Odgovorni vrednik Ur. «Jfanez Hieiieeis. t Tečaj V sredo 15. velikiga travna (jmaja) 1850. List 2 / Prihod cesarja Pranca •Wozefa r WjjuMjano. Že dolgo zaželjeno veselje presvitliga cesarja naKrajn- Lip, Ljubljansko močirje, ki je že večidel v rodovitno skim viditi se je spolnilo v petek 10. dan t. in. Pri peljal se poije spremenjeno. Od ene do tréh je sprejel vse vikší je mladi cesar, spremljen od ministra kneza Svar- vradnike, mestne in deželne odbornike, vikši duhovne * u .-v mír mm .jm* ■ - ■■■ - 1 ■ — • < ✓ učenike i. t. d., potem se več druzih, ki so ga imeli Drugi dan v saboto dopoldne je obiskal ce mu sar mnoge mestne naprave, bolnišnice, koliseum zeum i. t. d., je jezdil na grad in se peljal noter do Lip cenberffa in ministra Dr. Ba cha in množice druzih y castnih gospodov, kmalo po 4. uri popoldne v Trc bovije, kjer se loěi Štajarska dežela od svoje se kaj prositi. Potem je bilo kosilo pri njem, h kte rimu so bili iz mnogih stanov gosti povabljeni. Zve stre Krajne ; meja je bila zaznamovana s krasno okin- £er je napravila mestna srenja slovesní ples v krasno canim obokam. Tu kaj so ga sprejeli deželni poglavar okinčani kazini ki ga je cesar s svojo pričijočnostjo z namestništvam Krajnske dežele, Krajnski knezo-škof y D deželni vojni zapovednik in mnogi predsedniki viksih uradov. Pa kdo je bil še med njimi? Slavni maršal Ra dečki z mnogimi vojnimi častniki, ki je palaš iz Laskiga ze pred ta dan přisel v Ljubljano, cesarja po zdravit. Ko vozovlak ostane, žadoní glasni od vsih strani, in cesar stopi naglo izvoza, podá rokó nar poprej slavnimu starčiku vojskovodju in prijazno jruzdravi vse pričijoče.-~ Na ogovor deželniga poglavar ja grofa Korinskiga in grofa Jožefa Auer-sperga, govornika deželniga namestništva, odgovori cesar: ..Serčno me veselí v tisto deželo priti poslavil. Povsod je bil z veliko slavo sprejet. V nedeljo zjutraj ob šestih po opravljeni sv. maši, ki so jo knezo-škof brali, so oznanili topovi na grada odhod cesarja v Terst. Zbrano ljudstvo iz vsih stanov je z glasnim „živijo" slovó od svojiga vstavniga vla-„zivijo" darja vzelo, kterimu je ocitno pokazalo, kakó mu je Ci y ktere zve- stoba se tudi v nar silniših časih ni ganila." Ko je cesar potem nektere pričijočih še posebno pozdravil, je odrinil vozovlak, in skozi in skozi po osta- jah železnice se je v zbranih množicah ljudstva veselje razodevalo. glasno v Duhovni gospodje in učitelji s sol sko mladostjo so stali poleg železnice, so cesarja po zdravljali, cesarsko pesem v domaćim jeziku peli in v • „ZIV1J0 a vpili ,__se je razlegalo krog in krog; po de na Savi, v Litii sebno lepo je bilo to v Zagorji. i. t. d. viditi. Eno četertinko čez 6 popoldne je privihral med streljanjem s topovi na gradu in zvonjenjem po cerkvah zalo okinčani hlapón s cesarjem v Ljubljano, kjer ga je mestni odbor slovesno přejel in predsednik tega odbora g. Salomon s serčno besedo nagovoril. Cesar je ponovil, kakó zlo ga veselí tisto deželo in město viditi y od kterih je toliko dokazov zveste udanosti sprejel. V kolodvoru je stala národna straža iz Krajnja, ki je nalaš zavolj cesarja v Ljubljano prišla, kakor tudi Kamniska narodna straža, ktera je z Ljubljansko zunaj kolodvora cesarja čakala. Cesar