Poštnina plačana v gotovini
Izhaja vsakega 15. v mesecu.
čekovni ratnn 18.756
Letna naročnina Din 34* — Polletna » Din 12*—
Posamezna številka Din 2*—
Neodvisno glasilo vseh poštnih nameščencev Dravske banovine
Štev. 12.
V Ljubljani, dne 20. decembra 1935.
Leto I.
Uredništvo in uprava
„DRAVSKE POŠTE“
želita vsem cenjenim naročnikom, čitateljem in sotrudnikom vesele božične praznike in srečno novo leto!
Vse za tujski promet
Vsaka doba se izživlja po svoje, vsaka doba nosi svoj pečat in dviga visoko svoja gesla. Tako tudi današnja! Do svetovne vojne je šlo še nekam v normalnem tempu, brez hujših perturbacij, potresov, senzacij. Značilno za predvojno dobo je med drugim to, da se ni prehitevala in da je utegnila vsak nov pojav, vsako novotarijo, vsak pokret mirno presojati. Tedaj smo bili vajeni dolgih anket in polemik po časopisih. Danes ta dan je pa drugače. Vse hiti, vsem in vsakemu se samo mudi in mudi. Brez prestanka in postanka dirja vse samo naprej in naprej. Kar je bilo včeraj še popolnoma novo, je danes že staro! Izvoli znancu zaupati novico, ki si jo izvedel sinoči, pa te bo začudeno in pomilovalno zafrknil, da si tujec iz Jeruzalema. Kdor hoče danes kaj šteti, ne daj Bog, da bi se še brigal za včerajšnjo senzacijo. Samo poskusi v današnji družbi povedati ali zapisati kaj približno tako, kakor si slišal ali čital še nedavno, boš videl, kako jo boš izkupil. Da nisi originalen, da si epigon in plagiator, ti bodo zabrusili v obraz, za hrbtom te pa pomilovali, da te že tvoj počasen korak izdaja, kako vidno pešaš na duhu.
Kar poglejte nekoliko krog sebe, pa boste videli, kako vse drevi, kako vse hlasta in sope, kako vročične oči imajo ljudje, ker vsakdo samo išče in tuhta, da bi iztaknil kaj novega, nekaj takega, kar bi užgalo.
Živimo v dobi, ko se preživlja vse kar čez noč. Kaj radio! Saj nas je že skoraj sram tega starega izuma! In televizija? Nu, ali je to kaj posebnega? Čisto naravno; misel je stara in treba samo spopolnitve pa bo tudi tak aparat od muh!
Nedavno sem sedel ob postelji bolnika, k> je imel hudo vročico in ki se mu je bledlo. Otepal je z rokami in kar bruhal je iz sebe: radio, vitamini, a, b, c, d, stratosfera, batosfera, Abesinija, Greta Garbo, evgenika, sterilizacija, Lindberg, Hauptman, kolektivizem, ha, Tolstoj, Slovenski pravopis,
Poštar in njegova družina nosita dobre in cenene
HVAR
obleke
hop, Planica, 92 metrov, sankcije, serum, rak, živio Nobel, elektroni, kriza, nebotičnik, Primorje Hašk, Šaljapin, medij, Gibraltar, konferenca, živio kapital, brezposelnost, vse za otroka, halo, kdo tam, filatelija, kultura, civilizacija, živio tujski promet. In Bog ve kaj vse je še izblebetal, ta | siromak, ta sodobni človek. Kaj vse se je | gnetlo, preganjalo in vrtelo v glavi tega reveža! Ali na koncu je prav zares zavpil: živio tujski promet, na kar je ves onemogel umolknil.
Živio tujski promet, to je današnje geslo, ki je pomirilo tega siromaka in ki edino še ni izgubilo svojega kredita. Morda zato ne, ker mu ne vemo natanko dneva rojstva, ne rojstnega kraja in ne roditeljev. Kar vzniklo je in šlo od ust do ust. Prišlo nam je prav, tako prav, da bi brez njega ne šlo naprej. Pred svetovno vojno smo često, kadar se nismo mogli za kaj odločiti, šteli na knofe — sedaj pa nič več! Kadar
ne vemo, ali bi ali ne bi in ali delamo prav ali ne, je treba samo, da kdo zine: in tujski promet? pa se zaletimo.
