Umetnost in vzgoja. Piše prof. Fr. S u h e r. (Dalie.) Razvi|a}mo tiomačo umetno obrt! Z vso svojo osebnostjo nastopa ta apostel umetnosti in socijalizma proti bedi svojega časa in s ,,plamtečo" navdušenostjo in proroško energijo kliče po lepotJ. naravi in nravnosti^. J. Ruskin Je oznanjevalec evangelija lepote in oseb- rtosti. Lepota mu ie ttravnost in v&ra. in vera je višek človeške lepote. Appstpl je umetnosti in svetnik, ki človeštvu kaže nova pota do miru. V naravi išče lepoto in uči, kako io ie najti. Iz nje izvira umetnost m prava umetnost naj bode rešiteljica moderne družbe. — Samo pobožno mišljenje more ustvarjati pristne umotvore. Zato govori o arhitekturi »zbrane pofoožnosti in spotnlna" in le ta nam more prinesti blagoslova. Vsaka umetnost naj nas veseh m vsak okrasek. Zato govori o lepoti cerkva. Pravi, da bi v vsakem mestu AngleŠke mogla stati mramornata cerkev, če bi se le desetina tega, kar se da letno za hišno opravo. porabilo v ta namen. ,,Ne zahtevarn za vas mramornate cerkve, sploh nobene iz mramorja zaradi mramorja, ampak zaradi mišljenja, ki jo da staviti. — Ni nam treba cerkve, ampak požrtvovalne vdanosti, ne daru ampak podarievanja". Dalje govori o resnici in poštenosti v umetnosti, zlasti v stavbarstvu. Ce je tudi stavba revna in neznatna, ni treba, da bi sramotila umetnost in varala z nepristno snovjo ali nepošteno konštrukcijo. Zato naj bode pravo delo ročno delo. Nerestiica in lažnjiv blesk sta nastala na tleh strojnega dela. ,,Łlement, ki daje delu dostojanstvo in moč in ki dviga človeško dušo, ]e umetniški. Element, ki delo sramoti in delavca sramoti in ponižuje, je mehanični". Vsako delo nai ima na sebi pečat ošebnosti, znamenje človeškega dela. Tako bode delo umetoost. ,,2ivljenje brez dela Je zločln, delo brez umetnosti pa je požlvinienje". Ves kulturni svet vpošteva ta Ruskinova načela. Meni se zdi, da še nismo preveč od njih oddaljeni. — Pa ko bi ne bila prišla svetovna vojna. gotovo bi nas bila zamorila šapa velike industrije našega soseda, ki natn je gospodoval. Na našem trgu že vlada židovska samopašnpst in velikcindustrijska nepoštenost. Ribničan in Kropar se umikata s trga. Idrija še vztraja, pa še komaj tekmuje v invaziji s tujim blagom. Pristno zlato itnamo doma, pa Čestokrat jemljemo tuje, mačje zlato. Z navdušenjem, plamtečim rodoljubjem stopa naš učenjaški svet na plan ob prerodu ne.šega trojedinega naroda. Krasna, zd^ava. nezasmetena ie niiva. Ki io bo oral. Važna pa je tudi naloga, ki Jo je prevzel. da se nam ne vtihotapi na naše kulturno torišče tuj sovražnik in nam ne naseje ljulke v našo zdravo, šele komaj vzklilo pšenico. William Morris in Walter Crane sta izvršila Ruskinov evangelij. Morris misli: Delavec mora biti zopet umetnik kakpr nekdaj. Ta načela so vladala v starih časih. ,,Okrasek Ima dva velika smotra: naj vlije ljudem veselje do reči, ki jih moramo rabiti in naj jim vlije veselje do ~eči. ki Hh rrcoraio na vsak va.in naredUi" Naša naloga naj bode, zemlji lepofo varovati in delujočemu človeku toliko brezdelnega časa priznati, da more svojemu prirojenemu hrepenenju po lepoti ustreči. Kruta vojska nas ie oropala najlepših biserov upodabljajoče umetnosti. Srce nam krvavi po njih. Naš je bil Trst. ,,največje slovensko mesto" in ž njim bazilika sv. Justa, krasen egodovinski spomenik._Naša sta bila Poreč in Pulj z rimskimi tempeljni, lo-ki. z znarnenito areno in baziliko. Naša je bila Gorica z Oureglijevimi freskami v stolnici. Mnogo umetnin hranijo druge cerkve v zasedenem ozemlju. Ne pozabim med drugimi n. pr. cerkve v Moščenicah. Bog nam bo dal v bodočnosti, kar je našega. Več nam ni treba! Naj govori naše Gosposvetsko Polje o naši slavi! V vsaki cerkvi širne domovine so umotvori vredni, da jih §čitimo. Koliko fresk je uničil kist neveščega zidaria! V mestih imamo velike zaklade že pod varstvom veščih rok. male in večie mirzeie v Uubljani. Mariboru. Ptuiu. CeIju. Duhovništvo nam je ohranilo v cerkvah mnogo umetnin. Vse to moramo hvaležno vpoštevati. Ne pozabimo lepih, velikih cerkva v Gornjem Gradu, na Ptujski Go^ri in §e mnogo drugih malih na skritih krajih. na ^atere je treba opozoriti. Torej gradiva dosti, da se tiam §lrijo Prsa, divi oko in nam plameni srce. Le spoznanja nam je treba; ponosni moramo "iti. da so naši zakladl Ljubljana seveda Prednjači in je tudi v umetniškem oziru vsled obilosti lepih umotvorov srce Slovenije. Sovražna roka nam je odtrgala na}"ePši kos zemlje, tiste zemlje, kjer ]e tekla naša najboljša kri in nas orppala naše •ttnetniške lasti. Vzela nam je pristni slovetiski rod v Zilski dolini, kjer i.e žive stare šege, se §e nosi narodni krpj kot Priča narodnega ponosa in pristnega narodnega okusa. Tudi to, Bog daj, naj b! nam vrnila bodočnost! Še pa stoje naše snežne in zelene fuf6' ^e šumč naše reke, naši slapovi še Skropg mavrične svode, §e pljuskajp bistri valpvi jezer ob slikpvitp bregovje; še npsi naše brhko dekle avbo in pšpetelj; §e stpje ob pptih, na vaseh in v mestih zgodovinski sppmeniki. Olejmo, da nam te bisere naše dpmpvine ne ppkvari tuja roka, tuj vpliv, kakor nas je orppal najzavednejših in najlepših delpv našega naroda in njegpve umetniške lasti! Gptovp se bodo dale spraviti v sklad potrebe naroda pp industrijalnih napravah s potrebami umetniške vzgoje, estetskega čuta in čuvanja naravnih in umetniSkih krasot in zanimivosti. (Dalje prih.)