delovni ljudje, je nadailje-val tovariš Tito, pričakujejo od nas, zlasti od tega plenuma, da bomo enkrat za vselej storili tisto, o čemer govorimo in kar je vsebina naših sklepov, tako da se bodo naše besede ujemale z dajanji To smo obljubili na VIII. kongresu. Po VIII. kongresu pa smo imeli celo vrsto stvari, ki so bile daleč od tega, da bi lahko rekli, da so v skladu z besedami s sklepi VIII. kongresa. Na tem plenumu moramo konkretno odgovoriti na vsa vprašanja vsebovana v tezah. To zahtevajo od nas naši delovni ljudje, to zahtevajo od nas naši občani. Od nas zahtevajo, da smo v izpolnjevanju sklepov odločnejši. Odločneje moramo torej kakor doslej uveljavljati naše sklepe in upoštevati disciplino v naši Zvezi komunistov. Disciplina v Zvezi komunistov je namreč popustila. Tovariš Tito je nato opozoril na položaj, ki. ga imamo zdaj v državi. Omenil je pojave v naši literaturi, razne manifestacije in poveličevanja vsega kar je bilo v preteklosti, bodi pozitivno ali negativno, nadalje razne zahodne težnje in podobno. Dejal je: opraviti imamo, tovari-.ši, s šovinizmom, nacionalizmom in nacionalističnimi izpadi. Vse to ima neko ozadje, za tem stoji razredni sovražnik. — Mi komunisti moramo zmerom vedeti, za kaj gre pri tem in izogibati se moramo odklonom, ki vodijo v šovinizem, nacionalizem pa tudi lokalizem v vsaki republiki posebej. Moramo si biti na jasnem, da je razredni sovražnik še vedno pričujoč, in sicer zelo resno, tudi zaradi nebudnosti nas komunistov. Kadar smo doslej kritizirali posamezne stvari, pozneje nihče iz tega zgoraj ni izvajal posledic. Spodaj pa je bilo tega še kako veliko. Če delavec v podjetju kritizira in to pravilno, se mu velikokrat pripeti, da ga vržejo ne le iz podjetja, temveč če je član, tudi iz Zveze komunistov. Obstajata torej dve merili v Zvezi komunistov: ena za tiste zgoraj in druga za tiste spodaj. — Tovariš Tito je zatem odločno podčrtal, da mora biti v ZKJ samo eno merilo: enako za voditelje kot tudi za vse člane Zveze komunistov. Med drugim je tovariš Josip Broz-Tito v nadaljevanju povedal: (Nadaljevanje na 3. strani) Odlikovani prosvetni delavci Ob H. marcu - prazniku žena čestitamo vsem bralkam UREDNIŠTVO Ana Kos je prosvetna delavka že od 1945. leta. Povsod, kjer je službovala je aktivno delala na področju kulturno prosvetnega dela. Več let je delala tudi pri organizaciji Zveze borcev. Med NOB je bila aktivno povezana z narodnoosvobodilnim gibanjem, zato so jo novembra 1944 zaprli kot partizansko aktivistko. Odlikovana je bila z redom dela s srebrnim vencem. Predsednik SFRJ Josip Broz-Tito je odlikoval štiri vzorne učitelje iz velenjske občine. Odlikovanja je podelil na svečani akademiji v počastitev slovenskega kulturnega praznika, ki je bila v domu Svobode Šoštanj, podpredsednik občinske skupščine Peter Krapež. Odlikovani so bili: Jože Melanšek, Ana Kos, Zofija Vrhovec in Justina Uranič. Jože Melanšek poleg svojega uči-teljevanja aktivno sodeluje v družbenem življenju v Belih vodah, kjer je že nad 6 let. Kot upravitelj takratne samostojne šole v Belih vodah je sodeloval in vodil gradnjo novega šolskega poslopja. Je aktiven družbeno politični delavec. Dve leti je bil sekretar krajevnega odbora SZDL. Ze drugo mandatno dobo pa je izvoljen za odbornika občinskega odbora skupščine občine Velenje. Poleg tega aktivno dela tudi na telesno vzgojnem področju in v Planinski zvezi, kjer so ga odlikovali s srebrnim planinskim znakom. Odlikovan je bil z redom dela s srebrnim vencem. Za prizadevno delo je bila odlikovana z medaljo dela. Justina Uranič že več let poučuje otroke v naši občini. Najprej je učila v Plešivcu. Po osvoboditvi je nekaj časa poučevala v Šoštanju, potem pa so jo prestavili v Škale in nato v Topoilšico. Po 9-letih je začela učiti v Šoštanju. Biila je več let tajnica krajevnega odbora SZDL v Topolšici. Poleg tega pa je članica mestnega odbora Rdečega križa Šoštanj in poverjenik za naselje Metleče. Pred kratkim je bila upokojena. Na II. osnovni šoli v Šoštanju, kjer je poučevala zadnja leta pred upokojitvijo, je vodila blagajniške posle mlečne kuhinje. Justa Uranič je vzor vestne in marljive učiteljice. Odlikovana je bila z medaljo dela. Zofija Vrhovec je prosvetna delavka na II. osnovni šoli Šoštanj od i. septembra 1956. leta. Vso svoje delo posveča šoli in vzgoji otrok. Posebno lepe uspehe je dosegla pri učenju domače slovenske besede. Na šoli vodi šolsko knjižnico in vzbuja pri učencih zanimanje za branje. Sodeluje pri pripravah šolskih proslav in prireditev ter uspešno vodi dramski krožek. OBVESTILO ZARADI NAVEDENEGA VABI ODDELEK ZA GOSPO- DARSTVO VSE ZAVEZANCE PRISPEVKA ZA UPORABO MESTNEGA ZEMLJIŠČA NA OBMOČJU GRADBENIH OKOLIŠEV VELENJE IN ŠOŠTANJ, KI MENIJO, DA IMAJO POGOJE ZA CELOTNO ALI DELNO OPROSTITEV PLA- ČEVANJA PRISPEVKA ALI DA JE NJIHOVA HIŠA ZGRA- JENA NEFUNKCIONALNO, DA DO 20. MARCA 1966 DAJO » V OBČINSKI SPREJEMNI PISARNI ALI NA SEDEŽU KRAJEVNEGA URADA V ŠOŠTANJU POD KAZENSKO IN MATERIALNO ODGOVORNOSTJO POSEBNO PISMENO IZJAVO O VIŠINI MESEČNIH DOHODKOV NA DRUŽIN- SKEGA ČLANA, OZIROMA O TEM, DA JE NJIHOVA STANOVANJSKA HIŠA ZGRAJENA NEFUNKCIONALNO. Velenje, 7. 3. 1966 Skupščina občine Velenje je na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, dne 4. marca 1966 sprejela odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča z dne 29. decembra 1965. Po tem odloku so plačevanja prispevika za uporabo mestnega zemljišča oproščeni vsi nosilcd' stanovanjske pravice in lastniki zasebnih družinskih stanovanjskih hiš, ki imajo na družinskega člana manj kot 150,00 N dinarjev (15.000 starih dinarjev) dohodkov mesečno. Tisti, kd imajo 150,00 do 200,00 N dinarjev dohodkov mesečno na družinskega člana, bodo oproščeni plačevanja polovice prispet ka za uporabo mestnega zemljišča, od 200,00 do 250,00 N dinarjev pa 25 %. Prispevek se ne bo plačeval tudi za presežek koristne stanovanjske površine v starih stanovanjskih hišah, ki so bile zgrajene do leta 1940. šteje se, da je družinska stanovanjska hiša nefunkcionalno zgrajena, če ima v enosobnem stanovanju več kot 36 m2, pri eno in polsobnem stanovanju več kot 46 m2, pri dvosobnem stanovanju več kot 60 m2, pri dvo in polsobnem stanovanju več kot 68 m2, pri trisobnem več kot 75 m2, pri tro in polsobnem stanovanju več kot 82 in pri več kot štnarisobnih stanovanjih več kot 88 m2 