Vse današnje rekorde, po katerih hlastamo, opravičuje tujski promet in vse, kar ni vredno posebnega zanimanja, mora tako ostati, ker ni pač v interesu tujskega prometa.
Sedaj sem se pa zapletel, da niti prav več ne vem, kaj sem prav za prav hotel. Uvod je predolg in zamotan, pa kar je, je — naj bo v imenu božjem zaradi tujskega prometa, ki je za vsak pokret, za vsak po-
Vedno najnovejše in vedno najcenejše damske plašče z velikim krznenim ovratnikom v ceni od Din 680"— naprej nudi konfekcija
PAULIN - LJUBLJANA
(ZVEZDA)
dvig in elehenno dejanje, samo za pravi promet menda ne.
Tujski promet! Kaj prav za prav pa je, to? Kdo neki bi mi mogel to raztolmačiti? Samo to vem, da smo se zadnja leta začeli strašno zanimati za tujce in si beliti glavo, kaj in kako bi to in to ukrenili, da bi se tudi oni začeli zanimati za nas in da bi se pri nas dobro počutili, kadar bi šli samo skoz ali pa se pomudili pri nas. Recite, kar že hočete, ali brez soli to ni. Machar hvali v svoji knjigi >Rim« Švico in Švicarje nekako takole: lepa dežela, v kateri je vse v redu in čisto. Pobočja in travniki so kakor počesani, hiše lepo pobeljene. In kadarkoli sem se vozil skoz to deželo, se je pasla na tisti rebri taka in taka švicarska krava. S tem je hotel menda reči, kako dobro se razume Švicar na tujski promet. Tujec ne sme videti ničesar, kar bi mu ne bilo všeč, in če je treba, se postavi tudi v naravi kulisa. Torej, zakaj bi pa tudi mi ne gledali na tujce, saj tujec ne hodi na tuje kar tako za nadlego, brez denarja. Običajno se dobro založi z njim. Za svoj dober denar se pa hoče seveda udobno voziti in hoče biti lepo postrežen. In zato je pač hvalevredno, če mu ravnamo ceste za njegov avtomobil, če mu ob vsakem večjem potoku zgradimo kopališče, če mu zidamo hotele, krasimo železniške pastaje, urejujemo na njih čakalnice itd.
V redu in prav je torej, ako žrtvujemo to in ono za tujce oziroma za tujski promet, samo prezreti ne bi smeli, da se tujci ne vozijo samo skozi naše kraje, ampak da se tudi ustavljajo pri nas, in sicer ne samo na Bledu in v Rogaški Slatini, ampak tudi drugje, kjer imajo kak opravek. In vsepovsod, tudi v najmanjšem trgu že vidimo, da imajo tržani hotel; kajpada v prvi vrsti za tujce, ne za nas domačine, ki smo in bomo še zadovoljni s krčmami. In, kakor že rečeno, tudi majhno kopališče je v takih krajih prirejeno za tujce.
In tujec pride v tak kraj. Kam hoče seveda, kakor v hotel ali recimo v restavracijo, kjer so tudi prenočišča na razpolag«. Pa se mmije in okrepča, na kar je njegova prva pot na pošto. Stopi na cesto in se ozira. Ker je beseda pošta mednarodna, ga razume vsakdo, kaj hoče pa, če vpraša v tem ali onem jeziku. In že roma za svojim vodnikom, ki se ustavi pred kako ponižno hišico in pokaže s prstom. In tujec premeri v trenotku vse s svojim bistrim pogledom. Tik pošte je napol podrt hlev, onkraj ceste pa teče izpod kupa gnoja gnojnica. Kakšna idila! In stopi noter na pošto. Joj, kako fletno, vse tako liliputansko, tako domače! »Telefoniral bi rad,« reče, pa dobi nežen odgovor, ki se mu pozna zadrega, da ni telefona. Kako rad bi ta človek izpregovoril nekaj besed s svojimi domačimi onkraj meje pa ne gre. Samo z brzojavko jih lahko pozdravi. In tako roma naprej iz kraja v kraj. Ceste še nekam dobre, postelje v redu, čiste, brez živali, ljudje uslužni, ljubeznivi, šol dovolj in veliko šolskih otrok, ki spodobno pozdravljajo in železniške postaje prav srčkane, vse v zelenju in cvetju! Vse sicer skromno, ali prijazno, tako prikup-Ijivo! Samo to mu ne gre v glavo, zakaj je malone povsod pošta tako na skritem in daleč v stran od cerkve, od šole. od orožniške postaje in hotela. Saj ima vendar vsakdo dan na dan toliko opravka z njo. Zakaj neki ni pravega prostora in hiše za njo? Tu in tam pobara župana, ki se pa čudi. češ, saj je vse v redu, saj se stiska pošta tam, kjer je, že oddavna in si ne želi nikamor drugam. Vsak izmed domačinov ima že izmerjene korake do nje in bi samo godrnjal in ugovarjal, ako bi moral njih število zvišati ali skrčiti. In pošta mora imeti mir, saj je tudi njena najlepša lastnost molčečnost.
