Goriško-novogoriške dileme Author(s): Vladimir Braco MUŠIČ Source: Urbani Izziv, No. 14, INOVATIVNO MESTO (november 1990), pp. 45-47 Published by: Urbanistični inštitut Republike Slovenije Stable URL: https://www.jstor.org/stable/44179953 Accessed: 24-09-2018 13:46 UTC JSTOR is a not-for-profit service that helps scholars, researchers, and students discover, use, and build upon a wide range of content in a trusted digital archive. We use information technology and tools to increase productivity and facilitate new forms of scholarship. For more information about JSTOR, please contact support@jstor.org. Your use of the JSTOR archive indicates your acceptance of the Terms & Conditions of Use, available at https://about.jstor.org/terms This article is licensed under a Attribution 4.0 International (CC BY 4.0). To view a copy of this license, visit https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/. Urbanistični inštitut Republike Slovenije is collaborating with JSTOR to digitize, preserve and extend access to Urbani Izziv This content downloaded from 194.249.154.2 on Mon, 24 Sep 2018 13:46:35 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI IZZIV št. 14/1990 Vladimir Braco MUŠIČ: Goriško-novogoriške dileme Odmevna polemika o "združevanju" obeh Goric odpira vseskozi zanimi- va urbanistična vprašanja. Razmiš- ljanja in dejanja v zvezi s sožitjem dveh mest, ki realno obstajata ob dr- žavni meji, so že stara in so bila tako raznovrstna, da bi zaslužila celostno obdelavo tako s historiografskega kot s politološkega vidika, tako z metodami moderne etnologije kot tudi sociologhe ... Namen člankov, zbranih v tej številki, in namen pri- čujočega pisanja je seveda ožji. Predvsem gre za odzivanje novogo- riških arhitektov na pobudo župana Pelhana, kije s svojo vizijo odprtega evropskega mesta izzval uvodoma omenjeno polemiko. V letih, ki so pred nami, se bodo gotovo vrstile multidisciplinarne raziskave, ki bo- do nadaljevale žetev pionirskih ur- bano-socioloških preučevanj (Mli- nar) ali obširnih socialno-geograf- skih in drugih družboslovnih preu- čevanj pa tudi raziskav prostorskih struktur in možnosti za urejanje prostora, ki so jih v preteklosti spro- žale občasné plánské naloge. Je že tako, da sedanjim razmišljanjem in dejanjem lahko dodajamo nove in nove vidike in tako prispevamo k vsestranski argumentaciji razvojnih analiz ali usmerjanja nadaljnjih zamisli. Prav je, da omenimo prve obširnejše arhitekturne teoretske študije o nas- tanku in obliki Nove Gorice, ki so nastale ob 30 letnici začetka izgrad- nje in bile objavljene v reviji "ab", kajti nekatere misii, objavljene v pri- čujoči številki Urbanega izziva, se navezujejo na tam zapisane misii ... Danes ne more nihče odrekati legi- timnosti odločitev o poteku državne mejc in o obstojů državnih regula- tivov na obch straneh meje: tako odrekanje vsaj ne bi bilo kaj prida produktivno. Oboje ima svojo zgod- ovinsko ozadje in sodi med tiste pro- blème, ki jih ne smemo vrednotiti nazaj, zgolj z današnjimi očmi. Po drugi strani pa danes ne more nihče odrekati legitimnosti pobudi Sergija Pelhana ali razmišljanjem novogo- riških arhitektov, pa čeprav so le-ta razpeta v velikanski diapazon med sociálno in urbanistično utopijoter političnim pragmatizmom. Bolj ko se ti razponi razpirajo, bolj smo blizu življenjskim vprašanjem, dobro zas- tavljena vprašanja pa so že pol odgo- vora - ko pride čas za odgovor. Zaradi tega bi želel najprej poudariti