koristne stanovanjske površine. Prispevek za uporabo mestnega zemljišča se bo plačeval od 1. aprila 1966 dalje na območju gradbenih okolišev Velenje in Šoštanj. Oddelek za gospodarstvo Skupščine občine Velenje bo v prihodnjih dneh izdal vsem zavezancem posebne odločbe o višini prispevka za uporabo mestnega zemljišča. S temi odločbami želimo vsem, ki izpolnjujejo pogoje za zgoraj navedene olajšave, te olajšave tudi priznati. SKUPŠČINA OBČINE VELENJE ODDELEK ZA GOSPODARSTVO STANOVANJSKA GRADNJA LETOS — STANOVANJSKA GRADNJA LETOS STANOVANJSKA GRADNJA LETOS KAKO SO BILA UPORABLJENA SREDSTVA SKLADA ZA ZIDANJE STANOVANJSKIH HIŠ IN KAKŠNI SO IZGLEDI ZA KREDITIRANJE IZGRADNJE STANOVANJ V LETOŠNJEM IN PRIHODNJIH LETIH? Stanovanjska izgradnja je bila v minulih letih odvisna predvsem od višine sredstev, ki so jih delovne organizacije izdvojile ob priliki razdelitve dohodka po zaključnem računu in od višine sredstev, ki so se nate-kala v sklad za zidanje stanovanjskih hiš. Prvi viri so bili odvisni od konkretnih potreb in višine ustvarjenega čistega dohodka in določanje o njih izključna pravica organov samoupravljanja. Drugi viri pa so bili takorekoč fiskalnega značaja, saj je bil stanovanjski prispevek predpisan kot druge obveznosti do družbe. Ta sredstva so se zbrirala v glavnem v Občinskem skladu, manjši del pa v republiškem skladu. Vsa sredstva namenjena stanovanjski izgradnji so se uporabljala v dveh oblikah in sicer za blokovno gradnjo in individualno gradnjo, o-boje pa v okviru ustreznih urbanističnih načrtov. S sredstvi, ki so jih namenile delovne organizacije za gradnjo stanovanj, so razpolagale le-te, s sredstvi sklada za zidanje stanovanjskih hiš pa je upravljal upravni odbor sklada. Od formiranja sklada pa do 31. decembra 1965 znašajo celotna sredstva siklada din 2.560,171.000.—, ki pa se v glavnem nahajajo v obliki o-dobrenih kreditov za ves čas obstoja sklada. Sistem varčevanja za gradnjo stanovanj Kako so dobili kredite individualni graditelji? Upravni odbor sklada je v vsakoletnem planu dohodkov in izdatkov določil kvote kreditov za blokovno gradnjo in za individualno gradnjo. Sredstva, namenjena za individualno gradnjo so se določala v višini, ki je bila odvisna od višine skupnih dohodkov sklada in od dejanskih potreb. V zadnjh treh letih so bila sredstva za individualno gradnjo odob-ravana kot sledi: — v letu 1963 za 14,950.000 dinarjev ali 5 % vseh sredstev, zbranih v tem letu; — v letu 1964 za 39,664.000 dinarjev ali 8 % vseh zbranih sredstev in — v letu 1965 za 115,467.000 dinarjev ali 15 % vseh zbranih sredstev. Kot je razvidno so sredstva, namenjena za individualno gradnjo, rasla iz leta v leto posebno še zato, ker je bilo v zadnjih dveh letih izdelano precejšnje število lokacij. V zgoraj navedenih zneskih odobrenih kreditov niso upoštevani kre- diti, ki so bili odobreni kupcem stanovanjskih hiš v naselju »Šmartno II«. Upravni odbor siklada je na svoji seji dne 11. avgusta 1964 sprejel sklep o neposrednem financiranju izgradnje enodružinskih stanovanjskih hiš na zazidalnem področju »Šmartno II« v Velenju in sicer po sistemu 20 : 30 : 50 t. j. 20% lastne udeležbe kupca, 30% prispevek delodajalca v obliki kredita in 50 % prispevek sklada prav tako v obliki kredita. V zvezi s tem je sklad sklenil delovršno pogodbo za izgradnjo 106 stanovanjskih hiš različnih tipov. Razen tega je upravni odbor sklada na svoji seji, dne 21. aprila 1965 sprejel sklep, da se na enak način t. j. 20 : 30 : 50 financira še devet enodružinskih stanovanjskih hiš pol-atrijskega tipa na lokaciji med Pa-ko in železniško progo pri zdravstvenem domu Velenje. Vendar do gradnje teh stavb v letu 1965 ni prišlo, temveč šelle v letu 1966. . Viri sredstev letos Z Zakonom o prenehanju veljavnosti Zakona o finansiranju stanovanjske gradnje (Uradni list SFRJ št. 34/65) se stanovanjski sklad v dosedanji obliki ukinja, sredstva in obveznosti pa glasom sklepa Skupščine občine Velenje prenesejo na Komunalno banko Velenje oziroma sedanjo Kreditno banko Celje, podružnico Velenje. S tem je prenehal redni dotok sredstev v stanovanjski sklad iz naslova 4 % stanovanjskega prispevka. Tega morajo delovne in druge organizacije v smislu Zakona o izločanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo izločati v svoje sklade skupne porabe. Tako formirana sredstva se lahko porabijo za kritje razlike v stanarini (subvencije) do vštetega leta 1969 in za stanovanjsko gradnjo bodisi lastnih stanovanj bodisi preko posojil svojim članom delovne skupnosti. Tako ostanejo banki kot nosilcu stanovanjske izgradnje kot redni viri samo sredstva, ki pritekajo v obliki anuitet po že odobrenih poso- Bistvo tega sistema je v naslednjem: — varčevalec in banka skleneta sporazum z obojestranskimi obvezami in pravicami; — varčevalec varčuje določeno dobo, nato pa dobi na razpolago privarčevani znesek in ustrezni odstotek sredstev na privarčevani znesek v obliki kredita; — sredstva, ki jih namenijo delov- ne in druge organizacije kot pomoč pri gradnji svojim članom, se v obliki kredita prištejejo k znesku kredita, ki ga dobi varčevalec na razpolago iz naslova varčevanja. Da bi seznanili čim širši krog interesentov s tem sistemom, objavljamo v celoti predlog pravilnika in pogodbe o varčevanju: PRAVILNIK o varčevanju in posojilih občanom za nakup in gradnjo stanovanj. in v bodočih letih jilih. Ta sredstva so razmeroma mala, saj so bila posojila odobravana na zelo dolgo odplačilno dobo — do 30 let — in znašajo na primer za leto 1966 le 135 milijonov starih dinarjev. Drugi viri pa so še: — oročanje prostih sredstev skladov skupne porabe gospodarskih in drugih organizacij, — oročanje ostanka 4 % ukinjenega stanovanjskega prispevka in — druga sredstva ki se lahko u-porabljajo za dajanje stanovanjskih kreditov. Višina teh sredstev pa je odvisna od pripravljenosti in politike stanovanjske izgradnje delovnih in drugih organizacij. Zaradi tega je pred banko postavljena dokaj težka naloga, da bo predvsem letos poiskala vse možnosti zbiranja vseh začasno ali traljno razpoložljivih ustreznih sredstev, da bo lahko nadaljevala s kreditiranjem stanovanjske izgradnje s takšnim tempom in tolikimi sredstvi kot dosedaj. Način kreditiranja v bodoče Glede na spremenjene pogoje zbiranja ustreznih sredstev in ob upoštevanju velikega interesa za kredite za gradnjo