In tako se preureja in modernizira dandanašnji vse zgolj zaradi tujskega prometa.
samo pošte ne, ki imajo največ opravka z ljudmi in torej tudi s slehernim tujcem, ki se pomudi med nami. Naše pošte bodo pa nemara še zanaprej ždele v zatišjih, brez svetlobe, zraka in sonca.^
V imenu tujskega prometa, če že ne iz drugih razlogov, bi pa po našem mnenju spadala vsaka pošta na viden kraj in v zdrave prostore. In namesto kake gnojnice in hlevov naj bi tudi pošta stala med zelenjem in cvčtjem, saj bi S tem prav nič ne zgubila na svoji idili.
Po večjih krajih, kakor so Murska Sobota, Ptuj, Kranj, Novo mesto itd. bi zaslužila, da pride pod svojo lastno streho, ne pa da se tišči pod tujo, za kar plačujemo že leta in leta visoke najemnine.
Preudarite to reč že zaradi tujskega prometa.	— x —
Društvene vesti
Vabilo na občni zbor pododbora Celje.
Redni letni občni zbor ptt. zvan. in služite-Ijev v Celju bo v nedeljo, dne 5. januarja 1936, ob 14. uri popoldan v hotelu Evropa v Celju. Spored: 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora; 2. poročilo predsednika, tajnika in blagajnika; 3. poročilo pregledovalcev računov; 4. poročilo predsednika Dravske sekcije; 5. volitev novega odbora; 6. slučajnosti, če občni zbor ob napovedani uri ne bi bil sklepčen, se bo vršil isti občni zbor pol ure kasneje z istim dnevnim redom ne glede na število članov. Ker je občni zbor velike važnosti za vsakega posameznega člana, se tem potem prosijo tovariši, da se ga v kolikor mogoče večjem številu udeleže. — Odbor.
Vabilo na občni zbor Pododbora Maribor, ki bo dne 12. januarja 1936 v vestibulu glavne pošte. Pričetek ob 14. uri. Spored: 1. poročilo predsednika; 2. poročilo tajnika; 3. poročilo blagajnika; 4. poročilo pregledovalcev računov; 5. volitev novega odbora; 6. slučajnosti. Ako občni zbor ob napovedani uri ne bo sklepčen, se bo vršil drugi pol ure kasneje istotam, neglede na število članov. — Odbor.
Vabilo na redni občini zbor Ljubljanskega pododbora Udruženja poštnih, telegrafskih, telefonskih zvaničnikov in služite-Ijev Kraljevine Jugoslavije, ki bo dne 19. januarja 1936 v dvorani Poštnega doma. Spored: 1. poročilo predsednika; 2. poročilo tajnika; 3. poročilo blagajnika; 4. poročilo nadzorstva; 5. volitev novega odbora; 6. slučajnosti. Tovariši, pokažite svojo stanovsko zavednost s polnoštevilno udeležbo. — Odbor.
Poštni dom
Pri žrebanju obveznic notranjega [»osoji la »Poštnega doma«, r. z. z o. z. v Ljubljani, ki se je vršilo dne 1. decembra t. 1., so bile izžrebane naslednje obveznice: Št. 3, 43, 45, 47, 58, 60, 80, 92. 109. 114, 120, 128, 135,	136,	139,	158,	168.	178,	187,	201,	211,
225,	227,	263.	272,	278,	280,	284,	297,	301,
317,	318,	348,	355,	358,	360,	373,	384,	399,
401,	403,	405. Izžrebane	obveznice	se lahko
predlože zadrugi v izplačilo najkasneje do 30. novembra 1936. Po preteku tega roka zapadejo v korist zadruge.