prepričanje, da vodi pot k integrirani Evropi bodočnosti tako preko drob- nih stopnic dnevne pragmatično- politične prakse kakor tudi preko širnih podestov vizionarskih utopij. Obdobje miru in gospodarskega so- delovanja, atraktivnost skupnega in azl č nga v kulturnem življenju pro- stora, ki štika slovansko, románsko in germánsko kulturo v njihovih pomembnih zahodnih, severnih oz. južnih različicah, perzistenca bliž- njevzhodnega vpliva ob ideji enot- nega slovenskega kulturnega prosto- ra, konkretni programi Evropě po letu 1992, napetosti znotraj južnos- lovanske skupnosti narodov in nape- tost med manjšinami in večinskimi narodi pa še marsikaj drugega ozna- čuje naš trenutek, ko še ne známo p iskati vseh vzročno-posledičnih zvez med temi dejstvi in procesi, ki vplivajo na razvoj urbanizacije. Nav- sezadnje vemo predvsem to, da gre za še vedno intenzivně procese ur- ba izacije ljudi in prostora, gre pa že tudi za nápovědi (in prve znake) reurbanizacije, ki na novo definirajo tudi fenomen mestnega selišča kot tak. Torkarjev moto Dve Gorici - eno mesto, ena Gorica - dve mesti, na du- hovit náčin sproža vprašanje, kaj vse je Nova, stara ali Veliká Gorica, pa čeprav se pisec bolj zanima za prev- ladujoči pečat v oblikovanju Nove Gorice in le v svojem zaključku ugo- tovi, da opazuje "somestje dveh (pa- radigmatsko) različnih mest". So- mes je je "paradigmatsko" seveda lahko veliko več in je že v primeru Nove Gorice veliko več. Spomnimo se le prostorsko - organizacijske 45 This content downloaded from 194.249.154.2 on Mon, 24 Sep 2018 13:46:35 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms št. 14/1990 problematike konurbacije Šempeter - Nova Gorica - Solkan, boja Solkan- cev za identiteto Solkana, ki se je končno izločil iz formalno opredel- jenega mestnega območja in pou- darja svojo krajevnoskupniško po- sebnost. Očitno so kulturní faktorji močnejši od funkcionalnih ... Ne glede na bariero Panovca in na druge geomorfološke ovire se mimo Rožne doline v goriško somestje uvršča še cela vrsta manjših naselij z izraženo identiteto, posebnimi funk- cijami in čisto določenimi razvojnimi možnostmi ali celo primerjalnimi přednostmi. Nadaljnje intenziviran- je obmejnega sodelovanja, za katero so značilne drobne, a tudi mestot- vorne gospodarske dejavnosti in po- bude, bo pospešilo kristalizacijo somestja z jedrom v Novi Gorici oz, Gorici tako na jugoslovanski, kakor tudi na italijanski strani. Rustja v svojem prispevku razmišlja o konceptualno nosilnih urbanistič- nih motivih povezave oběh osrednjih organizmov, nakazuje pa tudi te- meljne dileme na relaciji univerzalne - regionalne posebnosti, z vidika vedno prisotnega iskanja identitete posameznih prostorsko-socialnih in krajinsko-urbanih entitet. Jurca z močjo nadarjenega esejista evocira "logiko zgodovinskega pro- cesa", ki je proizvedla to, kar danes vidimo v konfiguraciji novogoriške- ga urbanega prostora, potem pa si dovoli nevzdržno primerjavo z ločit- vijo in ponovno združitvijo Zahod- nega in Vzhodnega Berlina v novih mednarodno-političnih okoliščinah. Podobno kot drugi, zlasti tudi po- dobno kot politično pragmatični Vuga, ugotavlja nujne posledice to- ge razmejenosti in dolgoletne sepa- racije. Jurca tudi poroča o preko- mcjnem sodelovanju na ravni arhi- tekturne stroke in podobno kot Rustja, ki poroča o najnovejši pobu- dí v okviru organizacije Europan, zagovarja potřebo združevanja sil in smotrnega dialoga. 