^Orjuna" in UJU. (Ponatiskujemo članek iz »Orjune« od J. D. pod naslovom »Malo odgovora.) Že je izgledalo, da ostrina medsebojnih odnošajev v učiteljskih vrstah vsaj delno popusti, ko je neki tovariš smatral potreb= nim, da iznese v nacionalističnem glasilu članka, ki moreta to razdvojenost le ojačati; kajti javnost bi si mogla ustvariti mnenje, da se vse orjunaško misleče učiteljstvo gru= pira v vrstah novoosnovanega »Edinstva«, med tem ko bi v UJU nacionalno misleči učitelj skoroda ne imel več mesta. Ne gledc na dejstvo, da je bilo vsestranskega raz« glabljanja in prerekanja izdatno preveč in ne upoštevajoč, da bi pričakovali od tovari* ša Orjunaša malo več nego drzne trditve kruhoborcev na račun deklarašev, je ven* darle potrebno, da tudi učiteljisOrjunaši, ki nam je UJU matica našega organiziranega življenja, izpregovorimo svojo jasno in od* ločno besedo. Načelo narodnega in državnega, edin« stva nam je, temeljni cilj in program našega dela. Ne uveljavljamo tega načela radi urad= nega položaja, temveč zgolj iz lastne ini= ciative, ker vidimo v edinstvu, bratski lju* bavi in vseobči poštenosti najjačje jamstvo sreče, tako našega jugoslovenskega naroda, kakor drage nam Jugoslavije. Od tega na* šega principa nas ne odmakne nihče in na tej bazi delujemo. Ne sprejemajo pa državno političnih vprašanj stanovske in strokovne organiza* cije. Tudi UJU v členu 2. pravil ni imela iz= recno povdarjenega edinstva, a vsem da^ nainjim protideklarašem je bilo to prav, kajti vsak posameznik je bil prepričan, da je delovanje vseh tovarišev in tovarišic po* vsem v duhu obojestranskega edinstva. Z objavo deklaracije in razpustom nasprotne organizacije pa je dcl tovarišev namah za= čutil potrebo, da se edinstvo vnese v pra* vila. Ali ni s tem podan lep poklon indi= rektnega sumničenja med druge strokovne organizacije? Daleč sem od tega, da bi svos jega stanovskega tovariša spravljal v nesrečo; kajti žig denuncijantstva mi je več kot ostuden. Ako so med nami l.judje, ki niso na svojem mestu — tedaj ne bomo za« govarjali napak — sodili pa bodo drugi, ki so v to poklicani. Nezaupljivost pa je osnovna zapreka vsakim prisrčnim, dobrim in tovariškim odnošajem. In UJU? Razširja svoje delovanje po vsej kraljevini in ima že teritorialno popol« noma jugoslovenski značaj. Analogno zdrijžuje v sebi Slovence, Hrvate in Srbe ter skr; bi za napredek, procvit celokupnega jugo= slovcnskega šolstva. Na kongresih, skupšči* nah, zborovanjih in scstankih se oživotvarja dejansko misel edinstva. Naši tovariši se spoznavajo, sklepajo vezi, si postajajo pri= jatelji, se zanimajo za prosvetne razmere v posameznih delih države in kujejo ... Ni razlike ali si Srb, Slovenec, Hrvat; musli* man ali katolik, pristaš te ali one stranke. Vsi so si edini — da jih tarejo in teže istc brige. Mar to ni najlepši dokaz edinstva. Ne gostobesednega in klepetavega, temveč pravega delavnega edinstva. Izgovor, da bi bilo samo ljubljansko poverjeništvo na stališču, ki onemogočuje, da bi bilo vse slovensko učiteljstvo udruženo pri njem, tudi ne drži. Vsakemu članu je zajamčena absolutna svoboda mišljenja in delovanja; torcj se ne more čutiti oviran nihče. Prav izprašuje tovariš Gačnik: »Če« mu smo potem Sokoli, Orjunaši, člani SDS?« Ako so vse te organizacije še pre= mal dokaz učiteljevega mišljenja, se vidi, da nekaterim ne gre več do pravega edin= stva# temveč se nadaljuje kampanja le zato, da se učiteljstvo obdrži v razkolu — v spo* nah strank. Smatram kot pogrešno, da so nekateri učitelji nacionalisti zapustili UJU. S tem so se sami izolirali, ker jim ne bo podana možnost, da svojo jugoslovensko ideologijo uveljavljajo v okviru Unije. Ne morejo so> odločevati pri zgradbi naše organizacije. Kljub idealnemu orjunaškemu mišljenju so šli — in vrgli puško v koruzo. Abstinenca je slaba taktika in tudi iz« stopivši bodo prišli do tega spoznanja. UJU pa bo skrbela i v naprej za dobro* bit celokupnega našega stanu ter skušala priključiti svojemu krogu do zadnjega to* variša naše zemljc. S tcm pa bo ustvarila najmočnejšo fronto jugoslovenstva. Sila raznier pa bo tudi današnje zavirače pre« hitela in brezdvomno je, da bomo prej ali slej imeli organizacijo vsega državnega na« meščenstva sploh.