Obveznice Poštnega doma v Ljubljani v nominalnih zneskih po Din 500.— so darovale še naslednje tovarišice in tovariši: Kratochwill Anica, Meden Marija, Ržen
Vinko, BrumeC France, Peternel Marija, Šatrič Joško, Wagner Rozi, Kandare Tatjana, Abrđmoff Cecilija. Zadruga »Poštni dom« 'v Ljubljani se vsem darovalcem tudi tem potem najlepše zahvaljuje in jih vsem ostalini tovarišicam in tovarišem najtopleje priporoča v posnemanje.
Upravnikom pošt in naročnikom »P. t. t. in r. biblioteke«.
Uredništvo »P. t. t. in r. biblioteke« prosi gg. upravnike drž. pošt kakor tudi pogodbene poštarje, da vrnejo vse izvode radijskega časopisa »Tesla«, ki so jih doslej prejeli od uredništva, pa jih niso razpečali.
Prav tako prosi vse naročnike »P. t. t. in r. biblioteke« da iz vseh doslej prejetih izvodov radijskega časopisa »Tesla« skrbno izločijo radijski učbenik: »Evo šta je radio« hkrati s tenkimi barvnimi platnicami (torej vse izza 32. strani časopisa) in oboje pošljejo uredništvu najkasneje do 15. januarja 1936. Uredništvo bo dalo namreč učbenik v platnicah »P. t. t. in r. biblioteke« vezati v posebno knjigo: »Evo šta je radio«, na kar ga bo naročnikom vrnilo. Vezava bo za vse naročnike »P. t. *. in r. biblioteke« brezplačna.
Vse pošiljke naj se naslove ua uredniku ing. D. Milosavljeviču, direktorja pošte in telegrafa v Novem Sadu.
NOVI TELEFONSKI PRAVILNIK V SLOVENSKEM PREVODU PO 10 DIN!
Novi telefonski pravilnik v slovenskem prevodu se vam nudi odslej po 10 dinarjev za izvod! Naročila sprejema izdajatelj pravilnika: Tilen Epich, šef ekonomu ega odseka direkcije.
Osebne vesti
Premeščeni so: Roth Puvla, višji kontrolor VI. skupine od pošte Ljubljana 1 k pošti Vrhnika; Kambič Otilija, višji kontrolor VI. skupine od pošte Trebnje k pošti Ljubljana 1.
Dekleva Helena, višji kontrolor VI. skupine od pošte Maribor 2 k pošti Murska Sobota;
I ranzi Feliks, pomožni uradnik IX. skupine od pošte Vrhnika k pošti Ljubljana 1;
Voljč Ivan, pomožni uradnik IX. skupine od pošte Grobelno k pošti Ljubljana i;
Vesenjak Frančiška, manipulant IX. skupine od pošte Guštanj k pošti Maribor 1;
Hudina Franc, pomožni manipulant X. skupine od pošte Ptuj k pošti Slatina Radenci:
Zabukovec Josip, uradniški pripravnik po § 45 (1) od pošte Ljubljana 1 k pošti Grobelno.
Babnik Branimir, uradniški pripravnik po 5 45 (1) od pošte Slovenjgradec k pošti Ptuj;
Penko Josip, p. t. t. zvaničnik od pošte Ljubljana 1 kot kancelarijski zvaničnik k direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani.
Postavljeni so:	za dnevničarja-zvaničniku
Majer Jožef pri pošti Rakek, Hočevar Kuno uri pošti Marenberg in za dnevničarje-služitelje Debeljak Janez pri pošti Pragersko, Istenič Stanislav uri pošti Vrhnika in Kobale Franc pri pošti Ljubljana 1.
Upokojeni so: Sajovic Amalija, višji kontrolor VI. skupine pri pošti Ljubljana 1; p. t. t. zvaničniki Hafner Franc pri pošti Kranj, Jb-van Friderik pri pošti Ljubljanu 1 in Traten-šek Jurij pri pošti Maribor 1.