21a vse, ki podcenjujejo pomen med- narodnega sodelovanja na lokalni ravni, bo Vugov článek nadvse poučen, saj daje slutiti izredno ve- liko število primerov koristnega skupnega reševanja žgočih tehničnih in urbanistično-operativnih proble- mov. Pokojní Marjan Mušič je pisai o enem najstarejših "regionalnih pla- nov" v tem delu Evropě, ki gaje videi v predlogu Leonarda da Vincija v zvezi z zajezitvijo reke Vipave in drugih vodotokov v obrambne na- mene. Dokumentācijā, prikazana na nedavni pregledni razstavi o delu Maksa Fabianija, ki jo je zasnoval prof. Pozzetto, kaže na poskuse ce- lovitega regionalnega planiranja v razmerah obnově teritorija, uniče- nega v prvi svetovni vojni. Tu sta potemtakem še dve spodbudi za ce- lovit, skupen prostorski náčrt, ki bi zajel vsestransko zanimiv prostor med Tržaškim zalivom in robovi Kraške pianote ter ožino Soške do- line in svojevrstnim prostorom Brd, Trnovskega gozda, Čavna in Nanosa... Spontāni ali celo stihijski razvoj, ki se je prožil v zadnjih treh desetletjih, je načel ali celo ireverzibilno spremenil območja, ki so zanimiva zaradi ugodnih klimatskih razmer ali pa so kazała (in deloma še vedno kažejo) nadvse pomembnc oblikovno homo- gene značilnosti antropogene kra- jině. Za načrtnejši pristop pa govori tudi nastajajoča arhitektūra mesta na obeh straneh meje. Vanjo se mešajo vplivi regionalne motivike primor- sko-kraške tradicije in tehnološkega ter oblikovalskega modernizma v dokaj provinciální inačici. Prostor- sko planiranje mora imeti tri glavne značilnosti: - upoštevati mora regionalne raz- sežnosti prostora, - po vsebini mora biti kompleksno, nadsektorsko, - glede na časovni horizont mora biti dolgoročno. Aktualne razprave o problematiki avtocestne povezave italijanskega in slovenskega oz. jugoslovanskcg cestnoprometncga makrosistema so pokazale obilico koníliktov. Med 46 This content downloaded from 194.249.154.2 on Mon, 24 Sep 2018 13:46:35 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI IZZIV (Tqpy) St. 14/1990 njimi izstopa na eni strani glasno izražcna želja po zmogljivi infra- strukturi, ki bi goriško regijo inte- grirala v slovenski prostor, na drugi strani pa senzibilnosl za drobno krajinsko mcrilo in drugc prostorske omcjitvc Vipavskc doline. Podobno kot v mnogih drugih primerih po Slovcniji sc prometni sektor zado- voljuje s parcialnim reševanjem problema, mediem ko proslorsko- načrtovalski sektor kar naprej od- laga formulacijo celovitih razvojnih osnov, ki bi edine lahko nadgradile parcialno sektorsko miselnost. Ni nikakršen slučaj, da prostorsko ureditvene dileme čutimo najbolj prav v obmejnih, etnično in razvojno ogroženih območjih 1er v prostorih, ki se izmikajo tehnokratskemu in po- lito kratskemu poenostavljanju bis- tva razvojnih problemov. Tak pa je zagotovo prostor Gorice - Nove Gorice, kjer je državna meja razde- lila mesto samo, pa še njegovo funk- cijsko regijo. Morda se bomo tudi v tem primeru hitreje dokopali do ustreznejših dgovorov, če se jih lo- timo pri jihovi kulturni razsežnosti, vendar pa pri tem ne smemo zane- mariti vseh sestavin, ki tvorijo kompleksno prostorsko strukturo. Novogoriške dileme in pobude mor- da nakazujejo eno od oblik povezo- v nja in te movanja, ki jih bodo morale iskati naše mestne uprave, ki so bodo srečale z izzivom Evropě po letu 1992. mag. Vladimir Braco MuŠič, dipl. inž. arh. 47 This content downloaded from 194.249.154.2 on Mon, 24 Sep 2018 13:46:35 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms