■i/o ■o
-r<">
im
■in
;©
■r-
»Nič nisem ukradel!« s» 42
Pik

90,6 95,1 95,5 100,3
Mejniki v zgodovini
celjske košarke str. 44-45
Novi lastnik Voca Roman Moškotevc
Zaupate nam že 68 let

Št. 34 / Leto 68 / Celje, 25. julij 2013 / Cena 2,50 EUR
Nekateri zgledno,
eaftfe
(IZITEK V DOBRI KAVI s PRAŽAMA: 03/713-2666 §
JELOVICA
JELOVICA PSC CELJE
Trgovina JELOVER Tel: 03 5413 050 trgovina.celje@jelovica.si
Varčna okna
EKOLIGHT
HIŠE I OKNA I VHODNA VRATA I NOTRANJA VRATA I SENČILA
NASA TEMA
Dopust brez jeze in glavobola
str. 16-17
večina porazno!
Ločevanje odpadkov je za mnoge v knežjem mestu očitno še španska vas. Čeprav obstajajo svetle izjeme, vredne posnemanja. Novinarka in fotograf Novega tednika sta ločevanje odpadkov preverjala na terenu v družbi inšpektorja.
str. 2-3
Kam odhajajo
duhovniki? str. 5
Visoke kazni še niso pravnomočne str. 20
Več na strani 32!
POLZELA, VELENJE
Rodeo po državni cesti
str. 8
* Rogaška Slatinah/ j C
Mos servis kot spodbudna zgodba
V knjižnico na ogled
razstave str. 15
ŠTORE-
Zanimiva kolesarska
zbirka str. 33
str. 10-12
Foto: GrupA, fotomontaža: ANDREJA BALJA
O skrivnostih str. 43	Ulična glasba je njeno
pečovniškega rudnika življenje str. 38
tgali/ia

ki se nahaja v Planetu Tuš v Celju, vam ob nakupu korekcijskih očal trikrat tedensko nudi brezplačni zdravniški pregled oči v ambulanti, opremljeni po najvišjih standardih.
Naročila na zdravniški pregled I A) /"^ft cf\ in za informacije na telefon: I U3 DtU 7/ OU
Ob nakupu enih korekcijskih očal vam druga z enako enožariščno dioptrijo podarimo.
2
AKTUALNO
UVODNIK
TATJANA CVIRN
Odklop!
Poznate tisti krasen občutek, ko ste še zadnji dan v službi in hitite postoriti vse, kar je še nujnega, ker vas potem približno dva tedna ne bo na spregled? Tudi če ne boste odpotovali nekam daleč, je dobrodošel že nekajdnevni odklop. Če seveda lahko odmislite vse težave, ki vas čakajo, ko bo treba spet nazaj. Tako se človek običajno nekaj dni privaja na to, da je brez obveznosti, ko se navadi na tak ritem, pa je že treba nazaj na delo. Priznajte, da vas ob vrnitvi stiska v želodcu in da že kakšen dan prej slabo spite. Če se morate vrniti v okolje, kjer se ne počutite dobro in veste, da vam bodo spet naložili toliko dela, da ne boste dohajali sami sebe, je še toliko težje. Za jesen pa lahko že te dni slutimo, da se nam ne obeta nič spodbudnega. Bo torej nabiranje moči med nekajdnevnim oddihom sploh zadoščalo?
Zdaj je že vsakomur jasno, da se kriza skuša reševati s krčenjem socialnih, zdravstvenih in delavskih pravic in z rezi v javnem sektorju. To potegne za seboj več dela za manj denarja, več težav s preobremenjenostjo in posledično z zdravjem. Leto pa je osnova za kakovostno življenje, za dobro počutje in delovno ustvarjalnost. Bolni, izčrpani in nezadovoljni niso temelj za prihodnji razvoj, zato je varčevanje pri zdravju zaposlenih kratkovidno dejanje. Danes se dogaja, da si ljudje niti v bolniško ne upajo, ker se jim to preveč pozna pri plači. Ali še huje - zaradi izostanka lahko izgubijo službo. Zato ne presenečajo rezultati evropske raziskave o delovnih razmerah, ki so pokazali, da je z njimi pri nas zadovoljnih le dobrih 13 odstotkov delavcev. Tri četrtine jih meni, da ne bodo zdržali na svojem delovnem mestu do 60. leta. Vprašanje je tudi, če bo njihovo delovno mesto sploh na razpolago toliko časa...
Se še spominjate, kako so ponekod v podjetjih skrbeli za različne oblike rekreacije svojih zaposlenih? Ponujali so jim ugodne cene za udeležbo pri različnih dejavnosti, jih spodbujali, da so s tem skrbeli za svoje zdravje in tudi druženje. Sindikalni turizem je omogočal poceni letovanja na morju in še kje, med letom pa je bil zaželen še kakšen izlet, ki je tako ali drugače krepil vezi med zaposlenimi. Mogoče so kje te oblike skrbi za zdravje in sprostitev še vedno prisotne, so pa zagotovo bolj izjema kot pravilo.
Morda smo takrat res pretiravali pri pravicah in ugodnostih in premalo prizadevno delali. Žal pa se zdi, da smo zdaj ubrali povsem nasprotno logiko, po kateri je treba zaposlene izčrpati in jim po možnosti naložiti delo še za domov. Da jim ne ostane skoraj nič časa za ukvarjanje z družino, rekreacijo ali s kakšno prostočasno dejavnostjo. Pa saj za veliko stvari tako ni več denarja. Če je bilo med Slovenci nekoč delo čislana vrednota, se zdi, da je danes drugače. Veliko dela ne prinese nujno veliko zadovoljstva in denarja. Zato pa je prosti čas vse bolj dragocen. Verjetno zato, ker ga je vse manj. To je obdobje, ko se zdi, da si gospodar svojega dneva, da ti nihče ne narekuje, kaj, kako in kdaj je treba kaj storiti, čeprav ves dan prespiš. Občutek je res dober.
Dopust je zato nujen, čeprav bi ga nekateri delodajalci najraje kar ukinili. Kdo pa bo plačeval brezdelje!? Toda pot do te delavske pravice ni bila enostavna in tudi danes ni sama po sebi umevna in pridobljena za vse večne čase. Je pa nujna, če naj ljudje na delovnem mestu ohranijo vsaj kanček volje, zagnanosti in zdravja, tako telesnega kot duševnega.
Zato je treba dopust pametno porabiti, si ga po možnosti privoščiti tudi med letom, ker je po vrnitvi vse nekoliko lažje. Če si boste te dni privoščili kakšno potovanje ali letovanje, ne spreglejte, kaj vse vam kot potniku pripada, in ne pozabite, da cena ni edini dejavnik, na katerega morate biti pozorni, ko se odločate za ponudbo agencij. Da se vam ne bo zgodilo, da boste ob prihodu v »lepo urejen apartma nedaleč od plaže« našli razdejanje, ki bo daleč od tistega, kar so vam kazali na fotografijah. Sicer pa, lastna domišljija in iznajdljivost lahko delata čudeže, četudi nimate polne denarnice!
NE PREZRITE
Dopust brez jeze in glavobola
strani 16-17
»V blokovskih soseskah so v isti ulici urejeni in tudi zelo zanemarjeni vhodi. Razmere se sicer izboljšujejo, a po mestu še vedno izstopajo točke, ki so jih ljudje nekako vzeli kot tiste, kjer se jim zdi, da lahko vse odvržejo,« pravi Edi Krajnik.
Slabe in dobre prakse ravnanja z odpadki
Največ zaleže osveščenost ljudi - Inšpektorji v boju z mlini na veter - Vendarle premiki na boljše
Kako različno ljudje ravnamo z odpadki, pokaže že kratek sprehod po Celju. Ponekod so območja, kjer so postavljeni zabojniki za odpadke, zgledno urejena, drugod tudi nenehni inšpekcijski ogledi ne zaležejo prav veliko. Zakon je pač tak, da imajo inšpektorji na nek način zvezane roke. Čeprav so predpisi na papirju jasni in do pičice natančno določajo, kako je treba ravnati z odpadki, je veliko bolj vprašljiva njihova operativnost in učinkovitost nadzora.
V Celju - enako velja za vse večje slovenske kraje - bi namreč bilo ponekod potrebno 24-urno dežurstvo inšpektorja ali drugega pooblaščenega nadzornika, če naj bi res vsi odpadki pristali v pravem zabojniku. Ob prehodu na ločeno zbiranje odpadkov in s tem razvrščanje posameznih vrst odpadkov že pri izvoru ter ob odlaganju v zanje namenjene zabojnike je bilo povsod enako poskrbljeno za obveščanje, praksa pa kaže, da se eni tega bolj in drugi manj držijo. Kako vestni so pri tem Celjani, smo na terenu po mestu pogledali z mag. Janezom Kušarjem, vodjo Službe za inšpekcijski nadzor v Medobčinskem inšpektoratu in redarstvu Mestne občine Celje ter občin Laško, Štore in Žalec, ter Edijem Krajnikom, vodjo enote za odvoz odpadkov v
Javnem podjetju Simbio, ki skrbi za odvoz odpadkov z območja mestne občine ter iz občin Vojnik, Dobrna, Štore, Šentjur, Dobje in šestih spo-dnjesavinjskih občin.
Nujni intervencijski odvozi
»Intervencijski odvoz odpadkov gre na občinske stroške ali stroške javnega podjetja, na koncu pa to krijemo vsi,« sta bila enotna sogovornika. V gospodinjstvih, ki so vključena v organiziran odvoz odpadkov, sicer plačujejo različno visoke račune - znesek na položnici je odvisen od pogostosti praznjenja in velikosti ter števila zabojnikov, ki so postavljeni pred posamezne hišne vhode. Tam, kjer z odpadki pravilno in gospodarno ravnajo, je zabojnikov praviloma manj ali jih delavci Simbia redkeje praznijo. Tam, kjer z odpad-
Zabojnike na ekoloških otokih praznijo enkrat tedensko, prav tako v poletnem času tudi zabojnike za biološke odpadke. Sicer pa se 14-dnevni ritem praznjenja za ožje celjsko območje vrsti tako, da takrat, ko na območju upravnih enot Celje in Šentjur praznijo zabojnike z embalažo, po Savinjski dolini odvažajo mešane komunalne odpadke.
Evropa pozna oprano embalažo
»... v Celju lahko naši delavci o tem le sanjajo,« Krajnik opisuje razmere v sortirnici, kjer na tekočem traku za razvrščanje pristanejo vsi odpadki iz rumenih zabojnikov. Da so jogurtni lončki na primer sprani, se zgodi morda dva- ali trikrat letno.
Se je pa že zgodilo, da so na tekoči trak v sortirnici prileteli kadavri hišnih ljubljenčkov, med plastično in kovinsko embalažo pa se najdejo tudi vsi drugi odpadki - od kartona, knjig in starih časopisov, mešanih komunalnih odpadkov do stekla. Spet gre za ozaveščenost in kot poudarjajo tako inšpektorji kot tisti, ki naše odpadke prevzamejo v nadaljnjo obdelavo, dobri zgledi vlečejo. In tudi pred bloki, kjer so v zabojniku za biološke odpadke v večini biološko razgradljive vrečke, klasična plastika postopoma izginja.
ki po nekajletnem ločevanju pri izvoru še vedno ne vedo, kako in kaj, pa ob zabojnikih vlada nered. Kot pravi Edi Krajnik, se slika v Celju počasi le izboljšuje in po mestu je že nekaj območij, ki so še pred meseci veljala za zelo neurejena, zdaj pa bi lahko služila za zgled drugim. A črne točke, ki jih dobro poznajo tudi v občinski službi za inšpekcijski nadzor, ostajajo. Od tam je nujen občasen intervencijski odvoz odpadkov, ki ga odredi inšpektor, saj kopičenje odpadkov pomeni nevarnost za okoliške stanovalce.
Brskanje po odpadkih
Kot pravi inšpektor Kušar, je pri njegovem delu nujno tudi brskanje po odpadkih. Pri odločanju, kako ukrepati ob kopičenju odpadkov okrog zabojnikov, je namreč pomembno, da ugotovi, čigavi so ti odpadki. Če imajo namreč stanovalci pred svojim blokom premajhne zabojnike oziroma je teh premalo, namreč z odločbo odredi več zabojnikov ali pogostejši odvoz. Če pa odpadke ob zabojnike odlagajo drugi - to je najpogosteje v mestnem središču in na ekoloških otokih, potem je potreben intervencijski odvoz nakopičene nesnage.
Da bi koga lahko oglobil za sto evrov, kolikor je v odloku
PONEDELJEK TOREK
SREDA