je pozdravil vse straže in se je pred kolodvoram vstavil, de so vse tri z muziko in svojimi banderi memo njega marširale. Potem se je vsedel v kočijo in med donečim „živijo" se je peljal v město v svoje staniše. Ljudi je vkup privrélo, de se je vse tèrlo. Zvcčer je bilo celo město razsvitljeno in po do končani igri nih ulicah. v gledišu se je peljal cesar po razsvitlje Povsod ga je spremljal glasni klic ,5živijo." Na oknjih mnogih his so bili v raznih jezikih krasni nadpisi. Našiga Koseskiga slavne besede »Hrast se omaje in hřib 5 so lesketale na oknjih duhovsnice. zvestoba Slovencu ne ganc< odano 9 in kakó od Njega vsiga dobriga pričakuje! Popoldne ob dveh smo že v Ljubljani zvedili y de je cesar 15 minut cez eno že srečno se v Terst pri peljal. / v v « đ at i tni ft in hupnih grunt or. Novice" so sprejele iz dežele prošnjo, de naj bi razlozile razlocek mitnih in kupnih (kavfertnih ) grun Ti prošnji vstrežemo ob kratkim s sledečim od tov. govoram : Nekdaj se pred sto léti, so bili po mnogih de želah le veliki posestniki in plemenitniki edini vlastniki ki niso le zapovedovali osebi (peršoni) svojih podložnih Pod- on se ni smel ne y y temuč so bili tudi gospodarji gruntov ali zemljiš. ložnik je bil popolnama hlapec ženiti, ne kakiga rokodelstva začeti, ne v druge kraje se preseliti brez dovoljenja svojiga gospoda. Ta zaveza se je imenovala sužnost ali robstvo (Leibeigen- schaft) in je bila vzdignjena pod vladarstvam cesarice Marije Terezije. Vunder je podložni z gruntno lastnino še zmiraj v terdi zavezi ostal, zakaj grunti niso bili njegova prava last, ampak so bili prav za prav last gruntne gosposke; to de ta jih ni smela v vžitku imeti, ampak jih je kmetam kakor v štant ( mito j de so bili na 1, 2 ali 3 živote (ro prepustila, takó, dove) v vžitek dani. Po tem pa, ko so ti takó opra-vičeni rodovi pomerli, grajšina ni sméla grunta sebí prisvojiti, ampak drugimu podložnímu v vžitek dati. Take grunte so imenovali mi tne grunte (Miethhuben), in mitnik je vsako léto za vžitek grunta izgovorjene ospóskine davke odrajtoval. o-» ukazal de naj se to je last y Jozef II., sin Marije Terezije, je , mitni gruntje v kupné (kavfertne) spreminé, de naj se dajo podložnim v pravo osébno takó de jih podložni zamorejo prodati, zamenjati y y na nje dolgove storiti in tudi po smerti následníku za pujstiti. Za sprejem takih mitnih gruntov v prave last 88 ne ali takó imenovane kupné grunte kupni ali kavfertni denár plaçai. Povelje za sprebernjenje mitnih je vsak podložen cesta do zdaj veliko gruntov v kupné zaderžkov ^ kér je za vsako ume talno napravo, kakor za mostove, za vodotoce i. t. d kresijski inženir poprej mogel ogled priti prerajt —. J ~rm---"v — J .........- o----- —i— — ťwr,vj ",vov' piv!