enodružinskih stanovanjskih hiš, se je pokazala potreba po izoblikovanju določenih stališč, ki bodo veljala kot smernice za delo banke po teh vrstah bančnega poslovanja. Ta stališča so sledeča: 1. Graditeljem enodružinskih hiš, katerim so bile ob komisijskem pregledu gradnjie določene transe kredita tudi za leto 1966, boto te tranše (obroki) dani v letu 1966 na razpo- KREDITNA BANKA, frODR. VELENJE VAS NA TEJ IN NA TRETJI STRANI ČASOPISA SEZNANJA S STANOVANJSKO GRADNJO V LETU 1966 NA PODROČJU VELENJSKE OBČINE! lago ne glede na to, če so že bile sklenjene kreditne pogodbe ali ne. 2. Graditelji enodružinskih stand-vafnjsikih (hiš, ki že imaijto začeto gradnjo, bodo lahko v letu 1966 dobili kredite po enakih principih in pogojih kot se je kreditiralo individualno gradnjo doslej. To pomeni, da bodo lahko dobili kredite tisti graditelji, ki bodo lahko dokazali vsaj 50"% lastne udeležbe. Ta pa je lahko izkazana v že izvršeni gradnji preko III. gradbene faze; v že izvršeni gradnji preko II. gradbene faze in plačanim materialom na gradbišču ali v gotovini. Banka bo te gradnje kreditirala do 50% ocenjene predračunske vrednosti objekta, seveda v okviru razpoložljivih sredstev. 3. Graditelji, ki ne bodo izpolnjevali pogojev po točki 2 in vsi tisti, ki bodo pričeli z gradnjo, bodo lahko dobili kredite iz bančnih sredstev samo preko sistema varčevanja za gradnjo stanovanj ali pa v višini sredstev, ki jih bodo njihove delovne organizacije namensko oročile za njih. Za pospeševanje stanovanjske izgradnje s pridobivanjem površin in obnavljanjem obstoječega stanovanjskega sklada uvaja KREDITNA BANKA CELJE (v nadaljnjem be- 1. člen V varčevanje za stanovanje in najemanje posojil za nakup, gradnjo, dograditev ali obnovo stanovanj se lahko vključi vsak občan, ki izpolnjuje pogoje tega pravilnika. 2. člen Varčevalec in banka skleneta pogodbo o varčevanju. Pogodba mora vsebovati zlasti: višino mesečne vloge, varčevalno dobo, znesek ob koncu varčevalne dobe, obrestno mero za vlogo, višino posojila, do katerega ima varčevalec pravico, obrestno mero za to posojilo in odplačilni rok. 3. člen Varčevalec se zaveže vplačevati redne in zaporedne mesečne obroke določene "v varčevalni pogodbi, in s tem prihraniti Skupno vsoto v določeni dobi varčevanja; vse to pa služi za osnovo, na kateri se določajo pravice, ki jih pridobi z varčevanjem. 4. člen Pridobitev pravice do posojila je poleg varčevalne pogodbe odvisna od odplačilne sposobnosti posojilodajalca za najeto posojilo. To sposobnost ugotavlja banka in po potrebi zahteva ustrezna dokazila. 5. člen Mesečni obrok znaša najmanj 100 ND (10.000 SD) in zapade v plačilo z dnem, določenim v varčevalni pogodbi. Varčevalec se lahko odloči tudi za večji obrok in si tako poveča osnovno pravico do večjega posojila. Najdaljša doba varčevanja je 10 let. 6. člen Pri vključitvi v varčevanje z enkratno osnovno vlogo se ie-ta razdeli na število bodočh- obrokov po sklenjeni varčevalni pogodbi. Pravico do posojila po varčevalni pogodbi si lahko varčevalec pridobi po preteku 13 mesecev od vplačila take vloge. 7. člen Z višjimi ali izrednimi vplačili se pridobi višja osnova za posojilo, vendar le od zneskov, ki so bili vplačani najmanj 13 mesecev pred potekom pogodbenega roka in ob pogojih, ki veljajo za tako dobo varčevanja. 8. člen Z višjimi ali izrednimi vplačili ni mogoče pridobiti pravice do skrajšanega pogodbenega roka za pridobitev pravice do posojila iz pogodbenih osnov. 9. člen Če varčevalec zamudi s plačilom enega ali več zaporednih mesečnih obrokov, se mu varčevalna doba podaljša za toliko časa, koliikor je zamujenih rednih obrokov. 10. člen Tako vložene namensko vezane vloge bo banka obrestovala po 1-od-st. obrestni meri in pripisala obresti ob koncu vsakega leta vloženi glavnici. Pripisane obresti se ne u-poštevajo v osnovi za pridobitev pravice do posojila. Če varčevalec odstopi od varčevanja, mu banka dodatno prizna obresti do višine 5 odstotkov, t. j. (l% + 4%) za ves čas varčevanja. 11. člen Varčevalec- lahko odstopi od varčevalne pogodbe, lahko pa. tudi sporazumno z banko prenese pravice sedilu banka) v sodelovanju z občani namensko varčevalno službo za dajanje posojil za nakup stanovanj in za udeležbo pri posojilih v iste namene. in obveznosti iz te pogodbe na drugo osebo, ki izpolnjuje pogoje iz 3. člena tega pravilnika. Vloge v duhu 1. člena tega pravilnika so vezane do poteka roka, za katerega je sklenjeno varčevanje. Če varčevalec pismeno odstopi od varčevalne pogodbe po preteku 13 mesecev od pri-četka varčevanja, se mu vezana sredstva sprostijo takoj, sicer pa po preteku 13 mesecev od začetka varčevanja in uveljavitve pogodbe. 12. člen Če varčevalec v dobi varčevanja umre, lahko njegov dedič nadaljuje varčevanje, kolikor izpolnjuje pogoj iz 1. in 9. člena tega pravilnika. 13. člen Odstop od varčevalne pogodbe o-ziroma prenos koristi iz te pogodbe na drugo osebo se lahko opravi po sporazumu z banko. 14. člen Na osnovi varčevanja pridobljena sredstva (vložena) lahko varčevalec dvigne v gotovini potem, ko so bila v banki vložena vsaj 13 mesecev. 15. člen Ko varčevalec izpolni obveznosti, določene v varčevalni pogodbi, da banka pismeno obvestilo: — da je obveznost iz varčevalne pogodbe izpolnjena, — da so mu vložena sredstva dana na razpolago za črpanje v duhu določil 14. člena tega pravilnika, — da ima pravico do najetja posojila v duhu določil tega pravilnika in posojilne pogodbe; sklenjene i banko, — da mora za pokritje posojila predložiti od njega in solidarnih porokov kot alkceptantov bianco menico (število porokov določi banka) ali da se pogodbeno veže za vknjižbo zastavne pravice oziroma zaznambe vrstnega reda na prvem mestu v korist banke. 16. člen Po preteku varčevalne dobe in ob izpolnjenih pogojih iz tega pravilnika ima varčevalec pravico do posojila po 2-odst. obrestni meri v višini in za dobo vračila po določilih tega pravilnika. Sklenitev kreditne pogodbe in izkoriščanje posojila sta vezana na najdaljši rok 18 mesecev po izteku varčevalne dobe. Ne glede na čas izkoriščanja (18 mesecev) pa mora posojilojemalec pričeti odplačilo po preteku 12 mesecev od sklenitve posojilne pogodbe. 