Podala je ostavko na državno službo: Ljušti-na Vnkosava, manipulant IX. pfi pošti MarCn-berg.
Odpovedano je delo v službi države Koniču Francu, dnevničarju-služitelju pri pošti Boh. Bistrica.
Umrla je: Hvostov Olga, dnevničar pri de rekciji pošte in telegrafa v Ljubljani.
Postavljena je za pogodbeno poštarico Pirc Draga pri pošti Vače.
Položile so izpit za pogodbene poštarice: Strožer Rozalija, Praznik Štefanija. Durjtava Nada in Deutsehman Maksa.
Premeščeni so: Čampa Joško, višji kontrolor VI. skupine od pošte Beograd 2 k direkciji pošte in telegrafa v Ljubljano;
Hribernik Karel, višji kontrolor VI. skupine od pošte Šmarje pri Jelšah k pošti Maribor 1;
Mohorčič Marija, višji kontrolor VI. skupine od pošte Maribor 1 k pošti Šmarje pri Jelšah;
Gomišček Ana' kontrolor VII. skupine od pošte Ljubljana I k pošti Beograd:
pošte Ljubljana 3 k direkciji pošte in telegrafa v Beograd;	,	.	..
Fischinger Zorana, uradniški pripravnik po $ 45 (1) od pošte Radovljica k pošti Ljubljana 1;
Bevk Franc, služitelj II. skupine od pošte Mengeš in Marinko Ivan, služitelj II. skupine od pošte Trbovlje 1 oba k pošti Ljubljana 1 in dnevničarji Zavodnik Ivan od poste Ljub-ljana 1 v Trbovlje t, Avbelj Pavel od pošte
Mežica.
Umrl je Stavbej Karel, služitelj II. skupine pr, pošti Vojnik.	.
Postavljena sta: inž. Repe Anton za uradniškega pripravnika po § 45 (3) pri III. terenski 1.1. sekciji v Ljubljani in Race Radomir za dnev-nifarja-zvaničnika pri pošti Ljubljana 1.
Poročila se je Hudales Anka, manipulant IX. skupine pri pošti Ljubljana 1 z inž. Repetom Antonom.
Izpit za vodstvo pogodbenih pošt so napravile poštne vežbanke: Karat Marija, Velikanja Marija, Trstenjak Franja in Golob Vera.
Zamenjava službenih mest: Lotrič. Rezika, pogodbena poštarica pošte Šenčur pri Kranju je postavljena za pogodbeno poštarico v Kropi, Erzin Josipina pogodbena poštarica pošte Kropa pa za pogodbeno poštarico v Šenčur pri Kranju.
Poštarjeva potlednja nož
Zunaj besni snežni metež, kakor da hoče letos še enkrat pokazati vse svoje sile. Silvestrova noč je. Še nekaj ur do novega leta.
V	siromašni sobici, natrpani s čudnim pohištvom — med tem tajinstveni stroji, na zakajenih stenah geografske karte — sedi nad listinami sključena oseba in nekaj dela, piše. Plamen petrolejke na mizi nemirno trepeče, širi neprijeten vonj in kakor da z njim duši s pisanjem zaposlenega človeka.
V	kotu vzdolž zadnje stene stoji postelja, katero podnevi zagrinja zelena zavesa. Ta zavesa je sedaj razprostrta čez posteljo
kot odeja in izpod nje se nam kaže drobna glavica, spečega otroka.
To je vaška pošta, poštar in njegov sinček.
Taj insitveno se oglaša telegraf, noseč skozi žice v prostrani vsemir vesele in žalostne vesti. Sicer je v sobi hladno in mrko.
Poštar upadlega obraza, meglenih, utrujenih oči, dela hitreje. Hiti, da bi pred zoro izgotovil mesečni račun, ker jutri je prvi januar, novo leto.
Novo leto... Nekaterim ljudem prinaša srečo, drugim spet skrbi in težke čase. Kaj neki bo prineslo bednemu poštarju, ki že leta čaka na zboljšanje nevzdržnega stanja? Kaj neki...
človek trudno dviga glavo. Daleč mu hitijo misli. Kakor na brzojavil oddane vesti, ki preko daljnih polj dosegajo ljudske naselbine, se poštarjeva fantazija vse dalje in dalje širi in ga zavija v omamne sanje sreče.