« je za našo deželo oznanil patent 3. julija 1788, v ka- zastran potroškov napraviti, de se je po storjenim prev terim najdemo sledeče pomína vredne besede v sloven- dárku dělo po ocitni dražbi ali licitirengi tistimu izro m • • • mi -mr V t i i » * AI fl • i ♦ v • • «a ^ • « • • v ^ « _ u __- skim jeziku: „Našimu pogledu ni môglo oditi j de po cilo, ki ga je nar boljši kup prevzel, pa žali bogv res je ; de stava zastran spreobernjenja mitenskih zemlja v kuplene dostikrat zató tudi nar slabši naredil ; v krajnski deželi ni takó dobro naprej šla, kakor v tudi zanikernikov ni manjkalo, ki so se dostikrat de Mi menimo ur- lam ustavljali, pritožbo na zadevajoče gosposke poši drugih dezelah notrajniga Estrajha in žoh v letim najti, ker Našim zvestim Krajnskim pod ljali i. t. d., ali pri vsim tem so se vunder le kan ložnikam te za zdaj v leti reci vunkaj dane zapovedi tonske ceste v naši deželi sploh v dobrim stanu obder- le v nemškim jeziku žale, ce je kantonski komisar le količkanj iskrice imel in ukazi, ktere so se k večimu oznanovale, niso dosti zastopno razlozene in tudi ne za občne potrebe, zakaj previdni in pametni kmetje se vkup? ampak le ena za drugo v posebnih časih, ozna- niso takim ukazam vstavljali, za zanikernike pa je bii nene bile. Ker smo Mi tedej letó premislili, srno za sekucijon. dobro spoznali, te ukaze in zapovedi, ktere so zavoljo spreobernjenja mitenskih zemljá v kuplene v posebnih časih vunkaj dane bile, v letim patentu vkup in na en- (Konec sledi.) krat oznaniti in de se one med kmeti bolj razglasiti morejo, tudi v krajnskim jeziku na znanje dati. u Naša reč ni tukaj presojevati, zakaj de se je v naši deželi spreobernjenje mitnih gruntov v kupné ali kavfertne takó počasi godilo ; poterditi pa moramo ? de Xafwala za Skarušk hn pogorelcam pođeljene dařila. Moja po „Novícah** 20. sušca v 12. listu 1.1. raz- je še dandanašnji veliko mitenskih gruntov. Ti miten glašena nesreća ognja na Sk ski grunti so po 12. ukaza 12. septembra lanskiga léta lastina sedanjih gospodarjev, to de bojo mógli kup-níno (kavfert) za nje opraviti. Za to kupníno je Krajn-ska deželna komisija že postavo nasvetovala, ktera zdaj pri ministerstvu poterjenja čaka. in kader bo določena, jo bomo na zanje dali. V tem kratkim razjašnjenju mislimo, je razloček ar u en i v Vodiski fari, in moja z boječnostjo izustena prošnja ni bila zastonj. Zahvalil sim se sicer po nemških Ljubljanskih novinah za přejete obilne daří, pa kér ta zahvala zadene le bolj Ljubljansko mesto in duhovne «r » ospode y me še žene se mitnih in kavfertnih gruntov dokazan. Ambrož. tudi še po „Novicahv domaćim jeziku zahvaliti, kér prosto ljudstvo po kmetih ne bere in ne razume nemških novin. - Komaj se je razvedilo, kakšina nesreća se je na v se 7 d kanionskiU ećsl. V 11. listu „Novic" je bilo govorjeno od potrebe • « # « w -p- • I * • • » « • V • za srenjskih naprav. Kolikor bolj se pa cas přibližuj vpeljanje svobodnih srenj, tolikanj bolj je potréba srenjske opravila razjasniti. srenjske opravila se štejejo tudi kantonske Skaručni pripetila , so nam nektere sosedne fare, preden so zaslišale moje milo zdihovanje. berž poslale obilne darove. Iz Komenda smo dobili koj pervi te-den po ognji 58 mernikov žita, 21 iner. sočive, tadi nekej slame in klaje in pa 20 gold. 10 krajc. denarja, in na to še posebej od Križkiga gospod barona 10 gold. Iz Predaslja so nam pripeljali tudi koj pervi teden ^HH^IHBHHHHHHHBMBHMBHMfl Med 15 mernikov žita. 4 mer. sočive ? 