17. člen Banka bo odobravala posojila po izpolnitvi pogojev o varčevanju, in sicer po naslednja lestvici: varčevalec z varčevalno dobo najmanj 13 mesecev 75% vloge varčevalec z varčevalno dobo najmanj 2 leti 100% vloge varčevalec z varčevalno dobo najmanj 3 leta 125% vloge varčevalec z varčevalno dobo najmanj 4 leta 150%vloge varčevalec z varčevalno dobo najmanj 5 let 175% vloge varčevalec z varčevalno dobo najmanj 6 let 200%vloge varčevalec z varčevalno dobo najmanj 7 let 225% vloge varčevalec z varčevalno dobo najmanj 8 let 250 % vloge varčevalec z varčevalno dobo najmanj 9 let 275% vloge varčevalec z varčevalno dobo najmanj 10 let 300% vloge 18. člen Na osnovi varčevanja pridobljeno posojilo se lahko uporabi samo v namen, ki je določen v pogodbi in z namenskim črpanjem pri banki Posojilojemalec mora predložiti naslednje listine: — pogodbo o nakupu stanovanja, pogodbo o gradnji z gradbenim podjetjem ali dovoljenje za gradnjo v lastni režiji, — gradbeno dovoljenje za nove gradnje, za adaptacije potrdilo o priglasitvi gradbenih del, — načrt s predračunom za novogradnjo, za adaptacijo samo predračun, — račune za gradbeni material in ostale stroške gradnje v času, ko izkorišča posojilo, — po izkoriščanju posojila obvezno predloži vinkulacijo zavarovance v korist banke. 19. člen Doba vračanja tako odobrenih posojil ne more presegati dvakratne varčevalne dobe. 20. člen Varčevalec ima pravico do dobe odplačila, navedenega v pogodbi, tudi če se odloči za najem nižjega posojila, kot mu pripada. 21. člen Varčevalno posojilo iz tega pravilnika in varčevalne pogodbe se v nobenem primeru ne morejo spremeniti v škodo varčevalca. 22. člen \ ■ Ta pravilnik je sprejel izvršni odbor KREDITNE BANKE CELJE na seji 25. februarja 1966 in velja od dneva sprejema. Celje, 25. februarja 1966 KREDITNA BANKA CELJE.......................................................................................................... (v nadaljnjem besedilu Banka) in varčevalec tov.............................................................. ........................................._................................................ stanujoč ...............................................................—■I skleneta naslednjo varčevalno POGODBO i. Varčevalec se zaveže prihraniti v času od...........................-.......do................................ skupaj Din..............................................z besedo.................................................................................... tako, da bo navedeno vsoto vplačal mesečno po Din .:................................................. v enakih in zaporednih obrokih na račune Banke št.................................................. Osnovni polog Din...........................................................z besedo ........................................-.....- .................................................................bo vplačal ob podpisu pogodbe. Prvi obrok zapade v plačilo ob podpisu pogodbe vsi naslednji pa do vsakega zadnjega v mesecu. II. J Če varčevalec zamudi plačilo enega ali več zaporednih mesečnih obrokov,, se mu varčevalna doba podaljša za toliko časa, kolikor je zamujenih obrokov. • III. Varčevalec se odpove pravici razpolaganja s prihranjenimi denarnimi sredstvi v času varčevanja in to pravico prenese na Banko. Banka se zaveže, da bo prihranjena denarna sredstva obrestovala po 1 % obrestni meri. Obresti bo banka obračunavala 31. 12. vsako leto in jiih pripisovala h glavnici. IV. Po izpolnitvi vseh pogojev o varčevanju bo Banka na podlagi1 posebne pogodbe in v skladu s pravilnikom o varčevanju in posojilih občanom, za nakup, gradnjo in adaptacijo stanovanj sprostila varčevalcu z obrestmi vložena prihranjena sredstva ter mu odobrila Diin ..................................................... z besedo ......................................................................................................................-....................... namenskega kredita za nakup, gradnjo in adaptacijo stanovanj po 2%-ni obrestni meri in z rokom vračila..............................................let. (Nadaljevanje na naslednji strani) STANOVANJSKA GRADNJA LETOS — STANOVANJSKA GRADNJA LETOS — STANOVANJSKA GRADNJA : (Nadaljevanje s prejšnje strani) V. Pogodbeni stranki sklepata to pogodbo na podlagi pravilnika o varčevanju in posojilih občanov za nakup, gradnjo in adaptacijo stanovanj z namenom, da bo Banka po določenem času in prihranjenih sredstev odobrila varčevalcu namenski kredit za nakup, gradnjo in adaptacijo stanovanj. Pravilnik je sestavni del te pogodbe. VI. ' Za primer spora, izvirajočega iz te pogodbe, je dogovorjena krajevna pristojnost sodišča v...........................................................................................................;............................ VIL Ta pogodba je sestavljena v treh izvodih, od katerih prejme varčevalec istočasno z enim izvodom pravilnika o varčevanju in posojilih občanom za nakup, gradnjo in adaptacijo stanovanj en izvod, dva izvoda pa BANKA. V Celju, dne.....................................................:.......... Podpis varčevalca: h-------------------------------— Prednosti in ugodnosti sistema varčevanja za gradnjo in nakup stanovanj so sledeče: 0 graditelju je zasiguran vnaprej znani znesek kredita, ki mu bo dan na razpolago po določenem času. 0 Na višino kredita vpliva graditelj sam s tem, ko se odloči za mesečni znesek in dobo varčevanja. 9 dejanska doba gradnje se skrajša, ker so graditelju znani in za-sigurani viri financiranja, f Sistem omogoča graditeljem, da oddajo izvajanje del gradbenemu podjetju bodisi za gradbena in gradbeno obrtniška dela ali v celoti. # S tem sistemom lahko pride interesent do stanovanja bodisi z gradnjo lastne hiše, bodisi z nakupom stanovanja v bloku. mesecev 1966 — 50.000 din X 36 — 125 o/0 kredita — namensko posojilo delovne organizacije Skupaj sredstev za gradnjo To pomeni, da ima varčevalec po preteku varčevalne dobe treh let na razpolago 1,800.000 dinarjev (plus obresti za 3 leta) gotovine in 5,250.000 dinarjev kredita. II. PRIMER: M. M. se odloči za nakup stanova- posojila. Stanovanje želi imeti v ija v bloku. Njegova ekonomska dveh letih. KREDITNA BANKA CELJE • Sistem omogoča širšo fronto kreditiranih gradenj, ker se sredstva zbirajo na enem mestu. Kako se praktično uporablja ta sistem pokažeta dva šolska primera. Za lažje razumevanje navajamo vse zneske v starih dinarjih. I. PRIMER: N. N. se glede na svojo