Po vsem krščanskem svetu se po toplih, udobnih domovih in lokalih veselijo ljudje. ®re>zskrbni, polni nad pričakujejo novega, še srečnejšega leta. A on, poštar, je tako (ialeč od njih. Jako daleč! Kakšna razlika,
kak kontrast med njegovo borno izbo in njihovo sijajno okolico, med njegovo in njihovo dušo. — O ta tesna sobica! Z brezupnimi pogledi bega po prostoru, dokler se mu oči ne ustavijo na postelji, kjer spi sinko — njegovo drago dete.
Dolg, topel pogled zameglijo so*lze, solze, ki kakor potok lijejo preko upadlih izsušenih lic. Spominja se tudi svoje zakonske tovarišice, svoje pokojne žene. Kot njegova pomočnica je dolgo vrsto let delala v tem uradu, dokler je ni nekega dne strla sušica, ta težka bolezen, ki tako rada napade od prenapornega dela onemogle poštarje.
Prošlost, polna bolnih spominov. Sedanjost taka... In bodočnost? Bodočnost!... O Bog!...
Življenje teče naprej. Treba je delati,
delati za kruh, za obstanek. Neizprosna resničnost, misel na dolžnost ga iztrga iz sanj.
Zopet škriplje pero. S podvojenim naporom vseh sil nadaljuje delo.
Še trenutek in gotov bo. Glej odtisnjen je že zadnji pečat. Račun je zakljh'Čen. Vendar.
Poštarja premaguje utrujenost, neka jkv sebna utrujenost. Monotono bije stenska ura pozni nočni čas. Nemirno se poigrava na steni poštarjeva senca, ki jo očrtava svetloba majhne namizne luči. Tu pa tam seže ta senca ćelo do postelje, do kodraste glavice spečega otroka. — Se ne bo H sedaj1, prav sedaj, ko ves svet poln nad upira svoje oči v nastopajoče novo leto, se ne bo li sedaj zgodila neka nesreča?
In res ... T6da, ali je to zanj nesreča? Ali ga ne bo baš to rešilo Vseh muk? Življe-
J. KOŠAR nasl. D. COTIČ Splošno kleparstvo in vodovodne inštalacije Hrenova ul. 7	Telef. 28-03 Točna in solidna postrežba. Po dogovoru tudi na obroke. Izvršujem tudi vsa popravila v omenjeni stroki.		Priporoča se staroznana gostilna pri Mraku, Rimska c. 4, katera je pod novim lastnikom renovirana in založena z najboljšimi jedačami in pijačami. Zunanji tovariši imajo pri kosilu in večerji primeren popust.		Lampič Alojz krznar in izdelovalec vsakovrstnih čepic Ljubljana, Sv. Petra cesta 7 se toplo priporoča za cenjena naročila		NESO najboljše kakovosti po najnižjih dnev. cenah priporoča Franc novljan
Kupujte samo pri tvrdkah, ki dajejo oglase v naš list!		Priporočata se \m IH KATI DEHEHDA	Pristopajte k „Jadranski straži"			mesar« stojnica v mesar, drevoredu 1
Za konzorcij »Dravske pošte* v Ljubljani izda a Franc Jurman v Ljubljani. Cek. račun 16.756. — Urejuje Tilen Epich v Ljubljani. — Rokopise pošiljajte uredništvu, reklamacije, oglase itd. pa upravi lista »Dravska pošta« v Ljubljani, Sv. Jakoba trg 2. — Tiskarna »Slovenija« ▼
Ljubljani. Predlsfavnik za tiskarno Albert Kolman, Masarykova cesta 14.
nje mu je bilo tako trpko. Toda sinko? O Bog!... Moči ga zapuščajo. Še enkrat, še zadnjič se mu razvrstijo pred očmi vse bolne slike njegovega življenja, polne trpljenja in neizpolnjenih nad. Oči se min zapirajo ...
Med tem, ko se hrapavo pokašljevanje spečega otroka, kot težka slutnja meša s piskom ledenih vetrov, ki se iz zasneženih polj skozi razpoke v oknih zaganjajo v •obo, se trudna poštarjeva glava še zadnjič »pušča na mizo...
*
Naslednje jutro najde pismonoša svojega gospodarja sključenega nad uradno mizo. Zdravnik ugotavlja:	Tuberkuloza, izčrpa-
nost od napornega dela ... Ljudje se pobožno križajo.
Mrtvaški oder je v samem uradu. Kje naj bi tudi sicer bil, saj je bilo to tudi poštarjevo stanovanje, njegov dom. Stranke se radi tega ne bodo vznemirjale. Danes je Novo leto, in bil je tudi dober človek.
*
Dan pogreba ... Žalostno se pomika majhen sprevod po beli stezi. Tik za krsto stopa šibko dete. Dušijo ga solze. Kakor da ve, kakor da sluti, kaj ga sedaj čaka! Ostal je tako majhen, tako sam na vsem širokem svetu, odvisen od milosti in nemilosti ljudi. — On je sirota poštarja. Njegov oče je, ne-vedoč za vesele čase, dan in noč delal, opraljal svojo težko službo. Ni imel časa misliti na bodočnost, na materijalna sredstva, na to, kako bi dosegel za svoje in zase brezskrbno starost.
Taka je težka usoda tega poštarja. Tega, pa tudi mnogih drugih, ki gredo po isti poti ali ki še stopajo na njo.
Gosti, beli kosmi, kakor cvetje z neba, padajo na sveži grob, mogoče kot priznanje Vsemogočnega? Lahni, beli pajčolan polagoma zagrinja ono, kar je bilo...
Sedanjost zapade v prošlost in življenje teče naprej.
Po Josipu Artu iz srbohrvaščine Joža Ludvikova.
Ako želite
biti z dobrim blagom postreženi, preskrbite si blago za ženske in moške, kakor vse druge potrebščine pri
modna manufakturna trgovina
Llubliana
Stritarjeva ulica Lingarjeva ulica
Poštarji pri nakupu 10% popusta!
Cecilija Bricelj
prodaja in preoblikovanje vseh vrst klobukov
Ljubljana
Gosposka ul. 16 - Stojnica Vodnikov trg
sprejema damske slamnike in klobuke v popravilo od 10 do 20 Din. Tudi moške pod isto ceno. — Najmodernejši modeli.
IE I vseh vrst domače ročne izdelave ter poznane znamke %Clf LJE i JADRAN' kakor damske torbice kupite najugodneje pri
Detela Bogdan
Uubijana, Sv. Petra cesta 25 (Hotel Balkan)
SALON DE PARIŠ
LJtlBLJRNM, Gosposka ulica 4/11
modna trgovina z damsko konfekcijo po izredno nizkih cenah LJUBLJANA Florjanska ulica 1
DRAGICA SATTLER - LESJAK
Najceneje se oblečete, ako kupite narejene moške obleke ter perilo domačega izdelka iz lastne tovarne TRIGLAV
JOSIP OLUP - LJUBLJANA
Stari trg 2 Pod Trančo 1 Kolodvorska ul. 8
V zalogi imam vedno sukna, kamgarne, hlačevine, klobuke, čepice in tkanine, kakor šifone, frenče itd. iz največjih angleških, čeških in tuzemskih prvovrstnih tovarn.
Obleke in perilo izgotavljam tudi po meri in to po najnižjih cenah in najnovejših krojih.
Poštarji znaten popust!
LJUBLJANA »MUZIKA« Miklošičeva 4
SALON GLASOVIRJEV, PIANINOV. HARMONIJEV, GLASBIL IN STRUN
Strok»vn)ii$ko popravilo in čisto ugla-Sevanje se izvršuje točno lil cenol
Pralnica — Svetlollkalnlca čistilnica oblek
ČUČEK, Kolodvorska ulica 2S
Pere, lika damsko in moško perilo, ovratnike, zastore itd. po zmerno nizkih cenah.
ANTON MARKUN
Trgovina z usnjem in čevljarskimi potrebščinami, zaloga nogomet žog in usnjenih damskih torbic
LJUBLJANA, Miklošičeva c. 40
Damske torbice, pasove, aktovke domačega izdelka dobite vedno v najnovejših In najboljših oblikah
le pri
Franc Erjavec
trgovina usnja
Ljubljana, Stari trs 18
Trikotažno perilo kupite najugodneje v tovarni
„„LANA'"'
[R! S (mi s k® <£<esfesi S