20 > ri te in srenjske pot Nekdaj ni bilo po dezeli kantonskih cesta, ampak le večidel stezč so vezale vas med seboj, zató se tudi ni vozilo, ampak le tovorilo ki se gold, denarja nekaj platna in še prav dobrih oblačil za možke in ženske. Iz Smlednika so nam poslali 51 mernikov Med temi darmi pa ? y kakor nam se dandanašnji spricuje tovorsina znajde tu in tam med urbarskimi dolžnostmi. Ko se je pa ljudstvo po deželi pomnožilo, so se tudi občne potrebe jele prikazavati in od časa do časa se je takim zita in 16 gold. 24 krajc. gotovine. so bili tudi Terbojski, in sicer nar bolj obilni. Iz Zapog so nam dali 14 mernikov žita in 3 gold. 42 krajc. denarja, in iz Smartna pod Smarnogoro 24 gold. v denarjih. potřebám pomag in takó so ljudje tudi napravili Naj razun drugih dobrotnikov le še samo doma čo vozilo, faro v mise! vzamem, kér ta se je, kár je tudi bolj pota in ceste, po kterih se je namest tovoi kar je gotovo velika dobrota. Perve ceste in pota so dolžnost, še posebno dobro obnesla. Iz domaće fare bile v začetku malo vredne, kér so se večidel le iz sim le jez v roke dobil 111 gold. 37 krajc.; obleke pa edile. dosti ovinkov imele, posebno platnene tolikanj, de nisim le pogorelcov obilno y * ___ _ a« _ - w _ poprejsnih tovornih steza nai in tudi dostikrat čez griče in hřibe peljale, torej za obdaroval, temuč de sim zdaj še nekaj uspetelnov na vožnjo komaj bolj pripravne bile u jjcijtfie, lui cj z. a v „, , "«... kakor poprejšna to- S en tursko goro poslal. Tudi pomagajo dotnači far voisina. Sčasama se je v cestah veliko veliko popi vilo in poboljšalo mani pogorelcam z lesam. z vožnjo in s klajo; pri tem pa tudi ptujih pogorelcov ne pozabijo. in jim vse skozi Po dozdanjih postavah so imele kantonske gospó- posiljajo obilne darove. ske dolžnost, za napravo novih in za popravljanje sta- Ali pri vsim tem, de so ljudje takó dobri na svetu rih cesta skerbeti; kmetje so bili zavezani péš ali z ostanejo pogorelci vender še zmiraj veliki sromaki, za y vozani delà opravljati ? kar pa potroške za umetalnc kaj* kdo vso zgubo namestil? Mi smo res za (material) vtiče, Skarucno dokaj přejeli, pa komaj bi bilo, ce bi vse • _ •___ 1 _ 1 /v rk i » v% i« il n 1 « ni ni Kt tvi ai l\i I o ifnn i I o nn^nmoria t rokodelce in scer za cestno pripravo so se iz kantonske kase plače vali, ktera je imela do- en i mu dali, komaj bi mu bila vsa škoda poravnana hodke peterih goldinarjev od sto cesarskiga davka. Res Nar bolje je torej. de se ljudje zavar je, de je bilo pri narejanju ali popravljanju kantonskih * * . . . . . jejo, ali kakor pravimo, de v bratovsino sv. __Florjana stopijo; ti vender koj po ognji lahko za Že cesar Jožef je tedej v létu 1877 to potrebo, de se lesam, in za opeko (ceglam) gredó, ter berž lahko ljudstvu v njegovim jeziku postave razlagajo, očitno spo- zidarje in tesarje najmejo. Letasnje nesreće ognja so jih že veliko izbrihtale in jih dobrote zavarvanja pre- znal, kar je dan današnji toliko potrebniši v vsih ljudstvo zadevajočih recćh, kér le po ti poti se da razumenje ali zastopnost postav doseći, krive razlaganja odverniti in storiti, de se tudi prosto ljudstvo novih naprav z većim veseljem poprime. Vred, pričale; veliko se jih je na novo zavarvalo, in kdor se še ni, naj nikar ne odlaša, de se ne bo prepozno kesal, kakor se jih že tolikanj ke- sá.*J Boljši je toliko pristradati, kar se za zavarvanje da, — sej je v las tni dobiček, ce nesreća ognja člověka zadene; — in pa sej je to, kar se pri naši Gracarski zavarnici plačuje , tudi almož-nja za pogorelce ; almožno dajati je pa že takó ker- šanska dolžnost. Lepo in priserčno se zahvalim v imenu vsih naših pogorelcov, kteri mi to vedno naročujejo; zahvalim se vam vsim blasri dobrotniki! tudi vam gospod vrednik, V y in vam gospod Dr. Šubic iz Celja za přejete dan. — Vaša radodavnost nas je večkrat do solz omečila in prepričala, de ljubezen še ni vgasnila na svetu, in de so še semtertje dobri ljudje. Bog naj vam vsim, kar ste nam dobriga storili. obilno poverne! .Jernej Arko, Vodiški fajmošter. Popis Cerkniskiga jezera na IVo- trajnskim. (Dalje.) Od tega podzemelj8kiga jezerca voda zmed stra-hovitniga skalovja v velik podolgast in divotno krasen prostor privihrá, kteriga visoke pećine opasujejo in ki je ročnimu jerbasu nekoliko podoben, zató kér ste njegovi postranski pećini po vozkim čez 30 sežnjev visokim oboku sklenjene, ki je jerbasovimu locanju priličen. Cez ta po verhu z germovjem okinčani obok, pod kterim ima mnogo gojzdnih golobov svoje gnjezda, se da prelaziti. Iz tega prostora dalje ekozi poltretji seženj visoko votlíno voda têce, kjer jo jéz prestreže, ter jo napeljuje na kolo Zevške žage, kteri služi za polovično streho viseća pećina. Zevško žago je truda vredno viditi. Ona je od vaši Zevše kake tri četertine ure delječ v globočini, kamor se le iz leve, jako sterme strani priti zamore. Po ti strani se kerclji ali žagovci spušajo k žagi, in se spet deske utrudljivo na ramah nazaj znašajo. Desna stran je silna pećina okoli 40 sežnjev visoka, moćno čez-8e viseća. Polnočna in poldanska stran, kteri ste kakih 10 sežnjev sabsebi, stojete stenám enaki nav-pik. Zmed nju skladov mnogotere drevesa zelené, ki po raznih spokih živeža išejo. Strelaj delječ od žage voda spet pod pećino, ktera na desni strani po dušku podobni votlini dan razsvet-ljuje, sumeče teče, dokler svoj tok mirno čez tlak ponosne jame snuvaje med čudovitnim skalovjem v kratki dobi pri Rakov ski žagi zopet na dan pride. Jama pod Zevško žago je zares naravska krasota (lepota). Škoda, de ni blizo kakšniga veliciga mesta. Marsikteri mestnjan bi přišel sčm si hladu iskat, kader žarki polétniga sonca mestne zidovja pre-pekajo. Oblika jame je lepo okrogla. Od ene strani do *) Unidan je spet 14 his v Klecah pogorelo, in kakor se slisi, so med temi le 4 zavarvane bile. Kakšna nadloga je spet tukaj, de Bog pomagaj ! Ljudje so zares dobri, de po-magajo pogorelcam karkoli morejo, pa gotove so gosp. fajmo-štrove besede, de vsi darovi ceravno obilni vunder ne poma-gajo veliko vsacimu pogorelcu, ako ni imel pri pogorelski družbi svojiga pohištva zavarvaniga. Silna in upijoča potreba je tedaj, de nove soseske vsaciga zave-žejo, de vsak sosesčan mora svoje pohistva zavař o vati, ker to ob čin ski prid cele soseske terja. Ce bi mi bili župan ali srenjski mož v kakšni soseski, bi si prizadevali svoje sosede podučiti, de bi v vsaki soseski 3 postave sosesčanje sami sebi dali: 1) vsak otrok se mora brati, pisati in rajtati učiti; 2) vsak his ni gospodar mora svoje poliištvo zavař o vati; 3) vsak, ki ima sadně drevesa, jih mora gosenc čisto otrebovati. Koliko dobička bi to přineslo soseski! Vred. druge meri 30 sežnjev. Ćez terdi snažni tlak hladna voda po gladkih kamničkih ljubo šumlja, ki prijetno hlađen in okrepčljiv zrak v jami delà. Od tal do okrogliga oboka, s kteriga brezbrojna množica kapljiviga okam-njenja, več del belim svečam podobniga, razne dolgo-sti in debelosti visi, je komej čverst junak zmožen kamen zagnati; takó visok je obok nad jamo. Na desni strani jame je prostorno izvišan kraj, kjer se nar več kapljiviga okamnjenja znajde. ' Pri zgorej imenovani Rakovski žagi se torej voda Cerkniškiga jezera spod tamniga, blizo ure dol- ziga skalovja razvija pod milo nebó, ter se rahlo po- mikuje med lepo zeleními brezulki po svoji pol ure dolgi strugi, kakor de bi prestane stiske premišljevala, in kakor de bi se bala prerano zadeti v enake tesnobe v široki jami pod svetim Kancijanam, ktera požrešno proti nji zijá. Kakor se tukaj med lepimi gojzdnimi travniki opo-tavlja, takó se tudi tukej vsakdo , ako ima le količkaj sladu za natorne lepote, naj pride od ktere straní koli si bodi, rad na krasnih moravcah sv. Kancijana pomudí. Posebno pa se je tù ob vročini vgodno od-dahniti, kjer se žejnimu popotniku bister studenec, ki na desnim bregu, komaj strelaj delječ od mosta izvira, gostljivo ponuja. Na desni strani mosta ste nekdaj cerkvici sv. Kancijana in Bernarda bile, ki ste pa zdej zapušene. Le ena je še nekoliko z opeko pokrita, kjer se nad oknam v kamen vsekana létnica 1616 najde. Tudi po-dertina zvonikarjeviga stanovanja in nekoliko starih ma-hovitih sadnih stremljev opominajo nekdajnost boljših časov, ki so za ta kraj minuli. Pa kdo vé, kaj příhodnost, še zdaj skritiga, v svojim naroćju nosi? Ako bi železnica memo Rakeka in po osnovi tikama gojzda, kjer je most svetiga Kancijana, speljana bila , se bo gotovo marsikdo potrudil most tukajšne jame in Cerk-niško jezero pogledati. Imenovani most, čez kteriga se mnogo lesá pre-pelje, je res mojstersko delo narave. Na obéh stranéh je z gošavo takó okinčan, de skorej popotnik ne zapazi, kdaj de ga prekorači; in njegov na vse strani prostorni locánj, pod kterim ob času moče veliko veliko vode preteče (ob suši voda pred mostam med ska-lovje bobni) je iz celotne skale terdno narejen. Na desni strani mosta pa je visoka pećinska stena , kjer ima na levi strani stermo okno. V to jamo, ki je tudi pri koncu z lesníno moćno zašarjena, se lahko precej delječ gré. Iz te velike jame spet pod okoli ure širokim ber-dam, ki je z lesam obrašeno, voda Cerkniškiga jezera pod stermo žlebíno v vozkim mlinskim dolu na svitlo přiteče, kjer mnogo mlinskih in žagnih koles verti, in se Une imenuje. Iz leve strani ne delječ od todi se pa iz velikan-ske jame Pivka Uncu pridruži, ki od Postojne noter do podertine nekdaj mogočniga blizo Planine sto-ječiga gradu, ki s svojim obodam še serditimu viharju časa vkljub stoji, vedno pod zemljo teče. (Dalje sledi.) Idětni zbor slovenskiga đruzlva v Ešjubljani. (Konec.) Po razloženih opravilih pretečeniga léta je dal *) M or a va, m o rave a (dolina kjer žlahtna trava raste) ste tukej okrog Cerknice umevni besedi, zakaj kmeta je tù večkrat slišati, ker pravi: »Konji se po moravah radi pa-sejo.« Brez dvoma ima tudi fara Moravče od morav in raznih moravc, ktere ona obseže, svoje imé. Pisatelj. družtvini đenarničar gosp. Brus dohodke in stroške sihnial odbor v njegovih delih podpírali, se bojo dali v 1. in prevdark dohodkov in siroskov t. 1. na znanje, vsi storjeni sklepi v prid slovenskiga slovstva in Ijud-Ceravno je družtvo po tem, de se učenci ne smejo stva lepo izpeljati. Po delih naj se tudi prihodnjič nikakoršniga, tedaj tudi ne slovenskiga družtva blagi namén tega domorodniga in v povzdigo sloven- vdeleziti, nekoliko udov in po njih zraven lepe pripomoći v pévoigrah (Concert u. Theater) tudi denar-nih dohodkov letašnje léto zgubilo, je vunder ti denarni zgubi nekoliko s tem pomagalo, de je najeto drago sta- níše zapustilo in si takó najemníno prihranilo. Đružbini predsednik je potem zbraně ude poprašal kterih del til t de pok aj se druzt p rih o d uj 1 oj bstoj v korist del V tem se je po mnogim prav zivim pomenko vanju sledeče sklenilo Letopis družtva naj se tudi za to léto na svitlo da 2) Izdelovanj likig 1 besednik naj krepko napreduje; za stroske prepisovanja i. t. d je nek rodoljub, ki je bil v zboru pričijoč, 20 gold podařil in obljubil, v ta namén, k lét dokler ne bo besednik gotov, tolikšni pripomoček podariti T glasno hvalo mu je za to lepo darilo zbor na znanje dal. 3) Po izdanim 3. zvezku naj se pripravljati zacnè •lice slove nske. slovenskim jeziku napravljenih zem- 4. zvezek to 4) Kér v slovens lj o vid o v (Landkarten) še clo nimamo Evrop y ki so sedanji knezoškof Lavantinski bukvicam „Zivlj srečna pot" doložili, je bilo sklenj nj a družtvo pervi potrebi vstreči )) y y popřej 1 to dozda $ S krog el (Planiglobien) na svitlo da de naj mlj o vi d tá v obliki dveh tudi ljudskim T šolam v poznanje svetá potrebno delo se bo lahko prodalo in kér se sme misliti, de se bo tacih zemljovidov veliko spečalo. se bo tudi dala cena prav niz y k po staviti. Poseben odbor je bil v dognanje tega déla od ločen. 5) V vsih jezikih se dobé bukve, v kterih se naj dejo izgledi, kakó naj se se vsacimu člověku po trebne pisma, plačilni listi, dolžne, ženitvanske, izro čilne (čezdajanske) pisma, prošnje, pogodbe (kontrakti) poslednja volja (testament) in druge v življenju na vadne pisma napravijo; le Slovenci nimamo v tem nič y y razun tega, kar je v „Blažetu in N Drob tine ah" lepo vkup spravljeniga. 5) b Gosp in v A in- je že pred dvěma létama tega déla lotil in je v zboru ponudil svoje dosihmal dov délo obenimu pridu y kar je zbor z veliko hvalo sprejel, in tudi v dognanje tega na vse odbor izvolil. straní koristnig déla poseb Dalje je bilo na předlo oř to y ki sta ga dva g. uda zastran abcednika v novim pravopisu zboru na znanila, sklenjeno y v varju vloziti. spominek je bilo sklenjeno men že nabrale in se glasiti, reči prošnjo deželnimu pogla-Zastran nabere za Prešernov y dařila, ki so se v ta na v se bojo, po časopisih ocitno raz in v posamesnih krajih nektere rodoljube na prositi y de bojo naberanje prevzeli. blagi namén tega domorodniga in skiga slovstva takó potrebniga družtva spozna ? l%o?iear * t mnogih krtijer. Cesar je iz Ljubljane Stajarskimu deželnimu poglavarju pismo poslal, v kterim svoje veselje razo dene zastran in v Gradcu sosebno. v ■m sercniga sprejetja na Štajarskim sploh, Za daril cesar 2000 gold., za 1500 uboge uboge