ekonomsko sposobnost odloči, da bo mesečno lahko odvajal v ta namen po 50.000 dinarjev. Stavbo bi želel imeti končano v štirih letih. V svoji delovni organizaciji lahko dobi 3,000.000 dinarjev namenskega posojila. Ker želi imeti stavbo gotovo v štirih letih, sklene z banko varčevalno pogodbo na tri leta, četrto leto pa bo gradil. = 1,800.000 din = 2,250.000 din = 3,000.000 din = 7,050,000 din Če pri tem upoštevamo, da lahko varčevalec v treh letih varčevalne dobe pripravi gradbišče in eventu-elno še del gradnje, lahko stavbo izgotovi v roku enega leta. iposobnost je 60.000 dinarjev mesečno. Pri delovni organizaciji ima na voljo 3,000.000 dinarjev namenskega V tem primeru sklene z banko varčevalno pogodbo na dve leti. — 60.000 din x 24 mesecev — 200 o/o kredita — namensko posojilo delovne organizacije Skupaj sredstev za nakup = 1,440.000 din 2,880.000 din = 3,000.000 din = 7,320.000 din To pomeni, da ima po preteku Seveda so še številne druge vari- varčevalne dobe dveh let na razpo- ante, kot na primer kombinirano lago sredstev za 7,320.000 dinarjev varčevanje na različne dobe in po- ter lahko takoj sklene kupoprodaj- dobno. no pogodbo za stanovanje. ZATO VABIMO VSE INTERESENTE VARČEVANJA ZA GRADNJO IN NAKUP STANOVANJ, DA SE Z GLASIJO V PROSTORIH BANKE, KJER BODO LAHKO DOBILI ŠE INFORMACIJE, KAKOR TUDI PRAVILNIK IN POGODBO. Obračun dela v tovarni,Gorenje' Končne rezultate poslovanja določenega obdobja polaga gospodarska organizacija organom samoupravlja-aj a in družbenim organom z letnim zaključnim računom. Poslovni rezultat obravnava in potrdi centralni delavski svet podjetja, namen tega članka pa je, da se z uspehi in rezultati seznani še širšo javnost bralcev lokalnega glasila, predvsem pa člane delovnega kolektiva tovarne gospodinjske opreme »Gorenje« Velenje. Poslovni rezultat, katerega obravnavamo je plod prizadevanja celotnega kolektiva in pravilne ocenitve razvoja in tržnih potreb merodajnih organov podjetja. Tovarna gospodinjske opreme »Gorenje« se je uspešno razvila v kratkem obdobju iz prvotne obrtne delavnice v Gorenju z bruto produktom 310 milijonov S. din v letu 1958 v moderno industrijsko podjetje v Velenju z bruto produktom 6.359 milijonov S. din v letu 1965. Z doseženim rezultatom razvoj ni končan, pač pa so dani pogoji nadaljnje modernizacije in razširitve proizvodnih kapacitet tako, da bo znašal v končni fazi po končani rekonstrukciji, katero pričnemo v letošnjem letu, celotni dohodek leta 1960 že 47.597 milijonov S. din. V letu 1966 pa predvidevamo porast realizacije in s tem celotnega dohodka napram obravnavnemu obdobju za 58 odstotkov. ORIENTACIJSKA PREGLEDNICA POSAMEZNIH PRIMEROV VARČEVANJA OBČANOV ZA STANOVANJSKO GRADNJO OD 1 DO 10 LET Mesečni obrok varčevanja Doba varčevanja leta Privarčevani znesek Udeležba banke v % 03 "S II >S g >a n 8 > S S a M C0 Doba vračila posojila t H II 100 1 1.200 75 900 2.100 2 39 200 1 2.400 75 1.800 4.200 2 77 300 1 3.600 75 2.700 6.300 2 115* 400 1 4.800 75 3.600 8.400 2 154 500 1 6.000 75 4.500 10.500 2 193 100 2 2.400 100 2.400 4.800 4 52 200 2 4.800 100 4.800 9.600 4' 105 300 2 7.200 100 7.200 14.400 4 157 400 2 9.600 100 9.600 19.200 4 209 500 2 12.000 100 12.000 24.000 4 261 100 3 3.600 125 4.500 8.100 6 66 200 3 7.200 125 9.000 16.200 6 133 300 3 10.800 125 13.500 24.300 6 200 400 3 14.400 125 18.000 32.400 6 267 500 3 18.000 125 22.500 40.500 6 333 100 4 4.800 150 7.200 12.000 8 82 200 4 9.600 150 14.400 24.000 & 163 300 4 14.400 150 21.600 36.000 8 245 400 4 19.200 150 . 28.800 48.000 8 326 500 4 24.000 150 36.000 60.000 8 408 100 5 6.000 175 10.500 16.500 10 97 200 5 12.000 175 21.000 33.000 10 194 300 5 18.000 175 31.500 49.500 10 291 400 5 24.000 175 42.000 66.000 10 388 500 5 30.000 175 52.500 82.500 10 485 100 6 7.200 200 14.400 21.600 12 113 200 6 14.400 200 28.800 43.200 12 226 300 6 21.600 200 43.2Q0 64.800 12 339 400 6 28.800 200 57.600 86.400 12 452 500 6 36.000 200 72.000 108.000 12 565 100 7 8.400 225 18.900 27.300 14 130 200 7 16.800 225 37.800 54.600 14 259 300 7 25.200 225 56.700 81.900 14 388 400 7 33.600 225 75.600 109.200 14 518 500 7 42.000 225 94.500 136.500 14 648 100 8 9.600 250 24.000 33.600 16 147 200 8 19.200 250 48.000 67.200 16 293 300 8 28.800 250 72.000 100.800 16 440 400 8 itd. 38.400 250 96.000 134.400 16 587 100 9 10.800 275 29.700 40.500 18 164 200 9 21.600 275 59.400 81.000 18 329 300 9 itd. 32.400 275 89.100 121.500 18 493 100 10 12.000 300 36.000 48.000 20 183 200 10 itd. 24.000 300 72.000 96.000 20 365 Organi samoupravljanja, kot posamezne strokovne službe, so v poslovnem letu 1965 uspešno opravile zahtevne vloge v samem poslovanju od povečanja proizvodnje in osvajanja novega izdelka — avtomatičnega pralnega stroja, hitrejšega vključevanja v mednarodno tržišče in vključitev v spremenjene pogoje poslovanja, postavljene po gospodarski reformi. Vsi ti momenti so zahtevali velike napore, saj smo sočasno vršili še investicijska vlaganja oziroma rekonstrukcijo prve faze. Delovna sila: Po stanju 31. 12.1965 je podjetje zaposlovalo 821 oseb; od tega 547 žensk, število zaposlenih je napram začetnemu stanju*poraslo za 16,9 odstotka. Med letom se je na novo zaposlilo 325 ljudi; od tega 217 žensk, iz kolektiva pa je v istem obdobju odšlo 205 sodelavcev. Fluk-tuacija je torej iznatna, povzroča pa jo predvsem pomanjkanje stanovanj, za žensko delovno silo težave zaradi izmenskega dela in prekinitve zaradi porok in s tem spremembe prebivališča. Temu vprašanju se posveča vsa potrebna pozornost, prvi uspšni rezultati so podani, število fluktuaciije se je napram letu 1964 zmanjšalo za 11 %. Pri dobivanju novih strokovnih kadrov je bila tudi v tem letu posvečena potrebna pozornost, momentalno štipendiramo 23 štipendistov na srednjih, viš- Razpiisna komisija pri izdelovalnici gumiranega papirja Velenje razpisuje delovno mesto RAČUNOVODJA Pogoji: končana srednja ekonomska ali njej sorodna šola z nekaj prakse. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Raapis velja 15 dni po objavi v časopisu. Odločno odstraniti vse slabosti ~ (Nadaljevanje s 1. strani)_. Ko izvajamo sedaj gospodarsko refbrmo in ko na tem plenuniu "go-y vorimo o njej, moramo za gospodarsko reformo videti predvsem človeka proizvajalca, občana, kajti zaradi naših delovnih ljudi, zaradi naših proizvajalcev tudi hočemo utrditi naše gospodarstvo. In ko bomo govorili o raznih materialnih vprašanjih pri uresničevanju gospodarske reforme, bomo morali predvsem misliti na naše delovne ljudi, ki so upravičeni, če nočejo več zatezati pasov. Kajti oni vidijo, da zdaj ni več potrebno tisto, kar je bilo prejšnja leta neizogibno. Takrat, ko je, bilo to nujno, se je naš človek, delavec, proizvajalec zavedal tega. Danes pa ne bo več pripravljen poče- < njati tega, ker ve, da obstaja materialna baza in da se njegov položaj, . more postopoma izboljševati. jih in visokih šolah. Med ostale oblike izobraževanja lahko prištevamo uvajalne seminarje in poizkusno delo ob priliki sprejema nove delovne sile. Od skupno razpoložljivega delovnega časa je bilo v letu 1965 porabljeno za delo po učinku in času 84,2 odstotkov, za letne dopuste je odpadlo 5,4 odstotkov, 3,1 odstotkov na državne praznike, 7,2 odstokov na bolovanje, kar pomeni, da je zaradi bolovanij in porodniških dopustov dnevno onsotmiih 57 delavcev. Zaradi neupravičenih izostankov je bilo izgubljenih 0,1 odstotka od razpoložljivega delavnega časa. Povprečno so znašali izplačani o-sebni dohodki na sodelavca din 47.665, po gospodarskih ukrepih pa so isti porasli še za 11,2 odstotka. Hitrejši porast osebnih dohodkov je pripisati povečani storilnosti in s tem povečani produktivnosti. Med tem ko smo potrebovali na začetku leta za povečani asortiman naših izdelkov 5.371 delovnih ur za 100 kom. proizvodnje, se je potreben proizvajalni čas skrajšal v drugi polovici leta za 13,2 %, to pa je tudi omogočilo stimulativnejše nagrajevanje. Skupna vrednost osnovnih sredstev se je povečala zaradi novih nabav, katere so bile pogojene z dopolnitvijo kapacitet za 18,3%. Do povečanja je v glavnem prišlo zaradi nabave manjkajočih strojev in opreme. Povečana opremljenost je prišla do izraza predvsem v hitrejši finali-zaciji prozivodnje. Medtem ko smo v letu 1965 dosegli na 1 dinar delovnih priprav 8,81 S. din celotnega dohodka, se je isti v letu 1965 dvignil za 44,6 odstotkov, oziroma na 1 S. dinar delovnih priprav dosegamo 12,73 S. dinarja dohodka. Nabava reprodukcijskega materiala je potekala kljub velikim težavam še dokaj v redu. Večji problemi so nastopili tako zaradi pomanjkanja ustreznega materiala in polizdelkov, kot zaradi podražitev istega ob priliki gospodarske reforme. Tako je samo cena domače dekapira-ne pločevine porasla za 52 odstotkov. Ker prodajnih cen finalnih izdelkov nismo povečali, smo morali vložiti vse napore za izhod iz te situacije. Izpad smo uspeli nadoknaditi predvsem s povečanjem uvo- (Nadaljevanje na 4. strani) Toda, kaj ga ovira? Ovirajo ga ambicije posameznih ljudi in političnih činiteljev, ki od zunaj vplivajo na proizvodnjo in na našo idustrijo in ki so doslej — poslej ne bodo več mogli — edino odgovarjali za materialna sredstva in razpolagali z njimi ter krojili usodo tistih, ki delajo v podjetjih. To je treba popraviti, ■ vendar ne počasi, kot smo popravljali doslej. Tovariš Tito je nato dejal, da je gospodarska reforma v glavnem posledica bujnega razvoja našega gospodarstva in naše družbe nasploh, toda v tem bujnem razvoju se je pokazala tudi cela vrsta negativnih pojavov; presegali smo naše gmotne možnosti in po nepotrebnem investirali, gradili smo mnogo tovarn v vsaki republiki in vsaki občini. Seveda so pri tem v glavnem, vztrajali . politični voditelji. Čeprav smo delali načrte in določali meje investicijskih možnosti in sredstev, je prav to divjanje presegalo vse meje. Vložili smo velikanska gmotna sredstva in vendar" velik del teh sredstev danes ne prinaša sadov in nam ne daje rezultatov. ' Gospodarska reforma se po besedah tovariša Tita še ni1 postavila na noge, za to pa smo odgovorni vsi ko-. mUnisti. Za to je potrebna nenehna enotnost vseh komunistov, saj mora uspeh gospodarske reforme v vsej njeni širini in pomenu mogočno odjektniti ne samo v naši deželi,. ampak po vsem svetu. Tovariš Tito je nato govoril o deležu delovnih kolektivov pri uresničevanju reforme, o standardu, o potrebi po nadaljnjem sproščanju cen, posebej pa je tudi dejal: Res je, tovariši, da potrebujemo še mnogo tovarn. Toda mar po, dolžni zgraditi vse tovarne, ki so potrebne socialistični skupnosti, kakor je Jugoslavija? Mar naj vse to stori sedanja generacija? Mislim, da ni dolžna. Torej tovariši, prednost moramo dati modernizaciji našega gospodarstva. Tovariš Tito je zlasti opozoril, da je treba našo industrijo čimprej modernizirati, da bo lahko tudi bo-' Ije izvažala. Opozoril je na združevanje in sodelovanje podjetij, na hitrejše kroženje kapitala, na probleme v notranjfem prometu, na disciplino železniškega osebja in na druga gospodarska vprašanja. Posebej je toviariš Tito govoril tudi o idejni plati dela komunistov in opozoril, da mora biti pri uresničevanju sklepov VIII. kongresa in pri vsem delu komunistov nas idejni boj veliko bolj intenziven. Za komuniste, ki ne izvajajo sklepov ZKJ, ni prostora v Zvezi, taki komunisti naj izstopijo. Marsikaj kaže na ne-čuječnost komunistov, razni pojavi pa hudo obremenjujejo socialistični razvoj in naše družbene odnose. Vsi ti odnosi in vplivi bi seveda imeli velike posledice, če se ne bi ostro bojevali proti Injitm. (Najmočnejše orodje za ta boj pa je ideologija ZKJ, naša ideja, smotri, ki jih imamo. Te cilje morajo komunisti pred-očitii slehernemu nagemu ibbčanu, vsakemu delavcu. OBRAČUN DELA (Nadaljevanje s 3. strani) za pločevine iz tujih tržišč, ker je le-ta cenejša. Sam uvoz pa je bil mogoč zaradi znatnega izvoza naših proizvodov in tako zagotovljenimi lastnimi deviznimi sredstvi. Idealno vzeto so zaloge zadoščale za 59 dnevno proizvodnjo ali iste so se obrnile 6 krat letno. Hitrost obračanja zalog se je povečala napram preteklemu letu za 42 odstotkov. Zaloge nedovršene proizvodnje in polizdelkov so se napram preteklemu letu dvignile vrednostno kljub povečani proizvodnji za 86,1 odstot. le za 1,5 odstotka, iste so zadoščale za 20 dnevno proizvodnjo. Proizvodnja je bila realizirana takoj, povprečne zaloge gotovih izdelkov predstavljajo le 6 dnevno proizvodnjo, in še to v glavnem zaradi priprave pošiljk izdelkov za izvoz. Udeležba režijskih .stroškov v proizvodnji se je zmanjšala za 20,6 %. Medtem ko je v letu 1964 odpadlo na 1000 dinarjev proizvodnje 288,1 dim režijskih stroškov, v letu 1965 pa 228,6 din. Znižanje je omogočila predvsem velikoserijiska proizvodnja, v kateri se udeležba fiksnih stroškov zniža, variabilni stroški pa rastejo počasneje kot sapi obseg proizvodnje. Terjatve do odjemalcev so porasle le nebistveno, kupci so svoje obveznosti poravnali v povprečku 39 dni, medtem ko so bile naše obveznosti do dobaviteljev poravnane v povprečku 27 dni. Povečanje proizvodnje s poudarkom velikoserijske proizvodnje, zožitve asortimana proizvodnje in dopolnitev asortimana proizvodnje — pralni stroji, je ob izboljšani tehnologiji nudila pogoje za povečanje realizacije in s tem celotnega dohodka. Realizacija je porasla napram letu 1964 za 65,1 odstotek, celotni dohodek pa v istem obdobju zaradi načina obračuna plače realizacije za 73,8 %. Težav s plasmanom izdelkov nismo imeli, nasprotno tržišče je biilo pripravljeno prevzeti še večje količine naše proizvodnje, kar pa ni bilo možno, ker povečanje proizvodnje obstoječe kapacitete niso dopuščale. Poleg ugodne konjunkture na domačem tržišču smo v preteklem letu uspešno plasirali naše izdelke na inozemskih tržiščih. Predvideni načrt izvoza je bil prekoračen za 70,7 odstotkov, napram letu 1964 pa se je izvoz povečal kar za 259,2 odstotka. Skupno je bilo naših izdelkov izvoženih za 572,683 USA od tega na konventitoilna področja 440.133 USA ostanek 132.550 pa na vzhodno evropsko področje. V tem poslovnem obdobju smo se torej uspešno vključili v mednarodno tržišče, kar je tem večji uspeh, ker večino izdelkov izvažamo na področja s čvrsto valuto. Pospešen izvoz je pripisati dejstvu, da so naši električni štedilniki uspešno prestali test, ki je predpisan na zapadnih tržiščih in prejeli tehnični znak varnosti, katerega ta tržišča zahtevajo za elekt-ro gospodarske aparate. Preizkušnja je bila izvršena na inštitutu v Frankfurtu. Izvozna obveznost je bila torej dosežena, poleg tega pa smo si ustvarili čvrste temelje za nadaljnjo hitro vključevanje v mednarodno delitev dela v obliki izvoza električnih aparatov za konvertibilne devize, izvoza plinskih aparatov na vzhodno-evropsko področje in v obliki industrijske kooperacije z italijansko firmo Zanussi — Pordenone. To pa je kot omenjeno omogočilo uvoz repromateriala, s katerim domač trg ne razpolaga v zadostnih količinah in s tem redno proizvajajo. V tem pa se tudi odražajo pozitivni rezultati gospodarske reforme, ki je zahtevala večjo mobilnost vseh sredstev gospodarske organizacije in spoznanje kolektiva, da je dohodek odvisen od nas samih. Doseženi poslovni rezultati v obdobju pred in po gospodarski reformi pa so bili izraženi v strukturi naslednje: Razpisna komisija za razpis prostih delovnih mest KOMISIJSKE TRGOVINE IN POSREDOVALNICE VELENJE RAZPISUJE delovno mesto upravnika Komisijske trgovine in posredovalnice Velenje. Pogoji: Kvalificiran trgovsiki pomočnik z najmanj 5-letno prakso na vodilnem mestu. Rok prijave z dokazili o izpolnitvi navedenih pogojev je 15 dni po razpisu na upravo podjetja komisijske trgovine in posredovalnice Velenje. SGP»VEGRAD« VELENJE PRODA dve garaži v stanovanjskem objektu na Tomšičevi ulici št. 29 v Velenju. Cena garaže je 8.000,00 N din ali 4.000,00 N din za polovico. Podrobnejše informacije daje pravna služba podjetja. o •a .52, •3 H vi a. (a fs •C o -a t; -j jo o u »b 9-3 cu M b ■a a S. o O aj O.-1 celotni dohodek 100,00 100,00 100,0 100,00 porabljena sredstva 72,15 80,25 ni,2 76,28 neto produkt 27,85 19,75 70,9 23,72 poslovni stroški 79,01 83,95 106,3 85,53 dohodek podjetja 20,99 16,05 76,4 18,47 prispevek iz dohodka 2,70 — — 1,33 dohodek za razdelitev 18,29 16,05 87,8 17,14 prispevek za Skopje 0,10 0,10 100,0 0,10 skupni rezerv, sklad 0,32 0,21 65,6 0,26 ostanek CD 17,87 15,74 88,1 16,78 bruto OD 11,62 11,58 99,7 11,60 skladi podjetja 6,25 4,16 66,8 5,18 Povečanje porabljenih sredstev je pripisati podražitvam materiala in družbenim dajatvam, ki se odvajajo pred delitvijo dohodka. V strukturi se je udeležba porabljenih sredstev, upoštevajoč posamezna obdobja, povečala za 8,10 odstotkov, skupni poslovni stroški pa le za 4,94 odstotka. Ostanek dohodka se je znižal za 2,13 odstotka, merjeno na povpreček obdobja v absolutnem znesku pa je listi ostal v ravnoves ju, oziroma je v drugem obdobju višji za 7,3 %. Iz tabele je poleg tega razvidno, da se je podjetje uspešno vključilo v nove gospodarske mere in da ni prišlo zaradi teh ukrepov do stagna- cije tako proizvodnje kot celotnega dohodka. Za nadaljnji skladen razvoj je potrebno, da čim hitreje pristopimo k povečanju proizvodnih prostorov in kapacitet tako, da z veliko serijsko proizvodnjo znižamo na najnižjo možno mero stro ške, to pa je možno doseči s sočasnim izpolnjevanjem organizacije in tehnologije dela in stimulativnejšiml rftietodami nagrajevanja. Gibanje doseženega celotnega dohodka in razdelitve dojhodka na zaposlenega pa je bilo v1 letu 1965 v primerjavi z letom 1964 in planskimi predvidevanji naslednje: v 000 din Opis Doseženo na zaposlenega Jndeks 1964 Plan 65 ~~ 1965 4:24:3 celotni dohodek 5.271,6 6.615,0 8.647,4 164,0 130,7 porabljena sred. 3.772,6 4.572,7 6.596,5 174,9 144,3 neto produkt 1.499,2 2.042,3 2.050,9 136,8 l 100,4 poslov, stroški 4.230,4 5.106,7 7.050,3 166,7 i 138,1 dohodek 1.041,0 1.508,3 1.597,1 153,4 D 105,9 prispevek iz doh. 156,2 226,3 114,7 73,4 1' 50,7 čisti dohodek 884,8 1.262,0 1.482,4 167,5 i 115,6 ostali prispevki 11,6 17,3 31,2 269,0 i l 180,3 bruto OD 117,1 1.007,0 1.002,8 139,8 99,6 od tega neto OD 416,2 609,3 608,9 146,3 99,9 skladi podjetja 156,1 257,7 448,4 287,3 t 174,0 STIX — PODJETJE ZA IZDELAVO POHIŠTVA VELENJE RAZPISUJE JAVNO LICITACIJO za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: O 4 skobelne mize % 6 okvirjev stiskalnice # 1 pisalni stroj Licitacija bo 31. 3. 1966 ob 14. url v prostorih podjetja MIZARSTVO VELENJE obvešča vse poslovne partnerje, da je spremenilo firmo in posluje od 1. marca 1966 dalje pod novim imenom STR-podjetje za izdelavo pohištva Velenje OBVESTILO Obveščamo vse člane sindikalnih organizacij občine Velenje, da bomo 1. 3. 1966 odprli PRAVNO POSVETOVALNICO, ki jo organizira občinski sindikalni svet. ^ Pravna posvetovalnica bo nudila pomoč vsem zaposlenim članom sindikata pri uveljavljanju njihovih pravic pri sodišču, drugih državnih organih in neposredno v delovni organizaciji. Zadnje je še posebno potrebno z ozirom na mnoge spremembe, ki jih je uveljavil nov temeljni zakon o delovnih razmerjih. V pravni posvetovalnici boste lahko dobili USTNE PRAVNE NASVETE, sestavljali pa bodo tudi PISMENE VLOGE (prošnje, tožbe, pritožbe, ugovore itd.) s področja delovnih razmerij, pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Z namenom, da nudijo pomoč zlasti zaposlenim ženam — materam, bodo v pravni posvetovalnici dajali pravne nasvete in tudi SESTAVLJALI PISMENE VLOGE v zvezi z UVELJAVLJANJEM PRAVICE ZA PREŽIVLJANJE OTROK (preživnine — ailimenta-cije). Pravna pomoč bo brezplačna. V izjemnih primerih, ki izvirajo iz področja delovnih razmerij' bo pravna posvetovalnica delavcu, v sporazumu in na stroške občinskega sindikalnega sveta, omogočila v delovnem sporu, ki bi bil sprožen pred sodiščem tudi ZASTOPANJE PO ODVETNIKU. Stroške, ki nastanejo za dajanje pravne pomoči (kot so takse, razni predujem i itd.) plača delavec, ikii zahteva pravno pomoč. Pravno posvetovalnico bo vodila oseba, ki ima dovršeno pravno fakulteto in pravosodni izpit. Pravna posvetovalnica je začela z delom v ČETRTEK, 3. marca 1966 in bo poslovala vsak teden in to: VSAK ČETRTEK od 15.30 do 16.30 ure v VELENJU v prostorih občinskega sindikalnega sveta (stavba občinske skupščine — V. nadstropje)-m isti dan od 17.30 do 18.30 ure v ŠOŠTANJU (stavba bivše občine — Krajevni urad, I. nadstropje — levo). Cas poslovanja pravne posvetovalnice je začasen in ga bomo po potrebi spremenili ter prilagodili željam članov, oziroma vseh, ki se bodo te posvetovalnice posluževali. Pravna posvetovalnica bo namreč po potrebi nudila pravno pomoč tudi INVALIDOM, UPOKOJENCEM IN TISTIM, KI ZAČASNO NISO ZAPOSLENI, A DOBIVAJO NADOMESTILO MED ZAČASNO BREZPOSELNOSTJO. Vsem navedenim bo pravna posvetovalnica tudi nudila pravno pomoč s PODROČJA STANOVANJSKIH RAZMERIJ. Smatramo, da bomo s pravno posvetovalnico koristno pomagali svojim članom pri eventualnem uveljavljanju njihovih pravic in pripomogli, da se bodo posebno v manjših podjetjih bolj dosledno izvajala določila temeljnega zakona o delovnih razmerjih. Občinski sindikalni svet Velenje V OBČINI VELENJE SO SE JANUARJA 1966 RODILI: Ena deklica. POROČILI — PLASKAN Štefan, sedlar iz Lokovice in GRABNER Marija, gospodinjska pomočnica iz Lokovice 144. — REDNJAK Avguštin, upokojenec iz Šoštanja H. Rozmana naselje 5 in MAZEJ Helena, gospodinja iz Zavodnje 33. — FECE Valter, mizar iz Šoštanja, Glavni trg 5 in ŽIBERT Adela, delavka iz Šoštanja, Korotanska 1. — BEOVIC Juraj, rudar iz Šoštanja, Primorska 1 in MENCINGER Veronika, frizerska pomočnica iz Mislinje 90. — PINCOLIC Jože, varilec iz Ljubljane, Hubadova 7 a in SLUGA Marija, delavka iz Velenja, Celjska 3. — GLAVNIK Silvester, avtopre-voznik iz Prelog 17 in MIKLAVŽI-NA Emilija-fJožefa, uslužbenka iz Šlkal 37. — STROPNIK Ivan, tkovač iz Velenja, Ljubljanska 26 in MAVER Alojzija, vrtnarka iz Podkraja pri Velenju 48. — ŠMIGOC Franc, ikovač iz Mute 43 in JOST Erika, krojaška pomočnica iz Topolšice 66. — MAROLT Franc, dipl. ekonomist iz Slovenj Gradca, Francetova 7 in URANSEK Olga, predmetna učiteljica iz Libeške gore 4. — APLINC Vinko, rudar iz Planine pod Šumnikom 14 in PAVLINC Ivana, delavka iz Skal 90. — BOROVNIK Anton, monterski delavec iz Velenja, šlandrova 7 in JEVŠEK Milka, poljedelka iz Ko-novega 18. — SUHOVERŠNIK Anton, rudar iz Šmiklavža 9 in ZALOKAR Ana, delavka iz Virštanja 27. — PODPECAN Franc, upokojenec iz Lipja in BREŠAK Marija, prevžit-karica iz Lipja. UMRLI — JAN Ana, družinska upokojenka iz Šoštanja, Matija Gubca 14, stara 77 let. — MAZEJ Jože, upokojenec iz Šoštanja, Matija Gubca 2, star 84 let. — DEŽMAN Alojzija, inv. upokojenka iz Družmirja 29, stara 67 let. — DROBNE Jože, upokojenec iz Brdc pri Hrastniku 39, star 57 let. — ŽAGAR Frančiška, prevžitka-rica iz Topolšice 104, stara 76 let. — CENTRIH Kari, delavec iz Breze pri Lašikem 92, star 53 let. — MELAVC Jože, kmet iz Ljubije pri Mozirju 25, star 45 let. — ERJAVC Anton, inv. upokojenec iz Planine 30 — Ljubno ob Savinja, star 59 let. — ZAJC Jožefa, druž. upokojenka iz Konovega 6, stara 83 let. — MIHELEC Amalija, socialna podpiranka iz Podkraja pri Velenju, 49 — stara 92 let. — CVIKL Anton, upokojenec iz Laz 56, star 63 let. — GROBIN Ignac, kovač iz Velenja, Jurčičeva 2, star 54 let. BRGLEZ Brigka, gospodinja iz šaleka 16, stara 81 let. — JUHART Fortunat, upokojenec iz Velenja, Šmartno II, star 74 let. — RAMŠAK Jera, gospodinja iz Podgorja 12, stara 73 let. Za nove osebne izkaznice VAM STROKOVNO IN HITRO IZDELA PREDPISANE FOTOGRAFIJE samo FOTO PA J K Velenje MALI OGLASI Poslovni rezultat je, kot je razvidno, dober. Celotni dohodek je napram planskim predvidevanjem presežen za 30,7 odstotkov. Učinek novih gospodarskih ukrepov se je sicer odrazil, saj so poslovni stroški na zaposlenega porasli za 38,1 odstotek ali za 7,4 odstotka več kot celoten dohodek, vendar je podjetje s hitrim in pravočasnim ukrepanjem CENIK MALIH OGLASOV: vsak mali oglas do 10 besed jc 6 novih dinarjev, vsaka nadaljnja beseda 1 novi dinar. Za naslov v uredništvu lista — pribitek 1 novi dinar. začetne težave kaj hitro in uspešno premostilo. t Znatna sredstva, ki so b*rla vložena in se še vlagajo v rekonstrukcijo in modernizacijo podjetja, so se torej v delu že pričela otbrestovati PREKLIC in vračevatii v samem poslfovnem letu; to pa daje velike mo^žnosti in perspektive za nadaljnji š'e hitrejši razvoj podjetja. 0 Prodam motor Tomos-Galeb, dobro ohranjen. Lešnik, poštni urad, Velenje. Preklicujem veljavnost plačilnega kartončka RLV številka 26. Srečko Erič, delavsko naselje, Velenje. *ALE glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva o 8 c i n e velenje Lastnik ln izdajatelj: Občinski odbor SZDL Velenje — Urejuje uredniški odbor: Ivan Fijavž, Franjo Kljun, hrane Lesnik, Maks Medved, Ljuban Naraks, Milan Sterban, Jože Tekavec, Maruša Trampuš, Alojz Zavolovšek in Rudi Zevart — List Izhaja vsak drugi četrtek — Posamezna številka stane 30 novih par ali 30 starih dinarjev — Letna naročnina 7 novih dinarjev in 50 novih par ali 750 starih dinarjev, polletna naročnina 3 nove dinarje in 75 novih par aH 375 starih dinarjev Naročnina se plača vnaprej na tekoči račun: 5074-8-369 pri SDK, eskpozitura Šoštanj — Naslov uredništva: ŠALEŠKI RUDAR, Velenje, Titov trg 2, poštni predal 89, telefon 8-50-87 — Rokopisov in fotografij ne vračamo — Tisk in klišeji: Celjski tisk Celje.