predpisana kazen za fizično osebo, ki nepravilno odlaga odpadke, je praktično nemogoče. »Kajti povzročitelja je treba zalotiti pri dejanju, sicer je dokazni postopek praktično nemogoče izvesti,« pravi Kušar in dodaja, da v nadaljnjem postopku posredni dokazi ne veljajo.
Celjani niso »tožibabe«
Tako v inšpekcijski službi kot v podjetju Simbio so vajeni pogostih klicev občanov. »To pomeni, da je ljudem mar, kaj se dogaja v njihovem okolju,« pravi Kušar. Krajnik pa dodaja, da so - kar se tiče ravnanja z odpadki - praviloma najbolj zgledni tisti bloki, v katerih živi več starejših ljudi. »Ti so čez dan doma, vidijo soseda, ki vrečko z odpadki napačno odloži, in ga opozorijo. Takšno >samozaščitno< obnašanje največ zaleže,« je zadovoljen in dodaja, da znajo v teh blokih okarati tudi njihove delavce, če »ti preveč ropotajo z zabojniki«. Nekateri se v svojem okolju ne želijo izpostavljati in ob takšnih klicih želijo prijavitelji ostati anonimni, kot ne tako redko prakso pa oba sogovornika izpostavljata tudi včasih vprašljive sosedske odnose, ko želi kdo od stanovalcev bloka preprosto ponagajati sosedu.
IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA
31119 3
31117 I 31
Štirideset litrov odpadkov tedensko
Kar se »proizvodnje« odpadkov tiče, sodimo Slovenci v evropsko povprečje in vsak med nami tedensko pridela približno štirideset litrov odpadkov. Tej številki so v podjetju Simbio tudi prilagodili velikost zabojnikov za odlaganje odpadkov.
Tako so pred stanovanjskimi hišami praviloma postavljeni 120-litrski zabojniki, pri čemer na ožjem celjskem območju zabojnike za mešane komunalne odpadke in embalažo praznijo vsak drugi teden, rjave zabojnike za biološke odpadke pa poleti vsak teden, v nesezoni pa prav tako na štirinajst dni. Da je izračun kar natančen, dokazujejo razmere v naseljih stanovanjskih hiš, kjer se sicer občasno zgodi, da ljudje odpadke odlagajo v napačne zabojnike, a ti po velikosti ustrezajo. V primeru, da je zabojnik napolnjen z neustreznimi odpadki, ga delavci Simbia ne izpraznijo. »To,« poudarja Krajnik, »je tudi edini razlog, da naši delavci zabojnika ne izpraznijo.« V teh primerih ob zabojniku pustijo tudi opozorilo, a kot ugotavljajo v podjetju, so tovrstni posegi potrebni le še občasno. »Ljudje so se navadili in pri stanovanjskih hišah je praviloma več reda kot pred bloki.« Se pa vseeno pozna sezonskost in čez poletje ljudje travo in druge biološke odpadke z vrtov odlagajo tudi v zelene zabojnike. Še največ preglavic večini dela to, kaj odložiti v rumene zabojnike za embalažo.
AKTUALNO
3
»Od januarja, ko so v Simbiu prešli na nov obračun odvoza odpadkov, je bilo v Celju postavljenih kar nekaj ograj okrog zabojnikov. Te ograje so zelo različne, postavljajo jih upravniki, ki morajo mestno občino zaprositi zgolj za dovoljenje, da dovoli postavitev,« pravi Janez Kušar in dodaja, da bi bilo morda pametno razmisliti o le nekaj tipih ograj.
Tako se ne sme!
Ekološki otok na Lopati je postavljen ob avtobusnem postajališču. Po eni ... med njimi se je znašla celo ku-strani je to priročno, saj lahko ljudje, ki pripeljejo doma razvrščene odpadke, verta, naslovljena na prejemnico varno ustavijo svoje vozilo. Po drugi strani tako krajani kot tudi v občinski iz Raven nad Šoštanjem! inšpekcijski službi in podjetju Simbio ugotavljajo, da se zaradi tega na Lopati zbirajo tudi odpadki iz drugih krajev ...
Minulo sredo so delavci Simbia z ekoloških otokov v Celju odvažali embalažo. Ker je bilo pred zabojniki veliko vreč, so preverjali njihovo vsebino. Kar je bilo »plastike«, so jo odpeljali, vse ostalo bi moralo počakati na naslednjo sredo, vendar je Edi Krajnik odredil, da mešane komunalne odpadke s tega ekološkega otoka odpelje ekipa, ki je po Savinjski dolini praznila tovrstne zabojnike.
Črno odlagališče odpadkov v Ri-barjevi ulici, ki je za okoliške stanovalce še toliko bolj neprijetno in nevarno, ker odpadki na njem
-	ko se jih nabere dovolj velik kup
-	preprosto zagorijo. Kljub številnim poizvedovanjem inšpektorju Janezu Kušarju ne uspe izvedeti, kdo jih kuri. Zato je za ureditev območja odgovoren lastnik zemljišča, podjetje Gostinstvo Celje.
Glede na odpadke, ki se nabirajo na črnem odlagališču, je mogoče sklepati, da jih nekaj prinesejo stanovalci bližnjega samskega doma. A vseh zagotovo ne - v neposredni bližini se je nabral namreč tudi kup keramičnih ploščic in drugega gradbenega materiala, ki je nekomu ostal po prenovi domače kopalnice.
Na dvorišču v Ribarjevi ulici so zdaj namestili dodaten zabojnik, kot je zagotovil lastnik Gostinstva Celje Branko Turnšek, pa odslužene vzmetnice, zložene ob bližnji steni, zagotovo ne bodo zgorele, ampak jih bodo prepeljali na odlagališče v Buko-vžlak.
Dvorišče za poslovno-stano-vanjsko stavbo Rimljanka v središču mesta. Včasih je na tem mestu stal velik zabojnik in kot pravi inšpektor Janez Kušar, ljudje tega še niso pozabili. Odpadkov, ki se nabirajo na dvorišču med Savinovo in Prešernovo ulico, namreč ne prinašajo zgolj okoliški stanovalci, temveč jih je veliko tudi s tržnice in iz drugih predelov mesta .
... zato prostora v zabojniku za odpadke tistih, ki odvoz tudi plačujejo, najpogosteje zmanjkuje.
Znamo tudi drugače
Na prvi pogled nihče ne pomisli, da se za leseno ograjo skrivajo zabojniki bližnjega bloka v Nušičevi ulici.
Prej kot pogled na zabojnike bi človek za leseno ograjo pričakoval vzorno urejene gredice s solato.
Stanovalci, ki svoje zabojnike ogradijo z ograjo in jih tudi zaklenejo, morajo poskrbeti, da so vrata odklenjena tisti dan, ko zabojnike praznijo delavci Simbia.
Ena bolj obiskanih točk, kjer so uspeli vseeno vzpostaviti zgleden red pri zabojnikih odpadkov, je območje pred stolpnico in vrtcem v Čopovi ulici in ob stičišču z bloki Vojkove ulice.
Zagrajeni zabojniki pred blokom v Vrunčevi ulici. Kot poudarja inšpektor Janez Kušar, je zdaj, odkar je postavljena ograja, neprimerno več reda. Vseeno pa tudi postavitev ograje ni vsem všeč. Ta ob Vrunčevi naj bi bila previsoka.
4
GOSPODARSTVO
Na čelu Thermane krizni menedžer
Nadzorni svet je za predsednika uprave izbral Andreja Bošnjaka - Nujen dogovor z bankami o reprogramiranju posojil
»V sanacijo zdravilišča bo treba vložiti veliko truda,« pravi novi predsednik uprave Thermane Andrej Bošnjak.
Roman Matek ni več direktor Thermane Laško. V vrhu podjetja ga je zamenjal 39-letni magister ekonomije Andrej Bošnjak. Matek bo do 1. septembra, ko se mu bo iztekel direktorski mandat, opravljal funkcijo člana uprave. Ali bo to funkcijo opravljal tudi po tem datumu, se nadzorni svet še ni odločil. Prav tako tudi še ni jasno, na katero drugo delovno mesto bi ga prestavili in ali bo sploh ostal v zdravilišču. Odgovor, vsaj na zadnje vprašanje, bo zagotovo znan že v začetku avgusta, ko se bo Matek vrnil z dopusta.
Da bo v vrhu Thermane prišlo do zamenjave, je bilo mogoče slutiti že po junijski seji skupščine, ko so se lastniki odločili, da mora vodenje zdravilišča prevzeti dvočlanska uprava. Predsednik nadzornega sveta Pavel Teršek je takrat pojasnil, da je podjetje preveliko, da bi ga vodil samo en človek. Roman Matek, ki je bil na čelu zdravilišča kar 18 let, se z odločitvijo lastnikov ni strinjal, češ da dvočlanska uprava ne bo nič bolj učinkovita, le dražja bo. Morda je takrat še upal, da ga bodo lastniki, ker so kljub izgubi potrdili njegovo delo v letu 2012, vendarle spet izbrali za prvega moža v podjetju. Vendar so se odločili povsem drugače. Nadzorni svet Andreja Bošnjaka ni izbral z razpisom, ampak so ga v zdravilišče pripeljali na osebno povabilo, je pojasnil Teršek, ki je še prejšnji mesec zanikal, da bi imeli v rokavu že kakšno konkretno ime.
Finančno stanje letos še slabše
Razlogi za zamenjavo Mat-ka niso samo v njegovem (pre)dolgem vodenju zdravilišča. Lastniki so namreč zaskrbljeni zaradi hudih finančnih in likvidnostnih razmer, v katerih se je znašlo podjetje.
Od leta 2008 večinoma posluje z izgubo in je močno zadolženo. Po zadnjih podatkih ima za dobrih 38 milijonov evrov dolgoročnih in kratkoročnih posojil. Vodstvo podjetja je sicer lani sprejelo vrsto ukrepov, ki pa niso dali želenih rezultatov. Razmere
so se letos še poslabšale in zato najbrž ne čudi, čeprav to zbuja tudi skrb, da so nadzorniki za predsednika uprave v zdravilišče pripeljali človeka, ki je v preteklosti kot krizni menedžer delal v Sloveniji in tudi v tujini.
Kdo je nov prvi človek?
Andrej Bošnjak, Mariborčan po rodu, ki že od leta 2000 živi v Celju, je do zdaj med drugim delal v Skupini Tuš, bil je prokurist več družb iz skupine Sportina in tudi radeške papirnice, nekaj časa je vodil Casino Portorož, pred odhodom v Laško pa je bil leto in pol direktor v celjskem Elektro Turnšek. Njegova prva naloga na novem delovnem mestu bo dogovor z bankami o reprogramiranju posojil. »V zdravilišče bo treba vložiti veliko truda, vendar sem prepričan, da bomo s skupnimi močmi našli najboljše rešitve za njegovo dolgoročno stabilnost.
V	podjetju je nekaj dobrih in poštenih ljudi, s katerimi bo mogoče sestaviti dobro ekipo za sanacijo,« je za zdaj še skop z izjavami novi predsednik uprave. Po njegovih besedah mu bo vodenje zdravilišča, ki je zaradi treh dejavnosti zelo zapletena družba, velik izziv.
V	skorajšnjo prodajo večinskega deleža, ki ga že nekaj časa ponujajo NLB, Pivovarna Laško in še nekaj drugih podjetij, glede na trenutne razmere v Sloveniji pa ne verjame.
JANJA INTIHAR Foto: GrupA
Varna odločitev za vaš denar
Ugodna ponudba depozitov Banke Celje.
Oplemenitite vaše prihranke z ugodno obrestno mero:
do2,85
6-mesečni depozit
do3,80
13-mesečni depozit
Depozit sklenjen preko Klik-a NLB vam do konca julija obrestno mero poveča še za 0,10 odstotnih točk.
Preverite v najbližji poslovalnici ali na spletni strani.
f) banka celje
www.banka-celje.si
Pivovarna povečala dobiček
Družbe iz skupine Pivovarne Laško, ki proizvajajo pijače, so v prvih letošnjih petih mesecih ustvarile približno 76 milijonov evrov prihodkov in 11,4 milijona evrov čistega dobička iz poslovanja. Dobiček je za milijon evrov višji kot v enakem lanskem obdobju.
Samo Pivovarna Laško je prvih petih mesecih ustvarila 33,7 milijona evrov prihodkov in 4,5 milijona evrov dobička iz poslovanja. Skupina je prvih petih mesecih prodala 1,3 milijona hektolitrov pijač, kar je za 100 tisoč hektolitrov več kot v enakem lanskem obdobju. Prodajo na tujih trgih so letos povečali za 14 odstotkov.
Predsednik nadzornega sveta Vladimir Malenkovič je takšne poslovne rezultate ocenil kot solidne in spodbudne.	JI
Popravek
Iz celjskega Izletnika so nas opozorili, da naši podatki o ceni za delnico, ki jo je leta 2006 ponudila takratna direktorica Ana Jovanovič, ne držijo. Njena ponudba ni bila višja od tiste, ki jo je ponudil Viator&Vektor, ampak nižja za 46 odstotkov. V članku z naslovom Zaposleni bi spet bili lastniki, ki je bil objavljen v 33. številki Novega tednika, se nam je napačno zapisalo, da je lani čisti dobiček Izletnika znašal 20 tisoč evrov. Pravilen znesek je 120 tisoč evrov. Za napako se opravičujemo.
UREDNIŠTVO
Bivši direktor brez razrešnice
Delničarji zreškega Uniorja so na seji skupščine z večino glasov odločili, da bivšemu predsedniku uprave Gorazdu Korošcu ne podelijo razrešnice za delo v lanskem letu. Kot je znano, je Korošec avgusta lani moral odstopiti, odnesli pa so ga posli med Uniorjem in podjetjem Rhydcon.
Delničarji so sklenili, da ostane bilančna izguba, ki znaša skoraj 22 milijonov evrov, nepokrita. Imenovali so tudi nov nadzorni svet, saj bo zdajšnjemu konec leta potekel mandat. Od sredine decembra bodo delo uprave in podjetja štiri leta nadzirali Franc Dover, direktor konjiškega Komunalnega podjetja, Branko Pavlin, upokojeni nekdanji predsednik uprave Dnevnika, Marko Pahor, profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti, in Drago Rabzelj, direktor podjetja Herbus iz Novega mesta.
Na seji pa niso odločali o umiku delnic podjetja z borze. Tako je sklenilo vodstvo podjetja, ki je z nadzornim svetom ocenilo, da bi takšna odločitev poleg vsega ostalega lahko ogrozila podpis in izvedbo generalne pogodbe o finančnem prestrukturiranju dolgov z bankami upnicami. Lastniki Uniorja tudi niso odločali o imenovanju revizijske hiše za leto 2013, saj so, samo za to točko dnevnega reda, za konec avgusta sklicali izredno skupščino.
JI
Rimske terme za osem milijonov
Upniški odbor Rimskih term je sklenil, da bodo družbo, ki je v stečaju od marca letos, prodali na dražbi. Izklicna cena bo 8,5 milijona evrov, kolikor znaša likvidacijska vrednost zdravilišča.
V	upniškem odboru so sprva razmišljali o skoraj dvakrat višji ceni, vendar je prevladala bojazen, da bi za 15 milijonov evrov težko našli kupca. Zdaj upajo, da bodo ceno lahko zvišali na dražbi, saj je zanimanja za nakup zdravilišča kar nekaj. Na ogled kompleksa v Rimskih toplicah so že prišli predstavniki avstrijske hotelske verige Falkensteiner, pa podjetja iz ruskega Sočija, terme si je ogledal tudi slovenski posrednik, ki dela za ruska in arabska podjetja.
Dražba naj bi bila septembra in če bo uspešna, bi po napovedih stečajnega upravitelja Borisa Dolamiča upnike lahko poplačal v začetku leta 2014. V stečajnem postopku je nekaj čez 200 upnikov prijavilo za dobrih 36 milijonov evrov terjatev, stečajni upravitelj jih je priznal za 28 milijonov evrov. Rimske terme največ dolgujejo državi in bankam, med katerimi je z dobrimi osmimi milijoni evrov terjatev na prvem mestu Nova Ljubljanska banka.
JI
Hčerinsko podjetje Klasja v stečaj
Grožnja s stavko je očitno pomagala, saj so zaposleni v celjskem Klasju dan pred običajnim plačilnim dnevom dobili preostanek junijske plače. Direktorica Dragica Murko je svetu delavcev in predstavnikom sindikata obljubila, da bodo delavci majsko plačo in letošnji regres dobili v štirih obrokih do konca novembra.
Vse ostale terjatve, ki jih imajo do podjetja, gre za lanski regres ter morebitno izplačilo nadur in jubilejnih nagrad, morajo zaposleni najkasneje do jutri, to je do 26. julija, prijaviti prisilnemu upravitelju. Kljub trenutni umiritvi razmer, so zaposleni v Klasju zaskrbljeni zaradi nadaljnje usode podjetja. Izguba namreč še naprej narašča. Iz poročila, ki ga je direktorica pripravila za sodišče, izhaja, da se je v zadnjih treh mesecih povečala še za skoraj pol milijona evrov. Zato se mnogi sprašujejo, ali bo prisilna poravnava res lahko rešila podjetje.
V	stečaju pa je že hčerinsko podjetje Klasje Storitve, kjer je nekaj manj kot trideset zaposlenih bilo nekaj tednov doma na čakanju. Plač niso dobili že dva meseca. Ker gre za invalidsko podjetje, je bilo treba za dovoljenje prositi ministrstvo za delo, ki je svoj pristanek za stečaj v Celje že poslalo v začetku tedna.
JI
aar tes najepse
Pogled na cerkev in župnišče v Kompolah pri Štorah. V kraju so se že nekaj časa bali, da bo lepo urejeno župnišče ostalo brez stalnega župnika. Tudi med večino ljudi, ki verskih obredov ne obiskujejo, velja, da ima kraj s stalnim duhovnikom večjo veljavo.
Duhovnikov vse bolj primanjkuje
Prvi avgust je čas rednih premestitev duhovnikov - Kompole in Andraž nad Polzelo brez stalnega župnika
CELJE - Prvi avgust je vsako leto čas, ko so na vrsti premestitve katoliških duhovnikov na nova delovna mesta. Letos so premestitev v Škofiji Celje najmanj veseli verniki iz župnij v Kompolah ter v Andražu nad Polzelo, ki sta se pridružili številnim brez stalnega župnika.
Razlog je pomanjkanje duhovnikov, ki ga najbolj občutijo v celjski škofiji, kjer je brez stalnega duhovnika že skoraj tretjina župnij. Bo še slabše? Letošnje poletje ni bilo v celjski škofiji nobenega novomašni-ka, to je letos edina slovenska škofija brez duhovniškega podmladka. Tudi za prihodnja leta ne kaže ravno najboljše, saj ni za prvi letnik bogoslovja prijavljenega še nobenega kandidata iz celjske škofije. V ostalih letnikih je iz naše škofije trenutno pet bogoslovcev, med njimi sta dva v drugem letniku, v četrtem letniku eden ter še dva v šestem letniku. »Po naših župnijah resnično
občutimo veliko pomanjkanje duhovnikov, tudi prihodnost ni najbolj rožnata,« se strinja generalni vikar celjske škofije Jože Kužnik. »Kaže, da bo vse več župnij, ki bodo ostale brez stalnega duhovnika ter bodo oskrbovane iz drugih, večjih župnij,« dodaja Kužnik.
Bojazni so se uresničile
Tako bosta letos na novo ostali brez stalnega župnika dve, že omenjeni župniji. Dr. Vlado Zupančič, ki je bil doslej župnik v Kompolah ter so-upravitelj župnije Svetina, bo tako od avgusta stalni župnik v Šentrupertu nad Laškim, še vedno bo soupravljal Svetino. V Kompolah so se tega, da bodo ostali brez stalnega duhovnika, že nekaj časa bali. To, da imajo v neki vasi stalnega župnika, pomeni precej tudi tistim, ki niso stalni obiskovalci cerkvenih obredov, že zaradi samega krajevnega prestiža. Kompolčani vseeno ne bodo
ostali brez duhovnika, njihovo župnijo bo v prihodnje sou-pravljal stalni župnik s Teharij Miha Herman.
Podoben položaj je v župniji Andraž nad Polzelo. Tamkajšnji župnik, po vsej Sloveniji znani Janez Furman, bo po novem od avgusta stalni župnik v Loki pri Zidanem Mostu, od koder bo upravljal župniji Marija Širje in Raz-bor. Odslej bo imel na skrbi kar tri župnije, v Andražu pa bodo tako ostali brez stalnega župnika. V Andražu bo tako soupravitelj župnije polzel-ski župnik Jože Kovačec, ob nedeljah bo v Andraž hodil pomagat kaplan iz celjske župnije sv. Duh Lovro Slejko.
Še nekaj novosti
V celjski škofiji bo od začetka avgusta še nekaj novosti. Dosedanji kaplan v celjski salezijan-ski župniji na Hudinji Boštjan Jamnik odhaja v ljubljansko škofijo, na Hudinjo prihaja za kaplana Metod Ogorevc ter za
duhovnega pomočnika Anton Lipar. V župniji na Teharjah bo postal duhovni pomočnik Stanislav Gajšek, ki je bil doslej izseljenski duhovnik na Bavarskem. V Slovenskih Konjicah so za eno leto podaljšali bivanje duhovniku Silvestru Molanu, v domači škofiji se iz celjske vračata dosedanji šentjurski kaplan Boris Tibaut ter Dušan Todorovič, doslej v Loki pri Zidanem Mostu.
V celjski škofiji so povedali, da ni med letošnjimi premestitvami nobene »kazenske«, pred običajnimi premestitvami se škof z vsakim duhovnikom pogovori. V starih časih se je v Sloveniji ter širše dogajalo, da so kaznovane duhovnike premestili v odmaknjene župnije, vendar so danes razmere povsem drugačne. Zdaj, ko so razdalje lažje obvladljive, je bivanje v takšnem podeželskem okolju za duhovnika kvečjemu prednost.
BRANE JERANKO Foto: BJ
Upanje za Radeče papir
RADEČE - V občini se po stečaju podjetja Radeče papir soočajo z visoko brezposelnostjo, zato je ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo zanjo in za občini Hrastnik ter Trbovlje pripravilo predlog dodatnih začasnih ukrepov razvojne podpore. Za šestletni program konkurenčnosti bi vlada namenila 13,37 milijona evrov, predlog pa je pripravljen za vladno obravnavo.
Med drugim je v programu predvidena pomoč tudi za družbo Radeče papir v stečaju, kjer je delo izgubilo približno 250 ljudi, s čimer je brezposelnost v občini poskočila na 19,1 odstotka. Na podlagi ocene, da bi nov lastnik zaposlil 180 oseb oziroma za naložbe v opremo namenil najmanj sedem milijonov evrov, bi višina zaprošene pomoči znašala med 1,5 in tri milijone evrov, odvisno od višine upravičenih stroškov.
TV
Izstopata pri umetnosti in kulturi
DOBJE - Na razpis Občine Dobje za podelitev občinskih priznanj predlagatelji tokrat niso poslali predlogov. Župan Franc Leskovšek je na prireditvi ob občinskem prazniku minulo nedeljo podelil le priznanja učencema tamkajšnje osnovne šole - Katji Kolman in Urbanu Uduču.
Katja Kolman je priznanje prejela za delovanje na umetniškem področju. Med drugim je osvojila dve zlati priznanji na Šolskem plesnem festivalu in srebrno plaketo na likovnem natečaju. Urban Uduč pa si je priznanje prislužil za kulturno udejstvovanje in vodenje dejavnosti v šoli. Poleg slovenske bralne značke je pri angleščini in nemščini osvojil srebrno priznanje, priznanje iz znanja geografije in Vesele šole. Med drugim je sodeloval na številnih šolskih in občinskih prireditvah.
TV
NA KRATKO
Pripoved s harmoniko
ŽALEC - Minuli petek se je v parku Novo Celje razlegal glas harmonike. Prijeten poletni večer je minil v družbi vrhunskega glasbenika in Guinnessovega rekorderja, virtuoza na harmoniki Zorana Zorka.
Zoran Zorko je glasbeni samouk, virtuoz in inovator v igranju diatonične harmonike. Je Guinnessov rekorder v maratonskem igranju na harmoniko. Rekord, ki znaša 35 ur in 32 minut neprekinjenega igranja, je postavil v sklopu lanskega brežiškega festivala Panonika Harmonika. Zorko, ki sodeluje s številnimi odličnimi glasbeniki, je v parku pred Grajsko Mego v Novem Celju nastopil s svojim ansamblom ZZ Trio. V nastopu so glasbeniki združil prvine slovenske narodne, pop, džez, rok in funky glasbe. Nov, drugačen pristop k igranju enega najbolj prepoznavnih slovenskih glasbil, diatonične harmonike oziroma frajtonarice je navdušil zbrane obiskovale, ki so ob kozarčku v dobri družbi in ob prijetni glasbi uživali pozno v poletno noč.
LK
Veleposlanik v kleti
SLOVENSKE KONJICE - Vinsko klet Sanctum v Ločah, ki jo v strokovnih krogih predstavljajo kot novo slovensko vinsko zvezdo, je obiskal ameriški veleposlanik Joseph Mussomelli. Prišel je s soprogo Sharon.
Lastnik kleti Marko Podkubovšek je kar tri desetletja živel v ZDA, kamor danes izvaža svoja vina. Po vrnitvi v domovino je združil moči z enologom Jurijem Brumcem, ki se je šolal v Franciji. Med obnovljenimi vinogradi na pobočjih Klokočovnika in Lipoglava, kjer so nekoč imeli vinske trte kartuzijani, je tako nastala prestižna vinska klet. Ameriški veleposlanik, ki jo je obiskal, se je odzval povabilu Podkubovška in Brumca, spoznali so se lani na križarjenju po Jadranskem morju na imenitni ladji, na kateri so bili tudi ameriški odvetniki. Z vinom kleti iz Loč so pred kratkim prav tako postregli britanskemu princu Edwardu in njegovi soprogi Sophii, ko sta obiskala grad Brdo.
BJ
Spomin na stare čase
ROGATEC - Na petnajsti etnografski prireditvi Likof na ta-berhi so med drugim spomnili na čas mlačve žita. Predstavili so tri različne načine, od mlačve s cepci in ročne mlatilnice do mlačve na gepelj z vpreženima kravama. Pri uprizoritvi so pomagali člani upokojenskih društev z Grobelnega, iz Slivnice in Rogatca.
Obiskovalci so lahko prav tako opazovali pletenje iz šibja, ličja in rogoze, vezenje, ročno kovanje, izdelavo haloških trstenk, oblikovanje papirnatih rož, izdelavo grabelj in metel ... Prav tako so prikazali nastajanje tkanine, vse od trenja in česanja lanu do predenja na kolovratu ter tkanja na statvah. Obiskovalci so lahko sodelovali tako, da so v peči spekli svoj kruhek, stkali zapestnico, izdelali ljudsko glasbilo in še kaj. Prireditev so pripravili v sodelovanju med muzejem na prostem in Zvezo društev upokojencev Kozjansko. Sledilo je regijsko srečanje ljudskih godcev in pevcev, ki ga je pripravila izpostava JSKD iz Rogaške Slatine. Nastopilo je osem skupin iz celjske in po-dravske regije.
BJ
Med počitnicami ne lenarijo
VRANSKO - Župnija letos že četrto leto zapored organizira oratorij, s katerim želi mladim v počitniških dneh omogočiti aktivno in koristno preživljanje prostega časa.
Šestdeset otrok od četrtega do štirinajstega leta tako v tem tednu dopoldneve preživlja v družbi dvajsetih animatorjev in voditeljice oratorija. Vsak dan je, kot je pojasnila vodja oratorija Katja Pečovnik, tematsko obarvan. Animatorji udeležencem za dobrodošlico zjutraj odigrajo dramsko igro, sledijo različne delavnice in sprehodi po okolici Vranskega, kjer med drugim spoznavajo lokalne posebnosti in uživajo ob piknikih. Ne manjka niti tekmovalnega duha. Mladi Vranšani se namreč vsak dan pomerijo v štafetnih igrah, ki jih glede na vroče poletne dni popestrijo z vodo.
ŠO
Spremembe prometa v mestu
LAŠKO - V starem mestnem jedru bi morala po prvotnih napovedih od minulega ponedeljka veljati nova prometna ureditev. Po novem predlogu naj bi začela veljati 29. julija.
Gre za območje Orožnovega trga iz Trubarjeve ulice in iz smeri Aškerčevega trga, kjer bo od ponedeljka naprej dvosmerni promet. Na tem območju bo z navedenim dnem začela veljati nova omejitev hitrosti 30 km/h, prav tako bo postavljena nova prometna signalizacija. V prvih dneh bodo novo ureditev prometa nadzirali medobčinski redarji in redarji modre cone, ki bodo kršitelje sprva le opozarjali, kasneje pa tudi kaznovali v skladu z zakonodajo.	TV
Podžupan Občine Šentjur Robert Polnar je povedal, da je občina tik pred podpisom pogodbe z izvajalcem za začetek gradnje vodovoda Loka-Hrastje, kjer bo zgradila dobrih 22 kilometrov vodovodov s pripadajočo infrastrukturo. V postopku javnega naročanja je tudi gradnja vodovoda v dolžini 8 kilometrov v smeri Plani-na-Dobje. Vse omenjene vodovode bo v upravljanje prevzel JKP Šentjur.
Čas ni pravi, a brez podražitev ne gre
Od 1. avgusta nove cene oskrbe s pitno vodo
ŠENTJUR - Občinski svet je potrdil novo ceno storitve javne službe oskrbe s pitno vodo. Za štiričlansko družino, ki povprečno porabi 16 kubičnih metrov vode mesečno, bo znesek na položnici višji za 2,61 evra. Strošek na enega člana gospodinjstva pa se bo povečal za 0,65 evra na mesec.
Od 1. januarja je v veljavi uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, ki na lokalne skupnosti med drugim prenaša pristojnosti sprejemanja in nadzora cen, ki jih je prej imela država. Občane v Očini Šentjur z vodo oskrbuje tamkajšnje javno komunalno podjetje,
ki pri izvajanju dejavnosti oskrbe s pitno vodo že več let ne izkazuje pozitivnega poslovnega izida.
Po besedah direktorja JKP Šentjur Igorja Gorjupa se razlogi za to skrivajo v nespremenjeni ceni oskrbe s pitno vodo od leta 2009, kljub temu, da so se medtem podražili energenti, predvsem nafta in električna energija. Negativen vpliv na poslovanje na tem področju ima tudi upravljanje novo zgrajenih vodovodov. »Stroški amortizacije oziroma najemnine za prevzeto infrastrukturo v upravljanje so višji od prihodka omrežnine na novo priključenih odjemalcev,« je pojasnil Gorjup. Kljub izgubam na tem področju JKP
Šentjur pozitivno posluje po zaslugi pretakanja dobička iz gospodarskih dejavnosti.
Odslej dve postavki na položnici
Od 1. avgusta bodo občani za 16 kubičnih metrov vode namesto 16,04 evra odšteli 18,65 evra. Cena oskrbe s pitno vodo bo zdaj tudi nekoliko drugače sestavljena. Trenutno so na položnicah prikazani stroški za voda-rino, omrežnino, vodno povračilo in števnino. Po novi uredbi se vodarina in vodno povračilo združujeta v enotno postavko, v omre-žnino pa so po novi uredbi vključeni tudi stroški menjave vodomerov in stroški
Lifelong Learning Programme
Za aktivno starost
Poletna šola je v obliki Erasmusovega intenzivnega programa nastala pod partnerstvom štirih visokošolskih ustanov s področja zdravstvene nege, in sicer Medicinske fakultete Univerze na Reki (Hrvaška), CESPU - Advanced Polytechnic and University Cooperative - Polytechnic Health Institute of the North v Portu (Portugalska), Panstwowa Wyzsza Szkota Zawodowa, Krosno (Poljska) ter Visoke zdravstvene šole v Celju.
Štirinajstdnevna poletna šola med 2. in 15. junijem je bila namenjena proučevanju različnih aktivnosti, ki jih v posameznih partnerskih državah izvajajo za
promocijo aktivnega staranja prebivalstva, predstavitvi dobrih praks v slovenskem prostoru ter oblikovanju predlogov za nadaljnje aktivnosti na tem področju. Na šoli je sodelovalo 24 študentov zdravstvene nege iz partnerskih ustanov, njihovo delo pa je usmerjalo več kot 10 tujih in domačih predavateljev in strokovnjakov iz prakse.
Študenti so poleg predavanj in intenzivnega dela v obliki delavnic sodelovali in se družili s starejšimi pri učenju nordijske hoje ter opravljali teste hoje na 2 kilometra. Poleg tega so spoznali delovanje in aktivnosti Inštituta Antona Trstenjaka v Ljubljani na področju medgene-
racijskega sodelovanja in aktivnega staranja in imeli možnost proučiti vključevanje prostovoljcev univerze za tretje življenjsko obdobje v prostovoljno delo v muzejih. Študenti so obiskali tudi Dom Nine Pokorn Grmovje ter Splošno bolnišnico Celje. Pomemben del poletne šole je bilo tudi spoznavanje Slovenije (ogledi Celja, Ljubljane, Bolnišnice Franje ...) ter pestre družabne in športne aktivnosti.
Ob zaključku šole so študenti pripravili izsledke svojega dvotedenskega dela in pripravili predloge za prihodnje aktivnosti na področju aktivnega staranja, predvsem z vidika zdravstvene nege.
obnove priključkov, ki jih občani doslej niso plačevali. Podražitev se nanaša na ceno vode, cena za odvo-dnjavanje in čiščenje ostaja nespremenjena.
Voda je osnovna življenjska dobrina, zato nekateri svetniki niso bili naklonjeni podražitvi, glede na vse večjo brezposelnost in težek socialni položaj občanov. Drugi so poudarili, da bi zavrnitev predlagane cene zaradi manjšega vlaganja v infrastrukturo in slabšega vzdrževanja vodovodnega omrežja ogrozila kakovost oskrbe z vodo in prispevala k njenim večjim izgubam.
JKP Šentjur okoli sedem odstotkov vode odkupuje od komunalnih služb v drugih občinah. Gorjup je pojasnil, da je nakup vode za oskrbo območij Lutarje, Dolga Gora in Vinski Vrh namreč cenejši, kot da bi tam gradili vodovodne sisteme. Je pa cena odkupljene vode višja od cene, po kateri JKP to vodo prodaja uporabnikom, zato se z vodstvi občin in javnih komunalnih podjetij že dogovarja o konkurenčnejših cenah.
TINA VENGUST
NA KRATKO
Več kanalizacijskih priključkov
ŠMARTNO OB PAKI - V občini so prejeli sklep ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo o sofinanciranju projekta Odvajanje komunalnih voda z območja Paške vasi do Slatin.
Ocenjena vrednost projekta znaša 950 tisoč evrov, od tega je iz namenskih sredstev EU za kohezijsko politiko zanj odobrenih do 653 tisoč evrov. Projekt predvideva gradnjo črpališča in približno treh kilometrov kanalizacijskega omrežja, ki bo potekalo po desnem bregu reke Pake od Šmartnega ob Paki do začetka Paške vasi. Na tej trasi bo na javno kanalizacijsko omrežje priključenih 30 hiš. Ta povezava bo v prihodnosti omogočila priključitev hiš na kanalizacijsko območje naselij Paška vas in Gavce. Za izvedbo projekta, ki mora biti končan septembra prihodnje leto, je v pripravi javni razpis za izbiro izvajalca.	US
Ceneje za domača društva
ŠOŠTANJ - Občina ima prireditveni šotor in 120 miz in klopi, tako imenovanih gasilskih kompletov. Oboje je kupila, da bi olajšala organizacijo prireditev društvom na svojem področju.
Po sklepu občinskega sveta bodo komplete oddajali tudi zunanjim uporabnikom, ki bodo morali odšteti bistveno več kot domača društva. Tako na primer za najemnino za šotor društva iz Šoštanja plačajo 70, društva iz drugih občin pa 800 evrov. Enodnevni najem vseh gasilskih kompletov stane za domačine 60, za ostale zainteresirane pa 450 evrov dnevne najemnine.	US
Za spoznavanje lepot
SOLČAVA - V občini je vse pripravljeno za izvedbo tradicionalne prireditve Solčavski dnevi, ki bo od petka, 26., do nedelje, 28. julija.
V okviru prireditve bodo prikazali vse naravne lepote na Solčavskem, vmes pa pripravili obilo šaljivih iger in različnih prikazov. V petek bodo na ogled postavili več razstav in obiskovalce povabili na nočno opazovanje metuljev, sobotno dogajanje bo namenjeno predstavitvi gorskega lesa, v nedeljo pa bodo dogajanje obogatili z vaško tržnico in s predstavitvijo knjige zgornjesavinjskih pripovedk.	US
Manj za vrtec
REČICA OB SAVINJI - Tudi za enoto vrtca Lipa, ki deluje v okviru mozirskega vrtca, veljajo nižje cene.
V občinskem proračunu je bilo za plačilo razlike med ceno programov v vrtcih in plačili staršev predvidenih več kot 286 tisoč evrov. Od 1. julija pa veljajo za približno 2,5 odstotka nižje cene programov, kar pomeni 3 tisoč evrov manj tudi za občinski proračun. Presežek denarja bodo namenili za plačilo kurjave jeseni, saj je zaradi dolge zime ta postavka za letos skoraj izčrpana.
Na svojo odgovornost
US
VELENJE - Konec junija se je s priložnostno prireditvijo končal prvi del urejanja okolice Velenjskega jezera, v okviru katerega so uredili predvsem območje ob čolnarni.
Ker zadnjih nekaj let opažajo, da se v poletnih mesecih vedno več ljudi v Velenjskem jezeru tudi kopa, so letos drugo leto zapored naročili meritve Velenjskega jezera. Meritve se opravljajo na območju pri čolnarni, rezultati tedenskih meritev pa so dostopni na naslovni strani spletne strani Mestne občine Velenje www.velenje.si in izobešeni pri čolnarni in na recepciji Avtokampa Jezero. Rezultate meritev bodo uporabili tudi v postopkih določitve Velenjskega jezera za kopalno vodo. Za meritve Velenjskega jezera bo Mestna občina Velenje v letošnjem letu namenila 2.635 evrov. Vse kopalce pa ponovno opozarjajo, da Velenjsko jezero še nima statusa kopalne vode, zato se vsakdo tam kopa izključno na lastno odgovornost. Kljub temu bodo poskrbeli, da bo ob vročih dneh na območju pri čolnarni prisoten tudi reševalec iz vode.
US
Odslej skupno nadzorništvo
ŠMARJE PRI JELŠAH - Poslovna cona Mestinje Bohor, ki jo je občina tudi s pomočjo evropskega denarja komunalno urejala zadnja leta, se počasi polni. Med drugim je v njej svoj poslovni objekt začelo graditi Elektro Celje, ki bo tja preselilo šmarsko in slatinsko nadzorništvo.
Elektro Celje se je za gradnjo okoli milijon evrov vredne naložbe odločilo na podlagi analiz in reorganizacije poslovnih procesov, pri čemer sta se med drugim kot pomembnejša pokazala združevanje nadzorništev in optimiziranje števila elektro montažnih skupin. Tako se bodo obstoječi nadzorništvi iz Šmarja pri Jelšah in Rogaške Slatine in slatinski sedež elektro montažne skupine združili in preselili v nov objekt v Mestinju. V podjetju načrtujejo, da bodo tako zmanjšali stroške in zvišali produktivnost zaposlenih, obenem pa bosta iz objekta v Mestinju logistično lažje kot doslej dostopna tudi Podčetrtek in Bistrica ob Sotli. Objekt bo zgrajen predvidoma konec leta.
AD
Poletni popravki parkirnega režima
Kmalu mogoče parkiranje na območju mestne tržnice, kratek uvoz za dostavo ostaja brezplačen - Modra cona z nekaj »olajšavami« za mesečne dovolilnice
CELJE - Tisti, ki se z avtomobilom pogosto pripeljejo v središče mesta, bodo morali biti po 1. avgustu pozorni na nekaj sprememb parkirnega režima. Po tem datumu oziroma malo kasneje v primeru, da na tem območju še ne bo končana obnova, bo namreč dovoljeno parkiranje tudi na območju mestne tržnice. Prav tako pa se celjska modra cona, v kateri velja najstrožji parkirni režim, širi še na parkiriščem ob Cankarjevi ulici.
Mestni svetniki so po hitrem postopku potrdili spremembe odloka o občinskih cestah in cestnoprometni ureditvi na območju mestne občine. Pomisleke glede dovoljenega parkiranja na območju mestne tržnice je imela le svetnica Urša Dru-govič, ki je opozarjala, da bi to lahko povzročilo še več nereda.
Parkomat namesto kioska
Vstopanje na območje mestne tržnice zdaj z zapornice na uvozu, kjer je postavljen kiosk, fizično ureja zaposleni delavec. Po novi ureditvi bodo zapornico in kiosk odstranili, dostop do mestne tržnice pa bo mogoč vsakomur, ki si bo na v bližini nameščenem parkomatu kupil parkirni listič. Do 15-minu-tno parkiranje za potrebe dostave bo ostalo brezplačno, za daljši čas pa bo dražje, kot je sicer na parkiriščih modre cone. Tako bo za parkiranje do ene ure treba odšteti 2
V Celju cen parkiranja na parkiriščih modre cone niso spreminjali. Še naprej ostaja parkiranje do ene ure vredno 0,90 evra, do dveh ur pa 1,80 evra.
evra, za čas do dveh ur pa 4 evre. Cena je višja zaradi tega, ker je na območju tržnice le 14 parkirnih mest in bi v Celju možnost parkiranja v neposredni bližini radi omogočili res tistim, ki prihajajo po opravkih na tržnico.
Širitev modre cone
Z nekaj novimi parkirnimi mesti - a za znane uporabnike, tako kot je na primer s parkiriščem za Prothasyje-vem dvorcem - se modra cona širi na dvorišče ob Cankarjevi ulici, na katerega se
vozniki pripeljejo po pasaži pri stavbi Ljudske univerze Celje. Mesečna dovolilnica za to parkirišče bo stala 50 evrov, stanovalci s tega območja pa si bodo po predpisih, ki tudi sicer veljajo za meščane ožjega središča Celja, parkiranje na parkirišču pred domačimi vrati zagotovili z letno dovolilnico za 200 evrov. Po kar nekaj pobudah, da bi dovolilnice za zakupljena parkirišča vozniki lahko kupovali tudi za sicer skromno zasedeno parkirišče Zagata, so v cenik dodali tudi to možnost - me-
sečna dovolilnica pa bo stala 50 evrov.
Zamik ure
Obratovalni čas za parkirišča II. cone na širšem območju Splošne bolnišnice Celje (Oblakova 1 in 2, Kosovelova, Jenkova, Oblakova ulica, op.p.) je bil doslej prilagojen delovnem času zaposlenih v bolnišnici in je trajal od 5. do 14. ure. Po 1. avgustu bo usklajen z urnikom ostalih javnih parkirišč v Celju in bo trajal od 6. do 15. ure.
IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA
V znamenju biseromašnika
POLZELA - Polzelani so god zavetnice polzelske župnije sv. Marjete, ki je obenem tudi polzelski župnijski praznik, združili s praznovanjem 40-letnice mašniškega posvečenja dveh polzelskih župnikov, Mirka Škofleka in Draga Svetka, ter s 60-letnico mašništva sedeminosem-desetletnega Janeza Bračuna.
Osrednjo pozornost pri nedeljski maši so namenili bi-seromašniku, ki malo manj kot dve desetletji živi v domu upokojencev na Polzeli, kjer je domski kurat, z veseljem pa pomaga tudi polzelskemu župniku Jožetu Kovačecu. Bračun je svojo duhovniško pot začel leta 1953 kot duhovniški pomočnik v Podsredi in Kozjem, kasneje je bil nekaj let kaplan in župnijski upravitelj v Grižah ter do upokojitve leta 1994 župnik na Rečici ob Savinji.
ŠO
Kino pod kozolcem
BRASLOVČE - V kinu pod kozolcem so minuli petek predvajali letošnjo prvo projekcijo na prostem. Zbrani so si lahko v prijetnem poletnem večeru v objemu zvezd ogledali slovenski film Kajmak in marmelada, ki ga je režiral Branko Djuric.
Filmske projekcije na prostem na osrednjem prireditvenem prostoru v Braslovčah že tretje poletje zapored organizira tamkajšnje prosvetno društvo. Kot je povedala predsednica
društva Natalija Marovt, je lanski in predlanski množičen obisk pokazal, da so ljudje željni tovrstnega kulturnega druženja. Po njenih besedah sta osnovni ideji kina na prostem brezplačen vpogled v bogato slovensko filmsko produkcijo in spodbujanje socialnega mreženja med občani in okoličani. Vstop na predstave je tudi letos brezplačen, so pa zaželeni prostovoljni prispevki. V tem poletju bodo predvajali še dve projekciji.
LK
S konopljo obogateni siri
PREBOLD - Na kmečki tržnici, kjer se predstavljajo izključno lokalni pridelovalci, so lahko obiskovalci pretekli konec tedna prvič poskusili novo savinjsko specialiteto, domač konopljin sir.
»Vselej želimo ljudem ponuditi nekaj novega, drugačnega,« pravi pridelovalec konoplje Tomaž Škorjanc. Tako se je pred časom povezal s priznanimi savinjskimi pridelovalci sira, kmetijo Podpečan. Kot je povedal Škorjanc, je bil odziv izjemen, saj so prodali vse izdelke in zdaj na kmetiji Pod-pečan že zorijo novi sirovi hlebi s konopljo. Ker so k sirom dodali grobo mleto konopljo, okus, po besedah Škorjanca, ni preoster in spominja na čili. Tomaž Škorjanc, ki je znan predvsem po pridelavi hladno stisnjenega konopljinega olja, je kulinaričnim raziskovalcem v pokušino že ponudil tudi konopljine palačinke in testenine.
LK
NA KRATKO
Brez uradnega spominka
CELJE - Ker mesto nima uradnega turističnega spominka, v Turistično- informacijskem centru turistom in drugim obiskovalcem ponujajo različne spominke, na katerih se kot eden izmed najbolj prepoznavnih motivov pojavljajo Grofje Celjski.
Tako lahko turisti v Celju izbirajo med vitezi, magnetki, obeski in podobnim, srednjeveško rodbino pa so na nek način vključili v nabor svojih protokolarnih daril tudi v mestni občini. Tako gostom podarjajo DVD-film o Frideriku in Veroniki, ki so ga posneli srednješolci, ovratni trak in USB-ključek v obliki meča s celjskimi zvezdami. Kot protokolarno darilo v mestni občini največkrat izberejo knjige o Celju, celjski zgodovini ali znanih celjskih osebnostih. Pečat Celja oziroma mestne zgodovine pa imajo tudi druga darila, na primer kozarec Barbare Celjske.
IS
Nepravilnosti pri poslovanju občine
TABOR - Računsko sodišče je revidiralo pravilnost poslovanja občine v letu 2010. Ugotovilo je, da v nekaterih primerih ni poslovala v skladu s predpisi.
Kot je zapisalo, ni vzpostavila popolne evidence o zemljiščih in stavbah v svoji lasti. Pri oddaji poslovnega prostora v najem ni pripravila posamičnega programa upravljanja, v pogodbi o uporabi pa ni določila obveznosti najemnika in višine najemnine. Prav tako je občinska strokovna komisija iz postopka javnega naročanja izločila ponudbo, ne da bi prej od ponudnika pisno zahtevala podrobne podatke o vsebini ponudbe.
Občina, kot še navaja računsko sodišče, ni pridobila bančne garancije za izvedbo pogodbenih obveznosti v znesku malo manj kot 3 tisoč evrov in pri plačilu obveznosti iz proračuna ni upoštevala zakonskih plačilnih rokov. Po besedah župana Vilka Jazbinška računsko sodišče upošteva izključno napisano zakonodajo, ki je, kot še dodaja taborski župan, pogosto neizvedljiva. Računsko sodišče je občini podalo priporočila za izboljšanje poslovanja, odzivnega poročila pa ni zahtevalo, ker so Taborčani že med revizijskim postopkom, kjer je bilo to mogoče, odpravili razkrite nepravilnosti oziroma sprejeli ustrezne popravljalne ukrepe.
ŠO
M
VODOVOD - KANALIZACIJA
JAVNO PODJETJE, d.o.o.,Lava 2a, Celje
Obveščamo uporabnike, da veljajo od 1. 8. 2013 naprej v Mestni občini Celje ter občinah Štore, Vojnik in Dobrna nove cene komunalnih proizvodov in storitev. Navedene cene vsebujejo 9,5 % DDV.
- Vodarina Normirana poraba Prekomerna poraba	0,47819 EUR/m3 0,71728 EUR/m3
- Omrežnina - vodarina (vodomer DN 20, faktor omrežnine 1)	5,68 EUR/mesec
- Odvajanje komunalnih odpadnih voda	0,13842 EUR/m3
- Omrežnina - odvajanje odpadnih voda (vodomer DN 20, faktor omrežnine 1) 2,30 EUR/mesec	
- Odvajanje padavinskih odpadnih voda s streh	0,05933 EUR/m3
- Omrežnina odvajanje padavinskih odpadnih voda s streh 0,09636 EUR/m3	
- Čiščenje komunalnih odpadnih voda	0,57881 EUR/m3
- Omrežnina - čiščenje odpadnih voda (vodomer DN 20, faktor omrežnine 1) 1,54 EUR/mesec	
- Čiščenje padavinskih odpadnih voda s streh	0,11680 EUR/m3
- Omrežnina čiščenje padavinskih odpadnih voda s streh	0,03019 EUR/m3
- Storitve greznic in MKČN	0,39579 EUR/m3
- Omrežnina - greznice in MKČN (vodomer DN 20, faktor omrežnine 1)	0,12 EUR/mesec
Cene sta potrdila skupščina družbe in svet ustanoviteljev javnega podjetja Vodovod-kanalizacija.
Rodeo po državni
Cesta Polzela-Velenje, ena najslabših državnih cestnih povezav - Celovita obnova bo morala še počakati
cesti
Letos spomladi je na državni cesti Velenje-Polzela po andraškem klancu v občini Polzela zdrsel del cestišča. Kot so sporočili z direkcije za ceste, bo izvajalec nevaren odsek začel obnavljati avgusta.
Most čez Hotunjščico že nekaj let ni prevozen. Poškodbo je povzročil vodotok, ki je spodjedel upornik mostu na desnem bregu potoka. Promet v vsem tem času poteka izmenično enosmerno čez nadomestni, jekleni most.
POLZELA, VELENJE - Državna cesta med Polzelo in Velenjem je že dlje časa v zelo slabem stanju. Cestišče na tem odseku je namreč preluknjano do te mere, da je na določenih delih, kot opozarjajo domačini, že precej nevarno. Še posebej nevaren je odsek na andraškem klancu, kjer je že lep čas »odtrgan« del cestišča, ki vodi iz smeri Velenja proti Polzeli.
Kot so sporočili na Direkciji RS za ceste, so zaposleni na tem dvanajstkilometrskem odseku med Polzelo in Velenjem opravili pregled in izdelali predlog najnujnejših ukrepov. Na podlagi ugotovljenega stanja so glede na razpoložljiva finančna sredstva izdelali idejni projekt in projektno dokumentacijo. Vse nadaljnje aktivnosti so zdaj, kot še dodajajo, odvisne od finančnih sredstev v državnem proračunu za prihodnja leta.
V več etapah
Po besedah Tomaža Wil-
lenparta, vodje oddelka za investicije pri Direkciji za ceste Republike Slovenije, je takšnih slabih cest, kot je med Velenjem in Polzelo, več kot 50 odstotkov in denarja za njihovo celovito obnovo zaenkrat ni na voljo. Direkciji zato ne preostane drugega, kot da cesto v prihodnje obnavlja zgolj po delih. V primeru sa-vinjsko-šaleške ceste ne gre namreč zgolj za obnovo vozne konstrukcije, temveč tudi za širitev cestišča. Celovita obnova bi tako državo stala približno osem milijonov evrov. Na direkciji sicer računajo, da bodo po novem prejeli več sredstev iz tako imenovanih namenskih sredstev, ki jih plačujemo ob registraciji vozila. Na ta način bi lahko začeli obnavljati tudi daljše odseke.
Kako dolgo še »enopasovnica«?
Obnovo zaenkrat najnevarnejšega dela ceste, ki je v Andražu dobesedno zdrsel po pobočju in je zaenkrat zavarovan zgolj s prometno signalizacijo, lahko po besedah Willenparta pričakujemo v najkrajšem možnem času. Za načrtovano obnovo kamnite zložbe in vozišča in za preplastitev ceste v dolžini 1,2 kilometra na direkciji namreč že pripravljajo javni razpis za izbor izvajalca, ki naj bi začel delati predvidoma v jesenskih mesecih.
Na odseku ni v slabem stanju le cestišče, temveč tudi most čez Hotunjščico v neposredni bližini potoka Ložnica. Kljub temu, da že nekaj let ni prevozen, ga direkcija še vedno ni začela obnavljati. Promet v vsem tem času poteka izmenično enosmerno po nadomestnem, jeklenem mostu. A kot kaže, se Spodnjesavinjčanom v kratkem le obeta nov most. Izbrani izvajalec naj bi ga za-
čel obnavljati že avgusta. Kot so nam še povedali v direkciji, se javno naročilo s pogajanji izteka. Kdaj bo obnova mostu,
vredna 310 tisoč evrov, končana, je odvisno od vremenskih razmer. Predvidoma pa na direkciji za ceste načrtujejo, da bi
bil most ponovno prevozen v prvi polovici naslednjega leta.
ŠPELA OŽIR Foto: GrupA
NA KRATKO
Urejali so Svete gore
BISTRICA OB SOTLI - Pred avgustom in septembrom, ki sta na Svetih gorah najbolj romarska meseca, je bila v soboto čistilna delovna akcija. Letos je bila na pobudo Turističnega društva Bistrica ob Sotli.
Svete gore nad Bistrico ob Sotli so med največjimi romarskimi kraji z Marijinimi cerkvami, ki jih obiskujejo množice romarjev od blizu in daleč. Tam se je tako v soboto zbralo dvajset udeležencev delovne akcije, ki so med drugim barvali ograjo, kosili, urejali cesto in čistili stopnice. V začetku avgusta namreč pričakujejo romarje iz župnij Dravskega polja, veliko različnih romarjev je za praznik velikega šmarna, konec avgusta pričakujejo romarje iz Rogaške Slatine in Majšperka, septembra romarje ptujske in kozjanske dekanije.
BJ
Trikrat več za zimsko službo
DOBRNA - V občini so pred nekaj dnevi sprejeli prvi rebalans letošnjega proračuna. Med razlogi za sprejem rebalansa je poleg višjega davka na dodano vrednost za vrtec predvsem višji strošek za delovanje zimske službe.
Zanjo so namreč prvotno načrtovali trideset tisoč evrov, vendar je občino huda zima na koncu stala kar trikrat več. Po rebalansu znašajo načrtovani skupni prihodki proračuna 2,8 milijona evrov in odhodki 3,1 milijona. Razliko predstavljata zadolžitev za nov vrtec in odplačilo kreditov za pretekle naložbe. Glavna letošnja naložba je nadaljevanje gradnje novega vrtca.
BJ
Drugo leto obnove trga
KOZJE - V ponedeljek se je začel letošnji, to je drugi del celovite obnove glavnega trga. Lani so med prvim delom zamenjali vse podzemne vode.
Tako so na trgu obnovili celoten vodovod in položili novo fekalno in meteorno kanalizacijo, kanalizacijo za elektriko in telekomunikacijske vode ter za javno razsvetljavo. Za letošnjo obnovo trga, ko ga bodo med drugim tlakovali, so v občinskem proračunu namenili 315 tisoč evrov, lani so vložili tristo tisoč, obe leti so sredstva v celoti namenjena iz občinskega proračuna. Delo opravlja podjetje Gradnje Boštanj, med novostmi na starem trgu bo pitnik za vodo, ki so ga tam v starih časih že imeli. V Kozjem se bodo leta 2016 spominjali 1000-letnice prve omembe trga.
BJ
V	Spodnjem Doliču še oltar
VITANJE - V podružnični cerkvi sv. Marjete v Spodnjem Doliču je bil v soboto blagoslov obnovljenega glavnega oltarja, ki so ga obnovili s pomočjo prostovoljnih prispevkov vernikov.
Obnovljeni oltar, star okoli štiristo let, je slovesno blagoslovil celjski škof dr. Stanislav Lipovšek, ob njem je bilo nato vso noč bedenje. Škof je v Spodnjem Doliču prav tako opravil blagoslov traktorjev in avtomobilov. V preteklih letih so verniki že obnovili zunanjščino cerkve, ki je bila zaradi statičnih težav potrebna nujne obnove. Tako je postal zvonik cerkve, za katero velja varstveni režim prve stopnje, celo poševen. Spodnjedoličane je prav tako zelo motilo, ker je ostala cerkev sv. Marjete po nastanku celjske škofije - za razliko od vseh drugih cerkva vitanjske župnije - v novi mariborski škofiji.
V	preteklih letih so vaščani prosili celjskega škofa Lipovška za posredovanje pri prenosu lastništva cerkve na župnijo Vitanje, kar je škofu uspelo urediti.
BJ
Vasi tekmujejo
PODČETRTEK - V južnem delu Obsotelja potekajo od konca junija pete Poletne športne vaške igre. Ekipe iz osmih vasi podčetrteške in kozjanske občine tekmujejo v desetih različnih disciplinah, septembra bo znan skupni absolutni zmagovalec iger.
Ko so lani sešteli posamezne točke iz različnih disciplin, je bila absolutni zmagovalec poletnih iger vas Sedlarjevo. Letos je v namiznem tenisu zmagalo Sedlarjevo, v igranju kart (igra šnops) Lastnič, v teku na 2.400 metrov in v šahu Imeno, v košarki Sela-Verače, v badmintonu je v nedeljo zmagala ekipa Brezovca-Reberc. Na vrsti so še tekmovanja v odbojki na mivki, streljanju z zračno puško, tenisu in nogometu. »Namen poletnih iger je druženje občanov in da bi jih aktivirali za športno dejavnost,« pravi Boštjan Hostnik, predsednik Športnega društva Polje ob Sotli, ki je glavni organizator iger.
BJ
AKTUALNO
9
Kot kaže, tekmovalci v resničnostih šovih niso edini, nad katerimi bdi »veliki brat«. Tudi naše deskanje po medmrežju je vedno bolj pod budnim očesom ustvarjalcev virtualnega sveta.
Poplava piškotkov
Se strinjate? Se ne strinjate?
Verjetno ni uporabnika računalnikov, ki se v začetku letošnjega poletja še ni dodobra prenajedel piškotkov. Na katerokoli spletno stan nas zanese, vedno znova naletimo na opozorilo, da bo stran v naš računalnik za boljšo uporabniško izkušnjo shranila piškotek. O tem, kaj so sploh piškotki in kakšna je njihova vloga pri delovanju spletnih strani, smo se pogovarjali s celjskim računalniškim strokovnjakom Alešem Manfredo.
Kot nam je razložil, so računalniški piškotki najbolj priljubljen način shranjevanja podatkov v računalniku. V osnovi niso nič drugega kot kratka besedilna datoteka, v kateri so shranjene tri vrste podatkov. Brskalnik ob obisku strani prejme piškotek in ga shrani ter ga nato ob vsakem nadaljnjem obisku strani posreduje. S tem lahko po besedah Aleša Manfrede zazna, kdaj je uporabnik obiskal spletno stran in kako ga je pot vodila prav do te strani.
Piškotki so koristni
Piškotki so nujno potrebni, da spletna stran ve, kaj je uporabnik med brskanjem po njej že videl. V mislih imamo med drugim označevanje že prebranih sporočil. Druga pomembna naloga piškotkov je omogočanje prijave, kar pomeni, da nam ni treba vedno znova vpisovati uporabniškega imena in gesla. Seveda piškotki omogočajo tudi sledenje uporabnikom z namenom beleženja statistike obiska določene spletne strani in prikazovanje nam na kožo pisanih reklam, kar je tudi razlog za poplavo opozoril o piškotnih na slo-
venskih spletnih straneh. Kot pojasnjuje Manfreda, so bistvo problema prav ti piškotki, ki se ukvarjajo s prikazovanjem poosebljenih reklam. Spletni brskalniki si namreč s pomočjo piškotkov zapomnijo, katere strani je obiskoval uporabnik, in mu na podlagi tega ob prihodnjih obiskih ponudijo na ogled prav reklame in vsebine, o katerih se je pri prejšnjih obiskih najbolj zanimal in so
mu zaradi tega najverjetneje najbolj blizu.
Ko vam sledi »veliki brat«
Če ste oziroma boste na spletnih straneh kliknili na opozorilo »strinjam se«, je oziroma bo vse popolnoma enako, kot je bilo pred 15. junijem. Uporabniki tako v tem primeru še naprej ne vedo, kdo natančno vse jim
sledi, jih opazuje in kam vse so se shranili njihovi podatki. Po 15. juniju je namreč začel veljati predpis Zakona o elektronskih komunikacijah, ki je sicer začel veljati že konec lanskega leta, da morajo strani za shranjevanje vseh podatkov s pomočjo piškotkov poprej pridobiti izrecno privolitev uporabnika. V primeru, da se odločite za možnost »se ne strinjam«, je v praksi po novem tako, da analitična orodja naj ne bi več sledila vašim klikom. Torej ne spremljajo vaših preferenc, iz katerega dela sveta ste, katere strani ste obiskali pred obiskom te strani. Po besedah Manfrede naj bi bila na ta način vsaj nekoliko zaščitena osebna varnost uporabnikov.
Zakon sam sebi namen?
Manfreda se sprašuje, kako dober in smiseln je sploh tovrsten zakon, glede na to, da je Slovenija ena redkih držav, ki je evropsko direktivo v tovrstni obliki prenesla v svojo zakonodajo. Meni, da bi jo v primeru, da bi res dobro zaščitila uporabnikovo identiteto, do zdaj v takšni obliki sprejelo že več evropskih držav. Zavedati se je namreč treba, da nekatere spletne strani oziroma brskalniki sledijo uporabnikom tudi v primerih, če ti izberejo možnost, da se ne strinjajo o namestitvi piškotkov. In smo na žalost spet tam, ko se začnemo spraševati, ali ni zakon bolj kot ne sam sebi namen oziroma nekaterim računalniškim podjetjem, ki se ukvarjajo z vzpostavljanjem v zakonu predpisanih pravil.
ŠPELA OŽIR
Foto: GrupA
Aleš Manfreda, celjski programer in razvijalec programske opreme: »Sam ponavadi kliknem na ikono »ne strinjam se«. Na žalost zaradi tega občasno kakšna spletna vsebina ni prikazana v celoti. Zgodi se, da kakšen video ne deluje ali manjka polovica besedila. Prav zaradi tega smo prej ali slej prisiljeni klikniti, da se strinjamo, če želimo videti vsebino v celoti.«
NA KRATKO
Dobijo lekarno
NAZARJE - V občini so uspeli uresničiti dolgoletno željo krajanov in vseh, ki obiskujejo ambulante v tamkajšnjem zdravstvenem domu.
V sodelovanju z Lekarno Mozirje bodo namreč tudi v Nazarjah pri novem bloku odprli prostore, v katerih bo delovala nova lekarna. Za ureditev trenutno pridobivajo potrebno dokumentacijo, lekarni pa naj bi odprli konec letošnjega ali v začetku prihodnjega leta.
US
Bralci znova na delu
MOZIRJE - V osrednji knjižnici se začenja nova, že deveta sezona bralne značke za odrasle.
Projekt, ki je namenjen promociji literature, so naslovili Zgornjesavinjčani s knjigo v roki. Tako so že pripravili seznam 30 knjig, od tega je polovica slovenskih, po katerih lahko sežejo bralci v tokratni sezoni. Bralci morajo do marca prihodnje leto prebrati sedem knjig in eno pesniško zbirko po lastni izbiri. Lani je v projektu sodelovalo 92 odraslih bralcev, ki so na zaključni prireditvi prejeli priznanja za osvojeno bralno značko.
US
Odpadki po novem
LUČE - Tudi občane v tej občini čaka s 1. avgustom spremenjen sistem odvoza odpadkov, za kar v petih zgornjesa-vinjskih občinah skrbi podjetje PUP Saubermacher.
Povsod se bodo spremenili tako način kot frekvenca zbiranja odpadkov in tudi cene. Glavni razlog za spremembe je gradnja novega odlagališča v Podhomu, ki bo začelo delovati prihodnji mesec. Kot ugotavljajo pristojni, je v Lučah še veliko rezerve pri ločevanju odpadkov. V občini zberejo le okrog tretjino ločenih frakcij, kar naj bi se z novim sistemom bistveno spremenilo. Sicer bodo vse novosti, ki jih prinaša zbirni center Podhom, predstavili v posebni brošuri, ki jo bodo prejela vsa gospodinjstva.
US
Naložbe jeseni
LJUBNO - V občini občinski praznik slavijo prvi konec tedna v avgustu, ko pripravljajo tudi tradicionalni Flosarski bal.
Tudi na Ljubem pripravljajo bogat sklop prazničnih prireditev, vendar večjih odprtij ne bo, saj jih prave naložbe čakajo v jesenskem času. Tako se pripravljajo na obnovo trškega jedra od zdravstvenega doma in pekarne Naraločnik do priključka za zadnji blok. Za gradnjo t. i. Pažetovega mostu izbirajo izvajalca, podobno tudi za gradnjo kanalizacije v Radmirju in Juvanju. Jeseni nameravajo na novo opremiti malo dvorano v kulturnem domu in urediti okolico, saj bodo v kulturnem domu uredili mladinski center.
US
Kandidati za svetovno prvenstvo
GORNJI GRAD - V kraju že skoraj dve desetletji deluje Ju-jitsu klub Samuraj, ki ga vodi Tomislav Stankovič. Člani so pred kratkim v Novi Štifti pripravili predstavitev tega zelo priljubljenega športa.
Med člani, ki so prikazali različne tehnike, so bili tudi trije kandidati za udeležbo na letošnjem svetovnem prvenstvu. V mladinski konkurenci sta to Špela Rihter iz Nove Štifte in Matej Debelak iz Juvanja, ki je tudi državni prvak v svoji kategoriji, med kadetinjami pa je kandidatka Brina Kolenc iz Spodnje Rečice.
US
Glasba združila in pomagala
ROGAŠKA SLATINA - Slatinski leo klub je od ustanovitve leta 2010 z dobrodelnimi dogodki pomagal že številnim pomoči potrebnim v Obsotelju in na Kozjanskem. Zadnji v vrsti dogodkov je bil dobrodelni koncert skupine Mi2.
Rok zasedba, ki izvira iz sosednjega Rogatca, je poskrbela, da je bila dvorana kulturnega centra napolnjena do zadnjega kotička. Kljub nekoliko bolj umirjenemu, akustičnemu koncertu, je občinstvo s svojimi hiti spravila na noge. Leo klub bo denar od zbranih vstopnic namenil družini iz Rogaške Slatine, ki ima štiri hčerke ter se spopada s hudo socialno stisko. Dobrodelni koncert je bil sicer tudi ena od prireditev pod okriljem Poletja z Ano v Rogaški Slatini.
AD
PRILOGA
rniLuvjH
m-
vj Rogaška Slatin
Pomembni so tudi projekti dodane vrednosti
Ob prazniku Občine Rogaška Slatina smo se pogovarjali z županom Brankom Kidričem
Mag. Branko Kidrič je na čelu Občine Rogaška Slatina že peti mandat. Tako občino vodi že vse od njenega nastanka.
»Ocenjujem, da je v občini Rogaška Slatina lepo živeti, ker je lepo in prijetno okolje in ker je v središču območje brez prometa. Tako se lahko ljudje resnično sprostijo, osrednje jedro so vzeli v zadnjem času še toliko bolj za svoje in v večernih urah je res veliko sprehajalcev, domačinov in tudi gostov. Ocenjujem tudi, da je infrastruktura, ki je predpogoj za zadovoljstvo občanov, v vsej občini urejena na zavidljivi ravni, kar je tudi prispevek k prijetnemu počutju in bivanju.«
Občina Rogaška Slatina je izrazito turistična občina, še posebej pestro in slovesno pa je v njej poleti. V počastitev občinskega praznika se vrstijo številne prireditve, med katerimi lahko tako domačini in turisti z najrazličnejšimi okusi in interesi najdejo nekaj zase. Prireditve so že nekaj let združene pod imenom Poletje z Ano v Rogaški Slatini, prinašajo pa glasbene, likovne, zabavne in športne dogodke.
Župan mag. Branko Kidrič med najvidnejšimi dogodki, ki so se že zvrstili, izpostavlja festival poezije Pranger, znameniti Anin ples, koncert domače skupine Kristali in počastitev vstopa Hrvaške v Evropsko unijo. Pravi, da bo pester tudi avgust, ki med drugim prinaša koncerte promenadne glasbe in festival Musica.
In kakšno je na tem področju in tudi na področju naložb sodelovanje s turističnimi subjekti, tako večjimi hoteli kot manjšimi ponudniki?
Eno so vsebine, vezane predvsem na promocijo in manjše prireditve. Za to sta zadolžena zavoda za turizem in kulturo, ki se s turističnimi subjekti za nekatere stvari uspeta dogovoriti in jih s skupnimi močmi tudi uresničiti. Naložbe pa vodi občina. Letos se predvsem ukvarjamo z idejno zasnovo druge faze preureditve Zdraviliškega parka, vključno s prestavitvijo kipa Janeza Nepomuka izpred kapelice svete Ane v park. To bi lahko bila ena večjih naložb. Spodbujamo pa tudi lastnike hotelov, ki še nimajo urejenih parkirnih mest, da bi se lotili tudi teh projektov. Parkirna mesta so predvidena v parkirnih hišah.
Z novim letom se bosta javna zavoda za kulturo in turizem združila. Pomemben razlog je racionalizacija poslovanja, se pa nekateri bojijo, da bo tako turizmu namenjene premalo pozornosti in premalo denarja.
Racionalizacija stroškov je le eden od razlogov. Ugotovili smo, da ni optimalno, da dva različna zavoda tržita takšna objekta, kot sta Anin dvor in kulturni center. Treba je tudi optimizirati delo zaposlenih, tu so še rezerve, prednost združitve pa bo tudi usklajevanje prireditev na enem
mestu. Za združitev je torej niz razlogov, kako bo v prihodnje, pa je seveda odvisno od novega vodstva. Naša pričakovanja so, da bi se bolje tržila ta infrastruktura in da bi lažje koordinirali sodelovanje s turističnimi društvi, turističnimi subjekti in nenazadnje tudi z občinskimi službami.
Če se zazrete nekoliko dlje v prihodnost, kakšna je vaša napoved za steklarsko dejavnost, še eno izredno pomembno panogo v občini? V Šolskem centru Rogaška Slatina se za steklarskega tehnika trenutno izobražujeta le dve dijakinji. Zaskrbljujoče?
Glede na možnosti, ki jim imamo v Rogaški Slatini tako za šolanje kot za službo, to seveda ni razveseljiv podatek, a takšno je življenje. Dijaki se za to žal ne odločajo, a vendarle ni vse tako slabo, kot se morda zdi na prvi pogled. Veseli nas, da je nekdanje prostore Steklarske nove kupil domač uspešen in prodoren podjetnik in da bo v prenovljenem objektu kmalu spet stekla proizvodna dejavnost. Aktivnosti, vezane na spremembo lastništva v Steklarni Rogaška, do podrobnosti ne poznam, seveda pa je naša želja, da bi se število delovnih mest ohranilo in da bi steklarna tudi v prihodnosti bila uspešna in prepoznavna blagovna znamka ne le Rogaške Slatine, ampak tudi Slovenije. V okviru svojih zmožnosti smo steklarni ves čas stali ob strani in ji še danes, predvsem pri reševanju okoljskih problemov.
Steklarska tradicija je med drugim na ogled tudi v Aninem dvoru, veliki naložbi zadnjega obdobja. Kakšen je obisk? Kot je mogoče slišati, nekateri namreč še vedno dvomijo o upravičenosti tega projekta.
Ocenjujem, da je Anin dvor neke vrste dodana vrednost Rogaške Slatine, ki pomeni tudi reprezentančni objekt in kot takšen se je v slabem letu delovanja tudi pokazal. Mogoče bi morali tisti, ki dvomijo, pogledati, kaj vse se je doslej že zvrstilo v njem. Ob muzealski dejavnosti, torej predstavitvi petih pomembnejših vsebin Rogaške Slatine, se je po mojem mnenju nad pričakovanji pokazala predvsem večnamenskost tega objekta. V njem so bili
sprejemi, jubileji, kongresi, jeseni naj bi že bile tudi poročne slovesnosti. Mogoče ga je torej tržiti tudi v druge namene, kot je bil v osnovi zamišljen, in to potrjuje, da smo se odločili prav. In mogoče še en pomemben podatek. Za ta projekt smo namreč uspeli pridobiti zelo veliko evropskega denarja, ki ga za določene vsebine ni možno pridobiti, kot bi si morda nekdo predstavljal. Na primer za obnovo lokalnih cest že tri
leta ni več sredstev, zato smo bili po mojem mnenju dovolj iznajdljivi, da smo pridobili sredstva za prednostni razvojni program občine.
Evropsko sofinanciranje ste pridobili tudi za trenutno aktualni projekt za večjo privlačnost Rogaške Slatine ...
V projektu smo združili štiri vsebine, ki bodo prav tako pomenile dodano vrednost Rogaške Slatine. Poleg parkirnih mest bo tudi pokrita
tržnica, ki je v mestu še nimamo, na vrhu objekta bo ozelenjena streha z lepim razgledom na zdraviliško jedro, obnovili bomo tudi del avtobusne postaje. Projekt je vreden 1,78 milijona evrov, denar pa smo zagotovili po tretjinah, iz evropskega sklada, državnega proračuna in občine. Objekt bo predvidoma predan v uporabo do prihodnjega poletja.
Je kaj novega glede gradnje lekarne in tamkajšnjih parkirišč, pri čemer tesno sodelujete s Celjskimi lekarnami? Znane so težave z odkupom zemljišča.
Mogoče se na prvi mah zdi, da v zvezi s tem projektom nič ne delamo, ampak zatrdim lahko, da nam je pomembno, kakšno lekarno bomo imeli, prav tako nam je pomembno, da zagotovimo še dodatna parkirna mesta ob zdravstvenem domu in novi lekarni. Lahko rečem, da smo nekako našli rešitev, ki bi lahko zadovoljila tudi stanovalce v bližnjem objektu Vile Golf. Še v teh dneh naj bi bil objavljen javni razpis za gradnjo objekta s parkirnimi mesti in nadejam se, da bomo našli partnerja, ki bo pripravljen ta projekt pod določenimi pogoji tudi realizirati.
V Tekačevem ste pred kratkim odprli že sedmo krožišče v občini. Kako vam uspe direkcijo za ceste prepričati, da financira te velike naložbe? Šmarčani in Šentjurčani pri tem na primer niso uspešni.
Naš sistem je že desetletje enak. Ko z direkcijo ocenimo, da je določeno križišče na državni cesti potrebno preureditve, sami na občini prevzamemo osnovne aktivnosti. Naročimo torej ustrezno študijo in projektno dokumentacijo, odkupimo vsa potrebna zemljišča in tako vse predamo direkciji. Bistven je torej večji vložek lastnega dela in v določenem delu mogoče tudi nekaj denarja.
Kako poskrbite, da se krajevni skupnosti Sveti Florijan in Kostrivnica ne počutita odrinjeni, manj pomembni od središča občine?
S projekti. V krajevni skupnosti Sveti Florijan že tretje leto zapored obnavljamo najbolj strmo lokalno cesto na planoto Ravno Cerje, v načrtu imamo posodobitve še ostalih lokalnih cest in
gradnjo poslovilnega objekta. V krajevni skupnosti Ko-strivnica smo letos predali namenu čistilno napravo, v načrtu imamo vzpostavitev turistične vodne poti Kostriv-nica, gradnjo sekundarne kanalizacije in obnovo dveh kilometrov pomembnejše lokalne ceste. Je pa res, da tudi v Rogaški Slatini ni samo središče, temveč imamo tudi naselja ob meji z občino Podčetrtek. Tudi tam skrbimo za razvoj. Lani smo obnovili sedem kilometrov in pol cest, načrtujemo obnovo še osmih kilometrov.
Še nazaj v Kostrivnico. Ob odprtju čistilne naprave so se krajani spraševali, ali bodo zmogli plačati priključke na napravo. Je že znano, koliko jih bo priklop stal?
Ni možno podati enotne številke, ker je odvisna od priključka oziroma lokacije objekta. S tem se sicer prvenstveno ukvarja javno podjetje OKP, ki je tudi upravljavec kanalizacijskega sistema. Dokler ne vemo, kakšen bo strošek, je tudi težko govoriti, ali bodo krajani pri plačilu potrebovali pomoč občine ali ne. V preteklosti smo se pri podobnih primerih znali dogovoriti in verjamem, da se bomo tudi v Kostrivnici.
Kot velik košarkarski navdušenec ste zagotovo ponosni, da je slovenska reprezentanca kot eno od postojank za priprave na evropsko prvenstvo izbrala prav Rogaško Slatino. Pri vas je bila v preteklih dneh nastanjena, trenirala je v sosednjem Rogatcu. Kako pomembna promocija za občino so takšni obiski in obiski ostalih, nemalokrat tudi tujih športnikov?
Veseli smo, da nam uspe kakovostneekipeiz različnih športovprivabitiv Rogaško Slatino, in mislim, da lahko rečem, da je na prvem mestu prav košarka, med drugim zaradi bogate tradicije, a tudi ker naša članska ekipa igra v prvi ligi. To, da je reprezentanca na pripravah prav pred evropskim prvenstvom, ki bo v naši državi, je seveda še nadgradnja in obisk smo skušali izkoristiti tudi v promocijske namene. Zagotovo pa si od takšnega obiska veliko obeta tudi turistično gospodarstvo.
ANJA DEUČMAN Foto: TimE
ROGAŠKA SLATINA PRAZNUJE
11
SPODBUDNA ZGODBA
Usodo so vzeli v svoje roke
Podjetje Mos servis v le nekaj letih doseglo izjemne uspehe - Poslovanje nadgrajuje s humanitarnostjo
»Mi imamo vse ljudi zaposlene pri nas, zato vse obveznosti plačujemo Sloveniji. V primerjavi s tujino so v naši državi izjemno visoke obveznosti na zaposlitev človeka. Mi moramo na primer ljudi, ki gredo za dva ali tri mesece na Kitajsko, plačati bolje, kot če bi delali v Sloveniji. Tu je tako v igri malo več denarja in prispevki in ostale dajatve so posledično nenormalno visoki. Pri nas se redno dogaja, da je prispevkov še enkrat toliko, kot znaša neto plača. Zakaj so naši ljudje tako dragi, je na primer Nemcu praktično nemogoče razložiti. Je pa dejstvo, da bolj ko obračaš številke, bolj smiselna se zdi selitev podjetja v tujino,« razlaga direktor Mos servisa Peter Volovšek.
Peter Volovšek, Branko Vo-lovšek in Igor Kumer so bili zaposleni v podjetju, ki se je potapljalo. Preden so ostali brez službe, so se odločili, da bodo ukrepali. Ustanovili so svoje podjetje s podobno dejavnostjo in ga poimenovali Mos servis. Da je bila odločitev modra, se je izkazalo že kmalu. Od leta 2006 je podjetje zraslo tako po številu zaposlenih kot po prometu.
Mos servis ima sedež v Rogaški Slatini, od koder sta brata Peter in Branko Volovšek, tretji soustanovitelj Igor Kumer je iz Velike Nedelje. Prvo leto je podjetje zaposlovalo osem ljudi, danes daje kruh že skoraj 130 osebam. Ob koncu prvega poslovnega leta je imelo približno pol milijona evrov prometa, lani je promet presegel deset milijonov evrov.
Poslovanje v tujini
Glavna dejavnost podjetja je industrijska, mehanska in električna montaža opreme. Kot razlaga direktor Peter Volovšek, opravljajo storitve predvsem za nemške naročnike, praktično vso dejavnost pa podjetje izvede na tujih trgih, po vsej Evropi in na Kitajskem, v Katarju, Izraelu, Indoneziji, Združenih državah Amerike, Mehiki, Južni Afriki, poskušali se bodo dogovoriti tudi za posel v Savd-ski Arabiji. Vgrajujejo opremo v najrazličnejših panogah, od avtomobilske in letališke do logistične in prehrambne. »Rasli smo zdravo, kar pomeni, da smo ves čas pokrivali svoje obveznosti tako do zaposlenih kot do države, nabavljali smo orodje in širili svoj vozni park. Temu sledimo še danes,« pravi Volovšek.
Iz krize kot zmagovalci
Prva leta pri poslovanju praktično ni bilo težav, pojavile pa so se leta 2009, ko se je tudi Mos servisa precej dotaknila gospodarska kriza. Podjetje je takrat v primerjavi z letom prej poslovanje razpolovilo, a vodstvo ni obupalo. Pojavile so se nove ideje, podjetje je registriralo hčerinsko družbo v Združenih državah Amerike in dejavnost nadgradilo z elektromontažo. V leto 2010, ko se je stanje malce izboljšalo, je tako vstopilo pripravljeno in ponovno vzcvetelo. »Lani smo bili tako na okoli 35 lokacijah v enajstih državah stalno prisotni s kar 220 ljudmi, kar smo dosegli tudi z dobrim sodelovanjem s kooperanti. Praktično vsi delavci so bili Slovenci, saj je tako delo veliko lažje, pri čemer se izognemo morebitnim zapletom zaradi težav pri komunikaciji,« pravi Volovšek.
Delo daleč od doma
Slatinčan delavce sicer izbira ne le na podlagi sposobnosti, izobrazbe in izkušenj, temveč je, kot pravi, še kako pomemben tudi občutek, ki ga dobi ob prvem pogovoru s posameznikom. Pravi, da mora biti kandidat predvsem pripravljen delati, pri delu, kot ga opravlja Mos servis, pa se mora tudi zavedati, da bo večino časa preživel v tujini, včasih neprekinjeno tudi po tri mesece ali več. Nekatere prav to navdušuje za delo, bili pa so tudi primeri, ko so posamezniki zaradi domo-tožja obupali in odšli iz podjetja. Posel ni zahteven le na terenu, voditi toliko ljudi na toliko različnih deloviščih je
Direktor Mos servisa Peter Volovšek precej časa preživi v pisarni v Rogaški Slatini, saj »papirologije« ne zmanjka, seveda pa ne gre niti brez dela na terenu. Tik pred našim obiskom se je na primer vrnil iz Nemčije. Sicer pa je izjemno ponosen na pridobljene certifikate, ki dokazujejo kakovostno delo. Podjetje se ponaša s standardom SQ - slovenska kakovost, z mednarodnim standardom ISO 9001 in z mednarodnim certifikatom za odlično podjetje, Excellent SME.
tudi velik logistični zalogaj. Če so delavci včasih z naslovom delovišča, napisanim na lističu papirja, sedli v avto, se odpeljali v tujo državo in si tam sami našli prenočišče, so danes stvari precej drugačne. Delo je vnaprej natančno dogovorjeno, tudi stanovanje je rezervirano in vse orodje pripravljeno. Za vse to poskrbi več kot desetčlanska ekipa v Rogaški Slatini, tako da morajo delavci na terenu le kakovostno in v dogovorjenem roku opraviti svoje delo.
ANJA DEUČMAN Foto: TimE
»Veliko podjetij se preceni. Deset milijonov evrov prometa se morda res sliši veliko, ampak to ti nič ne pomaga, če imaš stroškov za deset milijonov in pol. Marsikoga omamijo velike številke izdanih faktur, pozabijo pa upoštevati, da ob tem nastanejo tudi obveznosti,« pravi Peter Volovšek.
Kljub temu, da Mos servis storitve opravlja v tujini, je še kako tesno povezano tudi z lokalnim okoljem. Ne le kot zaposlovalec, temveč tudi kot podjetje, ki si s humanitarnimi akcijami prizadeva izboljšati življenje ljudi. Med drugim je kupilo defibrilator, ki je nameščen na pošti v Rogaški Slatini, mladeniču, ki je izgubil roko, je prenovilo stanovanje, finančno podpira tudi številna društva in šole. Prav zato si je Mos servis letos prislužil plaketo Občine Rogaška Slatina. Župan Branko Kidrič jo bo podelil na jutrišnji, petkovi, slove snosti v slatinskem kulturnem centru. Župan bo podelil tudi tri priznanja občine, in sicer Mariji Bincl za aktivnosti na humanitarnem področju, zdravniku Fuadu Al Mahdawiju za izjemno požrtvovalnost tudi v svojem prostem času in Zavodu za kulturo Rogaška Slatina za uspešno delo in pomoč pri razvoju kulture v občini.
Mrežni podjetniški inkubator Vrelec d.o.o.
Prvomajska ulica 35, 3250 Rogaška Slatina T: +386 (0)3 620 26 001 E: info@inkubator-rs.si
UGODNI NAJEM
PISARNIŠKIH IN PROIZVODNIH PROSTOROV
OPREMLJENE KONFEREČNE SOBE ZA:
^ sestanke 4 predstavitve
4 predavanja, izobraževanja, kulturne prireditve ... SVETOVANJE PRI USTANAVUANJU PODJETIJ
Več
o naših storitvah si oglejte na naši spletni strani www.inkubator-rs.si
12
ROGAŠKA SLATINA PRAZNUJE
O Boču so se v zgodovini spletle številne pravljice, v katerih resničnost nekateri verjamejo še danes. »V notranjosti Boča naj bi bilo podzemno jezero, v njem pa prebiva zmaj. Priljubljena je tudi zgodba o dvanajstih roparjih, povezana z razbojnico Špelco. Ugrabila naj bi sina lokalnega grofa in ga skrila v jami Balunjača, kjer je po legendi še danes skrit zaklad,« razlaga direktorica slatinskega zavoda za turizem.
Ko prispemo do planinskega doma na Boču, še nismo osvojili vrha gore. Čisto do vrha, daleč naokoli znanega tudi po televizijskem oddajniku (desno od njega je 22 metrov visok razgledni stolp), je še slaba ure vzpenjanja.
Tisočak, ki privablja z neokrnjeno naravo
Zanimive pohodne in kolesarske poti ter pester živalski svet
Bočko pogorje je najvzho-dnejši del Karavank, ki preko Donačke gore prehaja v Panonsko nižino. Je pogorje, ki ima tipične lastnosti krasa, zaradi česar ga pojmujejo kot osameli del Krasa. Na Boču tako ni površinskih voda, saj poniknejo v apnenčasta tla.
Boč, slabih tisoč metrov visoka gora nad Kostrivnico in Poljčanami, je priljubljena točka številnih pohodnikov in kolesarjev. A naravo v tem krajinskem parku pobliže spoznavajo tudi šolarji in taborniki. Posebej veliko radovednežev iz vse Slovenije, a tudi tujine na Boč vsako pomlad privabi simbol gore, velikonočnica, prelepa, a ogrožena rastlina. Prav na Boču je poleg Ponikve najpomembnejše rastišče tako imenovanega velikega kosmatinca v Sloveniji.
Krajinski park Boč je del obiskovalci ogledajo v infor-
evropskega ekološkega omrežja Natura 2000. Znan je po naravnih danostih in ugodni klimi, pri čemer se narava prepleta tako s kulturnimi kot z zgodovinskimi zanimivostmi. Značilnosti Boča si lahko
macijskem središču, ki je v bližini planinskega doma urejeno od leta 2006. Direktorica Zavoda za turizem Rogaška Slatina Barbara Plemenitaš med naštevanjem najpomembnejših znamenitosti
najprej seveda izpostavi ve-likonočnico, opozori pa tudi na pester živalski svet. Veliko je divjih prašičev, srnjadi in neavtohtonih muflonov, zelo bogat je svet ptic. Na pobočju Boča so zabeležili tudi 65 vrst hroščev, med njimi se jih pet vrst uvršča med pomembnejše in redkejše v evropskem merilu, kar dokazuje neokrnjenost narave. Je pa v parku tudi skoraj sto vrst metuljev.
Boč premore tudi marsikatero kulturno in sakralno znamenitost, kot so cerkev
svetega Miklavža, partizanska bolnica na Formilah, »glažu-ta« v Jelovcu in Kraljevi vrelec mineralne vode pod Bočem, v Spodnji Kostrivnici.
Prijetne in nezahtevne poti
Boč je na meji med Rogaško Slatino in Poljčanami, zato za njegovo urejenost in urejenost pohodniških poti skrbijo planinska društva iz obeh občin. Dostop na Boč, tako po cesti kot po pohodniških poteh, je možen z
obeh smeri, Slatinčani se na pot seveda večinoma podajo iz Kostrivnice. Kot razlagata člana Planinskega društva Boč Kostrivnica, zadolženega za urejanje in označevanje poti s kostrivniške strani gore, Katarina Tadina in Metod Jakop, pohodniške poti niso preveč zahtevne in so tako primerne za prav vse generacije. Tako ne čudi, da je Boč izredno priljubljena pohodniška pot celo za družine z majhnimi otroki, a tudi za starejše pohodnike.
Člani planinskega društva Boč Kostrivnica so izjemno ponosni na svojo planinsko kočo, ki so jo poimenovali Velikonočnica. Mimo nje vodi ena od planinskih poti, zato koča vsako nedeljo odpre svoja vrata in mimoidočim ponudi priložnost za okrepčilo in oddih. Kočo, primerno tudi za piknike in praznovanja, so nam razkazali Metod Jakop, Darinka Turnšek in Katarina Tadina.
Bojan Kamenšek nam ob obisku na Boču ni postregel z bočkim loncem, temveč z odlično gobovo juho in ajdovimi žganci.
Ob pohodniških poteh na Boču so vzpostavljene tri gozdne učne poti. Učna pot Galke vodi iz Zgornjega Gabernika do cerkve svetega Miklavža, na vrh Boča vodi krožna pot izpred informacijskega središča do razglednega in antenskega stolpa, tretja učna pot pa se imenuje Iz Poljčan na Boč in obiskovalcu predstavi značilnosti poljčanske strani gore. Urejeni sta tudi dve kolesarski poti, izhodišče obeh je v Kostrivnici.

i m
i * f f i
Informacijsko središče svoja vrata, kot razlaga Barbara Plemenitaš, odpre ob najavah skupin in ob dnevih odrtih vrat, ki jih slatinski TIC pripravi ob posebnih priložnostih, kot so na primer prvomajski prazniki in cvetenje velikonočnice.
Odvisno sicer, katero pot izberemo, a do vrha Boča sta tako iz Zgornje Kostrivnice kot iz Zgornjega Gabernika in celo s Pečice približno dve uri lahkotne hoje. »Po mojem mnenju je sicer najlepša pot iz bližine osnovne šole v Kostrivnici. Pot nato vodi po gozdu in mimo cerkve svetega Lenarta in mimo Drevenika,« pravi Metod Ja-kop. Nekateri se na Boč podajo tudi iz Rogaške Slatine, za kar potrebujejo okoli tri ure, tisti, ki se želijo na Boč podati s kolesom, pa naj poskrbijo, da bodo imeli pred podvigom v nogah že kar nekaj kilometrov.
Ko se cedijo sline
Kot na vsaki gori, tudi ob prihodu na Boč - sploh tistim, ki se ne pripeljejo z avtom -še kako dobro dene okrepčilo v tamkajšnjem planinskem domu. Zadnjih pet let je njegov upravitelj Bojan Kamenšek, ki ljubitelje jedi na žlico najbolj razveseli s tako imenovanim bočkim loncem. »Je dokaj preprosta, a zelo okusna jed, nekakšen lažji bo-grač bi lahko rekli. V njej so predvsem svinjina, govedina in zelenjava,« pravi. Ob tem razloži, da gre najbolj v promet spomladi in jeseni, ko je na Boču največ obiskovalcev, poleti pa je nekaj zatišja, saj se večina pohodnikov pred vročino zateče v visokogorje. In skrb za naravo? »Ljudje so vedno bolj osveščeni, da smeti ne sodijo v naravo, a se kljub temu še vedno najdejo takšni, za katerimi pobiramo steklenice in prtičke,« pravi Kamenšek in dodaja, da so zato naravoslovni tabori in šole v naravi, ki jih redno gostijo v planinskem domu, še kako dobrodošli.
ANJA DEUČMAN Foto: TimE
Pogled na razkopano Partizansko v bolj »počitniškem« vzdušju.
Zaradi goljufij zaprta evropska pipica
Ob zamrznitvi evropskih izplačil denar za protipoplavne ukrepe ob Savinji zaenkrat le še do konca poletja
LJUBLJANA, CELJE - Potem ko je urad za nadzor proračuna za leto 2011 ugotovil za 4,5 milijona evrov goljufij, je Evropska komisija maja letos Sloveniji zamrznila izplačilo 242 milijonov evrov kohezijskega denarja. Pri 71 pregledanih evropskih projektih so v uradu nepravilnosti ugotovili pri 34 projektih, največje pa pri dveh. Pri teh je šlo za sofinanciranje domnevno nikoli opravljenega nakupa medicinske opreme in nikoli zgrajenega igrišča za golf. Preverili smo, kaj to pomeni za izvajanje protipoplavnih ukrepov na porečju Savinje, ki so financirani iz okoljske kohezije.
Goljufije in druge nepravilnosti so bile ugotovljene pri porabi evropskega denarja iz operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture ter programa krepitve regionalnih
razvojnih potencialov. Zato so tudi izplačila evropskega denarja ustavljena za ta programa, nemotena pa so izplačila iz programa razvoja človeških virov, kjer ni bilo ugotovljenih nepravilnosti. Tudi ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo kot organ upravljanja za evropske strukturne sklade in kohezijski sklad ter ostala ministrstva zaenkrat nemoteno izvajajo vse projekte kohezijske politike. Kot pojasnjujejo, je denar iz bruseljske blagajne za pokritje evropskega dela na voljo na podračunu Banke Slovenije in naj bi zadoščal vsaj do konca letošnjega poletja.
Krotenje
hudorniške
Savinje
Kot pojasnjujejo na okolj-skem ministrstvu, začasna zaustavitev izplačil ne vpliva na izvajanje dobrih 45 mili-
jonov evrov vrednih lokalnih ukrepov projekta Zagotovitev poplavne varnosti na porečju Savinje. Investitor projekta tako zagotavlja, da krotenje hudourniške Savinje in urejanje njenih pritokov napredujeta skladno s časovnim načrtom. Tako naj bi bila do konca avgusta ob Savinji končana vsa dela na Polul do mostu čez Savinjo na Cesti v Laško, bolj intenzivno pa se bo avgusta začelo delati na Savinjskem nabrežju, za kar je že pridobljeno gradbeno dovoljenje. Na tem odseku Savinje so končana dela na mehkem jezu, zdaj izvajajo denivelacijo oziroma »poglobitev« Partizanske ceste, v pripravi pa je projektno izvedbena dokumentacija za Splavarsko brv, ki naj bi bila zgrajena do sredine novembra. Prav tako delajo tudi višje ob Savinji, na t. i. odseku 3, kjer je za območje Špice predviden začetek del
v začetku avgusta. Na širšem območju mesta so stroji še ob Podsevčnici, kjer izvajajo pripravljalna dela in čistijo iztok iz Šmartinskega jezera, skoraj končana pa je ureditev ob delu Ložnice.
Kako pa jeseni?
Na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo pojasnjujejo, da je Slovenija že v začetku meseca Evropski komisiji poslala odgovor na zamrznitev izplačil skupaj z akcijskim načrtom, iz katerega je razvidno, da »je država izvedla vse ukrepe, ki jih je od nje zahtevala Evropska komisija«. Zato pozitiven odgovor komisije in posledično sprostitev izplačil na ministrstvu pričakujejo do konca poletja. Če bo tako, stroji ob Savinji in njenih pritokih tudi jeseni ne bi smeli umolkniti.
IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA
VSAK ČETRTEK ob 12.15
II ^
NA KRATKO
Med počitnicami tenis
VOJNIK - V ponedeljek se je začel tretji letošnji počitniški enotedenski teniški tečaj, ki ga pripravljajo za osnovnošolce.
Prvi tečajniki so začeli vaditi v začetku tega meseca, zadnji bodo končali jutri, v petek, 26. julija. V vsakem tečaju sta po dve skupini s po šestimi udeleženci iz različnih krajev občine, ki vadijo od ponedeljka do petka. Vadijo od ponedeljka do petka po dve uri na dan, na koncu prejmejo diplomo o opravljenem tečaju. Počitniške teniške tečaje pripravljajo že četrto poletje, organizira jih Teniški klub Vojnik.
BJ
Kako po Obrulovi?
ŠTORE - Občane vse bolj zanima, kako bo potekalo delo v občinski upravi, potem ko jo bo konec avgusta zapustila Alenka Obrul. Opravljala naj bi namreč najzahtevnejše naloge. Kot je znano pa bo v začetku septembra začela opravljati delo direktorice Zdravstvenega doma Celje.
V Štorah je bila uradno podsekretarka za investicije in javna naročila, vendar je opravljala delo, ki ga ponavadi opravljajo direktorji občinske uprave. Tako je med drugim pripravljala občinske proračune in reševala najzahtevnejše finančne zadeve, ki so povezane z zadolženostjo Občine Štore iz časa nekdanjega župana Franca Jazbeca. Obrulova je začela delo na štorski občini približno leto dni po tistem, ko je postal župan Miran Jurkošek, v tamkajšnji občinski upravi je bila tako zaposlena šest let. »Zaradi varčevanja bomo njene delovne zadolžitve porazdelili med ostale zaposlene,« napoveduje župan Jurkošek. V občinski upravi je trenutno pet zaposlenih, ena oseba opravlja štiriurno delo, zaposlena sta tudi dva komunalna delavca.
BJ
Vendarle slovo luknjam?
CELJE - Zadnja leta je vse bolj gost promet na cesti, ki povezuje vzhodni del Celja s šentjursko občino. A cestišče med Bukovžlakom in Proseniškim je v delu od odcepa za odlagališče odpadkov do meje s šentjursko občino vsako leto slabše.
Nove udarne jame so tudi posledica minule zime. Na številne pritožbe občanov v mestni občini odgovarjajo, da je denar za rekonstrukcijo odseka te lokalne ceste predviden v letošnjem občinskem proračunu. Po pooblastilu mestne občine vodi in usklajuje načrtovano naložbo podjetje Simbio. Priprava projektne dokumentacije oziroma izvedbenega projekta je v zaključni fazi, urediti pa je treba še lastništvo za del zemljišč. Kot še pojasnjujejo, bi bila lahko cesta obnovljena že letos - če ne bo večjih zapletov pri urejanju lastništva zemljišč in kasnejšem razpisu za izbor izvajalca del.
IS
ZŠAM na Rogli
ZREČE - Na Rogli je bilo 22. srečanje šoferjev in avtome-hanikov, ki je namenjeno predvsem njihovi družabnosti. Za srečanje so pripravili povorko uniformiranih članov, sodelovali so prav tako z vozili starodobniki in s sodobnimi tovornjaki.
Zbrane je pozdravil predsednik Združenja šoferjev in av-tomehanikov Slovenije Janko Veber, ki je najbolj znan kot predsednik državnega zbora, za udeležence so pripravili družabne igre. Združenje šoferjev in avtomehanikov je stanovska organizacija voznikov, avtomehanikov, prevoznikov in njihovih simpatizerjev, ki je bila ustanovljena leta 1922. V državi je 51 njenih združenj s 7.500 člani. Glavni organizator srečanja šoferjev in avtomehanikov je bilo zreško združenje.
BJ
Za čistejše okolje
ŠENTJUR - Občinski svet je po prvem branju potrdil predlog pravilnika o subvencioniranju gradnje malih komunalnih čistilnih naprav, ki bo podlaga za javni razpis. Cilj pravilnika je pomoč individualni gradnji in varstvu okolja.
Večja naselja na območju občine so opremljena s čistilnimi napravami, lastniki stanovanjskih objektov na območju razpršene gradnje pa so dolžni sami financirati gradnjo malih čistilnih naprav. Pri tem jim bo pomagala tudi občina, ki bo denar za ta namen vsako leto določila v letnem proračunu. Višina subvencije za vsako malo čistilno napravo po predlogu pravilnika znaša največ 500 evrov za posamezno stanovanjsko stavbo. Pravilnik spodbuja tudi gradnjo skupinskih čistilnih naprav za več stanovanjskih objektov.
TV
14
KULTURA
Še bolj dostopne prijazne bralcem
E-knjige si lahko izposodite 24 ur na dan sedem dni v tednu
in
V Osrednji knjižnici Celje so po dobrem tednu uvedbe sistema Biblos.lib zabeležili približno 45 izposojenih knjig oziroma nekaj več kot 10 odstotkov zbirke, kar po besedah Martine Rozman Sa-lobir kaže na dokaj veliko zanimanje bralcev.
Osrednja knjižnica Celje se je 1. julija pridružila sistemu Biblos.lib, ki omogoča izposojo elektronskih knjig v slovenskem jeziku. Na Celjskem so se sistemu doslej pridružile tudi knjižnice v Laškem, Velenju in Žalcu. Člani omenjenih knjižnic lahko v začetnem obdobju izbirajo med približno 400 elektronskimi knjigami, ki jih lahko berejo na svojih bralnikih, pametnih telefonih, tablicah ali računalnikih.
Sistem Biblos.lib, ki ga je razvila študentska založba, je podlaga tako za izposojo kot za nakup elektronski knjig. Izposoja elektronskih knjig je preprosta, član
se poveže s portalom Biblos, kjer izbere svojo knjižnico, vpiše številko svoje članske izkaznice in geslo, ki ga že uporablja za storitev Moja knjižnica, s katero podaljšu-
je roke izposoje ali rezervira določeno gradivo v sistemu Cobiss. Nato si med ponudbo elektronskih knjig izbere tisto, ki mu ustreza.
Zbirka se bo širila
Kot je povedala bibliote-karka v Osrednji knjižnici Celje Martina Rozman Sa-lobir, je zbirka zaenkrat še skromna, saj šteje okoli 400 knjig. Prevladujejo knjige Študentske založbe,
med njimi so na voljo tako knjige za odrasle, kot so na primer biografije, romani in spominska literatura, kot tudi knjige za otroke. Izbira elektronskih knjig naj bi se širila tudi s sodelovanjem drugih slovenskih založb. Bralci si lahko izposodijo do štiri elektronske knjige hkrati, čas izposoje je 14 dni. Podaljšanje ni možno, vendar si lahko isto knjigo, če je prosta, izposodijo po-
novno. Postopka vračanja ni, po 14 dneh prenesena datoteka na napravi ni več aktivna, zato tudi ni zamudnine. Rezervacije niso možne.
Izposoja kjerkoli in kadarkoli
Rozman Salobirjeva je pojasnila, da je prva prednost elektronskih knjig zelo širok dostop. Knjige so namreč dostopne 24 ur na dan sedem dni v tednu, kar pomeni, da si jih lahko izposodi-
mo kadarkoli. »Za izposojo se nam ni treba odpraviti od doma, postopek izposoje je opravljen prej kot v minuti. Tudi beremo lahko kadarkoli, na eno bralno napravo pa lahko spravimo skoraj neomejeno število knjig.« Je pa kot pomembno prednost izpostavila, da si lahko na bralni napravi bralci poljubno povečajo ali zmanjšajo velikost pisave, zaradi česar bodo knjige lažje brali tudi slabovidni in starejši.
TINA VENGUST
Ker je spomin še živ, se zdi novejša zgodovina samoumevna
Na raziskovalnem taboru tudi o tem, kako muzej dojemajo najmlajši, najstniki in starejši
Muzej novejše zgodovine Celje (MNZC) je že 50 let nosilec lokalne identitete, utrjevalec kolektivnega spomina in varuh kulturne dediščine. Ob tej obletnici je tamkajšnji oddelek za urbano etnologijo in kulturno antropologijo v sodelovanju z Zgodovinskim društvom Celje organiziral muzejski raziskovalni tabor o vplivu, ki ga ima muzej na okolje in obratno.
Sedmi raziskovalni tabor z Muzej spomina je bil med 7. naslovom Urbani fenomeni in 12. julijem. Študentke etno- Muzejske perspektive/CE7 logije in kulturne antropologije
5. 6. - 31. 12. 2013
Osrednja razstava ob petdesetletnici MUZEJA NOVEJŠE ZGODOVINE CELJE
PUŠKE & Pisma
Razstava izpostavlja muzejski zbirki Orožje in Poslovilna pisma, opozarja na vlogo muzeja nekoč in danes, dopolnjuje pa jo šestnajst aktualnih razmišljanj. Več informacij na www.muzej-nz-ce.si
ter muzeologije so pod mentorstvom kustosa Sebastjana Webra raziskovale, kako muzej deluje danes in kakšna je njegova vloga. Kljub temu, da muzej spremlja dogajanje v Celju, po izsledkih raziskave Celjani tega ne prepoznajo kot del kolektivne identitete. »Celjani se danes največkrat istovetimo zgolj z rimsko Celeio in s celjskimi grofi, medtem ko nam je novejša zgodovina še tako blizu, da nam je na nek način samoumevna,« je pojasnil Weber.
Pogrešajo komunikacijo
V raziskavo so vključili različne skupine, med katerimi
so se osredotočili na tiste, ki v muzej zahajajo redkeje, to so predvsem mladi, in tiste, ki se v muzej odpravijo bolj pogosto, to so predvsem najmlajši in starejši občani. Tako starejši kot mlajši so pri dojemanju MNZC opozorili na slabo komunikacijo muzeja z okoljem, kar je bilo po besedah Webra presenečenje. Muzej se namreč na različne načine, tudi preko sodobnih medijev, trudi priti v z stik z ljudmi, v sodelovanju s tamkajšnjim pokrajinskim muzejem pa dvakrat letno izda muzejske novice, ki romajo v nabiralnike Celjanov. Komunikacija je torej stalna, ampak je je po besedah Webra očitno še premalo.
Primeš, okusiš, vonjaš ...
Kot je pokazala raziskava, bi mladi, ki besedo muzej najpogosteje povezujejo z zgodovino, s starimi predmeti oziroma na splošno s prikazovanjem preteklosti to kulturno ustanovo raje obiskali, če bi predstavitve vključevale avdio-vizualne učinke in omogočale več interakcije. To po prepričanju Webra dokazuje, da si najstniki navidezno resničnost želijo tudi v muzeju. »Meja med tem, kdaj gre za parke doživetij in kdaj za muzej, je tanka. Muzeji vsekakor uporabljajo nove tehnologije in mislim, da bomo
slej kot prej z okoljem morali komunicirati tako, kot okolje komunicira med sabo.«
Pred začetkom muzejskega raziskovalnega tabora so v MNZC pripravili pregled arhivskih virov - časopisnih prispevkov in mnenj obiskovalcev, ki so jih ti zapisali v knjige vtisov. Na taboru so se osredotočili predvsem na terensko delo s pomočjo anket in intervjujev ciljnih skupin. Poglobljene zaključke bodo predstavili v almanahu, ki bo izšel ob 50-letnici muzeja, prav tako pa v strokovni reviji Glasnik slovenskega etnološkega društva.
TINA VENGUST Foto: TimE
Udeleženke raziskovalnega tabora so izpostavile, da mladi med potovanji v tujino radi obiskujejo muzeje, medtem ko jih v domovini večinoma povezujejo s preteklostjo in jih najpogosteje obiščejo le v sklopu pouka.
KULTURA
15
V knjižnico na ogled razstave
Popestritev knjižničnih hodnikov z različnimi razstavami - Ena takšnih tudi Rokopisni spomeniki čeških knjižnic
Osrednja knjižnica Celje prostorov, v katerih domuje, ne uporablja le za shranje-vaje knjig, temveč hodnike in velik pretok ljudi izkoristi za postavitev različnih razstav. Svoja dela lahko na ogled postavijo tako tuji kot lokalni ustvarjalci, obiskovalci knjižnice pa si lahko obenem ogledajo zanimive razstave, ki bi jih v nasprotnem primeru najverjetneje spregledali.
Celjska knjižnica že več let sodeluje s češkim veleposlaništvom v Sloveniji. V torek je, potem ko je leta 2008 gostila prvo in še lani decembra drugo, v prvem nadstropju knjižnice odprla tretjo in obenem zadnjo razstavo v nizu predstavitev češke kulture, ki nastaja v sodelovanju z aktualnim češkim veleposlanikom Petrom Voznico, ki se mu bo septembra končal mandat v Sloveniji. Razstava, ki bo na ogled do 31. avgusta, obiskovalcem na dvaindvajsetih panojih prikazuje izbor čeških rokopisnih spomenikov od 15. stoletja. Njihova vsebina je v prvi vrsti povezana z versko tematiko in obdobjem reform Jana Husa. Češka namreč spada med vodilne države na svetu po razširjenosti in dobrih možnostih dostopanja do digitaliziranih ilumi-niranih rokopisov. Projekt Manu scriptorium upravlja
katalog historičnih knjižnih fondov, ki je povezan z največjo digitalno knjižnico digitaliziranih rokopisov.
Različne razstave tudi poleti
Razstava Rokopisni spomeniki čeških knjižnic ni edina razstava, ki je trenutno na ogled v celjski knjižnici. V drugem nadstropju si lahko ogledate fotografsko razstavo Kulturna dediščina Celja avtorja Francija Horvata. S fotografijami želi celjski fotograf in popotnik
pozvati Celjane, da se ozrejo na številne celjske kulturne spominke, ki jih mnogi sploh ne poznajo. Pred Levstikovo dvorano je razstava Videno, preoblikovano, vidno, ki so jo pripravile članice celjske univerze za tretje življenjsko obdobje pod vodstvom likovne umetnice Manje Vadla.
Kot pojasnjuje knjižničarka Polonca Bajc, v knjižnici skrbijo, da se v njej ves čas nekaj dogaja in da njihovim bralcem bodisi ponudijo tudi druge vidike kulture bodisi razstavi prostor, na katerem lahko prikažejo njihova morebitna umetniška dela. Ne smemo pozabiti, da je to za amaterske umetnike velika priložnost, saj knjižnico tedensko obišče tudi do nekaj tisoč ljudi.
Počitnice med knjigami
Osrednja knjižnica Celje je tudi letos v času poletnih
Priporočamo
S programom Mon chant vous envoy (Pošiljam vam svojo pesem) bodo Marc Mauillon, Pierre Hamon, Vi-vabiancaluna Biffi in Angelique Mauillon jutri (petek) ob 20.30 v vojniškem gradu Lemberg v okviru festivala stare glasbe Seviqc obudili dela enega največjih evropskih glasbenikov srednjega veka - Guillauma de Machauta.
Čeprav njegova originalna besedila pogosto delujejo izumetničena, je glasba nenavadno sveža in moderna. Prav zaradi tega lahko v njej uživa tudi današnje občinstvo, ne da bi jih bilo treba posodobiti. Glasba predvsem razkriva dušo pesnika, čigar besede so neverjetno blizu našim lastnim občutenjem. Skladatelj se v njej, medtem ko gleda v nebo, sprašuje o skrivnostni usodi in ljubezenskih bolečinah, a ne najde nobene gotovosti.
Pišem, torej sem ... živa
Češki veleposlanik Petr Voznica je direktorici celjske knjižnice Poloni Rifelj v torek predal spominsko medaljo češkega Ministrstva za zunanje zadeve. Knjižnica si jo je zaslužila za dolgoletno aktivno in uspešno sodelovanje v projektih predstavitve češke zgodovine, kulture in umetnosti.
počitnic poskrbela za najmlajše. Slednji se lahko tako v juliju in avgustu udeležijo različnih delavnic. Prvi počitniški mesec je bil jezikovno obarvan. V Knjižnici pri Mišku Knjižku so otroci lahko na jezikovnih uricah Abrakadabra spoznavali različne svetovne jezike. Šlo je za igranje z besedami v tujih jezikih, otroci pa so se vsak teden učili drugega. V avgustu se po besedah Baj-čeve obetajo tri vrste delavnic. Na ustvarjalnih delavnicah bodo otroci iz odpadnih materialov vsako sredo izdelovali različne nove predmete. Drugi del delavnic bo torkov Besedkov vrtiljak, na katerem bodo otroci, starejši od sedmih let, na poučen in obenem zabaven način spoznavali jezikovne in literarne skrivnosti.
ŠPELA OŽIR
Foto: GrupA
55-letno Mojco Vivod Zor je doletela najhujša prelomnica v življenju - rak. Rak dojke. Kot zrela oseba v osebnem in poslovnem življenju se je morala naenkrat soočiti z največjim bojem, boleznijo. Pri tem je pogostokrat ubirala nenavadne, nepregledne poti in strme steze. A hkrati na koncu knjige omeni in uvidi, da ni šlo toliko za boj kot za vztrajanje.
Vztrajanje v tem trenutku, dnevu, tednu, slepo, trmasto, brezkompromisno, ki še zdaleč ni podprto z vsemi realnimi argumenti. Knjigo je napisala v dnevniškem zapisu, v katerega je ubesedila dogajanje in svoja počutja ob soočenju z zdravljenjem in rehabilitacijo. Knjiga očara z izjemno pripovedno močjo besed, ki človeka posrkajo vase in mu dajo možnost vživeti se v nekoga. Na tak način besede dajejo energijo, moč in voljo tudi nekomu, ki se sooča s podobno situacijo. Avtorica v knjigi ne skriva svojih najglobljih občutkov, na trenutke se v svoji bolečini tudi zlomi, saj opiše, da je v času njenega zdravljenja raka dobil še njen mož. Kot junakinja našega časa se spopade še s tem in v iskanju sebe uvidi razlog in vzrok za nastanek bolezni.
»Nenehno sem se spraševala, kako je lahko nekdo tako nor, da se v bolezen lahko pahne sam,« zapiše. Vzroke poveže z dejstvom, da nekatere ženske nikoli ne znajo reči ne. Po končanem zdravljenju se avtorica odpre, kar je še bolj pomembno: še bolj odpre svojo dušo. Otroka jo prepričata, da si prvič po zdravljenju pusti pobarvati lase na rdeče, da si pusti natakniti zelene viseče uhane ... Kot je zapisano v knjigi: » ... po sto letih je odkrila, kako je lahko - ženstvena ...«. Od pogleda v notranjost duše pisateljica, izredno vešča pri sestavljanju stavkov in povedi, opisuje tudi dogajanje okoli sebe. Njen potek priprave na operacijo, kemoterapijo, obsevanje, soočenje z zdravniki, sodelovanje v skupini za samopomoč. Bolezen je zanjo izziv, ki iz človeka potegne najboljše, kar je v njem kdajkoli tičalo skrito. Sledi Cankarjevim besedam, da »vsak piše o sebi, da se razgleda po prostranih poljanah svoje duše«. Rak je prelisičila na sto in en način in ob tem spoznala sebe.
»Toliko misli je treba urediti, toliko čustev razporediti. Družina je za mnoge res zdravilo, vendar je včasih dobro biti sam,« je del njene popotnice za vse, ki jih je udarila ali »blagoslovila« enaka usoda. Ona jo je premagala. V knjigi izvemo, zakaj. Tudi zato, ker se ni dala prestrašiti. Nikomur in ničemur. Na trenutke še sama ni vedela, od kod je črpala moč.
Čudovita izpoved žene, matere, prijateljice, ki je na poti, ki jo je del prehodila skupaj z rakom, spoznala, da je tudi Ženska. Pozoren bralec, ki daje veliko na življenje s srcem in ne toliko z razumom, zagotovo ne bo spregledal naslednjih besed: »Možgani človeka ne osrečujejo, sreča pa je nekaj najlepšega na svetu.«
SIMONA ŠOLINIČ
O AVTORICI
Mojca Vivod Zor je profesorica slovenskega jezika in književnosti, ki je v književnih ustvarjalcih in njihovih junakih, ob katerih je preživljala svoje otroštvo, mladost in poklicno življenje, našla močno oporo in korak za korakom je sledila njihovim dejanjem, mislim, besedam. Bolezen jo je dobesedno iztrgala iz šolskega in domačega okolja. Šoku je sledilo dolgotrajno zdravljenje, predvsem pa samozdravljenje s pisanjem, ki se je izkazalo za uspešen način premagovanja bolezni. Njena zgodba se je zelo hitro prepletla tudi z zgodbami drugih bolnikov in kot članica Društva onkoloških bolnikov Slovenije je začela delovati tudi v širšem družbenem okolju. Mojca Zor je izjemna ženska, globoka, duhovna, zrela. Odličen vzor ne le ženskam z enako izkušnjo, temveč tudi vsem ljudem, ki morda še ne znajo ceniti zdravja, a je čas, da ga začnejo.
16
NAŠA TEMA
Dopust brez jeze in <
Pravice potnikom premalo znane - Največkrat nezadovoljni z namestitvijo - Previsoka pričakovanja in slabo preverjanje sp
Počitnice kot sprostitev ali nočna mora? Z vsemi potrebnimi informacijami se je dobro opremiti že pred odhodom, sploh če se odpravljate v tujino.
Čas počitnic in potovanj je lahko nepozaben: zaradi lepih trenutkov, ki jih doži-vimo, ali zaradi neprijetnosti, s katerimi se srečamo in ki nam še dolgo po vrnitvi grenijo življenje, ko skušamo uveljaviti svoje pravice. Vzrokov, da ne gre vse po načrtu, je lahko več. Lahko je kriv organizator počitnic, ki ne izpolni obljub iz ponudbe, morda je posredi višja sila ali smo za kakšen zaplet sami krivi, ker nismo dovolj dobro prebrali pogojev pri sklepanju pogodbe. Ti so zlasti pomembni, če se zadnji trenutek odločimo za odpoved potovanja.
Kako zagotoviti, da bo čim manj možnosti, da bi šlo kaj narobe? Dobro je poznati tako svoje pravice kot obveznosti, o čemer se je treba prepričati že pred podpisom pogodbe.
V okviru EU naj bi bilo zaradi enotne evropske zakonodaje v prihodnje še lažje uveljavljati pravice, seveda pa jih je treba najprej poznati. Zato se je v EU junija letos začela nova dveletna kampanja, ki bo s plakati na
Ni vedno kriva agencija
Vprašanja o tem, kako rešujejo spore s strankami, katere so najpogostejše pritožbe in kako ocenjujejo zadovoljstvo svojih potnikov, smo naslovili tudi na pet turističnih agencij, ki delujejo na našem območju. Odgovorili so nam samo iz TA Palma.
Po njihovem je pomembno, da so njihovi svetovalci čim bolje seznanjeni s Palmino ponudbo, ki jo predstavljajo gostom. V tem primeru se pojavlja zelo majhen odstotek tistih, ki imajo na določenem potovanju ali letovanju drugačna pričakovanja od realnih. Poudarjajo, da je sorazmerno z večjimi pričakovanji povezana tudi cena. V primerih, ko so imeli kupci napačna pričakovanja, se je izkazalo, da so se odločili zgolj na podlagi cene (cenovno ugodnejši aranžmaji so povezani tudi s kakovostjo). Žal imajo gostje ob zelo niz-
kih cenah nerealna pričakovanja, zato jih morajo svetovalci že ob nakupu seznaniti z določenimi posebnostmi cenovno nizkih ponudb, ugotavljajo v Palmi.
Ocenjujejo, da so potniki večinoma dobro seznanjeni s svojimi pravicami in splošnimi pogoji. Sicer v TA Palma na vsakem potovanju oziroma počitnicah izvedejo anketo, kjer preverjajo zadovoljstvo gostov. Vsako pripombo obravnavajo in če je upravičena, skušajo najti ustrezno rešitev. Zato se lahko pohvalijo, da dobijo malo pripomb svojih strank.
Dobro je vedeti
Na kaj moramo biti pozorni pred potovanjem
V ZPS potrošnikom svetujejo, da izbirajo potovanje med več ponudniki. Predhodno naj zberejo vse podatke v zvezi z letovanjem in s svojimi pravicami, predvsem morajo biti seznanjeni s tem, kako stopiti v stik s predstavnikom turistične agencije v kraju letovanja. Pomembno je, da vedo, da morajo na vse pomanjkljivosti opozoriti že v kraju letovanja.
V	primeru potovanja v tujino jih morajo agencije obvestiti o mejnih in carinskih formalnostih, pomembno je vedeti tudi, kakšne so njihove pravice v primeru zamude ali odpovedi leta.
V	ZPS opozarjajo, da je treba pred sklenitvijo pogodbe
skrbno prebrati splošne pogoje poslovanja agencij, v katerih so navedene vse pravice in obveznosti obeh pogodbenih strank. Na to opozarjajo tudi v Tržnem inšpektoratu RS, kjer menijo, da se morajo potrošniki zavedati, da lokalnih kategorij posameznih držav ni mogoče
primerjati med seboj in da na primer štiri zvezdice za hotel v Sloveniji in za hotel v neki drugi državi ne pomenijo isto. Če pride do težav, pa mora potnik organizatorja oziroma prodajalca ali lokalnega predstavnika organizatorja opozoriti na nepravilnosti, da kasneje lahko uveljavlja zahtevke.
V ZPS se srečujejo tudi s primeri, ko potniki odpovedo potovanja zaradi bolezni ali drugih izrednih okoliščin. V takih primerih potniki priča-
Na spletni strani Evropskega potrošniškega centra lahko najdete najnovejše informacije o tem, kako se pripravite na potovanje, na kaj je treba biti pozoren in kaj je treba storiti, če pride do težav. Najdete tudi podrobne podatke o tem, kakšne pravice imate kot letalski potnik, kdaj lahko zahtevate odškodnino in na kakšen način.
Med predlaganimi novostmi Evropske komisije so strožji nadzor nad doplačili (z omejitvijo doplačil na največ 10 odstotkov), izboljšane pravice do odpovedi, boljša obveščenost o odgovornosti, boljše pravno varstvo in vzpostavitev enotne kontaktne točke, če gre kaj narobe.
kujejo, da bodo dobili povrnjen pretežni del vplačanega zneska aranžmaja, vendar lahko agencije zadržijo denar za vse stroške, ki so do odpovedi potovanja nastali, razen če so potniki sklenili zavarovanje za tveganje v primeru odpovedi. Potrošnik, ki se potovanja ne more udeležiti, lahko prenese svojo rezervacijo na drugega. O tem mora obvestiti agencijo najpozneje v osmih dneh pred začetkom potovanja, agenciji pa bo tako plačal le stroške, povezane s prenosom rezervacije.
Več pravic pri potovanju z avtobusom
Spomladi sprejeta uredba o pravicah potnikov v avtobusnem prevozu vsem potnikom v EU zagotavlja nove pravice.
To je na primer pravica do povračila celotne vrednosti vozovnice ali spremembe potovanja, če pride do prevelikega števila rezervacij, odpovedi ali zamude, daljše od dveh ur od predvidenega časa odhoda (velja pri potovanjih, kjer je prevoz daljši od 250 km). Če avtoprevoznik potniku ne omogoči izbire med povrači-
lom in spremembo potovanja, ima potnik poleg povračila celotne vrednosti vozovnice tudi pravico do odškodnine. Potniki imajo v primeru odpovedi in zamude, daljše od 90 minut, na potovanjih, ki trajajo dlje od treh ur, tudi pravico do ustrezne pomoči (prigrizek, obrok, osvežilna pijača in po potrebi nastanitev).
Po anketah v EU kar 59 odstotkov letalskih potnikov ne pozna pravic, ki jih imajo na potovanju, 34 odstotkov jih pozna, 7 odstotkov jih sploh ne ve za pravice potnikov. 66 odstotkov državljanov EU ne pozna pogodbenih pravic, ki jih imajo pri nakupu vozovnice.
NAŠA TEMA
17
glavobola
ANKETA
jlošnih pogojev
evropskih letališčih, v pristaniščih, na avtobusnih in železniških postajah ter z letaki in s spletnimi informacijami v vseh jezikih opozarjala na pravice potnikov.
Evropska komisija je ob tem pred kratkim sprejela še sveženj ukrepov za izboljšanje varstva turistov, ko gre za rezervacije paketov prek spleta. Veljati bodo lahko začele po postopku v Evropskem parlamentu. Že od pomladi pa velja uredba o pravicah potnikov v avtobusnem prevozu, ki potnikom po vsej EU zagotavlja nove pravice, podobne tistim, kot jih imajo v letalskem, železniškem in ladijskem prometu.
Neustrezna namestitev
In koliko ljudje poznajo svoje pravice? Očitno ne dovolj dobro, saj jih po podatkih v EU ne pozna kar dve tretjini potnikov. Zato so dobrodošle organizacije, ki skrbijo za večje osveščanje potrošnikov in jim pomagajo z nasveti, ko se znajdejo v težavah. Pri nas sta to Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) in Evropski potrošniški center (EPC).
V svetovalni pisarni ZPS ugotavljajo, da se v zvezi s potovanji, ki jih organizirajo turistične agencije, na njih letno z vprašanji obrne približno 180 članov in vsaj še enkrat toliko potrošnikov, ki niso člani ZPS. Največ težav, na katere opozarjajo potniki, se nanaša na neustrezno
namestitev. To pomeni, da so dobili nižjo kategorijo namestitve od vplačane ali da so naleteli na razne pomanjkljivosti pri namestitvi, kot so slaba oprema sob, slabo čiščenje, neprijaznost osebja ... Večkrat se tudi pritožujejo, da v hotelski sobi ni bilo klimatske naprave, čeprav je bila obljubljena, da ni bilo bazena, da je bila plaža neurejena, da jih je motil hrup v okolici zaradi gradnje ...
Potrošniki se velikokrat pritožujejo tudi zaradi izvedbe programa. Pogosto se namreč zgodi, da prihaja do sprememb programa potovanja, o katerih vnaprej niso bili
obveščeni. Morda so izpadli obljubljeni in že plačani ogledi ali so imeli slabo vodenje izletov in celotnega potovanja. Pogoste so tudi pritožbe zaradi nestrokovnosti ali neprimernega odnosa vodnika oziroma predstavnika agencije, ugotavljajo v ZPS.
Pritožba z dokazi
V ZPS potrošnike seznanjajo z njihovimi pravicami, jim pomagajo z nasveti pri sestavi pritožbe, pogosto pa v njihovem imenu tudi pišejo agencijam. »Bolj kot je pritožba potrošnika natančno opredeljena in podkrepljena z dokazili, večja je možnost, da ji bo turistična agencija ugodila,« opozarjajo v ZPS. V primeru, ko agencija pritožbo potrošnika zavrne, mora ta svojo zahtevo uveljavljati po sodni poti.
In težave so tu
Zamuja letalo, ni prtljage
Varstvu potrošnikov namenja skrb tudi republiški tržni inšpektorat, ki opravlja nadzor nad poslovanjem podjetij in podjetnikov in rešuje tudi reklamacije potrošnikov.
Vsako leto opravi nadzor ponudnikov organiziranja in prodaje turističnih aranžmajev ter turističnega vodenja. V celjski območni enoti tržnega inšpektorata so lani obravnavali štiri reklamacije turističnih aranžmajev turističnih agencij, ki imajo sedež na tem območju. Potrošniki so v treh primerih reklamirali pomanjkljivosti, ki naj bi se pojavile na potovanju, agencije pa se na njihove zahteve naj ne bi ustrezno odzvale. V enem primeru je potrošnik podal prijavo zaradi odpovedi aranžmaja. V inšpekcijskih postopkih je bilo ugotovljeno, da so tri prijave neupravičene, saj pri izvedbi potovanj oziroma odzivu turističnih agencij ni bilo zaznanih odstopanj od splošnih pogojev in veljavne zakonodaje.
V enem primeru je bil prijavitelj pozvan k dopolnitvi prijave s predložitvijo ustreznih dokazil, česar ni storil, zato postopka ni bilo mogoče nadaljevati.
Pravila so znana
V EU so pravice letalskih potnikov v primeru zamude letala, odpovedi leta, premestitve potnika v nižji razred in v primeru zavrnitve vkrcanja na letalo enotno urejene že od leta 2005.
Potnikom so zagotovljene tudi pravice v primeru poškodovane ali izgubljene prtljage. Vendar imajo potrošniki težave pri uveljavljanju teh pravic, saj reševanje pritožb traja predolgo, ugotavljajo v EPC. Javna agencija za civilno letalstvo RS deluje v skladu z evropsko uredbo, ki določa pravila glede odškodnine in pomoči potnikom v primeru zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov. Agencija obravnava prijave potnikov in ob morebitnih kršitvah ukrepa zoper letalskega prevoznika.
Poznamo svoje pravice?
Če imate na potovanja le lepe spomine, potem najverjetneje nikoli ni šlo nič narobe. Kakšne pa so izkušnje mimoidočih na celjskih ulicah? Zanimalo nas je, če poznajo pravice, ki jih imajo kot turisti. So se kdaj spopadli z morebitno izgubo prtljage, zamudo, odpovedjo potovanja ali neustrezno storitvijo v primerjavi s tisto, ki so jim jo obljubljali v turistični agenciji?
Da se poznavanje pravic potrošnikov izboljšuje, ugotavljajo tudi v EPC. »Če potrošniki ne poznajo natančno svojih pravic, pa je vedno več takih, ki znajo poiskati informacije in pomoč, ki sta jim na razpolago,« ugotavlja vodja EPC v Sloveniji Jana Huč Uršič. Mreža ePc deluje v vseh državah članicah EU in nudi potrošnikom brezplačne informacije o njihovih pravicah potrošnikov, prav tako zagotavlja brezplačno pomoč pri reševanju potrošniških sporov, ko gre za čezmejne nakupe blaga ali storitev.
Ko gre za turistične storitve, tudi v EPC ugotavljajo, da so najpogostejše težave v zvezi z namestitvami (neustrezna hotelska soba, doplačila na kraju). Težave se pojavljajo tudi s turističnimi agencijami iz tujine, pri najemu avtomobila (dodatna doplačila, vprašanje plačila škode v primeru poškodb na avtomobilu), zaradi izgubljene ali poškodovane prtljage, zamude letal, odpovedi letov . EPC v Sloveniji skupaj s centrom v državi, kjer ima ponudnik svoj sedež, posreduje pri ponudniku in pomaga potrošniku pri razrešitvi spora. Če posredovanje ni uspešno, potrošnika seznanita z drugimi možnostmi za razrešitev spora (izvensodno razreševanje spora, evropski postopek za spore majhne vrednosti).
TATJANA CVIRN Foto: TimE
Valentin Pisanec, Celje: »Preden rezerviram počitnice, si preberem splošne pogoje, v drobnem tisku se namreč skrivajo pomembne podrobnosti, ki jih morda v agenciji ne izpostavijo. Pred leti sem moral odpovedati dopust zaradi težav z zdravjem, pred dvema letoma pa so mi na letališču poškodovali kovček. Oboje sem uspešno rešil, osebje je bilo tako prijazno, da mi je nadomestilo kovček, odpoved rezervacije pa prav tako ni prinesla težav. Res pa je, da sem dobil povrnjen le del vplačila, saj nisem sklenil zavarovanja za riziko odpovedi. Zdaj pri rezervacijah obvezno sklenem tudi to zavarovanje.«
Če potnik meni, da je upravičen do odškodnine, jo mora od letalskega prevoznika zahtevati sam oziroma vložiti tožbo na pristojno sodišče. Sodišče pri odločanju o takšnem zahtevku namreč ni vezano na ugotovitve agencije kot prekrškovnega organa. Ne glede na navedeno v agenciji potnikom pomagajo z nasveti. Letos so prejeli okoli 40 pritožb, vse pa se nanašajo na uveljavljanje pravic iz uredbe o pravicah potnikov na letalskih potovanjih.
Če imate težave pri namestitvi, jih začnite urejati takoj (v recepciji hotela, s predstavnikom agencije). Pisno komuniciranje olajša nadaljnje postopke. Priskrbite si dokaze o dejanskem stanju (fotografije, ceniki, izjave prič). Pazite na rok za pritožbo - ta je dva meseca po opravljeni storitvi.
Admir Agič, Švedska: »Preden karkoli podpišem in plačam, si preberem pogoje. Že 15 let živim v Skandinaviji in doslej imam kar nekaj izkušenj s potovanji z letalom. Zgodilo se mi je že, da je moj let zamujal, in zaradi tega sem uveljavljal pravico do prenočišča v hotelu, saj sem potovanje nadaljeval naslednji dan. Za zamujen dan in zamudo v službo sem prejel odškodnino. Sploh v takih primerih je dobro, da veš, kaj ti pripada in kaj ne. Na dopustu slabih izkušenj glede hrane in namestitve nisem imel, se je pa že zgodilo, da vse ni bilo čisto tako, kot je obljubljal oglas. Ker so se mi stvari zdele bolj kot ne malenkosti, tega nisem javil agenciji.«
Aleš Romih, Polzela: »S kakšnimi pravicami naj bi se seznanil? Edine slabe izkušnje se spominjam iz študentskih dni, ko sem na morju stopil na ježa in se pičil z bodicami. Obiskal sem zdravnika, kjer so mi povedali, da bi moral za pomoč odšteti ogromno denarja, zato sva nastalo situacijo rešila kar s dekletom sama. Nimam pa nobenih slabih izkušen glede namestitev, hrane, prevoza, prtljage, sem namreč bolj svobodnega duha in ne maram hotelskega turizma, na dopust se raje odpravim v lastni režiji.«
Dora Lambreht, Slovenske Konjice: »Splošne pogoje in pravice turistov okvirno poznam, vseh podrobnosti pa ne spremljam, nekaj informacij ponavadi dobim še na recepciji hotela. Doslej pri turističnih aranžmajih nikoli nisem naletela na kakšno pomanjkljivost glede nastanitve niti glede hrane ali plačila, prav tako nimam slabih izkušenj z zamujanjem letal ali vlakov, saj si ponavadi potovanje organiziram drugače.«
David Šoštar, Celje: »Splošnih pogojev glede rezervacij, pravic turistov in pogojev plačila ne prebiram, ker se med dopustom ne odpravim na morje ali na potovanje, ampak obiskujem festivale. Nisem ravno tipičen turist, zanimajo me drugačne vsebine. Če sem se že kdaj odpravil na morje, sem bival neposredno pri domačinih in rezervacij nisem urejal preko agencij. So pa bile doslej vse moje izkušnje pozitivne.«
Matija Močnik, Celje: »Za dopust sem doslej vedno izbral zasebno počitniško hišo, destinacij ne izbiram v turističnih agencijah. Zato tudi ne poznam dobro pogojev in pravic, ki veljajo ob rezervacijah preko agencij. Prav tako nisem imel slabih izkušenj kar se tiče prevoza. Nasploh sem vedno zaupal v dogovore, ob tem pogovoru pa se mi zdi, da ne bi bilo slabo, če bi si kdaj prebral več o tem in morda ravnal nekoliko bolj premišljeno.«
TV, Foto: GrupA
18
ŠPORT
Poražena pred 60. lokalnim derbijem
V Areni Petrol bo zatorej še bolj vroče - Rus: »Najslabša igra pod mojim vodstvom«
Zadnji, 59. lokalni derbi, je v Velenju pripadel Celju, ko je 27. aprila edini gol dosegel Gregor Bajde. 31. julija 2010 so Celjani kar s 5:1 slavili v Areni Petrol (Rep 2, Zajc, Mujakovič Bezjak; Kronaveter), Velenjčani pa so leto dni prej najvišje slavili v gosteh, s 4:0 (Tomažič Šeruga, Cipot, Mujakovič, Lo Duca). V Celju so zmagali še petkrat, gostitelji dvanajstkrat ob desetih remijih. Skupno razmerje zmag pa je 21:18 za Celjane. V pretekli sezoni sta se obe tekmi v Areni Petrol zaključili z 1:1 (Bezjak; Rošer), (Ivanovic; Bratanovič), Ob jezeru pa je najprej zmagal Rudar z 1:0 (Črnčič), nato pa Celje z istim izidom.
Celjani so ob tekmi manj še edini brez točk. V Zavrču so sami omogočili veselico. Manjša tribuna na obmejnem območju je bila skoraj polna že slabo uro pred tekmo. Prikolica z alkoholno pijačo, tudi s Karlovačkim pivom, oddaljena le nekaj metrov od ograde štadiona, je bila nenehno oblegana.
Rob igrišča je približno deset metrov oddaljen od ceste, ograja pa je visoka okoli poldrugi meter.
Preobrat po vodstvu
Občinstvo je od prve minute pozdravljalo prav vsako uspešno podajo svojih ljubljencev, ki so začeli zelo samozavestno. Toda po uvodu je dvakrat zapretil Andraž Žurej, že v 28. minuti pa je sledila akcija tekme, ki jo je začel Gregor Bajde. Prodrl je po boku in ni na pamet poslal žoge pred gol. Pametno se je zaustavil in jo vrnil nazaj, pred kazenski prostor. Pritekel je debitant Nejc Kolman in žogo odlično zadel. Celjani so povedli v gosteh. Toda sledilo je katastrofalno nadaljevanje. V 51. minuti ga je polomil Igor Ju-govic, podaril žogo gostom in izenačil je Doris Kelenc, ki se je sam znašel pred vratarjem Maticem Kotnikom. Sledil je celo popoln zasuk, za Celjane je bila usodna 80. minuta. Slab sodnik Ponis iz Kopra je spregledal prekršek nad Jugo-vicem, zadel pa je Mario Brle-čič iz gneče pred vrati.
Različni usmeritvi
Trener Celja Miloš Rus je priznal, da tako slabe tekme celjski fantje še niso odigrali pod njegovim vodstvom: »Drugi del je bil katastrofalen. Ni mi jasno, zakaj smo igrali tako slabo. Vsekakor to ni bilo na ravni prvoligaške ekipe. Tokrat ni bila poletna, kombi-
Benjamin Verbič je na svojih nogah občutil »košnjo trave« v Zavrču.
natorna. Če smo dokaj dobro igro prikazali do odmora, to seveda še ni dovolj za osvajanje točk. Nadaljevanje je bilo pod vsako kritiko. S takšnim načinom ne bomo uspešni na nobeni tekmi!« Makedonski strateg Viktor Trenevski se trudi govoriti slovensko, tudi za to si zasluži pohvalo: »Celje ima mlado, urejeno in disciplinirano ekipo, ki jo vodi profesor. Gre za primer, kako je treba delati v nogometu. Toda treba se je zavedati, da je moje
LESTVICA 1.SNL
MARIBOR	2 2	0	0	5	1	6
LUKA KOPER	2 1	1	0	3	2	4
GORICA	2 1	1	0	2	1	4
ZAVRČ	2 1	0	1	3	3	3
RUDAR	2 1	0	1	2	4	3
DOMŽALE	1 0	1	0	2	2	1
KRKA	2 0	1	1	2	3	1
TRIGLAV	2 0	1	1	2	3	1
OLIMPIJA	2 0	1	1	2	3	1
CELJE	1 0	0	1	1	2	0
moštvo nepopustljivo. Zdržalo je ritem. Boljšega polčasa doslej še ni odigralo. Ni šlo le za padec v celjski igri.« Zavrč na čelu s premožnima bratoma Vuk dela povsem drugače kot Celje. Pri nakupih se osredoto-ča na preverjene in izkušene igralce. Med osemnajsterico je imel le štiri nogometaše rojene po letu 1990 (Celje 13). Plačuje jih zelo dobro (in redno) za slovenske razmere in najbrž se bo njihovo vodstvo še odločilo za nekaj nakupov, predvsem čez bližnjo mejo.
»Ne več o mladosti«
V Zavrču so gostitelji odigrali prvo prvoligaško tekmo na svojem štadionu in zmagali. Zasluge pripadajo tudi bivšemu vratarju Celja (v Areni Petrol brez pravega razloga ni dobil ustrezne priložnosti), Konjičanu Gregorju Finku: »Zgodilo se je nekaj posebnega za majhen kraj. Zaostanek nas ni potrl. V prvem delu
smo igrali precej previdno, v drugem pa stisnili goste na njihovi polovici. To se nam je obrestovalo. Že v Mariboru smo odigrali dobro in bi si zaslužili remi.« Branilec Celja Marko Krajcer je skušal najti razloge za padec v igri: »Imeli smo ugoden rezultat in res ne vem, zakaj nismo nadaljevali igre iz prvega polčasa. Spet smo se takoj povlekli nazaj in to je trajalo skoraj do konca tekme. Ne smemo se več izgovarjati na mladost naše ekipe.« Spet je manjkal Vrhovec, Plesec je bil neopazen, njegovi menjavi Zajcu se je prikradel velik spodrsljaj, v napadu pa se je, ko se mu je ponudila zrela priložnost, spotaknil na žogi in nogi. Korošec je znova izgubil pomemben dvoboj, Jugovic pa po neuspešni preizkušnji v Turčiji še ni dodana vrednost. Verbič to vsekakor je, a ob sebi potrebuje zdravega Zajca ali Močiča.
Po bolgarski avanturi
Dolgo je kazalo, da bo debi-tantski nastop Nejca Kolma-na idealen, a žal ni bil: »Držali smo se dogovora, krasila nas je agresivnost, skratka, nadzo-
rovali smo potek tekme in celo uspeli zadeti. V drugem delu nismo več znali zadržati žoge na sredini in v napadu. Zato se je takoj spremenilo razmerje v posesti žoge, domači so s kratkimi podajami osvajali prostor.« Na svoji prvi tekmi v celjskem dresu je zatresel mrežo nasprotnika. »Bajdetu je uspel pobeg v globino. Ko se je zaustavil, sem ga poklical. Ko me je je zagledal, mi je tudi podal. Uspel mi je natančen strel, mislim pa, da je žoga zadela branilca in malce spremenila smer. Toda raje bi videl, da bi zmagali brez mojega gola. Pred nami je Rudar in storiti moramo vse za tri točke.« 24-letni primorski vezist je prikazal hladnokrvnost pri grajenju napadov. »Bil sem kadet in mladinec Gorice, nato sem igral za Nafto in Primor-je. Moja najlepša leta so bila v Španiji, tam sem v 3. ligi igral tri sezone. Neposrečen pa je bil nato prestop v 2. bolgarsko ligo. Po pol leta nisem več zdržal in zdaj sem popolnoma osredotočen na Celje.«
Še Domžale
Lokalni derbi z Rudarjem se bo v soboto v Areni Petrol začel ob 20. uri. Celjani so proti Norvežanom odigrali dva zelo dobra druga polčasa, v Zavr-ču je bilo povsem drugače. Kako bo tokrat? Rudar je imel precej sreče v Stožicah (tudi
zaradi sodniških odločitev), v soboto pa je večkrat sprožil proti vratom kot Mariborčani, imel nekaj izjemnih priložnosti, toda kot edini v 2. krogu (predvsem zaradi izjemnega vratarja Jasmina Handano-viča) ni dosegel gola. Obeta se predstava, ki bo ustrezala pristašem obeh klubov. Rus vztraja pri 4-2-3-1, Jernej Ja-vornik za razliko od Milana Duričica daje več poudarka kombinatoriki. V sredo bo sledila še ena »domača priložnost«, zaostala tekma 1. kroga z Domžalami (20.00).
DEAN ŠUSTER Foto: DAMIR MRKONJIČ
Nejc Kolman: »Raje bi videl, da ne bi dosegel in da bi nekdo drug dva za našo zmago.«
Vsi izidi 2. kroga 1. SNL: Zavrč - Celje 2:1 (Kelenc 51.; Brlečič 80.; Kolman 28.), Rudar - Maribor 0:3, Krka - Gorica 1:1. Domžale - Triglav 2:2 in Koper - Olimpija 1:1.
WWW.CINKARNA.SI
CINKARNA
Glavni pokrovitelj
Nogometnega kluba Celje
Dvorana Zlatorog skoraj pripravljena
Že po nekaj minutah je dobil vratar Matic Kotnik udarec v obraz, sodnik Ponis pa neprevidnega domačega nogometaša ni niti opomnil.
Dela v celjski dvorani zelo dobro napredujejo, tako da bo prenovljena do pripravljalnih tekem slovenske reprezentance.
Ta se bo med 2. in 4. avgustom pomerila s Srbijo, Turčijo in Latvijo. Dela so obsegala nabavo semaforjev po zahtevah FIBA, ustrezno pripravo tal, dvig svetilnosti na 1.800 luxov, zagotovitev
varnosti energetske oskrbe, zatemnitev dvorane (zdaj bo ustreznejša tudi za glasbene prireditve), ureditev vseh garderob in drugih prostorov, nabavo novih košev, izvedbo IT-omrežja in druga manjša ureditvena dela. Do evropskega prvenstva bodo uredili še začasno tribuno za novinarje in klimatizaci-jo dvorane. Mestna občina
Celje s tem izpolnjuje svojo obvezo in pričakuje, da bo Košarkarska zveza Slovenije ustrezno označila dvorano. Medtem mestni organizacijski odbor, Mestna občina Celje in Zavod Celeia Celje pospešeno pripravljajo dogajanje v uradni navijaški coni in celotnem mestnem jedru Celja.
DŠ
ŠPORT
19
Aneja Simončič
Zalčanka slavila v Utrechtu
ODPRTO PRVENSTVO SLOVENIJE V ATLETIKI
CELJE, 27. in 28.7.2013 o b 17.<
K
CJ
O
<
P2
C
«
2 O
K
E—
>
c z

nun
Se Jurak vrača v Laško?
V	novi sezoni državnega prvenstva za košarkarje, ki se bo začela v drugi polovici oktobra, bo dres Rogaške nosil Mitja Nikolič Smrdelj, ki se seli iz laškega Zlatoroga.
V	Laškem je največ priložnosti za dokazovanje dobil v času trenerja Aleša Pipana, potem pa vse manj. V drugem delu pretekle sezone, ko je ekipo vodil Miloš Šporar, je praktično obsedel na klopi, zato si je zdaj našel novo sredino. Odslej bo treniral pod taktirko Damjana Novakoviča.
Nikolič Smrdelj je bil tudi član vseh mlajših selekcij slovenske reprezentance. Slatinčani so si sicer zdaj že novega člana dobro zapomnili iz sezone 2011/12, ko je s trojko v zadnji sekundi odločil zmagovalca v Rogaški Slatini in gostiteljem prizadejal boleč poraz. Laščani posledično ostajajo še brez enega košarkarja in stanje je iz tedna v teden bolj zanimivo, saj je na uradni spletni strani kluba, kjer so predstavljeni člani prve ekipe, le še četverica igralcev. To so Žiga Dimec, Matic Maček, Miha Lapornik in Jan Mlakar.
Novi trener Predrag Jačimovič ima pred sabo težko nalogo, potem ko mora praktično na novo sestaviti celotno zasedbo, ki bo začela priprave v začetku avgusta. Ostale ekipe v prvoligaški druščini so sicer že dodobra sestavljene, v Laškem pa igralcev trenutno ni niti za prvo peterko. Blizu prihoda v Tri lilije je
Srabotnik in Karner bronasta z ekipo
Atletinja žalskega kluba Aneja Simončič je na poletnem olimpijskem festivalu evropske mladine (OFEM) v nizozemskem Utrechtu osvojila zlato medaljo v teku na 400 m ovire s časom 1:00,27, kljub temu, da so bile ostale finalistke leto dni starejše.
Anej Zupanc je bil peti v teku na 400 m, Kaja Strgar-šek osma na 800 m in Ina Rojnik deveta na 400 m (vsi Kladivar Celje). Zadnji tekmovalni dan OFEM je bil za slovenske športnike najbolj uspešen. Zlati medalji so osvojili odbojkarice in roko-metaši. Med njimi jih je kar kar osem iz celjskega kluba, Jakob Bedeti, Rok Cvetko, Blaž Husar, Blaž Janc, Urh Kastelic, Luka Kikanovič, Gal Marguč in Jaka Malus.
DŠ
Svetovno prvenstvo v slalomu na divjih vodah za mladince in mlajše člane v slovaškem Liptovskem Mi-kulašu je slovenska vrsta zapustila s štirimi kolajnami. Toda celjska odprava se domov ni vrnila dobre volje, čeprav je prvi dan finalnih odločitev mladinska ekipa kajakašev osvojila tretje mesto.
V ekipi sta bila tudi Celjana Martin Srabotnik in Vid Karner. Pričakovanja so bila večja predvsem glede Simona Brusa med mlajšimi člani in Srabotnika med mladinci. Oba sta namreč svojo kakovost dokazala v kvalifikacijah. Brus je bil tretji, Srabotnik je imel celo najboljši čas.
Zalomilo pa se je v polfi-nalu. Predsednik kluba Dušan Konda pravi, da je za KKK Nivo Celje prišel črni petek. Brus je namreč do prvega vmesnega časa na tretjini proge vodil - nihče do konca tekme tega časa ni izboljšal - nato se mu je na dobri tretjini proge, na relativno lahkem delu, pri pro-titočnih vratcih pripetila za-četniška napaka, kjer je šlo po zlu vsaj sedem sekund. Simon se je v nadaljevanju na vso moč trudil, da bi rešil skoraj nemogoče in ujel finale. Praktično do konca proge je vozil kot v transu, nato so se mu v zadnjem delu proge pojavile nove napake in sledili so kar trije dotiki vratc. Finale je tako splaval po vodi. Končno 32.
Povsem desno sta Vid Karner (zgoraj) in Martin Srabotnik (spodaj).
mesto za enega najboljših tekmovalcev na svetu v tej starostni kategoriji je veliko razočaranje.
Pod vtisom teh dogodkov sta štartala preostala dva celjska tekmovalca. Srabo-tnik je bil v polfinalni vožnji bleda senca samega sebe iz kvalifikacij in s tremi dotiki vratc zasedel 18. mesto, daleč od finalne deseterice. Zadnji up je bil Vid Karner, ki je štartal zelo zadržano, vožnjo sicer opravil brez dotikov vratc in kazenskih sekund, toda prepočasi. Zasedel je nehvaležno 11. me-
sto in za nekaj stotink ostal brez finala.
Četrti celjski tekmovalec na prvenstvu Blaž Zupan je vozil v okviru svojih zmožnosti in med 66 tekmovalci v kategoriji kanuistov do 18 let osvojil zanj zelo dobro 13. mesto. Naslednje veliko tekmovanje in nova priložnost za boljše rezultate bo že čez 10 dni na evropskem prvenstvu mladincev in mlajših članov v kajakaški meki, francoskem Bourg St. Mau-ricu, na zelo zahtevni reki Isere.
DŠ
Celjanke bodo začele doma
Na sestanku vodstva ženske regionalne košarkarske lige, ki je bil konec tedna v Celju, je bil v ospredju koledar nove sezone, ki se bo začela oktobra. Celjske ko-šarkarice bodo sprva gostile Čelik.
V novi sezoni bo nastopalo 12 ekip, razdeljenih v dve skupini. Najboljše štiri iz obeh skupin se bodo uvrstile v četr-tfinale. Zmagovalke četrtfinal-nih obračunov se bodo uvrstile na zaključni turnir najboljše četverice, ki bo 5. in 6. marca. Trenutno je še pod vprašajem
nastop ekipe Mladi Krajišnik, ki ima do vodstva lige dolgove še iz pretekle sezone. Košarka-rice Athletea bodo po uvodni domači tekmi z zeniškim Če-likom gostovale pri Slobodi, zatem pa v 3. krogu pričakale beograjsko ekipo Radivoja Ko-
raca. Redni del sezone bodo 6. februarja zaključile v Podgori-ci pri Buducnosti. Trofejo bo branil beograjski Partizan, ki je v pretekli sezoni v velikem finalu s 70:45 premagal ekipo Radivoja Koraca.
MITJA KNEZ
CINKARNA
Člani začenjajo, mladinci zaključujejo
Celjan Goran Jurak je bivši slovenski reprezen-tant.
nekdanji »pivovar« Goran Jurak, ki je trenutno prost igralec. V prejšnji sezoni je igral v Italiji, zdaj naj bi v Laškem ostal vse do konca kariere. Mnogi menijo, da bo kasneje prevzel funkcijo športnega direktorja Zlatoroga, ki jo zdaj opravlja Miljan Goljovič.
MITJA KNEZ
Celjski rokometaši so se zbrali v soboto, trenirati pa so začeli v ponedeljek. Dva tedna bodo vadili v dvorani Golovec.
5. avgusta se bodo v Čatežu pomerili s Constanto. V sredo pa so se na novo sezono začeli pripravljati državni prvaki, rokometaši velenjskega Gorenja. Po testiranjih in vadbi na atletskem štadionu se bodo varo-
vanci trenerja Ivana Vajdla v sredo odpravili na višinske priprave na Golte. Med njimi bodo odigrali dve prijateljski tekmi v Mozirju, 6. avgusta s Slovanom, dva dni kasneje pa s Sevnico. Med 15. in 18. avgustom bodo Velenjčani na turnirju v Nemčiji, 22. avgusta pa se bodo v Rdeči dvorani pomerili z Winterthurjem. Konec avgusta, ko je bila predvidena
tekma slovenskega superpo-kala, bo Gorenje gostovalo na turnirju v srbski Kanjiži.
Slovenski mladinci so po nepričakovanem porazu proti Braziliji v osmini finala na svetovnem rokometnem prvenstvu v Bosni in Hercegovini, na prvi tekmi za razvrstitev od 9. do 16. mesta, premagali Tunizijo z 28:24. Ekipa selektorja Slavka Iveziča bo drevi v skupini od 9. do 12. mesta v Sarajevu igrala z reprezentanco Madžarske.	DŠ
20
KRONIKA
»Šlo je za zelo obsežen kazenski postopek, ki je tipični primer listinskih kaznivih dejanj, zato se je bilo v sojenju treba opreti na zaslišane priče,« je dejala sodnica Vladislava Lunder v obrazložitvi sodbe.
Igor Bavčar: »Pričakoval sem oprostilno sodbo in pri tem ostajam, zato se bomo pritožili. Sodnica je ignorirala dokazni postopek, kjer so bile najbolj prepričljive besede izvedencev in ekonomskih strokovnjakov.«
Sojenje Šrotu in Bavčarju je poželo izjemno veliko medijskega zanimanja.
Visoke kazni še niso pravnomočne
Preprodaja Istrabenzovih delnic z okrožnega na višje sodišče
»Če me bo sodišče z razlago sodbe prepričalo, se ne bom pritožil. To bom še videl,« je tožilec Jože Kozina dejal novinarjem pri izhodu iz ljubljanske sodne palače.
Medtem ko sodnica Vladislava Lunder obtoženih in njihovih odvetnikov ni ravno prepričala s svojim vodenjem, saj menijo, da je ključne dokaze njim v prid preslišala in spregledala, je tožilec Kozina nad njo navdušen. »Vsi profesorji na pravni fakulteti bi morali študente poslati v sodno dvorano, da vidijo, kako se dela. Ker to ni le znanje, ampak je veščina,« je dejal zanjo.
Kljub visoki (v petek) izrečeni zaporni kazni nekdanjemu predsedniku uprave Pivovarne Laško Bošku Šrotu in nekdanjemu predsedniku uprave Istrabenza Igorju Bavčarju trenutno še ni znano, ali jo bosta tudi presedela. Sodba namreč še ni pravnomočna, odvetniki obsojenih pa se bodo pritožili na višje sodišče. Zaradi kaznivih dejanj pri preprodaji Istrabenzovih delnic je bil Šrot obsojen na pet let in deset mesecev zapora, Bavčar pa kar na sedem let. Poleg njiju sta zaporne kazni dobila tudi nekdanji predsednik uprave Maksime Holdinga Nastja Sušinski - tri leta in devet mesecev zapora - in nekdanji Istrabenzov svetovalec Kristjan Sušinski - tri leta in pol zapora.
Visoke kazni so sicer obtožene in njihove odvetnike nekoliko presenetile. Čeprav je Blaž Kovačič, odvetnik Boška Šrota, že nekaj dni pred izrekom za javnost povedal, da je zaporna kazen za obtožene odraz družbe in trenutnih slabih družbenih razmer. Pričakovanje javnosti, da bo sodišče obsodilo
Odvetnik Pivovarne Laško Valter Bogataj. Še vedno trdi, da je bila Pivovarna Laško oškodovana, čeprav sodišče ni našlo dokazov, da naj bi bila oškodovana kar za 25 milijonov evrov ...
vse tako imenovane tajkune, je bilo ves čas sojenja visoko, je še namignil.
»Mislim, da starorimsko načelo in dubio pro reo (v primeru dvoma je treba obtoženca oprostiti, o. p.) zdaj velja obra-tnosorazmerno, da če slučajno obstaja dvom, potem si kriv,« je sodbo komentiral Boško Šrot, ki so mu očitali zlorabo položaja in ponareditev poslovnih listin. Poleg tega je še
enkrat ponovil, da ni storil nobenega kaznivega dejanja in da se zdi, kot da sploh ne bi bilo dokaznega postopka. Sodnica Vladislava Lunder je v razlagi sodbe poudarila, da Šrotu ni mogoče očitati, da se je osebno okoristil ali da je imel namen, da bi korist pridobil zase, a je omogočil korist predvsem Bavčarju. Ta naj bi iz posla s preprodajo delnic zaslužil 21 milijonov evrov, ki jih bo - če bo sodba pravnomočna - moral vrniti. Ravno Bavčar naj bi Šrota napeljal h kaznivemu dejanju zloraba položaja (očitali so mu še pranje denarja).
Stranska škoda?
Pri urejanju izvedbe posla z delnicami naj bi Šrot skrival tudi opcijske pogodbe, saj jih ni predal v računovodstvo pivovarne. »Direktor tako velike družbe vendarle ni zadolžen, da posamezne pogodbe nosi v računovodstvo in sprašuje, ali so bile knjižene,« vztraja Šrot. Nekateri v javnosti zato ugibajo, ali je bil Šrot v tem primeru morda stranska škoda, in menijo, da je bil proces osredotočen na Bavčarja. Če bi sodišče odločilo, da Šrot kaznivega dejanja ni storil, potem tudi Bavčar ne bi bil obsojen, saj če ni kaznivega dejanja, tudi ni napeljevanja k temu.
Sodišče pa je napeljevanja k zlorabi položaja Boška Šrota oprostilo Kristjana Sušinskega, ker za to ni bilo dokazov. Njegova zagovornica Varja Holec je bila sicer s tem zadovoljna,
ne pa z zaporno kaznijo, ki jo je Kristijan Sušinski dobil za pranje denarja, saj pravi, da mu tega ni bilo mogoče dokazati. Tako kot Bavčar bo moral vrniti denar, s katerim naj bi se s kaznivim dejanjem okoristil. Gre za 3,5 milijona evrov. Poleg tega je sodnica odločila, da mora vsak obsojeni plačati še 35 tisoč evrov. To je stranska kazen ob izrečeni kazni zapora. Na petkov izrek sodbe ni bilo Nastje Sušinskega.
So naslednji nadzorniki?
Tožilec Jože Kozina trenutno še ne ve, ali se bo na sodbo pritožil. Pri tem ni skrival zadovoljstva ob izrečenih visokih kaznih. »S tem postopkom se je pokazalo, da se bomo na sodišču še srečali, ker nadzorni sveti niso opravili svojega dela. To je sramota, kar je počel nadzorni svet v Pivovarni Laško. Če bi delali, tako kot je treba, polovice teh postopkov sploh ne bi bilo,« je še dodal tožilec. Pritožbe bodo zagotovo sledile z naslovov vseh odvetnikov, ki
so branili obtožene. Ti o tožilcu nimajo ravno dobrega mnenja, kar je bilo mogoče slišati tudi med sodnim postopkom, češ da tožilec ne pozna dobro posla z delnicami.
Brez škode le oprostitev
»Zanimivo je predvsem to, da sodišče ni sledilo tožilče-vim navedbam, ko je govoril o oškodovanju Pivovarne Laško. To pove zelo veliko. Kajti če škode ni, bi moralo sodišče izreči oprostilno sodbo,« je dejal odvetnik Igorja Bavčarja Marko Bošnjak. Sodnica je namreč v razlagi sodbe dejala tudi, da je senat ocenil, da nimajo dokazov, da je Pivovarni Laško s preprodajo delnic nastala škoda v višini 25 milijonov evrov. Za toliko je namreč pivovarna vložila premoženjsko pravni zahtevek, in sicer tik pred začetkom sojenja, kar pomeni, da je lovila zadnji rok. Ves čas pred tem ni bilo ne duha ne sluha o oškodovanju, so poudarjali odvetniki, ki trdijo, da pivovarna sploh
ni bila oškodovana. Sodnica je zato pivovarno napotila na pravdo, kar pomeni, da bo morala oškodovanje dokazovati v drugem postopku.
Tožilec malo »žleht«
»Obsodilna sodba za oškodovanca pomeni tudi, da je v kasnejšem pravdnem postopku v boljšem položaju. Počakali bomo do pravnomočnosti sodbe, nato se bomo odločili, kako naprej,« je takšno odločitev komentiral odvetnik Pivovarne Laško Valter Bogataj. Bolj oster je bil v tem delu tožilec Kozina: »Bom malo >žleht< in rekel, da si pivovarna niti ni zaslužila, da bi to dobila v postopku, ker je mene pustila dve leti in pol, da sem se sam boril. Če so v pivovarni menili, da imajo premalo podatkov o kaznivih dejanjih, bi se lahko prej povezali z menoj in bi lahko dobili dodatne informacije, torej bi skupaj stopili v ta postopek.«
SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA
Leta 2007 je Pivovarna Laško 7,3-odstotni delež Istrabenza za 23 milijonov evrov prodala hčerinski družbi Plinfin. Nato je za 7.500 evrov Pinfin prodala Sportini, ta pa za 24,9 milijona Microtrustu v lasti Nastje Sušinskega. Isti dan je Microtrust prodal Istrabenzov paket delnic Pom-Investu za 49,2 milijona in s tem zaslužil 24,3 milijona evrov. Skoraj ves dobiček naj bi nakazal Bavčarju, okoli 21 milijonov evrov, in Kristjanu Sušinskemu, 3,5 milijona evrov.
Priznala krivdi, čeprav »nista kriva«
Naj spomnimo, da sta bila v tem postopku vpletenosti v posel z delnicami obtožena tudi odvetnik Branko Lipovec in lastnik Sportine Bahtijar Bajrovic.
Ker sta krivdo priznala, ju je sodišče obsodilo - Lipovca pogojno na sedem mesecev zapora, Bajroviča pogojno na osem mesecev zaporne kazni. Očitali so jima ponarejanje listin oziroma pomoč pri ponarejanju. Vendar se je priznanje krivde v tem primeru pokazalo bolj kot izhod v sili. Oba, ki sta krivdo torej priznala, sta v isti sapi povedala, da nista storila kaznivega dejanja. Odvetnik Lipovec je priznanje krivde obrazložil s tem, da si ne more privoščiti takšnega postopka glede na delo, ki ga opravlja ...
KRONIKA
21
Anonimka o korupciji in nezakonitem premeščanju
Direktor Policijske uprave Celje Jože Senica o očitkih in obtožbah
Inšpektorat za javni sektor pri Ministrstvu RS za notranje zadeve lani in letos ni obravnaval nobene prijave, podane s strani policijske uprave Celje, So pa prejeli omenjeno anonimno prijavo, vendar se v tem primeru inšpekcijski postopek še ni začel. »Sumi nepravilnosti naj bi se nanašali na nezakonite premestitve zaposlenih in korupcijo. Inšpektorica je anonimno prijavo delno odstopila Inšpektoratu RS za delo, in sicer v delu, ki se nanaša na mobingzaposlenih,« so potrdili.
Pretekli teden je v javnosti odjeknila novica, da specializirani tožilci preiskujejo direktorja Policijske uprave Celje Jožeta Senico. V ozadju naj bi bile domnevne nepravilnosti pri premestitvah zaposlenih znotraj policijske uprave. »Diši po korupciji,« naj bi govorila anonimka, ki je romala na Specializirano državno tožilstvo RS. Da so jo dobili, so tožilci potrdili, a kaj več ne moejo povedati o tem. Na policiji vse očitke zanikajo, Senica pa jih je zanikal tudi osebno za Novi tednik. Ne skriva, da je presenečen, z gotovostjo pa trdi, da nezakonitih premestitev znotraj celjske policije ni.
Anonimno pismo z očitki, ki letijo na Senico, so prejeli tudi v Komisiji RS za preprečevanje korupcije. »Anonim-ko smo zavrgli, saj niso bili podani pogoji za postopek ugotavljanja kršitev iz pristojnosti komisije,« so nam odgovorili. Specializirani tožilci pa so od celjske policije že zahtevali nekaj dokumentacije, direktorja Senico pa zaenkrat še niso poklicali na razgovor.
Od kod naj bi anonimka točno prišla in katere navedbe so v njej napisane, ni znano. Po naših neuradnih pogovorih z nekaterimi policisti, pa gredo očitki v smer, da naj bi se na celjski policiji
Direktor PU Celje Jože Senica.
premeščalo delavce tudi na podlagi osebnih razlogov, da se je v teh premestitvah marsikaj skrilo pod preprogo, saj naj bi se dogajale nezakonitosti, o katerih naj bi bili obveščeni tudi na Generalni policijski upravi.
Sindikat dvomi v zakonitost premeščanj
Ko je novica o tem odjeknila v javnosti, je svoj glas povzdignil tudi Sindikat policistov Slovenije, na katerega naj bi se že pred časom zaradi domnevne neupravičene premestitve in suma korupcije na PU Celje obrnilo več njihovih članov. »V petih primerih smo članom nudili pravno pomoč v de-lovnopravnem sporu, ostali člani se o morebitnih tožbah
še odločajo. Po naših podatkih se je največkrat premeščalo ljudi, ker z vodstvom enote niso delili podobnih stališč, torej kazensko, zaradi osebnih razlogov. Posameznike so premestili celo večkrat. Premeščali so jih na različna delovna mesta, slabša, bolj obremenjena, bolj oddaljena in podobno. Razlog, ki ga je navedel delodajalec, so bile službene potrebe. Dvom v zakonitost se je pojavil, ker je delodajalec v istem času zaradi službenih potreb vabil policiste na delo v isto enoto, iz katere so bili premeščeni,« so povedali v sindikatu.
Senica:
»Nepravilnosti ni!«
Omenjen sindikat navaja primer sodbe Višjega delovnega in socialnega sodišča RS, kjer je zapisano, da zgolj navedba, da je bila premestitev izvedena zaradi učinkovitejšega oziroma smotrnejšega dela, ni dovolj, saj ne navaja konkretnih razlogov za bolj učinkovito delo organa. Sodišče je ugotovilo, da je bil tožnik očitno premeščen zaradi osebnih okoliščin, ker naj bi v kolektivu deloval demotivacijsko in bil moteč, kar pod nobenim pogojem ne more biti zakonit razlog za premestitev. Toda Senica ta primer zavrača, saj pravi, da ne gre za primer,
ki bi se nanašal na Policijsko upravo Celje, temveč za drugo policijsko upravo. »Trdim, da na Policijski upravi Celje do zdaj ni primera, za katerega bi Delovno sodišče RS ugotovilo nepravilnosti pri premestitvah. Potekajo sicer delovni spori na sodišču, vendar do zdaj še nismo bili seznanjeni, da so nezakonitosti bile. Ker če bi bile, bi nas sodišče o tem obvestilo in bi morali nepravilnosti tudi odpraviti. In četudi so kakšne zadeve na sodišču, to še zdaleč ne pomeni, da je kdo od odgovornih ravnal zlonamerno,« nam je povedal Senica.
Korupcija kot huda obdolžitev
Ne zanika, da so inšpektorji že izvajali nadzor v določenih primerih, vendar dodaja, da večjih nepravilnosti niso nikoli ugotovili. »Glede očitkov o korupciji lahko rečem le to, da gre za
hude žaljive obdolžitve,« še dodaja. V bran mu je stopilo tudi vodstvo Generalne policijske uprave, od koder so sporočili, da so vse premestitve in kadrovski postopki zakoniti. Tokrat se je vrh policije prvič odzval tudi z grožnjo s tožbo: »Za zaščito svojih interesov, dobrega imena in integritete policije bomo zoper zlonamerna, neresnična in žaljiva pisanja oziroma njihove avtorje uporabili razpoložljiva pravna sredstva.«
Anonimka kot demotivacija?
Tako so odreagirali, ker naj bi bili v anonimki tudi nekateri znaki kaznivega dejanja. Tema, o kateri pišemo, je te dni tudi pogosta v razpravah med policisti, ki menijo tudi, da se vrh policije zdaj ubada z iskanjem pisca ano-nimke bolj kot s preučitvijo trenutnih razmer. Čeprav policija trdi, da takšni očitki
o zlorabah med zaposlene vnašajo nelagodje in nemir ter pomenijo demotivacijo in slabijo medsebojne odnose, policisti, ki so bili »tarče« premestitev, menijo, da so ravno premestitve velik razlog za demotivacijo. »Nikoli ne moremo izključiti tega, da bo kdo nezadovoljen s premestitvijo na drugo delovno mesto. Zagotavljam pa, da ne gre za nezakonitosti, saj mora biti vodstvu policije v interesu, da delovni proces teče nemoteno in učinkovito. Znotraj celjske policije, kjer je tisoččlanski kolektiv, je letno okoli 30 premestitev, naše enote so zaradi kadrovskega primanjkljaja zasedene okoli 75-odstotno in logično ter nujno je, da s premestitvami poskušamo reševati situacije, ko je nekje policistov premalo,« razlaga Senica.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA (arhiv NT)
Preverjamo ...
Premeščanje na podlagi predloga
Kadar policista premestijo iz ene enote v drugo, z njim opravijo tudi razgovor, so nam razložili na celjski policiji. Do odločanja o premestitvi prihaja ponavadi na podlagi predloga. Predlog lahko poda tudi lokalna policijska postaja, če potrebuje dodaten kader ali le začasno premestitev.
Najprej ga preučijo na ravni policijske uprave, kjer ugotavljajo, ali obstajajo vsi pogoji za določeno premestitev. Če je predlog upravičen, o njem razpravljajo na ožjem kolegiju direktorja policijske uprave. V kolikor ga sprejmejo oziroma potrdijo, ga pošljejo še na Generalno policijsko upravo in na urad za organizacijo in kadre znotraj ministrstva
za notranje zadeve. »Ves čas se v teh postopkih preverja, ali je morda na kateri točki prišlo do kakšne kršitve, kar včasih tudi ugotovijo in nas opozorijo, da jo odpravimo,« razlaga Senica. Če se policist s premestitvijo ne strinja in ne podpiše aneksa k pogodbi, ga s sklepom vseeno premestijo, policist pa se lahko na sklep pritoži. O pritožbah odloča Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi republike Slovenije, po odločitvi komisije pa ima zaposleni možnost tožbe na delovnem sodišču.
Inšpekcija
V primeru kršitve pravic iz delovnih razmerij se lahko zaposleni obrnejo na Inšpektorat za javni sektor
Sindikat zahteva podatke
Koliko premestitev je bilo med letoma 2009 in 2013?
pri Ministrstvu za notranje zadeve oziroma na druge pristojne inšpekcije. Delodajalec ima pri premeščanju pristojnosti, ki izhajajo iz pozitivnih predpisov, okvir pa je opredeljen v veljavni sistemizaciji delovnih mest. Delavec pa ima pravice, določene s pogoji, zapisanimi v veljavni sistemizaciji delovnih mest. V primeru kršitev se lahko obrne na predstojnika in pritožbene naslove v ministrstvu, nato na inšpekcijo za javni sektor in na koncu še na pristojno delovno sodišče. Najbolj očitne kršitve delodajalcev pri premestitvah delavcev so v neizpolnjevanju njihovih pogojev za zasebno delovnega mesta, toda natančna statistika o tem ne obstaja.
Sindikat policistov Slovenije je od Policijske uprave Celje zahteval dokumentacijo o premestitvah in začasnih napotitvah v druge enote znotraj celjske policije za obdobje od julija 2009 do julija 2013. To naj bi naredili do zdaj že trikrat, vendar kot pravijo, odziva ni bilo.
»Navedeno dokumentacijo potrebujemo za varstvo pravic delavcev iz delovnega razmerja, saj se pojavlja vse več pokazateljev, da se določene premestitve oziroma začasne napotitve opravljajo z namenom >discipliniranja< javnih uslužbencev in ne za-
radi službenih potreb, kot je to navedeno na sklepih in odločbah o premestitvah,« pravijo v sindikatu. »V primerih, ko delavec ne ustreza vsem pogojem za zasedbo novega delovnega mesta, PU Celje predlaga spremembo sistemizacije in delovno mesto prilagodi točno določenemu delavcu. Obstaja tudi sum, da se v PU Celje tem postopkom izogne tudi z začasnimi napotitvami z odločbami direktorja, na kar delavec nima možnosti pritožbe, ampak samo dolgotrajno tožbo,« še dodajajo.
Ugotoviti želijo tudi, koliko delavcev je podalo vlogo za
premestitev na delovno mesto, na katero je bil kasneje proti volji premeščen nekdo drug. Do zdaj s takšnimi zahtevami niso bili uspešni, pravijo, zato so dali tudi zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, na podlagi katere bodo lahko ugotovili postopke kadrovanja. Toda na celjski policiji trdijo, da so jim odgovorili že dvakrat in v odgovoru tudi prosili za konkretnejše podatke, da bodo lahko odgovore čim bolj ustrezno pripravili. So pa presenečeni nad odzivom sindikata, saj pravijo, da so do zdaj vedno korektno in tvorno sodelovali.
22
KRONIKA
Previdno v gorah!
Spet več nesreč na našem območju
.".-i ftK i* .7/ .
V zadnjem času na Celjskem zaradi nesreč pogosto pristaja tudi helikopterska reševalna ekipa.
Pretekli teden se je na Dleskovški planoti na Velikem vrhu v občini Solčava poškodoval plezalec.
Ta si je pri plezanju hudo poškodoval roko. Moškemu je morala prvo pomoč nuditi reševalna ekipa s policijskim helikopterjem. Posadka je poškodovanega rešila s težjega terena in ga odpeljala v Splošno bolnišnico Jesenice, kjer je plezalec ostal na zdravljenju. Konec tedna pa je pomoč potrebovala tudi planinka, in sicer med pohodom na Okrešelj v Logarski dolini. Žensko je med potjo nenadoma obšla slabost. Po klicu na pomoč so ji pomagali gorski reševalci Gorske reševalne službe Celje, ki so planinko prenesli v dolino, tam pa so zanjo poskrbeli reševalci mozirske nujne medicinske pomoči.
Pripravljeni in brez pretiravanj
Poleti se veliko ljudi odloča za aktivno preživljanje prostega časa v sredogorju in visokogorju. Planinstvo je med ljudmi nadvse priljubljeno, saj je tesno povezano z rekreacijo, s sprostitvijo, z uživanjem v naravi. Vendar je lahko tudi nevarno, še zlasti če ne upoštevamo osnovnih gorniških pravil. Vsakoletni skorajda milijon-
ski obisk slovenskih gora pri ljudeh prinaša varljiv občutek varnosti, zato se povečuje število nesreč. Ta teden sta bili v naših gorah kar dve hujši nesreči. Vzroki nesreč v gorah so največkrat telesna in duševna nepripravljenost, pomanjkljiva in neustrezna oprema, neusposobljenost in pomanjkanje znanja o gibanju in pravilni uporabi opreme, nepoznavanje poti in podcenjevanje trenutnih vremenskih razmer v gorah, kjer se srečujeta zima in poletje. Statistika gorskih nesreč kaže, da sta zdrs in padajoče kamenje že vrsto let na prvih mestih med vzroki nesreč v naših gorah.
Od 1. junija 2013 poteka na Brniku organizirano dežurstvo reševalne ekipe za helikoptersko reševanje v gorah. To dežurstvo bo še avgusta, junija in septembra pa ob petkih, sobotah in nedeljah. Poleg pripadnikov gorske policijske enote je v tem času v pripravljenosti na reševanje v gorah tudi letalska policijska enota s helikoptersko posadko in helikopterjem, ki si dežurstvo na štirinajst dni izmenjuje s kolegi iz Slovenske vojske. Ta ekipa je samo v zadnjih dneh večkrat posredovala tudi na našem območju.
SŠol, foto: GRS Celje
INFO 113
Odnesli žlebove
Na območju Skorna pri Velenju je neznan storilec v preteklih dneh z nadstreška lovskega doma Lovske družine Oljka Šmartno ob Paki odnesel 14 metrov bakrenih žlebov.
Škoda, ki jo je povzročil, znaša približno 600 evrov. V Spodnjem Pobrežju na območju Mozirja pa je nekdo vlomil v stanovanjsko hišo. Odnesel je dve bančni kartici in v večernih urah isti dan z njima že opravil dva dviga gotovine v skupnem znesku 2.150 evrov.
Grozila ženskama
Policisti so minuli teden zaradi nasilja nad ženskami dvakrat posredovali na območju Slovenskih Konjic. Dvema moškima so zaradi kršenja javnega reda in miru ter izrečenih groženj nekdanjima partnerkama izrekli ukrep prepovedi približevanja oškodovankama in njunim bližnjim.
Obema so izdali tudi plačilna naloga za plačilo glob. Policija ob tem opozarja na nedopustnost nasilja nad ženskami in otroki. »Oškodovanke in morebitne očividce tovrstnih zavrženih dejanj pozivamo, da zadeve prijavijo na najbližjo policijsko postajo ali anonimno številko policije 080 1200. S tem bomo skupaj prispevali k večji varnosti žensk in najmlajših,« so še dejali na celjski policiji.
Premetala prostore in ukradla avto
Pred dnevi so lastniki stanovanjske hiše na območju Velenja obvestili celjsko policijo o vlomu. Vlomilci so po vstopu v hišo razmetali vse prostore, odnesli LCD-zaslon, prenosni računalnik in rezervne ključe osebnega avtomobila VW Passat.
Ko so pokradli stvari, so s parkirišča odpeljali tudi avtomobil. Škode je bilo za več kot 11 tisoč evrov. O vlomu in tatvini vozila so bili obveščeni vsi policisti na območju Slovenije in tudi policijske enote v sosednjih državah, saj je obstajala možnost, da so tatovi Slovenijo že zapustili. Na podlagi takšnega obveščanja so na območju Blagovice pri Domžalah vozilo izsledili in prijeli 17-letnega in 29-letnega osumljenca z območja Velenje. Prijeta so tudi pridržali, zanju bodo podali tudi kazensko ovadbo.
Umrl kolesar
V celjski bolnišnici je v noči na sredo umrl 32-letni moški, ki je bil udeležen v petkovi prometni nesreči na Teharski cesti v Celju.
Moški je takrat s kolesom prevozil rdečo luč in trčil v osebni avtomobil. Prvo pomoč so mu že na kraju nesreče nudili celjski reševalci, ki so ga nato odpeljali v celjsko bolnišnico. Toda poškodbe so bile prehude. To je že 15. smrtna nesreča letos na območju Policijske uprave Celje.
Spet tatovi na počivališču
Na počivališču Zima se je konec tedna spet zgodila drzna tatvina. Neznanci so dvema ukrajinskima državljanoma iz vozila odnesli torbico z vsemi dokumenti in mobiteli. Oškodovana sta za kar šest tisoč evrov. Policija opozarja na večjo previdnost, saj je na počivališčih zaradi dopustov več voznikov, kar pomeni tudi več možnosti za tatvine.
Kaj je pomorilo postrvi?
Konec tedna je v potoku Hočna v Stenici na območju občine Vitanje prišlo do pogina rib.
Policisti in predstavniki Ribiške družine Celje so ugotovili, da je v potoku na razdalji približno 500 metrov nižje ob potoku od cevi, ki je speljana v vodo, poginilo kar 250 potočnih postrvi velikosti od 5 do 30 centimetrov. Kriminalisti so vzeli tudi vzorec vode, ki ga bodo poslali v nadaljnjo preiskavo, ribiči pa so poginule ribe odstranili iz potoka in jih predali higieniku. O dogodku so obvestili tudi inšpektorat za okolje in naravo.
Prevozil ga je traktor
Na Drenskem Rebru se je v ponedeljek zgodila hujša nesreča pri delu s traktorjem. 79-letni moški je nameraval traktor prestaviti v garažo, pri tem pa je parkiral pred vrata gospodarskega poslopja. Med odpiranjem garažnih vrat je opazil, da se je traktor začel samodejno premikati nazaj.
Lastnik je stekel za vozilom in ga poskušal ustaviti, tako da bi skozi vrata močneje aktiviral zavoro. Pri tem ga je traktor prevozil s prednjim kolesom in ga pri tem hudo poškodoval po prsnem košu. Moški se zdravi v celjski bolnišnici.
Pretepal svojo partnerko
Šentjurski policisti so morali v noči na torek posredovati zaradi nasilja v družini. 25-letni moški je namreč fizično napadel svojo izvenzakonsko partnerko.
Kriminalisti so pri tem ugotovili, da je 25-letnik do ženske že dlje časa nasilen in da jo tudi psihično maltretira. Na podlagi Zakona o nalogah in pooblastilih policije so mu izrekli ukrep prepovedi približevanja. Po končani preiskavi pa bodo zoper njega napisali tudi ovadbo zaradi kaznivega dejanja nasilja v družini, zaradi česar mu grozi večletna zaporna kazen.
SIMONA ŠOLINIČ
Med ropom so ga brutalno pretepli
Pustili so ga zvezanega
Celjski kriminalisti iščejo neznanca, ki sta v soboto na območju Hrastja brutalno oropala enega od domačinov. Zamaskirana neznanca sta prišla do stanovanjske hiše, tam pričakala lastnika, ga pretepla in od njega zahtevala denar.
Med pretepom sta od njega izsilila podatek, v katerem prostoru hrani denar, in odnesla skoraj devet tisoč evrov. Po ropu sta moškega zvezala in ga pustila na dvorišču. Kasneje se mu je uspelo rešiti, nakar je poiskal pomoč pri sosedih, od koder so poklicali policijo. Gre za enega redkih primerov nasilnih ropov na našem območju. Pred tedni je vlomilec poškodoval starejšo žensko, ki jo je potisnil, da je padla na tla, in jo prav tako oropal. Roparja so prijeli kmalu po kaznivem dejanju.
Vročina poveča možnost požarov
Kmalu požarna ogroženost tudi na Celjskem?
Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje je razglasila veliko požarno ogroženost naravnega okolja. Razglas sicer velja predvsem za območje Primorske, glede na preteklost in suhe vremenske pa je pričakovati, da bodo požarno ogroženost razglasili tudi za ostala območja Slovenije, med drugim tudi na naše.
Na Celjskem je namreč v preteklih dneh že izbruhnilo kar nekaj požarov, ki pa so jih poklicni in prostovoljni gasilci pravočasno pogasili. Zaradi nepazljivosti pri kurjenju je med drugim že gorelo v Predenci pri Šmarju pri Jelšah, v Latkovi vasi ter Na kmečki poti in v Ribarjevi ulici v Celju. V kolikor bo uprava požarno ogroženost razglasila tudi na našem območju, bo v naravnem okolju popolnoma prepovedano kuriti, sežigati ali uporabljati odprti ogenj, puščati ali odmetavati goreče ali druge predmete ali snovi, ki lahko povzročijo požar.
RADIO, KI GA BEREMO
23
90.6 95.1 95.9 100.3
20 vročih Radia Celje
	TUJA LESTVICA	
1.	BLURRED LINES - ROBIN	
	THICKE FT. T.I., PHARELL	(6)
2.	LOVE ME AGAIN - JOHN	
	NEWMAN	(2)
3.	WAKE ME UP - AVICII FEAT.	
	ALOE BLACC	(5)
4.	DUSTY MEN - SAULE FEAT.	
	CHARLIE WINSTON	(3)
5.	BEST I EVER HAD - GAVIN	
	DEGRAW	(1)
6.	ONLY YOU - CEE LO GREEN	
	FEAT. LAURIANA MAE	(5)
7. LA LA LA - NAUGHTY BOY		
	FEAT. SAM SMITH	(7)
8.	SUN - BELINDA CARLISLE	(3)
9.	BEAUTIFUL - MARIAH CAREY	
	FT. MIGUEL	(2)
10.	TIE IT UP - KELLY CLARKSON	(1)
	DOMAČA LESTVICA	
1.	HVALA ZA RIBE - TABU	(3)
2.	MARS IN VENERA -	
	TINKARA KOVAČ	(2)
3.	ZNUCANA - KATARINA MALA	(5)
4.	VSE JE LJUBEZEN -	
	ALENKA GODEC	(2)
5.	DANAJA - POLONA KASAL	(4)
6.	OBJEM (RMX) - PAPIR	(1)
7. OD LJUBEZNI ZADET - DASA		(5)
8.	STARA GARA - I.C.E.	(4)
9. KAKO LEPO TE SREČAT -		
	E.V.A.	(3)
10. ČESNJEV CVET - PANDA		(1)
	PREDLOGA ZA TUJO	
	LESTVICO:	
	COUNTING STARS - ONEREPUBLIC	
	BEST SONG EVER - ONE DIREC-	
	TION	
	PREDLOGA ZA DOMAČO	
	LESTVICO:	
	PALME GORIJO - AVTOMOBILI	
	A BOS MALO MOJ - ALJA KRUSIČ	
	Lestvico 20 vročih lahko poslušate	
	vsako soboto ob 18. uri. Za svoje	
	najljubše skladbe lahko glasujete na	
	spletni strani www.radiocelje.com.	
Po slovensko s Katrco
PREDLOGI
1.	ANSAMBEL DONAČKA: Pravi kavboj
2.	ATOMIK HARMONIK: Življenje je kakor reka
3.	NAVIHANI MUZIKANTI: Glasbeni problem
4.	ANS. ŠMENT IN SIMON CEGLAR: Ljuba, povej mi
5.	DOLENJSKI ZVOKI: Zgodbe
"k
radiocelje
95.1 95.9 100.3 90.6 MHz
Avtorica tednikove rubrike o štirinožcih Tatjana Cvirn je velika ljubiteljica mačk. Doma ji prede muc Tom, brez prikupnih muck pa ne gre niti na terenu. Tale črna kosmatinka se ji je prijazno smukala okrog nog v Preboldu pri pripravi članka o hotelu za hišne ljubljenčke.
Ivano Stamejčič, ki doma tudi ne more brez mačk, zadnje čase pa je še občasna varuška hčerinega pasjega mladička, da ne govorimo o morskih prašičkih, je na terenu očaral kuža. In očitno tudi ona njega. Sicer ga je zanimalo, kaj se dogaja okoli njega, a je počakal in se pustil malo pobožati.
Ljubiteljice živali
Na Radiu Celje in v Novem tedniku nam je mar tudi za živali. Na radijskih frekvencah lahko vsak torek med 12. in 13. uro poslušate oddajo Male živali, velike ljubezni, v kateri odkrivamo zanimive živalske teme in se trudimo za čim boljšo obveščenost lastnikov živali. V Novem tedniku pa je našim ljubljenčkom namenjena rubrika Štirinožci. Tudi sicer so novinarji in novinarke naše medijske hiše veliki ljubitelji živali, kar lahko razberete tudi s fotografij.	Foto: GrupA
Tudi Tino Vengust doma razveseljuje prelep maček Zip. Na obisku Čebelarskega društva Dobje pa je spoznavala življenje drobnih delavk. Izkušnje s čebelarjenjem sta ji predstavila Matija in Ivanka Koštomaj.
Ste zadovoljni s svojim imenom?
Pravica do imena je neodtujljiva pravica vsakega posameznika. Slovenski starši lahko svobodno odločamo o poimenovanju otroka, zakon poskrbi le, da osebno ime ne škodi otrokovim koristim. Ime, ki ga starši otroku določijo ob rojstvu, pa ni dokončno, saj ga lahko spremenijo. V tokratnem Odmevu bomo preverili, kako pogosto se Slovenci odločamo za spremembo imena, kakšni razlogi nas vodijo k temu in nenazadnje, kakšen trend v zadnjem času prevladuje pri poimenovanju otrok. V oddaji pričakujemo tudi vaša mnenja.
I VSAK ČETRTEK ob 1 2.1 5
u lil OV#
POGLED! jUBJ^S
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
ČETRTEK, 25. julij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice)
PETEK, 26. julij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne 19.00), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
SOBOTA, 27. julij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
NEDELJA, 28. julij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, Vesna Prevolšek, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
PONEDELJEK, 29. julij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Predstavitev skladb za domačo in tujo pesem tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, Vesna Prevolšek, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
TOREK, 30. julij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
SREDA, 31. julij
Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
24
RAD DOBRO JEM
Potovanja in spoznavanje drugih krajev naši novinarki Anji Deučman veliko pomenijo. Z njimi si polni baterije, pri čemer razdalja ni pomembna, naj bo to raziskovanje evropskih mest in držav ali pot kam dlje, proti Aziji. Na Bali jo veže zanimivo mjstnodnevno darilo - kuharski tečaj. Saj ne,dabito bil namen potovanja, ase je datumsko tako pokrilo in knjižica receptov jo še danes spominja, kako kaj pripraviti. Ob tem ugotavlja kot že marsikdo, da je doma pripravljena tuja jed drugačna kot tam, kjer jo ješ, saj tudi začimbe, če jih dobiš, preprosto ne pričarajo več znanega okusa In potem je rešitev na dlani - treba je spakirati kovčke in oditi na lepše!
PISCANCJE TORTILJE
Sestavine:
piščančje meso čebula
paprika (rdeča, zelena)
bučke
paradižnik
korenje
koruza
fižol
riž
tortilje rdeča salsa načo sir sir po izbiri
Priprava:
Popražimo čebulo in popečemo na majhne koške narezanega piščanca. Dodamo na majhne kocke narezano zelenjavo po želji (rdeča, zelena paprika, bučke, paradižnik, korenje) in na koncu dodamo še koruzo in fižol. Dušimo nekaj minut, da se zelenjava in meso malce zmehčata, nato dodamo začimbe po želji (sol, čili, bazilika). Posebej skuhamo riž in ga dobro pomešamo s pripravljeno zelenjavno-me-sno jedjo. Tortilje po notranji strani malce namaže-mo z načo sirom in rdečo salso (po želji je lahko tudi drugačna omaka), jih nadevamo s pripravljenim nadevom, zvijemo in jih položimo v pekač. Po vrhu lahko pomažemo še malo načo in naribanega sira. Tortilje postavimo v pečico in jih pečemo do
V
deset minut na okoli 180 stopinj Celzija.
SATE LILIT (balijski kebab)
Sestavine (za 20 sate lilitov): 20 palčk za ražnjiče, 25 dag piščanca, 4 čiliji, 3 šalotke, 2 stroka česna, čajna žlička belega in črnega popra (nemletega), pol čajne žličke kumine, pol čajne žličke koriandra, četrtino čajne žličke, muškatnega oreščka, 1 čajna žlička sezamovih semen, 1 čajna žlička soli, 2 žlici palminega sladkorja, 1 skodelica kokosovega mleka
Priprava:
Meso razrežemo na zelo majhne koščke in ga damo v mešalnik, v katerem ga zmiksamo, a ne toliko, da bi nastala pasta. V mešalniku posebej zmiksamo še vse ostale sestavine, razen sladkorja in kokosovega mleka. Ko nastane zmes, jo pomešamo z mesom in zatem še s sladkorjem in kokosovim mlekom. Nastalo zmes je mogoče lepo oblikovati, zato jo podobno kot ražnjiče damo na palčke. Sate lilite nato dobro popečemo (za približno 10 minut oziroma dokler meso ni dobro pečeno).
"N
Vljudno vabljeni na teraso pod kostanje!
J
OVA RECEPTA IZ NAŠIH KUHARSKIH BUKEV:
BBESKOVA PIJAČA (BOVIA)
(recept poslušalke Zinke)
ENO PODARIMO
DNEVI PIRANSKEGA BRANCINA
Sestavine:
I	kg breskev sladkor v prahu
II	belega vina četrtlsodavice četrt l šampanjca
Priprava:
Kilogram olupljenih breskev zrežemo na naložimo v globoko skledo. Vmespotresemo sladkor v prahu. Ko je to pripravljeno, posodo pokrijemo in postavimo v hladilnik. Nato prevremo 4 do 5 stolčenih breskovih koššlc z malo vina Tekočino ohladimo in hladno precedimo skozi cedilo k breskvam v hladilniku Nato dodamo še liter belega vina. Vbovlo dodamo še tri kocke zdrobljenega ledu Nato prilljemo še četrt litra sodavice in četrt litra šampanjca. Pri serviranju v kozarce natočimo pijačo skozi cedilo ter okrasimo z dvema breskovlma krhljema.
Sestavine:
25 dag albert ali podobnih keksov, 25 dag sladkorja v prahu, 25 dag kokosove moke, 25 dag pretlačenlh jagod
Priprava:
Vse sestavine dobro vgnetemo, oblikujemo štručke v velikosti salame, jih zavijemo v folijo in pustimo nekaj ur v hladilniku. Zelo hladno "salamo razrežemo na rezine in jih okrasimo s kupčki smetane in jagodnimi koščki.
MALI OGLASI / INFORMACIJE
25
LIUBEZEN GRE SKOZI ŽELODEC
Naše kuharske Mye m kdo pri tm v pome!
za uehtee lh male ffoipoaivij
J- - !
oainte:
ODKUP
mm
3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje
NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 za samo 20 EUR
lil Sis
Informacije: 03/4225-100
Podpisani-a
naslov:
iHflRPČILNICfl
nepreklicno naročam		
nepreklicno naročam		
nepreklicno naročam		
nepreklicno naročam		
kompletov treh knjig » AKCIJSKI PRODAJI naročiš dve, dobiš tri po ceni 20 EUR (+ poštnina) izvodov Kuharske bukve slovenskih gospodinj po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina).
izvodov knjige Kuharske bukve ■ vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil po ceni 7,93 EUR za izvod
(+ poštnina).
izvodov knjige Zdravilna zelišča, čaji in čajna mešanica po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina).
Naročilnico pošljite na naslov: NT&RC d.o.o., Prešernova 19,3000 Celje
Podpis:
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
MOTORNA
VOZILA
PRODAM
KUPIM
PRODAM
ZA TV 418-422 prodam več priključkov, komplet z nosilno konzolo; prikolico, 320 * 100, z ročno zavoro, kason ali lestve ali menjam za drva. Telefon 051 239-107.	2348
KUPIM
TRAKTOR Ferguson, Zetor, Deutz, Ursus ali
podobno kupim. Telefon 041 680-684.
p
OPEL Astro 1,6, 16 V, letnik 1999, registriran do 21. 6. 2014, bordo rdeče barve, klima, prodam. Telefon 031 819-191.
2352
RENAULT Clio 1,2 16 V billabong, letnik 2003, 86.500 km, bencinski motor (1149 ccm, 55 kV/75 KM), 3 vrata, svetlo modre metalik barve, drugi lastnik, prodam za 1.950 EUR. Telefon 031 725-228.	2392
Do 36 mesec« ne oseori OD, pokojnine}
PE CELJE. Ul. XIV. divizija 14, : 03/4257000	;
RABLJENO osebno vozilo ali kombi, od letnika 1998 naprej, kupim. Telefon 041 708-497.	Š 145
STROJI
02/2341000	k
PE MURSKA SOBOTA, o Staut» Romun« 16.02/521-3000 |
BONAFIN PLUS d.0.0. g
Slovenska 27,1000 Ljubljana S
TRAKTOR, lahko je potreben manjšega popravila, kupim. Telefon 051 639777.	p TRAKTOR Zetor, Ursus, Imt, Deutz, Univer-zal ali Tomo Vinkovič kupim. Telefon 041 235-349. p
POSEST
PRODAM
ZGRABLJALNIK Sip zvezda 310, lepo ohranjen, prodam. Telefon 041 740-934.
2362
STAREJŠO hišo, na lepi, sončni legi, dokumentacija urejena, prodam. Telefon 031 609-533.	2353
mmm ehe™
astrologinja
0906430
cena pogovora za minuto je 1,99 EUR 02. po ceniku vašega operaterja
GSM 041404 935
UGODIMO
fjEKLENA STRESNA KRITINAl OD 6,60 EURzddv GSM: 040 349 992 www.lindap.si
ZAZIDLJIVO parcelo, 2.100 m2, v Rimskih Toplicah, Pot na Kopitnik, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 818677.	2187 SMER Šempeter, Polzela. Prodam obnovljeno hišo, 120 m2 stanovanjske površine, obnovljeno 2011, nova oprema, priključek na avtocesto 600 m. V račun vzamem stanovanje, cena po dogovoru. Telefon 031 493-944. 1260
Mediafin pro d.0.0. Dunajska 21, Ljubljana
Celje: 031508 326
delovni čas: vsak dan non-stop NOVOl UGODNEJŠI POGOJI
-	možnost izbire višine obroka
-	možnost odloga odplačevanja
BIOTERAPIJE |
cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja

CELJE. V Kulturniški ulici v novi obrtni coni prodam urejeno gradbeno parcelo, 1.350 m2, za gradnjo stanovanjsko poslovnega objekta, nehrupne dejavnosti, cena 60 EUR/m2. Vpogled dokumentacije in vse informacije samo osebno: Janez Cerovšek, Celjska cesta 11, soba 15/A, Rogaška Slatina, po 15. uri.	2222
V BLIŽINI mesta Laško prodam manjšo stanovanjsko hišo z dodatno zazidljivo parcelo. Telefon (03) 573-2070.
2240
H'Mli'lMJIIH.»
živite ceneje!
Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu in ene čestitke na Radiu Celje. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristiti tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu.
pi&z&tia/
^Veaana/
POPUSTI IZ POSEBNIH AKCIJ SE NE SEŠTEVAJO S POPUSTOM NA KARTICI
avt(J)hiša škorjanec CjcTX) KIA MOTORS
sktisjmm
-	PIZZERIA VERONA. Mercator center Celje - 10% popust pri nakupu hrane - kartico predložite ob naročilu!
-	PROTECT SERVIS. Ul. Leona Dobrotinška 27, 3230 Šentjur, Rogaška cesta 19, 3240 Šmarje pri Jelšah - na storitve 10% dodatnega popusta
-	CASINO FARAON CELJE. Ljubljanska cesta 39, 3000 Celje - ob nakupu 100 žetonov 10 gratis
-	VINSKA KLET GORIŠKA BRDA Z.O.O.. Ul. Frankolovskih žrtev 17, 3000 Celje, Telefon: 03 425 16 80,10 % popust na naše lastne proizvode.
-	FOTO RIZMAL, Mariborska c. 1,3000 Celje - 10% popust velja za storitve
-	THERMANA. D. D.. Zdraviliška cesta 6, 3270 Laško, www.thermana.si, 080 81 19. nudi 10% popust za bazen, savno + bazen, fitnes, solarij ter masaže, kopeli in druge wellness storitve, mesečne in letne vstopnice
-	CELJSKA MOHORJEVA DRUŽBA - MOHORJEVA KNJIGARNA. Prešernova ulica 23, 3000 Celje, telefon: 03 490 14 20, e-pošta: knjigarna-ce@celjska-mohorjeva.si, 5% popust na knjižne izdaje celjske Mohorjeve družbe
-	GOLTE - 5% popusta za nakup vozovnice za nihalko
-	SKINAUT STORITVE. SIMON JEZERNIK, S.P., Vrunčeva 10, Celje -10% popust
-LESNINAD.D., Leveč 18-3% popust na oblazinjeno pohištvo (sedežne grt., trosedi, počivalniki...)
-	MRAVLJICA ART d.o.o.. Lilekova 1, Celje, trgovina za ustvarjalne -10% popust za vse izdelke
-	SLADA. D.O.O.. Plinarniška 4, 3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70, GSM 051 626 793 - 10% popust.
-TOP-FIT D.O.O.. Ipavčeva ulica 22, Celje - 10% popust
-	HRUSTLJAVA SKUŠNJAVA - prodajalna Žalec, Savinjska cesta 77, prodajalna v EK centru v Celju, Mariborska cesta 88, Celje -10% popust na vse vrste kruha
-	Lai Thai, Tajska masaža Kenika Sripanha, s.p. Zagata 6, 3000 Celje.Večvrstrazličnih masaž,
20% popust na vse. Tel: 051 611 078
-	Optika TERŽAN, Marjan Teržan s.p.. Mariborska cesta 54, 3000 Celje, P. P. 1013, 3102 Celje. Telefon: 03 491 38 00, delovni čas: od ponedeljka do petka od 8.00 - 18.00, sobota: 8.00 -12.00
5% popusta na storitve!
-	FLIKCA MAGDALENA ZUPAN s.p.. - Zg. Rečica 7, 3270 Laško. Telefon 031 843-029. - 10% popusta na storitve.
-	Avtohiša ŠKORJANEC; Mariborska 115, 3000 Celje. Telefon: 03/426 08 84, 031 609 416. - 20% popust za vse upokojence na njihove storitve.
-	ROČNA AVTOPRALNICA GRAJŽL; Teharska cesta 35, Celje, pon.-pet. 9.00-16.00, sob. 10.00-16.00, ned. 10.00-14.00; dežurni telefon 070 771-262. NAROČNIKI Novega tednika 5 % popusta!
26
MALI OGLASI / INFORMACIJE
mms-50-57; m mm	M 59 m; mrn-m
NEDELJA, 28. julij
18.00, MESTNA PLAŽA, Savinjsko nabrežje MEDVEDJA ZABAVA S PALAČINKAMI
Vstop prost. V primeru slabega vremena bo prireditev na pokritem prizorišču Vodnega stolpa.
PONEDELJEK, 29. julij 18.00, MESTNA PLAŽA, Savinjsko nabrežje EKO USTVARJALNE DELAVNICE: USTVARJAJ, LOČUJ, Z NARAVO ZMAGUJI
Delavnice izvaja Bojana Komplet, s.p., Otroške sanje. Vstop prost. V primeru slabega vremena bo prireditev na pokritem prizorišču Vodnega stolpa.
Več info TIC Celje, www.celeia.info
2013
Poletje v CELJU, knežjem mestu
it^abniiiit I
Bi»'
ZAVOD CELEIA CELJE
POSLOVNO stavbo, na lepi, ugodni lokaciji na Mariborski cesti v Celju prodam. Poslovno prostor oddam. Telefon 041 262-063.
STANOVANJE
2326
VIKEND, voda, elektrika, telefon, centralna, čisto in mirno okolje, prodam zaradi bolezni. Telefon 031 786-173.
2356
MANJŠO kmetijo na Teharjah, blizu centra, na ravni, sončni legi, starejšo hišo, obnovljeno gospodarsko poslopje, primerno za obrtnike, prodam. Telefon 041 232-518.	2393
PRODAM
PRODAM
PRODAMO ali ODDAMO PISARNO V CELJU
velikost 30 m2, 4/4 nadstropje, dvigalo, protivlomna vrata, lasten. el. priključek, trojček, klima, zahodna stran. V račun vzamemo tudi novejše tovorno vozilo - kombi ali parcelo za vikend.
Tel: 041 80 70 60
Aleš Grum, s.p., Ul. XIV. divizije 12, Celje
ŠTORE, Lipa. Trisobno stanovanje z garažo, v bloku, nova streha, okna, fasada, tenda, klima, vsi števci, nizki stroški, prodam za 88.000 EUR. Telefon 041 847-093.	2369
V ŽALCU prodam opremljeno enoinpol-sobno stanovanje z lastnim centralnim ogrevanjem, v prvem nadstropju obnovljenega stanovanjskega bloka. Telefon 041 753-815. 2394
SPALNICO, dobro ohranjeno, pol masiva, prodam za 250 EUR. Telefon 041 403266.
2372
PRODAM
ODDAM
VIKEND z vinogradom in sadovnjakom, 38 arov, na ugodni, sončni legi blizu Vir-štanja, prodam zaradi bolezni. Kličite po 20. uri, telefon 051 235-210. p
KUPIM
MANJŠO hišo z vrtom ali zidani bivalni vikend v ožji okolici Celja kupim do 50.000 EUR. Telefon (03) 577-4169.
2403
OTOK Vir. Oddam apartma do 6 oseb, 70 m do plaže, pogled na morje, klima, ugodno. Telefon 041 783-982. 2165
V	PIRANU oddajam za počitnikovanje popolnoma opremljeno garsonjero po ugodni ceni. Telefon 040 245-454.
2293
V	KOŽINU pri Zadru ugodno oddam klimatizirane apartmaje, 30 m od morja. Muratovič, telefon 00385 2328-3201, 031 815-897.	2346
DVOSOBNO stanovanje v Trubarjevi ulici v Celju, delno opremljeno, oddam resnemu paru, možnost kasnejšega odkupa. Telefon 031 535-047. 2374
KOKOŠI nesnice mlade, grahaste, rjave in črne ter bele težke piščance za dopita-nje prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Telefon 031 461-798, (03) 5471-244, 041 763-800, (03) 5472070.	p PRAŠIČE, težke od 30 do 90 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Domača hrana, možna dostava. Telefon 031 524-147. 2185 PRAŠIČE, mesni tip, 25 do 35 kg, za nadaljnjo rejo ali zakol, prodamo. Telefon 031 544-653. Š 166 PRAŠIČE, od 30 do 200 kg, domača hrana in dostava, prodamo. Telefon 031 311476. p BIKCA simentalca, dva, stara deset dni, prodam. Telefon 070 724-155. 2349 BIKCA, lep simentalec, starega 3 tedne, prodam. Telefon 031 837-492. 2373
SIVO rjavo teličko, vajeno paše, težko 150 kg, pasma rj, prodam. Telefon 041 794-332.	2350
VSE vrste krav in telic za zakol, telice 1,70 EUR/kg žive teže, prodam. Telefon 031 832-520.	2223
DVA meseca in pol staro simentalko, mesec dni starega bikca simentalca in teličko simentalko, staro 12 dni, prodam. Kupim brejo telico, mlečni tip, pregledano, staro do 4 mesece. Telefon 031 840-282. 2381
KOZLA, srnastega, brez rogov, starega 3 leta, ugodno prodam po dogovoru. Telefon 041 935-595. 2385
BIKCA simentalca, 150 do 160 kg, prodam za 650 EUR. Telefon 031 616-154.
2390
TELIČKO simentalko, staro 9 tednov, prodam za 480 EUR. Telefon 041 290-613.
2391
KUPIM
NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje
Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in dveh čestitk na Radiu Celje.
Novi tednik že 68 let. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin.
OB ČETRTKIH - INFORMACIJE IZ VAŠEGA KRAJA - ZGODBE S CELJSKEGA
NAROČILNICA I NAROČILNICA
INAROČ.LNKA
IME IN PRIIMEK:
ULICA:
KRAJ:
DATUM ROJSTVA:
Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev

PODPIS:
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika.
Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane četrtkova izdaja - dva časopisa v enem in TV-Okno - 2,50 evra.
Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece.
Zaupate nam že 68 let-
novi tednik
VSE vrste krav in telic za zakol kupimo. Plačilo takoj. Telefon 041 544-270. p
PRODAM
KAKOVOSTNO belo in rdeče vino ugodno prodam. Telefon 031 815-897. 2346
OSTALO
PRODAM
DEBELE krave in telice za izvoz in suhe za dopitanje ali zakol kupim. Plačilo takoj. Telefon 040 647-223. Š 330 DEBELE, suhe krave in telice kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 653-286. Š 1 DVA bika, za nadaljnjo rejo, 300 do 600 kg, kupim. Telefon 041 522-720.
2179
BUKOVA drva, kratko nažagana, na paletah, metrska ali hlodovina, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info.	n
LESENI okrasni mlin na veter, za dekoracijo na vrtu, višina 130 cm, prodam za 120 EUR. Telefon 041 372-378.
L 101
KOMPLETNA garažna vrata, zidno in strešno opeko Kikinda in kravo s svežim mlekom prodam ali menjam za telico. Telefon 031 755-899. 2356 DVE telički, 120 kg in kocke sena, prodam.
Telefon 031 424-547. 2377 TELICO simentalko, brejo 9 mesecev, belo in rdeče vino mešanih sort in jabolčnik prodam. Telefon 031 768-175. 2389 ČRPALKO za hidrofor, na tri faze, prodam ali menjam za enofazni elektro motor. Telefon 041 763-137. 2395 ŽARNI grob na celjskem pokopališču prodam. Telefon 031 580-128. 2384
KOKOŠI, enoletne, za nesnost ali zakol, prodajamo vsak delavnik na farmi Roje pri Šempetru. Sprejemamo naročila za enodnevne in šesttedenske bele piščance. Večje količine dostavimo, dobava že v juliju in avgustu. Nudimo vse vrste visoko kakovostne perutninske krme. Telefon (03) 700-1446. 2380 CIRKULAR žago s trifaznim motorjem, rabljeno, štedilnik Kuppersbusch, originalni nemški, širina 36 cm, malo rabljen, zidni kalorifer, 4,5 Kw, s trifaznim ventilatorjem, primeren za delavniške prostore, rabljen, prodam za simbolično ceno. Telefon 041 473344.	2397 SUHA bukova klaftrska drva prodam.
Telefon 041 415-846. 2399 KLIMO, prenosno, tip Zibro P125, ugodno prodam ali zamenjam za bukova drva. Cena po dogovoru. Informacije po telefonu 041 463-048.	p
KUPIM
KMETIJSKI stroj, traktor, prikolico, moto-kultivator in tovorno vozilo, lahko tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130.
1748
ODDAM
MALO rabljen ženski krzneni plašč v sivi barvi, številka 42, brezplačno oddam. Telefon (03) 5722-323. 2337 PRIKOLICO za 3 osebe, v avtokampu Izola Jadranka, oddamo v najem. Telefon 031 886-033.	2387
MALI OGLASI / INFORMACIJE
27
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, dedka in pradedka
ALOJZA DROFENIKA
iz Celja Miklošičeva ulica 2
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izražena sožalja ter darovano cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku, govornici gospe Mojci za poslovilne besede in pevcem za odpete ža-lostinke.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob izgubi dragega očeta in dedka
IVANA KNEZA
iz Strmce pri Laškem (1932 - 2013)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči vsi njegovi
GOSPA želi spoznati gospoda visoke postave z avtomobilom. Bodi pošten in prijazen, star bodi do 60 let. Telefon 031 335-299.	2343
MOŠKI srednjih let, urejen, podjetnik, nekadilec, prijetnega videza in nasmeha, 174 cm, vegetarijanec (tek, sprehod ob morju, narava ...) iz Ljubljane, želi spoznati vitkejšo žensko med 30 in 45 letom brez obveznosti za prijateljstvo in skupne izlete. Pokliči po telefonu 041 892-135.	p
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik, s.p., p.p. 40, Prebold
ZAPOSLITEV
IŠČEM delo: delo v pisarni, knjiženje računov, obračuni plač. Telefon 051 366-937.	2382
IŠČEM delo: čiščenje poslovnih in zasebnih prostorov, varstvo otrok, varstvo starejših oseb. Telefon 051 366-937. 2382
POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n
Če bi solza te zbudila, ne bi tebe zemlja krila.
V SPOMIN
V tihi žalosti čuvamo zaklad spominov na 23. julij 2002, ko je za vedno odšel od nas dragi
STANKO MIHELCIC
iz Goričice, Šentjur (27. 4. 1936)
V času, ki je minil in po poteh življenja, ki so pred nami, te bomo večno pogrešali. Mnogokrat bi ti imeli kaj povedati in ti bi nas znal razumeti. Bili smo samo tvoji in ti samo naš. Solze bodo za vedno ostale. Naj
ti bodo zibelka večnosti, mi pa ostajamo tvoji. Hvala vsem, ki se ga spomnite, mu prižigate sveče in se poklonite njegovemu spominu.
Vsi tvoji najdražji
STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Goli-jan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214.	n
PREMOG in peleti, zelo ugodno, z dostavo. Telefon 041 279-187. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik.	n
TRAVNIK za vzrejo dveh telic, za nedoločen čas, oddam. Za simbolično ceno prodam tri omare s kredenco, starejše izvedbe. Telefon (03) 5824-611, 030 252-407.	2379
radiocelje
'fl^' 95.1 95.9 100.3 90.6 MHz
Poroke
Celje
Poročila sta se: Mirela JUKIČ iz Hrvaške in Valentin Agron KRIŽANIČ iz Celja, Polonca PEVEC in Aleš PUNGERŠEK, oba iz Šmarja pri Jelšah.
Laško
Poročila sta se: Andreja
DELAK in Urban PRELC, oba iz Divače.
Šentjur pri Celju
Poročili so se: Brigita FI-RANT in Boštjan OSET, oba iz Krajnčice, Ana DOBRO-TINŠEK in Miran ŠMID, oba iz Šentjurja, Valentina FILI-POVIČ in Uroš SAMEC, oba iz Celja.
Velenje
Poročila sta se: Nina
APLINC in Stanislav LESJAK, oba iz Velenja.
i ^ "" 1 Lf^^" in
Tam, kjer si ti, ni sonca in ne luči.
Le tvoj nasmeh nam v srcih še živi. Nihče ne ve, kako boli, kako boli, ko se zavemo, da te več ni.
ZAHVALA
V 85. letu nas je zapustil
MIHAEL VODEB
iz Šaranovičeve ulice 2, Celje (9. 9. 1928 - 14. 7. 2013)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in krajanom Galicije za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče in ker ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala gospodu župniku, pevcem, govorniku za besede slovesa, praprošča-koma KO ZB Dečkovo naselje, skupnosti borcev 2. bataljona III. brigade državne varnosti in pogrebni službi Veking za lepo opravljen obred.
Žalujoči vsi njegovi
Smrti
Celje
Umrli so: Ferdinand PO-GAČAR iz Šempetra v Savinjski dolini, 79 let, Angela STRGAR iz Latkove vasi, 88 let, Marija ŽUPEVC iz Zabu-kovice, 97 let, Janez CIZELJ iz Celja, 81 let, Marijan SKALE iz Celja, 78 let, Matilda KRAJNC iz Zagrada, 85 let, Vera KOVAČ iz Trna, 62 let, Matilda TKAVC iz Šentjurja, 75 let, Marko DEŽELAK iz Ojstrega, 61 let, Franc RAM-ŠAK iz Šoštanja, 90 let, Marija BRITOVŠEK iz Nazarij, 79 let, Neža NAGLIC iz Polž, 89 let, Tanja MARGUČ iz Celja, 51 let, Mihael VODEB iz Celja, 85 let, Ana NOVAK iz Vojnika, 77 let.
Laško:
Umrl je: Mladen MARIČ iz Laškega, 78 let.
V TRENUTKIH ŽALOSTI
POGREBNA SLUŽBA
PRIMOŽIČ
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Zdenka ŠOŠTA-RIČ iz Olimja, 39 let, Ana NE-ŽMAH iz Predence, 100 let, Marija ŽVEGLER iz Bodreža,
71	let, Jožef SIKOŠEK iz Kozjega, 87 let, Jakob VERK iz Završ pri Grobelnem, 89 let.
Šentjur pri Celju
Umrli so: Jožefa MAVRIČ iz Šentjurja, 89 let, Matilda VODEB iz Gorice pri Slivnici,
72	let.
Žalec
Umrl je: Franc ŠKODA iz Ljubljane, 78 let.
Velenje
Umrli so: Karolina VIDEM-ŠEK iz Velenja, 83 let, Ivan GORIČNIK iz Šmartna ob Paki, 71 let, Frančiška RAKUN iz Nazarja, 80 let, Rozina JA-NEŽIČ iz Velenja, 78 let, Zofija MASTNAK iz Velenja, 74 let, Genovefa POTOČNIK iz Ponikve pri Žalcu, 82 let, Janez KRAMER iz Žetal, 74 let.
VOJNIK in CELJE
I 24 UR OBISK NA DOMu|
POPRAVEK
V prejšnji številki Novega tednika je bilo napačno objavljeno ime pokojnega. Objavljeno je bilo, da je umrl Viljem KOLAR iz Zlateč pri Šentjurju, 85 let. Pravilno ime pokojnega je Franc KOLAR. Napačen podatek nam je posredovala Upravna enota Celje.
S 181
Brez slovesa si odšel, niti roke nam nisi podal. A v naših srcih boš vedno ostal.
ZAHVALA
Zapustil nas je dragi mož, oče, dedi, stric in boter
IVAN NOVAK
iz Košnice pri Celju (1940 - 2013)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Hvala vsem za cvetje in sveče ter izraze sožalja. Hvala patru Pavlu iz cerkve svete Cecilije za tako ganljive besede, hvala pevcem iz Zagrada.
Žalujoči vsi njegovi
2404
Kogar imaš rad, nikoli ne umre -le daleč je...
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža in očeta
MARIJANA SKALETA
iz Celja (1935 - 2013)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, nam izrazili besede sožalja ter darovali sveče, cvetje in za svete maše. Iskrena hvala medicinskim sestram in zdravnikom gastrološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje za skrb in nego v njegovih zadnjih dneh. Zahvala g. župniku, pevcem za odpete žalostinke, govornikoma, članom PGD Babno, članom Zveze borcev Medlog, trobentaču in pogrebni službi Veking za organizacijo pogreba.
Žalujoči: žena Marija, sinova Drago in Janko z družino
2396
Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči; tam sonce sreče ti ne ugasne, resnice sonce ne stemni. (S. Gregorčič)
ZAHVALA
Utrujen od bolezni je za vedno zaspal naš dragi oče, brat, tast, dedi in stari ata
FRANC KOLAR
iz Zlateč pri Šentjurju (25. 2. 1928 - 4. 7. 2013)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in čutili z nami, nam izrazili ustna in pisna sožalja, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter našega Franca v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Hvala zaposlenim in oskrbovancem v Domu starejših Šentjur, ki ste tako lepo skrbeli zanj in mu krajšali dni. Hvala predstojniku kardiološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje, asist. dr. Draganu Kovačiču, dr. med., za skrbnost in lajšanje bolečin ter osebju oddelka za razumevanje in prijaznost. Zahvaljujemo se tudi g. župniku Vinku Čonču za opravljen cerkveni obred in darovano sveto mašo, nosilcem križa in praporov, govornikoma ga. Slavici Van der Minnen in g. Mastnaku iz Železarne Štore za poslovilne besede, Pihalni godbi Svetina za zaigrane žalostinke, trobentaču za zaigrano Tišino in pogrebni službi Zagajšek, d. o. o., ter JKP Šentjur, d. o. o., za organizacijo pogreba. Hvala tudi kolektivu
PGE Celje in kolektivu podjetja Vilkograd, d. o. o. Še enkrat hvala vsem, tudi tistim, ki jih v zahvali nismo posebej imenovali, pa ste nam kakorkoli pomagali in stali ob strani.
Žalujoči: sin Vili z ženo Petro, sin Zdravko z ženo Zlatko in vnuki Martin, Jurij, Matic, Janez in Andreja z Denisom in sestra Tilčka z družino
p
I m I i
28
BORZA DELA / VODNIK
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
■	na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;
■	na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje:
http://www.ess.gov.si;
■	pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
UE CELJE
STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE
STROJNIK TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE - M/Ž; UPRAVLJANJE STROJEV TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE PRI IZKOPIH, ZASIPIH IN OBLAGANJU BREŽIN, DNEVNI PREGLEDI IN SODELOVANJE PRI TEKOČEM VZDRŽEVANJU STROJEV, VODENJE SPREMNE DOKUMENTACIJE ..., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 27.7.2013; EURO STROJ SISTEMI, STORITVE, D.O.O., KUNAVERJEVA ULICA 9, 1000 LJUBLJANA ŽELEZOKRIVEC
ŽELEZOKRIVEC - M/Ž; VSA DELA ŽELEZO-KRIVCA, DELO SE OPRAVLJA V NEMČIJI. NEDOLOČEN ČAS, 26.7.2013; STEMA TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., TEHARJE 23, 3221 TEHARJE ŠIVILJA
SAMOSTOJNO ŠIVANJE OBLEK - M/Ž; ŠIVANJE OBLAČIL, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 26.7.2013; EGO SLOG, PROIZVODNJA IN PRODAJA TEKSTILIJ, D.O.O., LJUBLJANSKA CESTA 8, 3000 CELJE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
VOZNIK TOVORNJAKA - PO SLOVENIJI
-	M/Ž; DOSTAVA BLAGA, NEDOLOČEN ČAS, 25.7.2013; DELTA AVTOŠOLA MATJAŽ KNEZ S.P., OLEŠČE 55, 3270 LAŠKO
UČITELJ VOŽNJE A, B KATEGORIJE - M/Ž; USPOSABLJANJE KANDIDATOV ZA VOZNIŠKI IZPIT A IN B KATEGORIJE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 6.8.2013; AVTOŠOLA MAZZONI TRGOVINA, STORITVE, PREVOZI IN ŠPEDICIJA, D.O.O., LJUBLJANSKA CESTA 20, 3000 CELJE ELEKTRIKAR
ELEKTRIČAR - DELO V TUJINI - M/Ž; VEZAVA PROIZVODNJIH LINIJ - DELO V TUJINI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 30.7.2013; PRO MONTING, MONTAŽE, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., STANETOVA ULICA 29, 3000 CELJE
ELEKTRIKAR ENERGETIK
"ELEKTRIČAR - DELO V TUJINI (NEMČIJA)
-	M/Ž; SKRB ZA NEMOTENO DELOVANJE VSEH ELEKTRIČNIH NAPRAV IN INŠTALACIJ. SKRB ZA IZVAJANJE REDNIH VZDRŽEVALNIH DEL." DOLOČEN ČAS DOKONČANJA PROJEKTOV, 31.7.2013; PRO MONTING, MONTAŽE, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., STANETOVA ULICA 29, 3000 CELJE SLIKOPLESKAR
SLIKOPLESKAR - FASADER - M/Ž; RAZNA SLIKOPLESKARSKA IN FASADERSKA DELA, NEDOLOČEN ČAS, 27.7.2013; AGRES, SLIK OPLESKARSTVO,FASADERSTVO IN POSREDNIŠTVO BERLONNA, GELTEN KRASNICI S.P., CANKARJEVA ULICA 8, 3000 CELJE MIZAR
MIZAR - M/Ž; SAMOSTOJNA MIZARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 25.7.2013; WOOD DESIGN PROIZVODNJA, TRGOVINA, INŽENIRING D.O.O., PEŠNICA 9, 3230 ŠENTJUR
DOKTOR MEDICINE SPECIALIST PSIHIATRIJE
ZDRAVNIK SPECIALIST PSIHIATRIJE ZA DELO V PSIHIATRIČNI AMBULANTI ZA OTROKE IN MLADOSTNIKE V ZD CELJE
-	M/Ž; OPRAVLJANJE DEL S PODROČJA OTROŠKE IN MLADOSTNIŠKE PSIHIATRIJE, NEDOLOČEN ČAS, 28.7.2013; ZDRAVSTVENI DOM CELJE, GREGORČIČEVA ULICA 5, 3000 CELJE
DOKTOR MEDICINE SPECIALIST SPLOŠNE MEDICINE
ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE DRUŽINSKE MEDICINE V ZDRAVSTVENEM DOMU CELJE - M/Ž; DELO ZDRAVNIKA SPECIALISTA V AMBULANTI SPLOŠNE MEDICINE, NEDOLOČEN ČAS, 8.8.2013; ZDRAVSTVENI DOM CELJE, GREGORČIČEVA ULICA 5, 3000 CELJE
UE LAŠKO
ZIDAR
ZIDAR - M/Ž; ZIDANJE, BETONIRANJE,
POLAGANJE ROBNIKOV, DOLOČEN ČAS, 5 MESECEV, 26.7.2013; GRADBENA MEHANIZACIJA FERDINAND HERCOG, S.P., TEVČE 8, 3270 LAŠKO
POMOŽNI GOSTINSKI DELAVEC
KUHARSKI POMOČNIK - M/Ž; POMOŽNA DELA V KUHINJI, ČIŠČENJE PROSTOROV, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 2.8.2013; GM PLUS SVETOVANJE IN STORITVE D.O.O., ROŽNIK 3, 3270 LAŠKO NATAKAR
NATAKAR - M/Ž; POSTREŽBA HRANE IN PIJAČE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 2.8.2013; GM PLUS SVETOVANJE IN STORITVE D.O.O., ROŽNIK 3, 3270 LAŠKO KUHAR
KUHAR - M/Ž; PREDPRIPRAVA IN PRIPRAVA JEDI, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 2.8.2013; GM PLUS SVETOVANJE IN STORITVE D.O.O., ROŽNIK 3, 3270 LAŠKO
PICOPEK - M/Ž; PREDPRIPRAVA IN PEKA PIC, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 2.8.2013; GM PLUS SVETOVANJE IN STORITVE D.O.O., ROŽNIK 3, 3270 LAŠKO
UE MOZIRJE
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
MONTER STAVBNEGA POHIŠTVA (DELO V AVSTRIJI) - M/Ž; MONTAŽA STAVBNEGA POHIŠTVA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 25.7.2013; SOMMY, ZASEBNO PODJETJE ZA PROIZVODNJO, STORITVE IN KOOPERACIJO, D.O.O., NOVE LOKE 46, 3330 MOZIRJE AKADEMSKI GLASBENIK FLAVTIST
UČITELJ FLAVTE - M/Ž; POUČEVANJE FLAVTE IN S POUČEVANJEM POVEZANA DELA, DOLOČEN ČAS, 10 MESECEV, 31.7.2013; GLASBENA ŠOLA NAZARJE, ZADREČKA CESTA 37, 3331 NAZARJE
UE SLOVENSKE KONJICE
DELAVEC BREZ POKLICA
ŠOFER TOVORNEGA VOZILA V DOMAČEM IN MEDNARODNEM PROMETU (AVSTRIJA, FRANCIJA) - M/Ž; PREVOZ BLAGA V CESTNEM TOVORNEM PROMETU, NAKLADANJE IN RAZKLADANJE BLAGA, VZDRŽEVANJE VOZILA, NEDOLOČEN ČAS, 1.8.2013; TINLES PODJETJE ZA PROIZVODNJO IN TRGOVINO, D.O.O., KRIŽEVEC 18, 3206 STRANICE
UE ŠENTJUR PRI CELJU
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
VOZNIK TOVORNEGA VOZILA - M/Ž; NAKADANJE, RAZKLADANJE V MEDNARODNEM PROMETU, AVSTRIJA, ITALIJA, MADŽARSKA FRANCIJA IN ROMUNIJA, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 5.8.2013; AVTO-PREVOZNIŠTVO JELOVŠEK ZDRAVKO S.P., CEROVEC 29, 3230 ŠENTJUR
VOZNIK TOVORNJAKA - M/Ž; PREVOZI PO SLOVENIJI IN EVROPI MADŽARSKA ČEŠKA, POLJSKA, AVSTRIJA, HRVAŠKA, VOZNIK/ VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 1.8.2013; AVTOPREVOZ-NIŠTVO MARTIN ROŽANC S.P., OKROG 20, 3232 PONIKVA VOZNIK
VOZNIK IN UPRAVLJALEC DVIGALA - M/Ž; UPRAVLJANJE TEŽKIH TOVORNIH VOZIL IN DRUGIH VOZIL ZA PREVOZ BLAGA V CESTNEM PROMETU, VZDRŽEVANJE VOZIL, SKRB ZA TEHNIČNO BREZHIBNOST IN OPREMLJENOST V SKLADU S PREDPISI, SPREMLJANJE PRAVILNEGA NAKLADANJA IN RAZKLADANJA, PREVZEM IN PREDAJA PREVOZNIH LISTIN V SKLADU S PREDPISI, DELO NA GRADBIŠČU, NADOMEŠČANJE DRUGIH DELAVCEV. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 10.10.2013; VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8 A, 3230 ŠENTJUR
ZIDAR
POMOŽNI GRADBENI DELAVEC - M/Ž; POMOŽNA DELA PRI HIDROGRADNJAH, ASFALTIRANJU, POLAGANJU ROBNIKOV IN DRUGIH BETONSKIH IZDELKOV,VRTANJU
IN KOPANJU JAŠKOV, GRADNJI VODNJAKOV IN DRUGIH GRADBENIH DELIH PRI NIZKIH GRADNJAH POMOŽNA ZIDARSKA IN DRUGA GRADBENA DELA PRI VISOKIH GRADNJAH NADOMEŠČANJE DRUGIH DELAVCEV DRUGE NALOGE PO ODREDBI DIREKTORJA OZ. VODJE DEL, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 10.10.2013; VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8 A, 3230 ŠENTJUR
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
STROJNIK VRTALNIH GARNITUR - M/Ž; UPRAVLJANJE ZAHTEVNIH VRTALNIH STROJEV (KOT SO NPR. DITCH WITCH, PERFORATOR ITD.), VZDRŽEVANJE VRTALNIH STROJEV, DELO NA GRADBIŠČU, VODENJE PREDPISANIH EVIDENC, NADOMEŠČANJE DRUGIH DELAVCEVM, DRUGE NALOGE PO ODREDBI VODJE DEL IN DIREKTORJA. DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 10.10.2013; VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8 A, 3230 ŠENTJUR CVETLIČAR
CVETLIČAR - M/Ž; VZGOJA IN PRODAJA OKRASNIH RASTLIN NA VRTNARIJI, DOLOČEN ČAS, 4 MESECE, 26.7.2013; PREVOZNIŠTVO - VRTNARSTVO VALNER STANISLAV VALNER S.P., VODRUŽ 1 A, 3230 ŠENTJUR GRADBENI TEHNIK
DELOVODJA - M/Ž; ORGANIZIRANJE IN VODENJE SKUPINE DELAVCEV SAMOSTOJNO OPRAVLJANJE NALOG STROJNIKA TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE ALI KATERIH DRUGIH NALOGSKRB ZA IZVAJANJE VARNOSTNIH UKREPOV IN NADZIRANJE UPORABE ZAŠČITNIH SREDSTEV VODENJE PREDPISANIH EVIDENC NADOMEŠČANJE DRUGIH DELAVCEVDRUGE NALOGE PO ODREDBI DIREKTORJA OZ. VODJE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 10.10.2013; VILKOGRAD, NIZKE GRADNJE, D.O.O., ZLATEČE PRI ŠENTJURJU 8 A, 3230 ŠENTJUR PROFESOR DEFEKTOLOGIJE
UČITELJ - M/Ž; POUČEVANJE UČENCEV V ODDELKU PRILAGOJENEGA PROGRAMA DEVETLETNE OSNOVNE ŠOLE Z NIŽJIM IZOBRAZBENIM STANDARDOM, NEDOLOČEN ČAS, 13.8.2013; OSNOVNA ŠOLA FRANJA MALGAJA ŠENTJUR, ULICA SKLADATELJEV IPAVCEV 2, 3230 ŠENTJUR
UE ŠMARJE PRI JELŠAH
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
MONTER KOVINSKIH KONSTRUKCIJ -M/Ž; MONTAŽA KOVINSKIH KONSTRUKCIJ IN KANALOV, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 28.7.2013; KAR - MOTO, TRGOVINA Z AVTOMOBILI IN AVTOMOBILSKIMI DELI, D.O.O., KIDRIČEVA ULICA 27, 3250 ROGAŠKA SLATINA
VOZNIK TOVORNEGA VOZILA Z ZNANJEM AVTO DVIGALA - M/Ž; PREVOZI PO GRAD-BIŠČU-DOMA IN V TUJINI, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 1.8.2013; H - MONT, MONTAŽA, PROIZVODNJA, TRGOVINA, D.O.O., CELJSKA CESTA 7, 3250 ROGAŠKA SLATINA
NATAKAR - M/Ž; STREŽBA PIJAČE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 1.8.2013; TRGOVINA TEPEŠ IN KAVA BAR JANKO, KARIN ROSWITHA TEPEŠ S.P., DOBOVEC PRI ROGATCU 40 B, 3252 ROGATEC
PEK - M/Ž; DELO V PEKARNI, NEDOLOČEN ČAS, 1.8.2013; GRATIS, PEKARNA, TRGOVINA IN GRADBENIŠTVO, D.O.O., CEROVEC PRI ŠMARJU 3 A, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH
MONTER KOVINSKIH KONSTRUKCIJ - M/ Ž; MANTAŽA KOVINSKIH KONSTRUKCIJ, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC OZ. DO KONAČA-NJE PROJEKTA, 25.7.2013; HORTIMONT, VZDRŽEVANJE INDUSTRIJSKIH OBJEKTOV IN HORTIKULTURNA DEJAVNOST, D.O.O., IRJE 30 C, 3250 ROGAŠKA SLATINA KLJUČAVNIČAR
MONTER-VARILEC - M/Ž; SPLOŠNA MON-TERSKA DELA IN POMOŽNA VARILSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 15.8.2013; MONT-PLAN ROGAŠKA, MONTAŽE IN TRGOVINA, D.O.O., CELJSKA CESTA 7, 3250 ROGAŠKA SLATINA ZIDAR
ZIDAR - M/Ž; ZIDANJE, OPAŽEVANJE-IZ-DELAVA OPAŽEV, POSTAVITEV BETONSKIH KANALOV, POSTAVITEV DOK, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 1.8.2013; H - MONT, MONTAŽA, PROIZVODNJA, TRGOVINA, D.O.O., CELJSKA CESTA 7, 3250 ROGAŠKA SLATINA VRTNAR
VRTNAR - M/Ž; VRTNARSKA DELA, VZDRŽEVALNA DELA NA TERENU, VRTNASKA DELA V OBJEKTU, DELO V RASTLINJAKIH, VZDRŽEVALNA DELA NA TERENU. DELO DOMA IN V TUJINI, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 25.7.2013; HORTIMONT, VZDRŽEVANJE INDUSTRIJSKIH OBJEKTOV IN HORTIKUL-TURNA DEJAVNOST, D.O.O., IRJE 30 C, 3250 ROGAŠKA SLATINA VARILEC VARILEC - M/Ž; VARJENJE INDUSRIJSKIH
KOVINSKIH KONSTRUKCIJ Z ATESTOM ALI BREZ, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC OZ. DO KONČANJE PROJEKTA, 25.7.2013; HORTIMONT, VZDRŽEVANJE INDUSTRIJSKIH OBJEKTOV IN HORTIKULTURNA DEJAVNOST, D.O.O., IRJE 30 C, 3250 ROGAŠKA SLATINA SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
ELEKTRIČAR, DOMA IN V TUJINI - M/Ž; SESTAVLJANJE ELEKTRO OMAR, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 28.7.2013; KAR - MOTO, TRGOVINA Z AVTOMOBILI IN AVTOMOBILSKIMI DELI, D.O.O., KIDRIČEVA ULICA 27, 3250 ROGAŠKA SLATINA STROJNI TEHNIK
STROJNI TEHNIK - M/Ž; TEHNIK STROJNIŠTVA Z ZNANJME IZOMETRIJE-CEVAR, TIG VARJENJE Z VELJAVNIM ATESTOM, DOLOČEN ČAS, 1.8.2013; EKN, DRUŽBA ZA MONTAŽO, PROIZVODNJO IN STORITVE, D.O.O., OLIMJE 56, 3254 PODČETRTEK UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PRAVNIK
PRAVNIK - M/Ž; UREJANJE PRAVNIH ZADEV, NEDOLOČEN ČAS, 2.8.2013; AR PLANE, KORPORACIJSKO UPRAVLJANJE IN PRAVNA PISARNA, D.O.O., ZAGAJ 53, 3256 BISTRICA OB SOTLI
DOKTOR MEDICINE SPECIALIST SPLOŠNE MEDICINE
ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE ALI DRUŽINSKE MEDICINE - M/Ž; DELO ZDRAVNIKA SPECIALISTA V AMBULANTI V ZDRAVSTVENEM DOMU ŠMARJE PRI JELŠAH, NEDOLOČEN ČAS, 8.8.2013; ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE PRI JELŠAH, CELJSKA CESTA 16, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH
UE VELENJE
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
ZIDAR FASADER - M/Ž; ZIDARSKA, FA-SADERSKA IN OSTALA GRADBENA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 31.7.2013; RI-ZANAJGRADNJE, GRADBENIŠTVO IN STORITVE, D.O.O., BEVČE 19 A, 3320 VELENJE SLIKOPLESKAR
SLIKOPLESKAR - M/Ž; SLIKOPLESKARSKA DELA; PLESKAR BO OPRAVLJAL SAMOSTOJNO DELO NA TERENU, ZAŽELJENE DELOVNE IZKUŠNJE MINIMALNO 5 LET, VOZNIŠKI IZPIT B KATEGORIJE, SLIKOPLESKAR-ČR-KOSLIKAR, RESTAVRATORSKI SODELAVEC/ SLIKOPLESKARKA-ČRKOSLIKARKA, R, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 26.7.2013; SLIKO-PLESKARSTVO PANN, DAMIR PANN S.P., ŠALEŠKA CESTA 20 A, 3320 VELENJE PRODAJALEC
PRODAJALEC - M/Ž; PRODAJA OD VRAT DO VRAT PO SLOVENIJI, NEDOLOČEN ČAS, 15.8.2013; TORRO TRGOVINSKE STORITVE LJUBO SRNOVRŠNIK, S.P., SELO 7, 3320 VELENJE
UE ŽALEC
ZIDAR
POMOČ PRI ZIDARSKIH DELIH - M/Ž; ZAKLJUČNA GRADBENA DELA NA OBJEKTIH, ZIDANJE, POLAGANJE TLAKOV, OMETAVA-NJA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 26.7.2013; B.H.INŽENIRING, PODJETJE ZA GRADBENA DELA IN STORITVE, D.O.O., HMELJARSKA ULICA 4, 3310 ŽALEC PROMETNI TEHNIK
PROMETNIK - M/Ž; ORGANIZIRANJE PREVOZOV V MEDNARODNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 1.8.2013; TRANSPORTI ENES DRAGANOVIC S.P., CESTA OB ŽELEZNICI 4, 3310 ŽALEC DIPLOMIRANI EKONOMIST (VS)
KOMERCIALIST - M/Ž; PRODAJA KERAMIČNIH IZDELKOV NA DOMAČEM IN TUJEM TRGU NABAVA SUROVIN, NEDOLOČEN ČAS, 31.7.2013; KERAMIKA LIBOJE, KERAMIČNI IZDELKI D.O.O., KASAZE 34, 3301 PETROV-ČE
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PRAVNIK
PRAVNIK - M/Ž; OD KANDIDATA PRIČAKUJEMO PREDVSEM ZNANJE NA PODROČJU GOSPODARSKEGA PRAVA: TOŽBE V GOSPODARSKIH SPORIH MED GOSPODARSKIMI DRUŽBAMI, PRIPRAVA AKTOV, STATUSNIH ZADEV IPD., PREGLEDOVANJE IN SESTAVO POGODB S PODROČJA GOSPODARSKEGA PRAVA, VODENJE IN IZPELJAVA SODNIH POSTOPKOV, VODENJE POSTOPKOV V ZVEZI Z ZAVAROVANJI, VODENJE OSTALIH POSTOPKOV (NAKUPA IN PRODAJE, POSTOPKOV PO ZAKONU O GOSPODARSKIH DRUŽBAH, VKNJIŽBO LASTNINSKE PRAVICE, ...), SODELOVANJE Z ODVETNIKI IN NOTARJI, DRŽAVNIMI ORGANI ..., PRIPRAVA, IZVEDBA IN SPREMLJANJE PRAVNIH AKTOV PRAVNO SVETOVANJA IPD., DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 10.8.2013; ZAGOŽEN, PROIZVODNO IN TRGOVSKO PODJETJE, D.O.O., CESTA NA LAVO 2 A, 3310 ŽALEC
Spored od 25. 7.- 31. 7.
Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Drzni par - akcijski, komedija četrtek, nedelja, ponedeljek, torek: 18.00, 20.30 petek, sobota: 18.00, 20.30, 23.00
sreda: 20.30
Duhovnikovi otroci - drama, komedija
od četrtka do torka: 20.00 Krila - animirani četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.00 sobota, nedelja: 13.30, 16.00 Napad na Belo hišo - akcijski, drama
četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 18.30, 21.15 petek: 18.30, 21.15, 22.10 sobota: 12.35, 18.30, 21.15, 22.10
nedelja: 12.35, 21.15 Očiščenje - grozljivka, znanstvena fantastika
od četrtka do srede: 17.00, 19.00, 20.55
Odrasti 2 - komedija četrtek: 15.30, 17.35, 17.50, 20.00
petek: 16.20, 17.50, 18.35, 20.45, 22.55
sobota: 13.20, 16.20, 17.50, 18.35, 20.45, 22.55 nedelja: 13.20, 16.20, 17.50, 18.35, 20.45
ponedeljek, torek: 16.20, 17.50, 18.35, 20.45
sreda: 16.20, 18.35, 20.45 Ognjeni obroč - akcijski, avantura
od četrtka do srede: 15.20 petek, sobota: 16.05, 22.30 Ognjeni obroč - akcijski, avantura, 3D
od četrtka do srede: 21.10 Osamljeni jezdec - akcijski, avantura, komedija od četrtka do srede: 17.55 Pošasti z univerze - animirana komedija
sobota, nedelja: 13.00 Pošasti z univerze - animirana komedija, 3D
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.15 sobota: 14.00, 16.15 nedelja: 13.05, 15.20 Pr'konc sveta - akcijski, komedija
od četrtrtka do srede: 16.30 Pripravnika - komedija od četrtka do srede: 18.50 Smrkci 2 - animirani, 3D nedelja: 18.00 sreda: 17.00, 18.00, 19.15 Svetovna vojna Z - drama, grozljivka
od četrtka do srede: 20.50 Tad Jones in iskanje izgubljenega mesta - drama, grozljivka
četrtek, petek, ponedeljek, torek: 15.25
sobota, nedelja: 12.30, 13.40, 14.25, 15.25
Wolverine - akcijski, avantura četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 15.50, 18.25, 21.05 petek: 15.50, 18.25, 21.05, 22.50
sobota: 12.50, 15.50, 18.25, 21.05, 22.50
nedelja: 12.50, 15.50, 18.25, 21.05
IIICII'0|»0l
ČETRTEK 20.00 One - drama PETEK, SOBOTA 19.00 One - drama NEDELJA
19.00 in 21.00 One - drama SREDA
20.00 Ana Karenina - drama Kino pod zvezdami (projekcije so brezplačne) PETEK
22.00 Ljubezen je vse, kar potrebuješ - komična drama SOBOTA
22.00 Pogovoriti se morava o Kevinu - drama
KINO VELENJE
PETEK
19.00 Padec Olimpa - akcijska kriminalka
20.00 Čudežu naproti - romantična drama
21.15 Stranski učinki - krimi-nalka, triler, drama SOBOTA
19.00 Krudovi - animirana komedija, sinh.
20.00 Čudežu naproti - romantična drama
21.00 Padec Olimpa - akcijska
kriminalka
NEDELJA
16.00 Krudovi - animirana komedija, sinh.
18.00 Čudežu naproti - romantična drama
19.00 Stranski učinki - krimi-nalka, triler, drama 20.30 Padec Olimpa - akcijska kriminalka
Ploščad ob Domu kulture Velenje
Zvezde pod zvezdami - brezplačne filmske projekcije ob ponedeljkih PONEDELJEK
21.30 Sedem psihopatov in shih
tzu - komična kriminalka
PRIREDITVE
ČETRTEK, 25. 7.
17.00 Dom Šerbela Rupnik Ljubno ob Savinji
Foršt 32
odprtje likovne razstave
20.00 Vodni stolp Celje_
Cantadora -pripovedovalka zgodb
nstopa: Vesna Prevolšek, celjska ulična glasbenica z gosti
PETEK, 26. 7.
10.00 do 11.30 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Igralne urice v tujih jezikih
brezplačna delavnica 16.00 Dvorana v Solčavi
Voden ogled z odprtjem razstav
ročna dela Solčavanov, zdravilna zelišča, metulji...
17.00 Kulturni center Rogaška Slatina
Osrednja prireditev ob prazniku Občine Rogaška Slatina
17.00 Lovski dom Solčava Solčavski dnevi
odprtje lovske razstave
18.00 Center Rinka Solčava
Solčavski dnevi
odprtje razstave ikon Albine Nastran
20.00 Mestna četrt Nova vas
Celje_
Kako ponovno prebuditi človečnost?
delavnice osebne rasti zdrave atmosfere z duhovnim učiteljem Dragutinom Barušičem
20.00 Dvorana Zdraviliškega doma Dobrna
Astorpia
koncert
20.00 Cerkev Marije Snežne v Solčavi
Karmen in Neli Zidar Kos
citrarski koncert
21.00 Titov trg Velenje
Abba Cz Revival (Češka)
vokalno, vizualno in plesno vrhunsko doživetje iz obdobja 70. let
20.30 Stari grad Celje_
Nana Milčinski
koncert; after party v Branibor Clubu Celje
20.30 Grad Lemberg Vojnik Festival stare glasbe
VODNIK
29
Juliette Binoche t An.lis Demaustii?r / Joanna Kufčg
--■v te
i

film M.ilgqrijte Siumow^U
Do 28. julija, samo v Metropolu!
20.30 Prireditveni prostor Vrbje, Ljubno ob Savinji Gasilke nekoč in danes
komedija/skeč v izvedbi članic gasilske zveze ZSD
21.00 Prireditveni prostor Vrbje, Ljubno ob Savinji
Plesno-koncertni večer
nastopajo: Vesele Štajerke, Navihanke, Čar, Črički, Kvintet Slovenskih deklet, rock skupina Crimson...
SOBOTA, 27. 7.
8.30 Prireditveni prostor Vrbje, Ljubno ob Savinji Mednarodno srečanje ljubiteljev starodobnih vozil
9.00 do 12.00 Anin dvor Rogaška Slatina
Zgodbe Aninega dvora
dan odprtih vrat
10.30 Travnik pri Domu kulture Velenje
Mojca Pokrajculja
glasbena pravljica
10.00 do 12.00 Branibor club
Celje_
Brezplačne otroške ustvarjalne delavnice
od 10.00 ure dalje Solčava - prireditveni prostor Solčavski dnevi
delavnica v naravi, vaška tržnica, zabavne igre, kiparjenje, zabava z ansamblom vagabundi
15.00 do 18.00 Anin dvor Rogaška Slatina
Ustvarjalne delavnice za otroke vezane na tematiko muzejskih zbirk
steklarska, domoznanska, parkovna ter vodna zbirka
16.00 Prireditveni prostor Vrbje, Ljubno ob Savinji Družabno srečanje z zgornjesavinjskimi starodobniki
17.00 Igrišče v Dobrini Dobrinska noč
kulturni program, razstava, zabaval vas bo ansambel Simona Gajška
18.00 do 20.00 Ribnik Vrbje
Vrane v Vrbju
ponirkove otroške delavnice
19.00 do 22.00 Hotel Planinka Ljubno
Glasbeni večer s pianistom Georgom Krajncem
NEDELJA, 28. 7.
9.00 Ploščad ob občinski stavbi Dobrna
Anina nedelja
godba Dobrna, pohod po Anini poti, kulturno-zabavni program
od 10.00 ure dalje Solčava - prireditveni prostor Solčavski dnevi
pripovedi iz Zgornje Savinjske doline, predstavitev knjige, srečanje citrarjev, vaška tržnica, domači muzikanti...
11.00 Pokrajinski muzej Celje
Grofje Celjski
javno vodstvo po razstavi
11.00 Citycenter Celje Metuljček
ura pravljic
18.00 Mestna plaža Celje
Medvedja zabava s palačinkami
18.00 do 20.00 Ribnik Vrbje Vrane v Vrbju
ponirkove otroške delavnice
PONEDELJEK, 29. 7.
10.00 do 14.00 Ustvarjalni pristan Celje
Počitniški ustvarjalni dopoldnevi
15.00 do 16.30 Prireditveni
prostor Vrbje, Ljubno ob Savinji
Čas'sm'se šli pa t'kle
folklorne delavnice za otroke
18.00 Mestna plaža Celje
Ustvarjaj, ločuj, z naravo zmaguj
eko ustvarjalne delavnice 18.00 Krajevna knjižnica Liboje Po pravljici diši
pravljična ura z Ireno Štusej
20.00 Bar Liman Ljubno ob Savinji
Avtorski večer Mlinar na Muri ter izbor naj flosarke in flosarja
TOREK, 30. 7.
10.00 in 16.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Igrače, igre, igrarije
poletje na travniku
17.00 Pokrajinski muzej Celje Javno vodstvo po kulturni in umetnostnozgodovinski zbirki
17.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Po pravljici diši
pravljična ura z Nino Trbovšek
18.00 do 19.30 Prireditveni
prostor Vrbje, Ljubno ob Savinji
Čas'sm'se šli pa t'kle
folklorne delavnice za otroke
20.00 Prireditveni prostor Vrbje, Ljubno ob Savinji Ohcet bo!
komedija v izvedbi KD Ljubno
21.00 Na trgu Vasi Lipa Podčetrtek
Večer domačih zvokov
domače melodije v izvedbi harmonikarskega okteta Goličnik
SREDA, 31. 7.
10.00 Knjižnica Velenje Zabavna sreda
zabavna sreda presenečenj za otroke
10.00 do 11.30 Knjižnica pri Mišku Knjižku Celje Počitniške ustvarjalne delavnice
delavnico vodi Nada Mlinarevič
15.00 do 16.30 Prireditveni
prostor Vrbje, Ljubno ob Savinji
Čas'sm'se šli pa t'kle
folklorne delavnice za otroke
20.30 Ljubno ob Savinji Pevski večer
nastopajo: ŽPZ Jutro, Oktet Žetev in Mešani pevski zbor KD Ljubno
21.00 Ljubno ob Savinji - na Placu
Večer na Placu
nastopajo: Mepz KD Ljubno; gostje ženski pevski zbor Jutro in Oktet Žetev
21.00 Na trgu vasi Lipa Podčetrtek
Orientalski zvoki
plesna predstava orientalskih plesalk Sayyidah
Razstave
Pokrajinski muzej Celje -Knežji dvor: Kelti na Celjskem.
Otroški muzej Hermanov brlog: Moj rojstni dan, do preklica
Likovni salon Celje: Stalna zbirka centra sodobnih umetnosti Celje, do 1. 9.
Zgodovinski arhiv Celje: razstava Stara šara, do preklica
Osrednja knjižnica Celje: razstava Rokopisni spomeniki čeških knjižnic, do 31. 8.
Kvartirna hiša Celje: razstava Gala zajtrk Čarlija Grmiča, do 5. 8.
Galerija Volk Celje: razstava likovnih del (slike v različnih tehnikah s celjskimi motivi), ustvarjenih na XIV poletnem slikarskem Ex-temporu: Celjske poletne vedute 2012, do 30. 9.
Savinov likovni salon Žalec in Dvorec Novo Celje: razstava Oko. Misel. Roka., grafičnega oblikovalca Jožeta Domjana, do 16. 8.
Železarski muzej Štore: razstava Valjarna, do 10. 9.
Kulturni dom Dobrna: razstava slikarke Suzane Švent, do 15. 12.
Grad Podsreda: razstava oblikovalke steklenega nakita Miriam Kosec v kombinaciji z modnimi kreacijami oblikovalk: Damjane Bitežnik Logar, Stanke Blatnik Blagotinšek in Tjaše Ška-pin, do 1. 9.
Knjižnica Laško: razstava ilustracij Mojce Cerjak, do 1. 9.
Fašunova hiša Ljubno ob Savinji: fotografska razstava Zgornja Savinjska dolina skozi čas skupine Objektiv, do 4. 8.
Galerija Velenje: razstava kiparja in oblikovalca Cirila Cesarja, do 14. 9.
Anina galerija Rogaška Slatina: razstava enodnevnega mednarodnega slikarskega srečanja: Helmut Blažej (Avstrija), Keiko Miyazaki Vahčič (Japonska), Matjaž Duh, Rado Jerič, Milovan Valič (Slovenija), do 11. 8
Društva vabijo
SOBOTA, 27. 7.
8.00 Atrij Centra Nova Velenje Kmečka tržnica
9.00 do 12.00 Žalec_
Podeželska tržnica Žalec
17.00 Zelen' dol ob Šmartinskem jezeru
Hotel Vedro nebo
dvodnevna družinska avantura v šotoru ob jezeru
NEDELJA, 28. 7.
11.00 do 16.00 Zelen' dol ob Šmartinskem jezeru
Mini živalski vrt na obisku v Zelen' dolu
16.00 Lovski dom Ljubno
Nedeljsko popoldne z društvom ljubiteljev lanskega mošta in ljudskimi godci
PONEDELJEK, 29. 7.
18.00 Fašunova hiša Ljubno ob Savinji
Literarni večer z društvom Slap
TOREK, 30. 7.
18.00 Mestni park Celje
Brezplačna vadba joge
Stalne razstave
Pokrajinski muzej Celje
-	Stara grofija: Etnološka zbirka, Kulturno in umetnostnozgo-dovinska razstava, Od gotike do historicizma po korakih (prilagojeno za osebe z motnjami vida), Lapidarij, Alma M. Karlin: Poti.
Pokrajinski muzej Celje
-	Knežji dvorec Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski.
Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid.
Zgornji trg Šentjur: Rifnik in njegovi zakladi, Pesem južne železnice
Ipavčeva hiša Šentjur: Ipav-ca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca.
Pri železniški postaji Šentjur: Muzej južne železnice
Planina pri Sevnici: Kozjansko žari
Ponikva, Uniše: Slomškova rojstna hiša
DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56
KRIZNI CENTER ZA MLADE
Telefon 493-05-30
ŠENT - Slovensko združenje za
duševno zdravje
(dnevni center in stanovanjske
skupine)
Gregorčičeva 6 - pisarna, 3000 Celje, tel. št. 03/ 428 88 90 MATERINSKI DOM
Telefon 492-10-14 DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE - ŽRTVE NASILJA
080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: društvo-sos@drustvo-sos.si Inštitut VIR - socialna rehabilitacija, raziskovanje in razvoj Vrunčeva 9, 3000 Celje Telefon: 03 490 00 24, GSM: 031 288 827, e-pošta: vir@institut-vir.si, Spletna stran: www.institut-vir.si Pomoč mladostnikom in staršem pri spoprijemanju s problematiko drog in z vzgojnimi težavami SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE Pomoč neozdravljivo bolnim in njihovim svojcem ter žalujočim po izgubi bližnjega. Kocenova 4-8, Celje tel.: 03 548 60 11, 051 418 446 www.drustvo-hospic.si
DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA, telefon: 03/492-55-80
Skupine: za starše, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 DRUŠTVO OZARA CELJE Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, Kocenova ul. 4, 3000 Celje
Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupina: ponedeljek-petek od 8.-16. ure; telefon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure.
DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTITUT ETEOS
031 555 844, www.eteos.si, info@eteos.si, Gosposka ulica 2, Celje. Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstnikov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti. AL-ANON - skupnost svojcev alkoholikov vam pomaga v primeru alkoholizma v družini. Pokličite tel. 01/251 30 00, 041/590 789, spletna stran: ww.al-anon.si
KLIC UPANJA CELJE za vse, ki imajo težave Brezplačni telefon: 116-123 TOM telefon za otroke in mladostnike
Informacije, spodbuda, podpora, svetovanje in pomoč v obliki svetovalnega pogovora, telefon 116 111, vsak dan od 12. do 20. ure, tudi ob sobotah in nedeljah.
Cerkev sv. Leopolda Loka pri Žusmu: Glažute na območju Žusma
Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivovarstvo in zdraviliški turizem.
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka.
Otroški muzej Hermanov brlog: Kraški ovčar pri Hermanu Lisjaku.
Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev.
Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti
Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tripex Celje, gostišče Hochkraut Tremerje, restavracija na celjski železniški postaji, Celeiapark in pošta Celje:
likovna dela Vlada Geršaka.
Knjižnica Gimnazije Celje
-	Center: likovna dela dijakov umetniške Gimnazije Celje
-	Center.
Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032.
Direktor: Srečko Šrot
Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij nevračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašic
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: Sherpa, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič
E-mail: radio@nt-rc.si.
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Anja Deučman, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Vodja marketinga: Nina Pader
Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Mojca Knez, Vesna Lejič Mlakar, Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
30
VSI NAŠI MOJSTRI
P?	-N lenim ■ f*n - «n i Marti tier c s.p. | Stanetova 1 | 3000 Celje Prodajalna z oblačili za use generacije; od športnih do visoke eleaajice blagovne znamke Luna
NOVO V GELJUI	
Akcijski popust do-50% na izbrane artikle ^ j	
ŽLEBOVI GRIČ		PRQIA'QöNJfi EM Pfl Q DAJA YSE H Yfl S J UNIKATNIH IH STAN Dt ROHM XFOVSKO KLIPA-RSKIMIZDELKOV
www.a ri c-z.eo rrT"14"^^^		
ZLE SOVH 0 H11 (J. o,o., 1 rg ovina proi 11 r ••• •-. ..• - , oii o	(HiyitiiiVw^iidiwt	
\ 2t E SOVI, 06 H a Bt. CEV I. KOV tNS* E STRE Ht, YIJA KI, KOVICE, SIL 1 KO m, Ofl OWE .,.		
5y:	[ Irfolrnt* Uihanwd ilmi1lrihpmjlEri*ll [ IdlUITVNJ. W+LCilV^KiL irXHL . . . : hkMvu pi^wiM pMlovalnica L piot«vini| /*C| 1 r P k i «s tiiiirii LLLJL f 1>KVMTHin«TVCi „ . 1 Gajl 42/b Kl: OS / 2D 57 210 fa*:(W/J0 57 211 e-mall: žlebovi,g ric.l rgovlna^siol. net A	
CVETUCARNA IN DARILNI BUTIK
Nitasa H ribe mik s.p.
Poslovne enote: Kalobje-Sencjur-Cdje Kontakt: 031-363-S06 in 031 '302-666 01/ 746-13-80 in 03/ 995-99-64
HUU
pmsnt barvanje USEHDB5T m\H
HITRO, KVALITETNO IH UGODND!
«a	barvanje po RAL- lertvki- POSEBNI ffEKTl!
liddavi v enem dnevu - predhodno naročilu! -ugodnosti »stranke
9Hr:M1741W4
www.sttofeplastika.si
PRI URFDITl/f GRO0OI/, DELO BREZPLflČiUOf H BREZPLAČNO 51/ETOI/AIUJE
KLEPARSKA, KROVSKA IH TESARSKA DELA
lgor60MINSEKs.p
lož ni ca pri Žalcu na, 3310 Žalec GBM: 031 592 573; E-mail: IGDfl.SKG®GMÄ1LCDM
AKCIJA! Do-35% popusta
na vsa liritino
d o m o f i n a I
GSM: 041 75666S ■ tesarstvo - krovstvo - stavbno kleparstvo - montažo Velux oken - izdela va nadstreškov - izdelava ravnih in zelenih streh POOBLAŠČENI KROVEC PRIZNANIH ZNAMK ^J
2m strešnih cevi Vm PODARIMO
pri zamenjavi strešne kritine.
(kTa) KIA MOTORS avt(j)hiša skorjanec
^^^^ ttu fin i if en Ci hnIm* fik
tfw Amt tošuFptlu' Mariborska 115, Celje. 03/426 08 B4,031 &09 416
Posebna ponudba:
Kontrolni pregled vašega I TtlFl vozila pred dopustom: I X5€
* Pregled zajema 12 kontrolnih točk.
I 'it(I dopustom opremile vaše vozilo z nosili'i in kovčki J||mf' ■

IKK
Test
■ ■DUHKE
v »niti tchuh vui nii«m
- STBDKÖYNI PREGLED YIDA ZA OČALA
•	KVALITETNA SiEKL* IN DK'JI^JL ZA KOREKCIJSKA OČALA
•	STmOKObhll PflEGLED ZA hDNTJWTHE LE it. . KVALITETNE KONTAKTNE IEČE
■ CBIILHiAHCyiTAHmCLEiE
•	SOJ^AOSALAPniOlANIH PROIZVAJALCEV
- LASTEN PARKIW PR03T0H ZA STRANKE OPTIKE -
MlÄfV MARJAN TERJAN..?
Mariborska 54 p.p. 1013. 31Q2 CELJE Tel/ -3S-00. Fa*;03/431-38 01
DELOVNI ČAS: delavniki od 8.0D-1B.OO, sobota od B.00-1 Z.00
10% popusta ob nakupu * Koreficijsfiih m sončnih očal
VSI NAŠI MOJSTRI
31
PritHričiže, si nMffmtßei
Zidna plesen_
Zidna plesen je dokazano škodljiva za zdravje ljudi, zato je ne sme biti v nobenem prostoru, kjer bivamo. Zidna plesen nastaja na mestih, kjer je objekt slabo toplotno zaščiten, in v primeru, ko ni zagotovljena stalna enakomerna izmenjava zraka (prezračevanje) stanovanj. Žal se kljub predpisom (nujno je treba stalno zagotavljati vsako uro polovično izmenjavo vsega zraka v vsakem stanovanju) in ustreznim rešitvam na tem področju zidna plesen pojavlja celo v novih stanovanjih.
P
Plesen, takšno ali drugačno, najdemo v skoraj vsakem stanovanju. Ker riiso vse plesni nevarne in je njihovo toksičnost običajno mogoče dokazati zgolj z laboratorijskimi preiskavami, jo je priporočljivo vedno odstraniti.
Spore plesni se enostavno in It Uro prenašajo. Prilepijo se na gostitelja - človeka, žival, čevlje - ali v stanovanje pridejo celo skozi odprto okno, Nato se ugnezdijo v vlažnem predelu stanovanja in se začnejo razmnoževati. Najpogosteje je to na vlažnem lesu, stenah, tleh, kartonu in ce lo bombažnih izdelkih. Če začne plesen poseljevati naše domove, lahko to postane izjemno nevarno za zdravje. Pojavijo se lahko alergije, infekcije, poškodbe kože, ožilja in številne druge bolezni.
Plesen ni enako nevarna za vse
Izpostavljenost črni plesni ni nevarna za vse, saj so nekateri bolj občutljivi nanjo, drugi manj. Največjemu tveganju za razvoj raznovrstnih zdravstvenih težav so izpostavljeni dojenčki, otroci, starejše osebe, osebe, okužene z aidsom, bolniki, ki hodijo na kemoterapijo, noseče ženske, ljudje, ki imajo kakršne koli dihalne težave (kronični bronhitis, astmo ,..), in osebe z oslabljenim imunskim sistemom.
Najpogostejše so alergije
Pri ljudeh se kol posledica izpostavljenosti plesni najpogosteje pojavljajo alergije. Razlog, zakaj je plesen tako nevarna, je, da so njene spore tako majhne, da se jih na glavo bucike lahko naseli ludi do 250 tisoč in lahko prodrejo v obrambne mehanizme organizma. Ko enkrat prodrejo v telo, se začnejo kopičiti v spodnjem delu pljuč in preidejo v krvni obtok. To lahko prepreči pljučem, da bi prenašale kisik v krvni obtok, povzroči brazgotinje-nje pljuč in druge zaplete.
Čeprav so vse alergije, ki nastanejo zaradi izpostavljenosti plesni, potencialno nevarne, je dobra novica, da niso vse enako resne. Alergija tipa 1, ki je najpogostejša, se kaže v obliki srbenja oči, kihanja, ka-šljanja in zamašenega nosu, alergija Sipa 2 se kaže s težkim dihanjem, kašljanjem, pomanjkanjem sape in tiščanjem v pljučih, bronhopulmonarne mikoze pa predstavljajo tretjo skupino alergij, ki se pojavljajo zgolj pri bolnikih z astmo.
Plesni, ki povzročajo izbruh različnih bolezni, so lahko odgovorne tudi za na s ta nek infekcij. Te se najpogosteje pojavljajo pri osebah z oslabljenim imunskim sistemom in povzročajo infekcije zgornjih dihalnih poti in vnetje sinusov.
Glede na to. da 90 odstotkov časa preži-vimo v zaprtih prostorih, moramo zago toviti, da bodo naši domovi zdravi. A na žalost večinoma niso. Dolgotrajna izpostavljenost črni plesni tako iah ko povzroči zastrupitev organizma, saj plesen sprošča toksine. Zastrupitev se kaže i glavoboli, s kaSljem, z vnetjem grla, s težavami s sinusi, z vročino, vrtoglavico ter s slabostjo in je lahko, če je ne odkrijemo in zač nemo pravilno ter hitro zdravili, tudi smrtno nevarna.
Poškoduje lahko tudi notranje organe
V najhujših primerih lahko plesen poškoduje notranje organe in celo povzroči njihovo odpoved. Do tega pride, če spore plesni prodrejo v človeško telo in začnejo naseljevati določene organe in medtem sproščati mikotoksin, ki je nevaren za ljudi. Mikotoksin je nevaren za vse notranje organe, vključno s srcem, pljuči in z rep rodu kt i1vn im i organi. Učinki izpostavljenosti reproduktivnih organov plesni še niso dobro raziskani, vendar so raziskave pokaza-Je, da so imele ženske, ki so bile dlje izpostavljene črni plesni, težave z zanositvijo in so doživele več spontanih splavov, izpostavljenost je nevarna tudi za piod, saj so študije primerov pokazale, da so nekateri otroci, katerih matere so bile med nosečnostjo izpostavljene plesni, trpeli zaradi krvavitev v pljučih,
Poleg poškodb notranjih organov lahko plesen povzroči tudi poškodbe ožilja, kvarjenje ven in arterij, zaradi česar lahko pride do notranjih krvavitev in poškodbe kože. Tako se lahko ob stiku s plesnijo ali zaradi dolgoročne izpostavljenosti plesni pojavijo koprivnica, srbečica, občutljivost kože in pekoč ter boleč občutek na koži. Poškoduje lahko tudi sluznico.

Številne zdravstvene težave
Med presnovnim procesom plesni se oblikujejo hlapljive organske sestavine, ki se sproščajo v zrak in prodrejo v telo z dihanjem (preko nosu ali ust). Dolgotrajno vdihovanje teh sestavin povzroči poškodbe nosne sluznice, ki se kaže z izsuši t vi -jo ali razdraženostjo, s pogostimi krvavitvami iz nosu, z glavoboli in zamašeno-stjo nosu in nabiranjem mikotoksinov v pljučih. Simptomi zdravstvenih težav, povezanih s plesnijo, so odvisni predvsem od tega, na kakšen način je oseba prišla v stik z njo, na splošno pa se pojavljajo težave z dihanjem, ki lahko vodijo v napade astme, še posebej, če oseba že ima tovrstne težave. Pride lahko do kronične infekcije sinusov, ki vodijo do glavobolov, zamašenosti nosu in kaši ja. Plesni lahko povzročijo prekomerno kašljanje in kihanje ter gripi podobne simptome. Lahko se pojavijo ekcemi, izpuščaji, koprivnica, telesne bolečine, bolečine v mišicah, utrujenost, zmanjšanje a petita, slabost, d ia reja, bruhanje, vnetje grla, goreč občutek v ustni votlini in grlu, rdeče in solzne oči, pomanjkanje koncentracije, izguba spomina ... Poleg naštetih simptomov pa se lahko pojavijo še depresija, panični napadi, poslabšanje sluha ali vida, neplodnost, splavitve, krvavitve iz pljuč, rak, srčni infarkt, motnje v razvoju, t resa vi ca, rektal-ne krvavitve, želodčne razjede, poškodbe možganov in v najhujšem primeru smrt.

FASADERSTVO 040 42 73 11
davor zagožen
ISLI KO P LES KARST V O tel./fox:03 705 33 44 www.sliko pie ska rstvi_ InfoSsIlkopleskarstvo.
10 KVADRATOV 8REZPLACIU0
ob naročilu 50 kvadratnih metrov slikopleskarskib del
Okrasni strešni elementi
proiinsta V4i S J 3120 STORE
d.o.o.
Internet: www.streha-metalko.it
GSM: +186 (0)41331 613
Pri nnfrnpu strehe METALKO prejmete /ep o Ja rilo!
w
zrm.vvii išči; laško
THERMANA
/iivlrri
MANUALNA TERAPIJA
Izvaja; Pn. A. VERSlNIN ortoped revmatolog
F1TE-X Ü-O-O-. DUNAJ»* 1W A, 1W0 Ljuhjju" m.: W /^-47-00,031 566 suit: wun nnxy; E-ptWrji: FtrwefT
BREZPLAČEN osteopatshi pregled
jMLjflei gfcVK FUkCA
\jl M. fcfflW, t Td.: 031 W 0Z1
N(VS WW, WC0 Cdjt	--
KMJ&Nje HLAČ
POPOLNI f^VKTBOTLNlH \N ^NJENIH OBLAČIL
DELOVNI £At:
jwn. - ^t: d-f. i(r incti l'f-dxr'V!ure;set-od? d/r1$ tat
MM M®«
loan
Z vami že 20 LET.
IZVEDBA VODOVODNIH IN CENTRALNIH ■ NAPELJAV m SANACIJA KOPALNIC ■
nmUCDlnminU.l. Piožiiisla vas 34U Štaie, gsm: 041 S32 307
Kupon za 25 FI/B0I/
Pri naročilu storitev nad 500 evrov
, ^ VSE NA ENEM ÄE5TU
HITRI SERVIS
OPTIKA 3D DIAGNOSTIKA SPLOŠNI SERVIS VOZIL
TöLK^Äf
03/749 1710
jWULEJ DEJAN s-.p. DL Točke Čečeve 17. 323Ü ŠENTJUR
32
INFORMACIJE
			— 1 ÄSTÖl],
			
			U
			1 9IH1I
jtjtjgntjttfiMnf
od
aluminijasto ogrodje, FVC
ON
kaljeno steklo, p. 60cm
529**
Plažni stol IBIZA
62x85x40/80cm, alu/sv. modra, zložljiv
J285*1
Plažni stol GULIVER
77x65x52/98cm, alu/sv.modra, alu/oranžna, alu/zelena, zložljiv
ZANESLJIVO NAJNIŽJA CENA!
110%
Ce najdete ugodnejšo oglasevano ceno, jo bomo mi prekosili

vam vrnemo razliko v ceni!**
Popolno informacijo o ZANESLJIVO NAJNIŽJI CENI dobite v trgovini Harvey Norman, v katalogih Harvey Norman in na spletu www.harveynorman.si

«
		
•		
m	■ h i	m
3	•	m
W		
£	s	± m
Velja za izdelke iz zaloge!
Authorised Reseller
PHILIPS
TV LED 3D LCD PHILIPS, Pixel Plus HD, philips 46pfl5507k
' "" -philips" " "
€299^
Prenosna klimatska naprava SENCOR
2,05 kW moč hlajenja, EER: 2,61, I plin R410A, LCD zaslon, timer, ^A energijski razred, sencor sac mt 7010c
Namizni žar PHILIPS
Električni žar, regulacija temperature za vsako ploščo posebej, philips hd 4417
Soba VMITP4 kosi, vsebuje Postel|nrokvir90x200cm + podposteljni predal na kolesih, 1x garderobna omara, 90x203x54cm, pisalna miza, 96x75x50.
120x200cm 140x200cm 160x200cm 180x200cm
Splošni plačilni pogoji so na voljo v trgovini. Celje, Kidričeva ul. 26A, 3000 Celje. Trgovina v Celju je odprte od ponedeljka do petka od 09.00 do 21.00 ure, ob sobotah od 09.00 do 20.00 ure.
Ponudba v oglasu velja samo v trgovini Harvey Norman v Celju. www.harveynorman.si
Jadralni padalec o strahu
stran 36
NOVI TEDNIK
Zgodbe s Celjskega
Št. 34 <3*25. 7. 2013
Mož, ki
obnavlja
gradove
stran 34
REPORTAŽA
S kolesi z ljubeznijo
Zanimiva kolesarska zbirka Karlija Holcingerja, ki zna stara kolesa restavrirati - Z več kot stoletje starim dirkalnim kolesom
»Kolo je zame kot svetinja, do njega imam poseben odnos. Tega je z besedami težko opisati,« pravi Karli Holcinger iz Laške vasi pri Štorah, ki obvlada restavriranje starih koles.
V Holcingerjevi kolesarski zbirki so poleg starih koles različni kolesarski predmeti, hrani pa tudi obnovljene stare motorje. Sam se je udeležil številnih kolesarskih maratonov.
Biser njegove zbirke je športno kolo Steyr Puch iz leta 1905, takšno, kot so ga pred več kot sto leti uporabljali za kolesarska tekmovanja. »Dolgo sem si želel, da bi imel v zbirki staro dirkalno kolo. Kar dve leti sem ga iskal po sejmih v tujini in sem ga nazadnje kupil na sejmu v okolici Dunaja. Po trdih pogajanjih za ceno seveda, ki ni bila nizka,« se spominja Štorovčan. Starina je bila v zelo slabem stanju, na sejmih je zanjo težko našel rezervne dele. Po treh mesecih restavriranja je ta biser Holcin-gerjeve zbirke v voznem stanju, takšen kot bi ga pravkar pripeljal iz trgovine. Dirkalna, športna kolesa so izdelovali v manjših serijah za razliko od navadnih koles, privoščili so si jih le najpremožnejši. Da bi si kupili navadno kolo, so morali ljudje v starih časih delati več let, tako kot danes za avtomobil.
Karli Holcinger je restavriral in prodal kar nekaj starinskih koles, da si je lahko kupil še starejši »bicikl«. Ima prav tako
»navadno« kolo Steyr Puch iz leta 1923, med zbiratelji zelo cenjeno, ki ga je kupil v Prek-murju. In blagovna znamka Steyr Puch mu zelo veliko pomeni že zaradi Slovenca Janeza Puha, izumitelja, mehanika in proizvajalca različnih vozil.
Brez dodatne opreme
»Včasih se ljudje za starinska kolesa niso toliko zanimali, zadnjih pet let so postala zelo cenjena,« ugotavlja Karli Holcinger. Pred desetletjem so bile cene rezervnih delov zanje tako dostopnejše, danes so zaradi njihovega pomanjkanja visoke. Od lani so se podražile kar za tretjino.
Holcingerja seveda ne zanimajo samo starinska kolesa, v njegovi zbirki so med drugim stare kolesarske značke z različnimi blagovnimi znamkami, kolesarske luči, stari dinamo, zvonci, leseni obroč kolesa, sedeži, rezervni deli starih koles, literatura o kolesih, kolesarska prometna dovoljenja iz obeh Jugoslavij, registrske tablice koles ... Še prva leta po drugi svetovni vojni sta bila za kolesarje obvezna prometno dovoljenje in registrska tablica. »Zanimivo je, da so nekoč v trgovinah prodajali le osnovno kolo,
Ljubitelj koles Karli Holcinger se je v treh desetletjih udeležil številnih kolesarskih maratonov. »Maratoni so se spremenili v tekmovanje, njihov tekmovalni duh mi ni všeč,« je kritičen.
zato so morali kupci dodatno opremo, od zvonca do luči, posebej plačati,« se spominja obdobja, ki je trajalo do druge svetovne vojne.
Med večno mladimi
Danes je Karli Holcinger med štirinajstimi člani kolesarske sekcije šentjurskega oldtimer kluba Večno mladi, ki so lastniki koles iz časa do druge svetovne vojne. Nastopajo na različnih prireditvah, nazadnje so na prireditvi Pivo in cvetje v Laškem. Oblečeni so v starinska oblačila. Sicer pa ima v bogati zbirki tudi Tomosova motorja iz let 1959 in 1971, staro BMW-motorno kolo in Solexovo kolo z motorjem. Vsi so vozni, deloma jih je sam restavriral. Izgledajo tako, kot da jih je ravnokar pripeljal iz trgovine.
BRANE JERANKO Foto: BJ
Luči na starih kolesih so najprej delovale s pomočjo petroleja, po letu
Karliju Holcingerju iz Laške vasi pri Štorah so zaradi slovenskega izumitelja Janeza Puha najbolj pri srcu kolesa blagovne znamke Steyr Puch.
Štiri mesečne plače za star moped
In od kod Karliju Holcingerju toliko znanja o starih kolesih?
Leta 1966 se je začel učiti pri zasebnem kolesarskem mehaniku Rudiju Perdanu, ki je imel na Mariborski cesti v Celju največjo delavnico v mestu (poleg Vebrove in Ozime-kove). »Še danes sem hvaležen sosedu iz Laške vasi, ki je posredoval, da sem dobil to učno mesto,« pravi Štorovčan. Mojster Perdan je bil zelo pošten in izjemno natančen, njegova natančnost, ki je prešla na fanta, se še danes pozna v njegovi kolesarski zbirki, kjer je vse tako skrbno zloženo, da bi predmete lahko našel celo v temi. In mojstra ima v tako lepem spominu, da mu na celjskem pokopališču prižiga sveče.
»V tistem času je bilo pomanjkanje, zato je bilo na cestah veliko starih koles, ki smo jih popravljali. Za razliko od danes, ko ljudje kupijo za sodobno kolo nove rezervne dele, smo takrat pokvarjene kolesne dele popravili,« se spominja polpreteklosti. Tudi Karlijeva plača je bila v tistih časih nizka, zaslužil je 30 tisoč dinarjev na mesec, šest let star moped je takrat stal 120 tisoč dinarjev, torej štiri mesečne plače.
V Celje se je na delo vozil več let s kolesom in to v dežju, snegu in hudi pripeki. V petih letih dela v v Perdanovi delavnici ni odšel na avtobus niti enkrat samkrat. Do kolesa je prišel tako, da je na odpadu kupil staro kolo Wanderer, ki ga je nato skrbno popravil. Po petih letih so Perdanovo delavnico zaprli, Karli se je zaposlil v bližji Železarni Štore.
Med ljubitelji starih koles so cenjene kolesarske značke različnih blagovnih znamk.
34
REPORTAŽA
»Naša priložnost in naloga je, da ne dopustimo, da vse to propade. Da to postane del naše biti, naše identitete, ki jo najprej sami spoštujemo in jo tudi znamo tržiti,« je povedal Zidar, ko sem se z njim pogovarjal med zidovi gradu Lemberg, nad glavno cesto med Vojnikom in Dobrno.
Lastnik gradu Lemberg Franci Zidar pred vhodnim delom gradu. Za Lemberg, ki je bil na prodaj, je današnji lastnik izvedel od vojniškega župana Bena Podergajsa, kupil ga je od denacionalizacijskih upravičencev, potomcev družine Galle. Grad ni bilo zelo težko kupiti, stal je toliko kot enosobno stanovanje v Celju. Širša družina je zamisel o nakupu in obnovi gradu najprej sprejela s kančkom dvoma, nato je bilo to sprejemljivo njegovi soprogi, celjski odvetnici Barici Zidar. V Zidarjevi širši družini znanih slovenskih pravnikov sta najbolj znana Francijeva hči, odvetnica Nina Zidar Klemenčič, in zet, predsednik protikorupcijske komisije Goran Klemenčič. Družina izhaja iz Šmarja pri Jelšah.
Mož, ki obnavlja gradove
Mogočni grad Lemberg, ki ima letos 800 let, je eno samo veliko gradbišče - Franci Zidar ga obnavlja z veliko požrtvovalnostjo
Na gradu Lemberg, ki ga zasebni lastnik skrbno obnavlja, se začenjajo prireditve v počastitev nevsakdanjega rojstnega dne. Letos namreč mineva 800 let, odkar je bil grad prvič pisno omenjen. »Osem stoletij življenja je tukaj ujeto znotraj zidovja, skupaj z vzponi in s padci, z rojstvi in s smrtmi, z veseljem, žalostjo in jezo, »pravi lastnik gradu Franci Zidar. Kot nekdanji direktor Kozjanskega parka je skrbel za obnovo kozjanskih gradov, njegov največji ponos je obnovljeni grad Podsreda.
Od leta 2007, ko je postal lastnik gradu, je naredil zelo veliko, tudi letos je Lemberg eno samo veliko gradbišče. Na mogočnem gradu, ki je pred tremi desetletji veljal za odpisanega, nadaljujejo letos sanacijo opornih kamnitih zidov, v notranjosti gradu naj bi dokončali obnovo izjemnega renesančnega hodnika, kmalu se bo nadaljevalo urejanje dela kletnih prostorov. Tako želijo izboljšati pogoje za organizacijo koncertov in drugih kulturnih dogodkov. Prav tako
pripravljajo programsko in projektno dokumentacijo, saj so zahtevni gradbeni posegi povezani s pridobitvijo gradbenega dovoljenja in s pridobivanjem evropskih sredstev.
Lastnik se veseli prvega resnejšega finančnega vložka lokalne skupnosti, Občine Voj-nik, država je za izvajanje interventnih sredstev namenila nekaj več denarja. »Tako kaže, da bomo pri nadaljevanju in oživljanju gradu uspešni,« je optimističen Franci Zidar. Grajski kompleks s trinajstimi objekti ima kar sedemsto metrov dolgo, sedem metrov visoko in meter debelo kamnito obzidje, kar priča o njegovi velikosti.
Sledi vandalizma in zgodovine
»Streznitev, resno soočenje s tem, da si postal lastnik kulturnega spomenika, pride naslednje jutro,« se spominja Franci Zidar, ki ga je grad kupil od denacionalizacijskih upravičencev. Pravi, da je pred nakupom o nameravani potezi precej tuhtal.
Grad je bil namreč v poraznem stanju, najprej je bila dolgo časa njegova lastnica celjska občina in nekaj let še vojniška. Po drugi svetovni vojni je grad služil za stanovanja osmih družin, ki večinoma niso bile najbolj skrben gospodar. Za zimo, ko so rabili kurjavo, so si posamezniki pomagali kar s kakšnim grajskim tramom. Še več, odpisani grad je dolgo služil za odlagališče odpadkov širše okolice, zato se je Franci Zidar prva leta najprej ukvarjal z njihovim čiščenjem. Iz gradu so odpeljali približno štiri tisoč kubičnih metrov različnih odpadkov, ločili so približno dva tisoč kubičnih metrov grajskega kamenja, ki ga danes potrebujejo v velikih količinah. Med najbolj nujnimi zaščitnimi ukrepi je bila obnova južnega
obzidja, ki je začelo ogrožati vas pod gradom.
Med različnimi raziskavami so arheologi ugotovili, da je življenje na gradu Lemberg staro več tisoč let, saj so našli utež za statve in prazgodovinsko keramiko. Franci Zidar je prav tako začel pripravljati grajski program, prve prireditve, vključno s podedovano prireditvijo nedeljskega popoldneva na gradu Lomberg, ki jo pripravlja Turistično društvo Nova Cerkev.
Obnavlja z vnemo
Užitek je opazovati, s kakšno vnemo, odločnostjo, zanosom in trmo obnavlja grad velik ljubitelj gradov, čeprav mu izkušenj ne manjka. O gradu Lemberg govori s takšno ljubeznijo, kot da bi bil
Kardinal iz naših krajev
Zelo malo ljudi ve, da se je na gradu Lemberg rodil kardinal Wolfgang Hannibal von Schrattenbach, ki je bil celo vicekralj kraljevine Neapelj in škof v Olo-moucu. Leta 1660 rojen mož je bil doktor filozofije in teologije, njegov portret je visel v velikem salonu gradu Lemberg še vrsto let po drugi svetovni vojni.
njegov otrok. V bistvu tudi je. »Ohranitev gradu je predpogoj za njegovo življenje,« je odločen lastnik. Lani je poskrbel za statično obnovo imenitnega renesančnega hodnika in novo strešno konstrukcijo ter za statično ureditev notranjosti, kjer nameravajo urediti štiri prostore severnega palacija, vključno z grajsko kuhinjo.
In zakaj je grad kot eno samo veliko gradbišče? »Če bi vso energijo in denar usmerili zgolj v del gradu, bi lahko danes sedela v kakšnem urejenem salonu in grad okoli naju bi se podiral,« mi je dejal Franci Zidar na dvorišču, kjer sva se pogovarjala za dotrajano plastično mizo in na dotrajanih lesenih stolih. Poleg denarja, ki ga je treba zagotoviti, je velika težava ovrednotenje gradu
Izjemen renesančni hodnik nekoč odpisanega gradu naj bi bil dokončno obnovljen še letos
V preteklih desetletjih je bil grad Lemberg iz-ropan in na robu propada. Franciju Zidarju je v njem uspelo najti
ostanek ure.
Kaj po prenovi gradu?
In kaj naj bi bilo v gradu Lemberg po prenovi? »Naša vizija je, da v celotnem grajskem kompleksu nastane nov, na tradiciji utemeljen, vendar sodoben kulturno informacijski center,« omenja lastnik gradu Franci Zidar. V njem naj bi se tako vrstili razstave, koncerti in drugi dogodki, razvijali bi seminarski in izobraževalni turizem. »To pomeni, da bo grad odprt za obiskovalce. To ni in ne bo kakšna rezidenca,« poudarja Zidar.
po kulturnozgodovinski plati. Osemsto let razvoja gradu Lemberg je pustilo veliko sledi, ki jih je treba razbrati, urediti in nato poskrbeti za koncept prenove. Tako je treba odločiti, ali naj bo tisto, kar je porušeno, obnovljeno ali ne in ali se bodo na primer zazidana vrata odprla ali ne. Rešiti je treba tudi status gradu, ki ima značilnosti kulturnega spomenika državnega pomena, kar mora država še uradno priznati, saj je to za črpanje javnega denarja za obnovo velikega pomena.
Grozi visok davek
Francija Zidarja skrbi tudi napovedani davek na nepremičnine, saj ima grajska stavba kar pet tisoč kvadratnih metrov površin, od česar je petina kleti. Pravi, da ga takšna napoved spominja na davčno politiko pred dvesto leti, ko so lastniki gradove podirali, da bi se plačilu davka izognili. Najboljši primer iz tistega časa je bistveno okrnjen grad Olimje, ki mu od takrat manjkata dva trakta. »Upam, da bo zmagala modrost oziroma pamet, tudi v našem parlamentu,« pričakuje Zidar, ki je med tistimi redkimi slovenskimi navdušenci, ki se lotevajo obnov gradov, potem ko država pri njih svoje naloge ni opravila.
BRANE JERANKO, foto: BJ
Direktor na strehi
Na Kozjanskem je Franci Zidar začel zgledno obnavljati grad Podsreda, ki so ga v petnajstih letih njegovega vodenja javnega zavoda Kozjanski park skoraj povsem obnovili. Tam se je zgodilo, da se je celo sam odpravil na streho in jo pokril, saj je pred obnovo grozila obiskovalcem. Med njegovim vodenjem zavoda so prav tako uredili lekarno gradu Olimje in še druge prostore, za prve zaščitne ukrepe so poskrbeli na gradu Pišece, prav tako so se ukvarjali z gradom Bizeljsko.
REPORTAŽA
35



F
p - i
^N&ŠŠ^ ' "-i
45 študentov je v osmih dneh opravilo več kot dva tisoč ur prostovoljnega dela, na dan odhoda pa so poskrbeli za pospravljanje tabora. Na delovišča so prinesli kosilnice, žage, grablje, krampe, samokolnice in drugo orodje, obvezna oprema v vročih dneh pa so bili sončne kreme, pokrivala, razpršila proti klopom in seveda delovna oblačila in obutev.
Zavihali rokave za skupno dobro
15. študentska delovna brigada tokrat v Radečah
Ko so študijske obveznosti pod streho, se za študente ponavadi začnejo dnevi, namenjeni uživanju, potovanjem, počitniškemu delu. Nekoliko drugačne počitnice pa so si izbrali udeleženci Študentske delovne brigade, ki sicer delajo brez plačila, a ne zaman. Posvečajo se urejanju okolja, poti in objektov ter tako pomagajo kraju in krajanom. Z vsem naštetim med ljudmi krepijo duh solidarnosti, neprecenljive pa so tudi izkušnje, s katerimi bogatijo sebe.
Mladinske delovne brigade so v našem spominu najbolj usidrane kot akcije v 50. letih 20. stoletja, ko so skupine prostovoljcev v povojnem obdobju na območju
nekdanje Jugoslavije pomagale pri obnovi cest, železniških prog, elektrarn, tovarn in druge infrastrukture. Tudi organizator sodobnih delovnih brigad, Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM), večdnevne delovne akcije organizira v krajih, ki jih prizadenejo naravne nesreče ali so demografsko ogroženi. Letos je ŠOUM pomoč ponudila območjem, ki so jih opustošile poplave. Ker so po besedah vodje delovne brigade, sekretarke oddelka za socialna in zdravstvena vprašanja Špele Lipošek naleteli na mlačen odziv tamkajšnjih lokalnih skupnosti, so študentje rokave raje zavihali drugje. »Predstavniki Občine Radeče so nas lani obiskali na brigadi v Logar-
ske dolini in bili navdušeni nad našim delom. Sami so navezali stik z nami, mi pa smo se odzvali na njihovo povabilo, saj tukaj kar nekaj točk kliče po obnovi in ureditvi.«
Prijetno s koristnim
Projekt Študentska delovna brigada se je leta 1999 začel v Bovcu, kjer so študentje pomagali odpravljati posledice katastrofalnega potresa v Posočju. Vsa leta doslej se prosta mesta hitro zapolnijo, saj se dobre izkušnje tistih, ki so sodelovali pri preteklih akcijah, bliskovito razširijo med druge študente. Med 45 udeleženci, ki se te dni potijo v Radečah, je kar nekaj takih, ki so se projekta
M&&U < 11 r^Ti »nai ■ H i wiii f
Matic Ber (desno) je zadnje leto in pol redno zaposlen, zato je za udeležbo na brigadi žrtvoval del svojega dopusta. Vlado Vučič (levo) pa se vsako leto pridruži enemu od prostovoljnih projektov.
udeležili že pretekla leta. Za študenta informatike Boštjana Dolenca, ki je delovno obleko v ta namen oblekel drugo leto zapovrstjo, je to izkušnja, ki povezuje prijetno s koristnim. »Če ne bi šel na brigado, bi mi nekaj manjkalo. Ob tem ko podiramo, popravljamo in gradimo na novo, delamo dobro za druge, hkrati pa uživamo pri druženju.«
Za brigado rezerviral dopust
Študent likovne pedagogike Vlado Vučič se vsako leto pridruži enemu od prostovoljnih projektov. Tri leta zapored je pomagal v koloniji Rdečega križa, zadnja tri leta pa je predan brigadirstvu. »S tem ko narediš nekaj za dru-
TO^KS »25* t-' ' V«
JE te*
sišr
ge, narediš tudi nekaj zase. Ob našem prihodu v Radeče je glas o nas zaokrožil po občini, domačini so se pripeljali mimo, pogledali naš tabor, nas kaj povprašali, zdaj pa jim bomo dokazali, da nismo prišli le zapravljat časa,« pravi in doda, da med udeleženci zaživi ekipni duh, spletene vezi pa mlade povezujejo tudi po projektu.
Zanimivo je, da se na brigado vračajo tudi tisti, ki so status študenta že zamenjali za zaposlitev. Med njimi je tudi Matic Ber, ki vsem ljudem svetuje, da se vsaj za kakšen dan ali konec tedna pridružijo podobnim projektom. Sam si za to, da lahko prostovoljno dela, vzame dopust. »Sprva sem bil le udeleženec, potem nekaj časa vodja brigade in nato pomočnik. Letošnja brigada je moja sedma zapovrstjo. To so v bistvu aktivne počitnice in izkušnja, ki me vsako leto znova obogati.«
Pustili sledi svojega dela
Udeleženci ne delajo le kozmetičnih popravkov, temveč v času brigade krepko pljunejo v roke. Tokrat so uredili okolico hiše na Ma-golniku, popravili stopnice,
Za organizacijo je poskrbela vodja delovne brigade Špela Lipošek.
tlakovali pot in zgradili podest za športne dejavnosti. Druga delovna skupina je na kmetiji pri Falentu uredila kozolec, podrla staro poslopje, pokosila visoko travo in uredila vodovod. Po zaslugi pridnih rok študentov je lepša tudi okolica ribnika pri Savi, z lesom pa so založene drvarnice kmetov, ki bi sami le težko pripravili kurjavo za zimo. Študentska delovna brigada, največji prostovoljni projekt šOuM, je tokrat znova dokazala, da za srečo niso potrebne le materialne stvari, temveč veliko zadovoljstvo prinaša, ko pomoč ponudiš tistim, ki jo potrebujejo.
TINA VENGUST Foto: GrupA
Dekleta so bila sicer v manjšini, a so resno poprijela za delo in bila v veliko pomoč.
36
PORTRET
Od neba nas loči strah pred
neznanim
Razpet med tekmovanji in učenjem - Najlepši je razgled na domači kraj
Nekateri radi osvajajo vrhove, drugi se spuščajo v globine, spet tretji na svet gledajo iz ptičje perspektive. Med njimi je tudi Damjan Čretnik, ki je že kot otrok sanjal, da bo letel. Odkar se je pred 23 leti začel ukvarjati z jadralnim padalstvom, svoje sanje tudi uresničuje. Svoj pogled na svet iz zraka je pred dnevi s pomočjo fotografij in vi-deoposnetkov prikazal na potopisnem predavanju v domači Gorici pri Slivnici.
Damjan Čretnik je prve spuste s padalom opravil iz kozjanskih vrhov, neustavljiva sila pa ga je vabila na višja vzletišča doma in v tujini. Se pa letenje odlično dopolnjuje s fotografiranjem, pravi. Poleti lahko leti trajajo več ur, razen upravljanja dveh komand in čudenja razgle-
dom, ki se razprostirajo pod nogami, pa imajo padalci čas za druge stvari. »Letiš s hitrostjo 35 kilometrov na uro in v zraku sediš, kot bi sedel na kavici. Vmes bi si lahko, če bi želel, pripravil tudi sendvič, le gledati moraš, da se ne zaletiš v kakšen hrib.«
Njegova najdaljša ekspedi-cija doslej je približno dese-turni prelet z vrnitvijo v tandemu, ko je vzletel s Soriške planine in se v Italiji obrnil proti cilju. S tem podvigom je leta 2003 postavil svetovni rekord. Vse od 90. let je na fotografijah zabeležil polete po Turčiji, Španiji, Franciji, Kanarskih otokih in številnih drugih državah. Ob tem se kar samo od sebe postavlja vprašanje, kje je uzrl najlepši razgled. Zanj se ni bilo treba odpraviti daleč. Ko je prvič poletel z Rifnika proti Gori-
ci in zaokrožil nad domačo hišo, je pod sabo zagledal znano podobo. »Točno o tej sliki sem sanjal v otroštvu in ko se spomnim tega trenutka, še danes dobim kurjo polt. Ves svet je lep, meni pa je najlepše doma, Slovenija je čudovita. Tudi po raziskavi ugledne padalske revije Cross Country je naša država s Posočjem med petimi najbolj privlačnimi lokacijami za padalce na svetu.«
S pticami si deli nebo
Trenutke, ko se jadralno padalo na štartu napolni z zrakom in padalca ponese v nebo, je težko opisati. Jadranje med oblaki v družbi jastrebov, kanj, orlov in drugih ptic se sliši sila romantično, a brez poznavanja naravoslovnih zakonitosti ne gre.
»Jadralni padalci pravzaprav oponašamo velike ptice, ki se vrtijo in hkrati dvigajo v nebo. Tako kot one tudi mi iščemo termične vzgornike. Ko krožimo v stebru toplega zraka, se povprečno dvignemo okoli 2000 metrov nad vzletišče, nato delamo prelete,« pojasni izkušen padalec in ustanovitelj Društva jadralnih padalcev Lintvar, ki se z 90 člani uvršča med največji tovrsten klub v Sloveniji. Da je jadranje užitek, omogočijo dobro opazovanje okolice, obilo meteorološkega znanja in kilometrina letenja, ki jo padalci na začetku svoje poti nabirajo pod budnim očesom učitelja.
Tudi za bojazljive
Ker je Damjana doletelo več zaporednih izgub zaposlitve, si zadnja leta kruh slu-
Damjan Čretnik pravi, da se med jadranjem v zraku pod nogami odpirajo čudoviti razgledi. Vse od 90. let je na fotografijah zabeležil polete po Turčiji, Španiji, Franciji, Kanarskih otokih in številnih drugih državah.
Damjan Čretnik ima za sabo več kot dva tisoč ur letenja. Zadnja leta se posveča šoli jadralnega padalstva, zato v zraku preživi manj časa. »Delo je lepo, a vendar - ko drugi uživajo, jih sam le opazujem, v šali rečem, da sem kot snemalec pri filmu za odrasle,« pove. Začetniki pod njegovim vodstvom dragocene izkušnje nabirajo na nekdanjem smučišču v Preboldu, na Celjskem pa na Šmohorju, Konjiški gori, Lisci, Golteh, Donački gori, Rifniku in Žusmu.
ži s šolo jadralnega padalstva in z vodenjem tandemskih poletov. O njihovi priljubljenosti med ljudmi priča to, da na svoj trenutek v zraku trenutno čaka 30 kandidatov najrazličnejših starosti. Nekateri s poletom uresničijo svojo dolgoletno željo, drugi doživetje prejmejo kot darilo. Na štartu se največkrat bojijo, ker jih je strah pred neznanim. Kot pravi sogovornik, se po dveh minutah popolnoma sprostijo, njihov srčni utrip se umiri. Zamotijo se z užitki in lepimi razgledi. Med njimi je ogromno takih, ki se po pristanku navdušijo za tečaj, čeprav prej niti približno ne bi pomislili na to.
Med strastjo in varnostjo
V svoji karieri jadralnega padalca razen nepredvidenih postankov na drevesih doslej ni imel slabih izkušenj. Ga pa negotovost občasno preplavi ob vzletu, saj nikoli ne ve, če bo namesto v zraku pristal na tleh z dolgim nosom, medtem ko bodo drugi uživali v preletu. »Problem tega športa je strast. Ko začneš leteti, je to kot droga, vemo pa, da se zaradi tega ljudje včasih spustijo tudi čez mejo. Kadar užitki prevladajo nad treznim razmi-
šljanjem, lahko šport postane nevaren,« pravi Čretnik. Doda, da se v Sloveniji največ nesreč med jadralnimi padalci pripeti tujcem, ki pridejo k nam na dopust, med tem časom pa želijo leteti za vsako ceno, tudi v neustreznih pogojih.
Vremenske razmere so se v zadnjih 20 letih močno spremenile, vreme je bolj
Jadralno padalstvo je, kot pravi Damjan Čretnik, najcenejši od vseh letalnih športov. Padalo s pripadajočo opremo stane od dva tisoč evrov. Njegova življenjska doba je okoli 400 ur, nujni pa so tehnični pregledi. Padalci pri razvoju opreme opažajo napredek tako glede varnostni kot vzdržljivosti.
nestanovitno, sočasno je močno napredovala tehnologija, ki v zraku omogoča lažje predvidevanje glede na napovedi. Znake narave je treba upoštevati pravočasno, sicer lahko spust v dolino onemogoči nevihta, a so po besedah Čretnika taki primeri na srečo redki. Kljub temu je po njegovem mnenju na prvem mestu odgovoren odnos do sebe in do športa.
Padalstvo ni nogomet
V zadnjih dveh letih je kraljevo disciplino jadralnega padalstva - prelete - zamenjal s tekmovanji v natanč-nostem pristajanju, ko mora padalec pristati čim bliže določeni točki. Kot član državne reprezentance je v tej disciplini z ekipo lani osvojil naslov evropskega prvaka. V teh dneh se intenzivno pripravlja na svetovno prvenstvo, ki bo avgusta v Sarajevu. Po zaslugi športa, ki mu je zlezel pod kožo, si je iz ptičje perspektive ogledal lep košček sveta. Udeležbo na tekmovanjih pa večinoma financira iz lastnega žepa. »Imam status mednarodnega športnika, vendar mi za to država ne nameni niti centa. Čeprav smo Slovenci v preletih med najboljšimi na svetu, v natančnostnem pristajanju pa smo prav tako velesila, padalstvo pač ni nogomet.« Če bi po nebu jadral samo zaradi denarja, tega že dolgo ne bi več počel, pove in doda, da so padalci malce drugačni ljudje, svobodnjaki, ki s svojimi podvigi poskušajo doživeti največ, kar ponuja življenje.
TINA VENGUST
Damjan je doslej s padalom zaokrožil nad številnimi državami sveta, najbolj pa je navdušen prav nad Slovenijo. Takole je letel nad Posočjem, ki je po raziskavi ugledne padalske revije Cross Country med petimi najbolj privlačnimi lokacijami za padalce na svetu.
PORTRET
37
DRUŠTVO UPOKOJENCEV KOZJE
czoukd
lYRVli'rvO VPOXOTT'NCT'V Xozje
QB_EQMKDBEUIK1U z. Wirt' J««™ ><#» f : 01'
KONTAKTS« «WKI»-
vöÄonouf« imw«Ki«i« i"1®1®"'
.......,:n.„.KK IWU«#!B« O"""''"'
)!AIJK
hekkkai i

.■•'/M
Valburgo Jevšnik iz Kozjega dajejo za zgled, kako aktivno preživljati tretje življenjsko obdobje.
Veliko odgovornih zadolžitev opravlja. Valburga Jevšnik, med domačini Valčka, je med drugim dolgoletna tajnica Društva upokojencev Kozje.
»Ko si zdrav, lahko pomagaš drugim«
Odličen vzor dejavnega preživljanja tretjega življenjskega obdobja
»Valburga Jevšnik je odlična promotorka aktivnega preživljanja tretjega življenjskega obdobja,« pravijo o prejemnici letošnjega najvišjega priznanja Občine Kozje tisti, ki so ji ga podelili. Namenili so ga upokojenki, ki je obenem tajnica društva upokojencev, članica gasilske veteranske ekipe, upravnih odborov turističnega in muzejskega društva, občinske volilne komisije, sodnica porotnica, sodelavka Karitas ...
»Priznanja res nisem pričakovala in ko sem zanj izvedela, sem bila prijetno presenečena. Resnično sem zadovoljna, da so ljudje moje delo opazili in da mi zaupajo,« pravi Valburga Jevšnik iz najbližje okolice Kozjega, ki jo od malega kličejo Valčka. Gasilcem se je pridružila že v mladih letih, največ prostovoljnega dela opravlja, odkar je v pokoju. Upokojila se je pred skoraj dvema desetletjema. Na različnih naslovih imajo seveda različne potrebe. »Tam, kjer rabijo pomoč in vedo, da nekaj znam, me povabijo. In rada se odzovem,« pravi Valčka Jevšnik. »Opažam, da ljudje med seboj nasploh premalo sodelujemo,« je dodala, čeprav je o ljudeh iz osrčja Kozjanskega trdno prepričana, da so dobri, prijazni, skromni in pošteni, vsaj večina.
Vsestransko aktivna
In tako je v Društvu upokojencev Kozje, ki deluje na območju med Lesičnim, Podsredo in Bučami, tajnica že desetletje in pol. Vsak ponedeljek sta s predsednikom Veljkom Kolarjem (nekdanjim šmarskim županom in direktorjem Konfekcije Mont) po dve uri v društveni pisarni, kamor prihajajo med uradnimi urami upokojenci. Jevšnikova med drugim vodi društveno komisijo za prireditve in izlete, prejšnji teden so se tako skupaj odpravljali na etno prireditev Likof na taberhi, kjer je njihova članica posebej predstavila ročno delo s pletilkami. Teden prej so bili na upokojenskem izletu v Trstu in po Krasu, za tiste, ki na izlete ne morejo, bodo v začetku prihodnjega meseca organizirali piknik. Tajnica in predsednik obiskujeta bolne člane tudi na domu.
Gasilka, ki še tekmuje
Za 40-letno delovanje v PGD Kozje je Valčka Jevšnik prejela priznanje že pred nekaj leti. Gasilstvu je bil zelo predan že njen mož, sama je od lani članica veteranske tekmovalne enote, ki je letos tekmovala že v Polju pri Vodicah in v Gabrkah pri Šoštanju. Redne vaje, ki se
jih udeležuje po dvakrat na teden, so prispevale k temu, da se dobro odrezale tudi na enem izmed tekmovanj v Gaberkah. »Med veterankami mi veliko pomeni že druženje,« pravi dolgoletna članica gasilcev.
V Turističnem društvu Kozje in Muzejskem društvu Kozje, kjer je v upravnih odborih, pomaga na različne načine. Na kakšni prireditvi jo je mogoče najti pri turistični stojnici, v muzejskem društvu je bila desetletje tudi blagajničarka. To društvo, ki se posveča zgodovini Kozjega, vodi dr. Slavko Kamenšek, nekdanji univerzitetni profesor etnologije. Društvo, ki bo letos med drugim poskrbelo za stalno razstavo o sodstvu v obnovljenem starinskem zaporu, je v Sloveniji posebnost. In Jevšnikova je bila dejavna celo v upravnem odboru Društva kozjerejcev Slovenije, saj so doma imeli nekaj časa koze.
Letošnjo občinsko nagrajenko je mogoče srečati celo v sodnih dvoranah v Celju, kjer je že tretji mandat sodnica porotnica. Najprej je sodelovala na obravnavah v družinskih zadevah, zadnja leta v kazenskih. »To mi zelo veliko pomeni že zaradi izkazanega zaupanja,« poudarja Valčka Jevšnik. Med ljudmi jo je mogoče srečati prav tako kot sodelavko župnijske Karitas, ki deluje
na območju skoraj celotne občine Kozje. Tam sodeluje zadnja leta pri delitvi človekoljubne pomoči. »Ljudje, ki so v takšnih stiskah, se neradi izpostavljajo,« opaža pri delu. Ljudje se svoje revščine, za katero so v večini primerov krivi drugi, celo sramujejo.
Dolgoletna trgovka
V osrčju Kozjanskega pozna Valčko Jevšnik zelo veliko starejših ljudi, saj je delala kot trgovka v Kozjem, na Bučah, v Lesičnem in Podsredi. Nazadnje je bila v kmetijski zadrugi v Kozjem poslovod-kinja. »Delo v trgovini sem opravljala z dušo. Za trgovski pult bi še vedno stopila z veseljem,« je povedala dolgoletna trgovka, ki jo je še vedno mogoče videti za kakšno stojnico. »V letih, ko je različnega blaga primanjkovalo, si to poskusil ljudem priskrbeti,« se spominja Jevšnikova. V obdobju po potresu so Kozjanci veliko gradili, vendar je bilo gradbenega materiala manj, kot so ga potrebovali.
Kot deklica si je delo v trgovskem poklicu želela tudi
zaradi domačih razmer. Njena mama je bila samohranilka, saj je oče umrl med vojno, ko je bila stara komaj petnajst mesecev. »Tako je bil moj cilj, da pridem čim prej do poklica in svojih sredstev za preživljanje,« se spominja. Pot do cilja ni bila lahka. Avtobus v Celje, kjer je obiskovala trgovsko šolo, je po prašni cesti odpeljal že ob pol šestih, nazaj se je vrnil šele zvečer. In takrat je bil pouk v šolah še šestkrat na teden, tudi ob sobotah.
Danes je za njo dolga življenjska pot, največ ji pomeni zdravje. »Če si zdrav in pri močeh, lahko pomagaš še drugim,« pravi Kozjanka, ki je odličen zgled dejavnega preživljanja tretjega življenjskega obdobja.
BRANE JERANKO Foto: BJ
38
PORTRET
Ulična glasba je njeno življenje
Vojničanka Vesna Prevolšek s prepevanjem navdušuje mimoidoče na celjskih ulicah
»Moje življenje je odvisno od ulične glasbe, saj se z njo preživljam. Prav zaradi tega se vedno zelo potrudim in nastope jemljem zelo resno in odgovorno. Veseli me, da so v 90 odstotkih nanje lepi odzivi,« pripoveduje.
Morda ste jo že srečali, ko ste hiteli po celjskih ulicah, morda ste ji za hip prisluhnili ali ste ji celo poklonili kakšen kovanec v njen popotniško-glasbeni »kufer« ... Dinamična in eksplozivna ulična glasbenica Vesna Prevolšek namreč v središču knežjega mesta že več let skrbi za živahno glasbeno vzdušje. Najprej je prebivalce italijanskih mest navduševala s panto-mimo, a se je kmalu preusmerila v glasbo. Danes njen repertoar sestavljajo etno in latino skladbe, saj te najbolje odsevajo njen temperamenten značaj.
Vesna Prevolšek se zelo dobro spominja, kako je kot srednješolka neko turobno februarsko popoldne pešačila po središču Celja. Naenkrat je zaslišala temperamentne španske pesmi, ki so preplavile njeno telo. Polepšale in popestrile so ji, kot se še danes spominja, celotno zimo. Od takrat je Vojničanka na ulično glasbo in ustvarjanje, pri katerem jo danes najbolj privlači predvsem njegova neposrednost, začela gledati povsem v drugačni luči.
Nič slovensko zadržana
Njeno življenje vse od majhnih nog zaznamujejo različne zvrsti umetnosti. Že kot majhna deklica je prepevala sosedom in na ta način služila denar za sladoled. V
zgodnjih dvajsetih letih je začutila, da se bo izgubila v povprečju, če s svojim umetniškim ustvarjanjem ne bo stopila korak naprej. Tako se je pridružila skupini že uveljavljenih uličnih umetnikov in se z njimi podala po Evropi z zgolj petsto tolarji v žepu. Pot štirimesečnega potovanja so začeli v Italiji, kjer je v Trstu tudi prvič nastopila kot ulična umetnica. Zares zablestela je v Španiji, kjer se je počutila kot doma. Njen temperamentni karakter, ki je po njenih besedah občasno za nekoliko zadržane Slovence celo odveč, se je naenkrat zlil z okolico. Da se po njenih žilah pretaka že napol španska kri, dokazuje tudi to, da je španščino osvojila že na poti na Pirenejski polotok. V sedemnajstih letih uličnega nastopanja je nato prepotovala dobršen del Evrope in si pri tem nabrala različne izkušnje, šele nazadnje pa je začela igrati na domačih, celjskih tleh. Kot poudarja, je morala za ta korak zbrati kar nekaj poguma. Ulična glasba po njenih besedah namreč ni predstava, ki bi se ljudi dotaknila na prvo žogo.
Italija raj za »baskerje«
Odzivi ljudi in sprejemanje uličnih umetnikov se od dela do dela Evrope razlikujejo. Kot je spoznala Prevolškova, je ritem v državah Južne Evrope že v zraku, saj prebivalci takoj, ko zaslišijo glasbo, začne-
jo tudi migati. »Fantastično je igrati na severu Italije, kjer so razmere v mestih dobro urejene, v ljudeh pa se še vedno skrivata južni temperament in sproščenost.« V večjih turističnih mestih morajo ulični umetniki za dovoljenje zaprositi na občinah. V turističnih središčih si namreč lokalne skupnosti prizadevajo imeti le dobre glasbenike. Drugače je v drugih naseljih, kjer lahko po pripovedovanju Pre-volškove igra vsakdo. O dnevnih, tedenskih oziroma letnih zaslužkih je težko govori, saj
Najbolj znana zvrst ulične umetnosti je »basker-stvo«. »Baskerji« so ljudje, ki jim nastopanje na ulici pomeni način življenja, torej nastopajo izključno samo na ulici in se selijo iz mesta v mesto ter se s pomočjo denarja, ki ga tako zaslužijo, tudi preživljajo. Izraz »basker« izhaja iz angleščine besede »busker«, ki se je uveljavila v 18. stoletju v Angliji in pomeni potujočega glasbenika.
Tokrat tudi na koncertu
Ulična pevka Vesna Prevolšek redno nastopa tudi na različnih koncertih. Danes (četrtek) ob 20. uri bo pri celjskem Vodnem stolpu nastopila v družbi tolkalista Mateja Gosaka in pianista Igorja Feketije. Predstavila se bo z glasbeno poetičnim projektom Cantadore, v okviru katerega prepeva stare ljudske, ponarodele pesmi, ki so jih »cantadore«, pripovedovalke zgodb, prepevale in pripovedovale z intenzivnim čustvenim izrazom in jih obarvale z osebnim doživljanjem, spoznanjem.
Vesna Prevolšek izstopa predvsem zaradi svojega temperamenta in močnega, energičnega glasu, ki mu lahko pogosto prisluhnete na celjskih ulicah.
so nabirke zelo različne. Tako ima dan, ko prejme kar nekaj evrov, spet drugič nič. Glede na to, da se preživlja izključno z uličnim nastopanjem, mora občasno igrati tudi zaradi zaslužka in ne zgolj zaradi užitka, kar je sicer njeno osnovno vodilo. »Če nekdo z vso energijo igra na ulicah januarja ob šestih zvečer v napol praznem Celju, mora imeti res veliko navdiha, v primeru, da igra za lastno veselje,« pojasnjuje Prevolškova, ki ji v prvi vrsti ne gre za denar. Njen najlepši občutek je namreč, ko se ob poletnih večerih nad središče mesta začne spuščati mrak in se pari, ki se sprehajajo po ulicah, ob igranju pesmi Besame Mucho, ki med poslušalci po njenih besedah še vedno najbolj »vžge«, začnejo stiskati in poljubljati. Takrat si reče, da je le nekaj naredila za ljudi okrog sebe.
Dve kuverti s popolnoma različno vsebino
Sedemnajstletno muzicira-nje na ulicah je Prevolškovi prineslo bogato bero izkušenj. Eno najlepših je doživela na ulicah španske Pamplone. Kljub temu, da so ji ob strani stali prijatelji, prizna, da je bilo še posebej v prvih letih ulično ustvarjanje vse prej kot lahko. Večkrat se je namreč zgodilo, da je dlje časa igrala za drobiž. Prav tako ni imela na izbiro niti obsežnega repertoarja skladb, glede na to, da se je kitaro naučila igrati šele na svojem prvem
potovanju. »Še danes se spominjam, kako sem v Pamploni igrala in prepevala tako predano, da se nisem niti ozirala naokoli. Po končanem nastopanju sem pred sabo opazila kuverto in v njej zajeten kupček denarja.« V Španiji namreč obstaja fama, da občasno kdo od »baskerjev« od neznanca prejme precejšno vsoto denarja. Celjska ulična umetnica je tako še danes ponosna, da je bila ena izmed njih.
Na drugi strani ji kuverte v Celju niso prinesle takšnega veselja. V mestu ob Savinji ponavadi igra dvakrat na teden po uro in pol na stalnih prizoriščih. Stanovalci v neposredni bližini, za katere še danes ne ve natančno, kdo so bili, so jo začeli pošteno preganjati. Pisali so sporočila in jih puščali v njenem kovčku ter nenazadnje klicali policijo. »Stvar je bila zame zelo duhamorna, saj zaradi nje v tistem času nisem mogla obstajati. Ulična glasba je namreč moje življenje.« Na srečo se je zaplet kmalu razrešil in Vesna Prevolšek je še vedno ena svetlih točk celjskega mestnega jedra, ki mestnemu središču daje živahen utrip. Prepričana je namreč, da kritike ljudi, ki se zgražajo nad mrtvostjo središča, niso upravičene. Po njenem smo mestno jedro ljudje in prav od nas je odvisno, kakšen bo njegov utrip in dogajanje.
ŠPELA OŽIR
Foto: GrupA
AKCIJA
39
		M		
I_	«I	. \ «dniku		K'
S knjigo na dopust
Okusi so seveda različni. Zagotovo imate tudi sami najljubšega pisatelja, morda knjigo, ki vas je najbolj navdušila. V rubriki Bukvarna Novega tednika vam v pokušino ponujamo svoj izbor. Iz bogate bere prebranih knjig novinarjev našega uredništva si katero za poletni oddih lahko privoščite tudi sami. In morda vas bo katera tudi navdušila, kar nam lahko sporočite. Kako? Izrežite in izpolnite kupon in nam ga pošljite. Nekateri so to že storili.
Tako nam je pisala Majda nila priporočilu Urške Selišnik Tašner iz Celja, ki je prisluh- in prebrala knjigo pod zapo-
redno št. 17 z naslovom Vsi moji božiči avtorice Maruše Krese. Prevzela jo je misel, da je božič samo eden in edini, ki združuje družino. Gizela Cvetko iz Rogaške Slatine je izbrala knjigo, ki je navdušila tudi našo novinarko Saško T. Ocvirk. Pod zaporedno št. 18 je namreč v Bukvarni Novega
tednika uvrščena knjiga Mile Kočevar Bel oblak. Zvesta bralka našega časopisa Gizela Cvetko je zapisala, da jo je v knjigi najbolj navdušila naslednja misel: »Vem, da boš zmogel, saj imaš močan značaj in veliko tega imam po tebi, zato naj te to pismo ne razžalosti preveč.« Tatjana Cvirn pa je s
knjigo Kathryn Stockett Služkinje k branju zvabila Marijo Kračun iz Lesičnega. Mariji se je najbolj vtisnilo v spomin sporočilo, da je imela Constan-tine hčer, belo deklico, čeprav
sta bila oba starša črna. Ko jo je dala v sirotišnico, pa je ni mogla dobiti nazaj, saj so jo posvojili. »Bilo je prepozno, žalostno,« je še dodala Marija Kračun.
In katera knjiga z našega spiska je navdušila vas?
Izberite naj knjigo Poletne bukvarne!
Objavljamo spisek knjig, ki smo jih novinarji naše medijske hiše v letu 2013 že prebrali in predstavili v rubriki Bukvarna.
Glasovali boste lahko za knjigo, ki je navedena na spisku in jo boste tudi vi prebrali ter vas bo najbolj navdušila. Ni dovolj, da boste le označili zaporedno številko knjige, na kupon boste morali zapisati tudi misel, ki se vam bo najbolj vtisnila v spomin. Pri glasovanju bomo upoštevali le pravilno in v celoti izpolnjene originalne časopisne kupone.
Izberite svojo knjigo iz spiska Poletne bukvarne Novega tednika
ZAP. ŠT.	AVTOR	NASLOV	PRIPOROČA
1.	Alma M. Karlin	Urok Južnega morja	Biserka Povše Tašic
2.	Arto Pasasilinna	Prikupna struparka	Saška T. Ocvirk
3.	Berta Bojetu	Filio ni doma	Tatjana Cvirn
4.	Dan Ariely	Predvidljivo nerazumni	Anja Deučman
5.	Dr. Miro Cerar	Pamet v krizi	Ivana Stamejčič
6.	Drago Jančar	Severni sij	Brane Jeranko
7.	Florjan Lipuš	Zmote dijaka Tjaža	Branko Jeranko
8.	Franc Saleški Finžgar	Sama	Šplea Ožir
9.	Frank B. Gilbert ml., Ernestine G. Carey	Za ducat ceneje	Anja Deučman
10.	Gari Kasparov	Kako življenje oponaša šah	Urška Selišnik
11.	Hans Hellmut Kirst	Noč dolgih nožev	Biserka Povše Tašic
12.	Ivan Cankar	Na klancu	Simona Šolinič
13.	Ivan Minatti	Nekoga moraš imeti rad	Urška Selišnik
14.	Kathryn Stockett	Služkinje	Tatjana Cvirn
15.	Kerstin Gier	Klub vražjih mamic	Saška T. Ocvirk
16.	Lee Carroll	The Journey Home (Potovanje domov)	Simona Šolinič
17.	Maruša Krese	Vsi moji božiči	Urška Selišnik
18.	Mila Kočevar	Bel oblak	Saška T. Ocvirk
19.	Nada Gaborovič	Objokuj jutro	Biserka Povše Tašic
20.	Stephan S. Stepsky-Doliwa	Sai Baba govori zahodu	Biserka Povše Tašic
21.	Zora Tavčar, H. Glušič, M. Jevnikar	Pod južnim križem	Branko Jeranko
22.	Zorko Simčič	Poslednji deseti bratje	Urška Selišnik
23.	Žarko Lauševic	Leto mine, dan nikoli	Tatjana Cvirn
IME IN PRIIMEK________________
NASLOV_____________________
KONTAKTNA GSM/TEL. ŠT.
E-NASLOV____________________
ZAPOREDNA ŠT. KNJIGE, ZA KATERO GLASUJEM
MISEL, KI ME JE NAJBOLJ NAVDUŠILA
Originalen, izpolnjen kupon z vsemi kontaktnimi podatki pošljite na naslov: Uredništvo Novega tednika, Prešernova 19, 3000 Celje, najpozneje do petka, 31. avgusta 2013
Novi tednik in Splošna bolnišnica Celje z varni
Za manj bolečin
Stanje na računu dne 24. 7. 2013
n	n "i	A	r	n	n	n
U	U /		J	U	U	U
Za ultrazvok - Za bolnike s hudimi bolečinami - Za protibolečinsko ambulanto celjske bolnišnice!
Svoj prispevek lahko nakažete na TRR bolnišnice s sklicem, na katerem bomo zbirali sredstva za nakup ultrazvočnega aparata za potrebe Ambulante za diagnostiko in terapijo bolečin:
Splošna bolnišnica Celje, Oblakova 5, 3000 Celje, SI56-0110-0603-0276-827, sklic 922300-275511
Za več informacij pišite na tednik@nt-rc.si ali pokličite na 03 4225 100
*	Vpis vzajemnih skladov
*	Odkup in prodaja delnic
ATKA
Z nami vedno nekaj prihranite!
Atka Prima d.o.o.
Stanetova ulica 5, Celje Tel.: 03 49018 05 www.atka-prima.si
Z voMtLodsndadosti/do starostu
40
POTOPIS
\
Dežela riža, čaja in prijaznih ljudi
Na potep po Indoneziji
Indonezija leži tik ob ekvatorju, kar pomeni, da je dan enako dolg kot noč. Podnebje v državi je tropsko. Temperatura je tako vse leto približno enaka, okoli 27 do 30 stopinj Celzija. Država nima štirih letnih časov, temveč suho obdobje in obdobje monsunov. Najprimernejši čas za potovanje po Indoneziji je med majem in septembrom.
Indonezija - država v Jugovzhodni Aziji, ki jo sestavlja več kot 17 tisoč večjih in manjših otokov. Med svojim malo več kot tritedenskim popotovanjem sem obiskala štiri. Skoraj nič, boste rekli. A vseeno je bilo dovolj, da me je ta azijska dežela prevzela. Zaradi neverjetno prijetnih ljudi, mešanice modernega in tradicionalnega, obilice okusne hrane, pomirjujoče zelenih riževih in čajnih polj, prijetnega kaosa na tržnicah in seveda samotnih peščenih plaž s sinje modrim morjem.
Ne pretiravam, če zapišem, da so Indonezijci narod, ki se mi je med dosedanjimi potovanji najbolj vtisnil v srce. Ne zgodi se namreč pogosto, da k turistu pristopi domačin, spregovori nekaj vljudnostnih besed in ne da bi mu pokušal nekaj prodati ali ga
kam odpeljati, z nasmeškom in s prijaznim pozdravom odide. Ali da na avtobusu - bolje rečeno razpadajočem kom-biju, ki te z enega konca vasi na drugega prepelje za pičlih deset centov - spoznaš delavca iz tovarne čaja, ki te popelje po čajnih poljih in razloži vse podrobnosti o pridelavi čaja in življenju tamkajšnjih vaščanov. Le za hvala! Spet drugi mladenič te s svojim avtomobilom, ker javnega prevoza v njegovi vasi pač ni, popelje do sosednje vasi na kmetijo, kjer pridelujejo tofu. Komunikacija steče kljub * temu, da ti, razen osnovnih besed, kot terima kasih (hvala), ne govoriš indonezijščine, on pa ne angleščine. Nepozabni so tudi nešteti iskreni smehljaji, ki ti jih namenijo mimoidoči na ulicah, otroci izza šolskih ograj, gostitelji v bungalovih, natakarji med stiskanjem soka iz pravkar nabranega tropskega sadja ...
Car vasi	—-
Velika mesta, kot so prestolnica Džakarta, nekdanja prestolnica Jogyakarta ali Bandung, se od ostalih svetovnih velemest ne razlikujejo prav dosti. Hiter ritem življenja, prometni kaos, visoke stolpnice, pehanje za denarjem, kup beračev ... Večji čar imajo vasi, kjer se življenje skorajda ustavi, kjer ob cesti prodajajo sadje, v preprostih gostilnah postrežejo z izvrstnimi jedmi, katerih osnova so predvsem riž, piščanec in ribe, na tržnicah pa je mogoče kupiti praktično karkoli človeku srce poželi. Na poljih domačini sadijo ali žanjejo riž, spet drugje z njiv pobirajo krompir in čebulo,
tisti bolj podjetni pa turiste popeljejo na kakšen kolesarski izlet, na vrh katerega od številnih vulkanov ali na ogled tradicionalnih hiš, ki zaradi svoje preprostosti izžarevajo domačnost in toplino.
Veliko več kot otok plaž
Med otoki Java, Lombok, Gili Travangan in Bali me je, pa naj se sliši še tako klišejsko, najbolj navdušil prav Bali. A ne toliko zaradi plaž in morja. Plaže so res kot z razglednic, a morje željnim plavanja zaradi
visokih valov in močnih tokov roko na srce ne ponuja prav dosti. Bolj me je navdušila notranjost otoka. Predvsem kraj Ubud, ki je obdan s širnimi neverjetno zelenimi riževimi polji, sprehajalnimi potmi, z vasicami, kjer ljudje še dandanes živijo tako kot njihovi predniki pred sto leti in več. V Ubudu so navdih našli številni umetniki, zato ne manjka ateljejev in galerij, vsak večer je mogoče uživati ob spremljanju
Plaže kot iz filmov so idealne za spočiti telo in duha.
balijskega tradicionalnega plesa, petja in glasbe ter predstavah znamenitih senčnih lutk,
željni druženja z opicami pa obiščejo opičji tempelj. Poseben čar Baliju zagotovo daje tamkajšnja vera, hinduizem. Občutiti jo je mogoče na prav vsakem koraku, saj Balijci na pragovih svojih hiš in v številnih večjih ali manjših templjih vsakodnevno darujejo hrano za svoje bogove, jim prinašajo cvetje in zanje prižigajo dišeče sveče. Le ena zamera ostaja z Balija. Razglednice niso našle poti do Slovenije in sumim, da so se »zataknile« že na otoku.
ANJA DEUČMAN, foto: AD
Navdušite nas s potopisom!
Vaša popotovanja
Znane avgustovske destinacije so Gana, Velika Britanija in Islandija
V deželo ob ekvatorju nas je takole za pokušino, popeljala novinarka našega
uredništva Anja Deučman, sicer pravcata svetovna popotnica. Vsako leto se na-
mreč odpravi na daljšo turo po svetu in vse tiste, ki morda še razmišljate o tem, ali nam boste do 31. julija letos le poslali svoj potopis, snubi v Indonezijo. V prihodnji številki Novega tednika, ki bo izšla 1. avgusta, vam bo naša bralka predstavila svoje vtise o Gani.
Šole so preproste, s starimi lesenimi klopmi in brez visoke tehnologije, otroci pa so prav tako razigrani kot v Sloveniji.
Večina Balijcev je hinduistov in tovrstni templji so prisotni na vsakem koraku. Indonezija je sicer predvsem država muslimanov, ki predstavljajo več kot 85 odstotkov populacije.
Riž je na jedilniku za zajtrk, kosilo in večerjo. Zaradi tropskega podnebja ga sadijo in žanjejo tudi večkrat letno.
Vulkan Merapi na otoku Java je izbruhnil leta 2010 in za seboj pustil pravo razdejanje. Drevesa, hiše, avtomobile je lava spremenila v pepel, vzela pa je tudi nekaj več kot sto življenj. Na ozemlju Indonezije je sicer okoli 150 delujočih vulkanov, tudi potresi so izjemno pogosti.
REKREACIJA
41
Okronani duatlonski kralji in kraljica
Savinjska dolina pretekli konec tedna v znamenju plavanja, teka in kolesarjenja
Proga malega maratona in obenem rekreativnega teka, ki se ju je skupaj udeležilo 145 tekačev, je skoraj v celoti potekala po gozdnih poteh, ob potokih in po travnikih, le krajši del je bil speljan po asfaltnih površinah.
Logarska dolina je bila konec tedna kulisa za pestro športno dogajanje. Športni vikend v Logarski dolini, kakor sta organizatorja, Športno društvo Slovenc in Triatlon klub Celje, poimenovala sklop tekmovalno-rekreativnega dogajanja, je namreč obsegal triatlon, mali maraton, rekreativni tek, pohod na Okrešelj, nordijsko hojo in kolesarski vzpon na Pavličevo sedlo.
Sobotno dopoldne je bilo namenjeno testiranju športne obutve in opreme za pohodništvo in nordijsko hojo. Bolj pripravljeni so se podali na pohod do Okre-šlja, manj pripravljeni pa le
do Slapa Rinke. Hkrati so lahko spremljali in navijali za tekmovalce, ki so se od 12. do 17. ure merili še na zadnji preizkušnji Dolgega triatlona Logarska dolina, 20-kilometrskem teku po obrobju doline. Pred tem so že odplavali 2 kilometra na Šmartinskem jezeru v Celju in prekolesarili 80 kilometrov dolgo pot do Logarske doline. Nekateri za izziv, drugi za bogate nagrade, tretji kot dokaz, da zmorejo več. Zmagovalca triatlona, na katerem je bila mednarodna udeležba, med šestinpetdesetimi tekmovalci so bili namreč tudi Italijani, Srbi in Hrvati, sta postala Peter Harnold iz Kopra in Mojca Mijovič iz Slovenske Bistrice. Nekateri udeleženci so se raje odločili za štafeto, kar pomeni, da je eden v ekipi plaval, drugi kolesaril in tretji tekel.
Nedelja za tekače in kolesarje
V nedeljo dopoldne so se tekači pomerili na rekreativnem teku, dolgem 7 kilometrov, tisti bolj pripravljeni pa na 21-kilome-
trskem Malem maratonu Logarske doline. Popoldne so na svoj račun prišli še kolesarji, saj so se podali na prvič organiziran Kolesarski vzpon na Pavličevo sedlo. »Z udeležbo smo bili zadovoljni, saj je bilo tekmovanje v času dopustov, zato množičnega obiska na tako oddaljeni lokaciji, kot je Logarska dolina, in obenem še na dogodku, ki smo ga organizirali prvič, nismo pričakovali,« pojasnjuje Nino Cokan, član Športnega društva Slovenc, ki se je letos za organizacijo kolesarskega vzpona odločilo predvsem zato, ker je obiskovalcem te ledeniške doline želelo ponuditi možnost celovite rekreacije za vse starostne skupine in vse stopnje pripravljenosti. Najbolj zagrizeni ljubitelji športa, ki so sodelovali na obeh nedeljskih prireditvah, so si prislužili laskavi naziv - duatlonski kralj oziroma kraljica Logarske doline - ki izhaja iz besede duatlon, discipline, sestavljene iz kolesarjenja in teka.
ŠPELA OŽIR Foto: LUKA ZADNIK
»Fit« je hit
Kilogrami se topijo ob pametni vadbi in zdravi prehrani
Na štadionu v Šentjurju se je sredi julija začel brezplačen program Fit camp, ki nudi zdravo izgubljanje kilogramov in izboljšanje vadbenih ter prehranjevalnih navad. Programu, ki se prilagaja potrebam posameznika in je namenjen vsem generacijam, se je doslej pridružilo več kot 40 ljudi.
Fit camp temelji na principu pametne vadbe, pri kateri je aktivno celo telo. Med ogrevanjem na vadbo udeleženci najprej pripravijo sklepe in srce, nato sledijo vaje za moč, ki jih je mogoče prilagoditi tako
dobro pripravljenim kot tudi takšnim s poškodbami. Kot je dejala wellness trenerka Tjaša Bosio, ki program izvaja z De-janom Gajškom, gre za način vadbe, ki je enostaven, učinkovit in ga lahko udeleženci izvajajo kjerkoli in kadarkoli.
Abeceda
sestavljanja
obrokov
Med bistvenimi cilji Fit cam-pa je poleg ozaveščanja ljudi o pomenu vadbe tudi spoznavanje zdravega načina prehranjevanja. »Najpogostejše težave, ki jih imajo sodelujoči,
so premajhna količina popite vode in ne dovolj hranljivi ali neredni obroki. Na Fit campu se ne gremo diet, ampak se enkrat za vselej učimo pravilnega prehranjevanja in pravilne izbire živil,« je pojasnila Tjaša Bosio. Ob spoštovanju naštetih zakonitosti udeleženci izgubijo maščobno tkivo, pridobijo mišično maso, izboljša se njihovo počutje. Mentorja stanje tistega, ki se odloči za korak k bolj zdravemu načinu življenja, spremljata z meritvami telesne sestave in s pripravo jedilnikov.
TV, foto: TB
Vaje udeleženci večinoma izvajajo z lastno težo, včasih pa pripomoček ali oviro za popestritev vadbe najdejo v naravi.
Med gorskimi tekači tudi 90-letnica
Planinsko društvo Polzela je v soboto organiziralo 9. gorski tek na Goro Oljko. Dolžina proge je bila 8 kilometrov s 390 metri višinske razlike, tek pa je štel za štajer-sko-koroški pokal.
Absolutni zmagovalec med 58 udeleženci, ki so se pomerili v osmih moških in šestih ženskih kategorijah, je pri moških postal Kranjčan Janez Pustoslemšek, ki je za progo potreboval 33,38 minute. Med ženskami je bila najhitrejša Mateja Mlinar z Rečice ob Savinji, ki je progo pretekla deset minut počasneje kot Kranjčan. Najstarejša udeleženka teka je bila 90-letna Kazimira Lužnik iz Slovenj Gradca in pri moških 83-letni Štefan Robač z Raven na Koroškem.
ŠO, TT Foto: TT
Priporočamo
Prvi trije tekmovalci v posameznih kategorijah so prejeli medalje, absolutno prvi trije pokale, vsi udeleženci teka pa spominske majice, topel obrok hrane in osvežilne napitke na progi.
10. šmarski kolesarski maraton, ki bo v nedeljo, 4. avgusta. Info: Športno društvo Šmarje (041 749 846), www.kozjansko.info
42
INTERVJU
»Nič nisem ukradel!«
Novi lastnik celjskega Voca obljublja, da bo regija spet dobila dobro in spoštovanja vredno gradbeno podjetje
Ko je Roman Moškotevc decembra lani prevzel vodenje celjskega podjetja za vzdrževanje in obnovo cest (Voc), je to v javnosti sprožilo vrsto ugibanj. Mnogi so bili prepričani, da bo podjetnik iz Stopč pri Grobelnem zadal zadnji udarec temu hčerinskemu podjetju propadlega gradbinca Ceste mostovi Celje, saj je bilo tudi samo na robu propada.
Pomagalo ni niti to, da je Moškotevc od zaposlenih začel odkupovati delnice in si zagotovil več kot četrtinski delež. Še zlasti veliko hudih besed, tudi preko medijev, je padlo med njim in stečajno upraviteljico CMC Mileno Sisinger, ki nikakor ni hotela verjeti, da Moškotevc v Voc ni prišel kot grobar. Prejšnji teden je Moškotevčevo podjetje Ahac Nizke gradnje kupilo še dobrih 66 odstotkov Voca in najbrž marsikomu zavezalo jezik. Vendar bo najbrž moralo preteči še nekaj časa, preden mu bodo še zadnji dvomljivci verjeli, da želi Voc res spet postaviti na noge.
Do lani ste bili v javnosti znani predvsem kot lastnik trgovskega podjetja Ahac, ki se ukvarja s prodajo pijač in predelavo živil. Kaj vas je po toliko letih trgovine odneslo v gradbeništvo?
Gradbeništvo se je pojavilo čisto slučajno. V življenju pač pridejo trenutki, ko opaziš kakšno novo tržno nišo. Celjska regija je skoraj ostala brez gradbenega podjetja in ocenil sem, da je prav ta praznina na trgu velika priložnost zame. Voc, ki je pomemben za celjsko in celotno savinjsko-šaleško regijo, se mi je zdel smiselna naložba, predvsem pa dobra poslovna poteza.
Pri tem ste zelo izpostavili svoje podjetje Ahac?
Brez tega ni šlo. Nisem izpostavil samo svojega matičnega podjetja, ampak tudi svoje ime. Ali se mi je splačalo in je bila odločitev prava, za zdaj še ne morem povedati. Voc je brezno brez dna, veliko bo treba še narediti in še več vložiti. Se pa že kažejo sadovi dozdajšnjega dela. In to me veseli.
Od vašega prihoda v Voc do nedavnega nakupa večinskega deleža podjetja se je marsikaj dogajalo, napeto je bilo zlasti med vami in stečajno upraviteljico CMC Mileno Sisinger.
Ja, res je bilo zelo pestro. V Sloveniji je žal tako, da se je na podjetnike in podjetništvo prilepilo več negativnih kot pozitivnih pridevnikov. Skoraj vsakogar, ki se odloči, da bo prevzel in rešil kakšno podjetje v težavah, imajo ljudje takoj za lopova. V njem vidijo zgolj nekoga, ki bo podjetje razkosal in razprodal ter na čim lažji način prišel do hitrega zaslužka. Takšen žig so hoteli pritisniti tudi name, vendar sem vztrajal in še vedno vztrajam pri svoji odločitvi, da bom iz Voca spet naredil dobro podjetje. Na srečo vedno več ljudi ugotavlja, da mislim resno, zato je tudi vedno več takšnih, ki me podpirajo.
Kaj je bilo pri tem najtežje?
Težki so bili prvi pogovori z zaposlenimi, najtežji pa so vsekakor bili pogovori z bankami, ki so kar nekaj mesecev blokirale poslovanje Voca. Ker so bile banke v preteklosti izigrane v mnogih zgodbah, niso več vedele, komu lahko sploh še verjamejo in mu zaupajo. Zato so me najprej vrgle v isti koš z nekdanjimi ljudmi iz Voca in CMC. Postopoma, korak za korakom, so stvari šle na bolje. Po nekaj mesecih »vojne« je tudi stečajna upraviteljica CMC spoznala, da res ne bom razmrcvaril podjetja in da sem njen potencialni poslovni partner, ki bo z nakupom premoženja prispeval del denarja za poplačilo upnikov. Morda bom v prihodnje kupil še kaj, če me seveda ne bodo prehiteli drugi.
Kaj pa grožnje z ovadbami, sta z Mileno Sisinger že pozabila nanje?
Očitno, čeprav je bilo veliko groženj. Večina je bilo neupravičenih, vendar nikomur nič ne zamerim. Razmere so res bile nejasne. Ker se je premoženje CMC, Voca in ostalih hčerinskih družb tesno prepletalo, je bilo veliko nesporazumov. Od mene so zahtevali odgovornost tudi za stvari, ki so se dogajale v preteklosti, pred mojim prihodom. Najbolj so me
»Voca ne bom nikomur prodal, tudi tujcem ne. Nisem špekulant, ne zanima me samo zaslužek,« je v pogovoru za Novi tednik povedal Roman Moškotevc.
Roman Moškotevc je doma s kmetije v Stopčah pri Grobelnem, kjer živi še danes in ima tam tudi sedež podjetja. Ekonomijo je študiral ob delu, saj je že kmalu po srednji šoli zaplul v podjetniške vode. Odprl je trgovino in pekarno, leta 1991, pri komaj enaindvajsetih, je ustanovil podjetje in ga poimenoval po bližnjem gričku s cerkvijo sv. Ahacija. Prosti čas, ki ga sicer ni veliko, preživlja z družino, rad bere in kolesari.
bolele obtožbe, ki so letele na moje poštenje, na mojo osebno integriteto. Nič nisem ukradel, celo premaknil nisem ničesar. To so bile hude besede in če bi se obtožbe nadaljevale in stopnjevale, bi verjetno vložil ovadbo.
Je pa stečajni upraviteljici uspelo, da je zapletla vaše načrte, kako prevzeti Voc. Preprečila vam je namreč dokapitalizacijo podjetja.
Zdaj lahko rečem konec dober, vse dobro. Dokapitalizacija je bila le eden od načinov, kako zavarovati premoženje, ki sem ga vložil v Voc. Takrat sem pač ocenil, da bi bila to najboljša pot, ker bi denar šel neposredno v podjetje.
Ste prvo dražbo za nakup 66-odstotnega deleža Voca namenoma izpustili?
Res sem se odločil počakati, saj na prvih dražbah običajno ni gneče. Čakal sem torej na nižjo ceno.
Kljub temu ste za večinski paket delnic Voca plačali 609 tisoč evrov oziroma dobrih 8 evrov za delnico. To je kar nekajkrat več, kot ste plačali za delnice, ki ste jih kupili od zaposlenih.
Kupnina je res visoka, vendar sem z delnicami kupil tudi mir. Agonija zaradi nakupa Voca se je morala končati, saj se moramo posvetiti normalnemu delu, pridobivati posle in urediti posojila z bankami. Dokler ima namreč podjetje lastnika, ki je v stečaju, je za banke nekredibilno. Dodelijo mu poseben status, ki ne dovoli nobenih
posojil. Čeprav so banke začele verjeti v moje dobre namere z Vocem in me podpirajo, imamo še vedno težave pri najemanju posojil.
Za banke je namreč še vedno vse, kar je povezano z gradbeništvom, kužno. Ne podpirajo poslov in vlaganj v gradbeništvo, kar je popolnoma zgrešeno in neutemeljeno. Iz ene skrajnosti, ko so na veliko financirale to dejavnost, so šle v drugo skrajnost in gradbeništvu popolnoma zaprle vrata. Denarja ne posodijo niti za majhne projekte.
V Vocu ste že več kot pol leta in zdaj najbrž že veste, koliko je CMC izčrpal to svoje hčerinsko podjetje.
CMC je zelo zelo izčrpal Voc, zlasti lani, ko je porabil vsa sredstva Voca, ki so bila na razpolago. Izkoriščal je njegovo boniteto za poroštva pri najemu posojil, Voc je tudi moral najemati posojila za CMC. Terjatve, ki jih ima Voc do CMC in njegovih številnih hčerinskih družb, so zato dokaj visoke. Dokončna škoda je bila narejena, ko je bil le še Voc nosilec vseh dejavnosti nekdanje gradbene skupine. Podjetje so spravili v blokado, nad vsem pa je visela še grožnja direkcije za ceste, da bo vzela koncesijo za vzdrževanje cest. To bi pomenilo konec Voca. Ko sem prišel v podjetje, je imelo do bank in dobaviteljev za skoraj šest milijonov evrov obveznosti.
Vam je številko že uspelo znižati?
Čeprav smo obveznosti do dobaviteljev v glavnem poravnali in se z dvema večjima dogovorili o plačilu na obroke, je dolgov še vedno veliko. Ostale so namreč še banke, s katerimi smo se že dogovorili o reprogramiranju posojil.
»Skoraj vsakogar, ki se odloči, da bo prevzel in rešil kakšno podjetje v težavah, imajo ljudje takoj za lopova. <
Koliko denarja ste že vi oziroma vaše podjetje vložili v Voc?
O točnih številkah bi težko govoril, zagotovo pa je
šlo že nekaj milijonov. Samo kamnoloma na Stranicah in v Libojah sta stala tri milijone evrov. Morali smo ju nujno kupiti. Kamnolom v Veliki Pirešici, od koder je Voc, ko je bil še »priklopljen na svojo mamo«, dobival pesek, so dali v najem. Prišlo je do zapletov in februarja, sredi najhujše zime, smo ostali brez peska. Kupovati smo ga morali na kar sedmih mestih. Najeli smo tudi asfaltno bazo, ki je prav tako ključna za naše delo.
Pred iztekom roka za prijavo za novo sedemletno koncesijo za vzdrževanje državnih cest so nekateri strašili, da Vocu ne bo uspelo.
Koncesijo imamo. Razpis je bil razveljavljen, zato se je koncesija avtomatsko podaljšala za eno leto. Predvidoma jeseni bo objavljen nov razpis.
Boste za prijavo rabili kakšnega partnerja?
Voc ne rabi nikogar. Z nakupom kamnolomov in najemom asfaltne baze je postal celovito podjetje za gradnjo infrastrukture. Poleg tega smo iz CMC pritegnili najboljše ljudi, zaposlili smo jih približno 80. V Vocu zdaj dela malo več kot 300 ljudi, ki imajo dovolj znanja, da se lahko lotijo najrazličnejših projektov na področju nizkih gradenj. Zato kandidiramo na vseh razpisih za gradnjo cest, mostov, vodovodov in drugih infrastrukturnih objektov. Že to jesen nas čaka zelo velik izziv. Graditi se bo začel nadvoz Grobelno, kjer bomo imeli eno ključnih vlog. Na razpisu smo uspeli s konzorcijem, v katerem sta še Strabag in Pomgrad.
Voc očitno ostaja edino večje gradbeno podjetje na Celjskem, ki se bo izognilo propadu.
To je tudi naš cilj in za zdaj kaže, da gremo v pravo smer. A ne želimo samo obstati. Postati želimo največje in tudi najbolj ugledno gradbeno podjetje na tem območju tako po kakovosti dela kot po številu projektov.
Zaposleni lahko torej mirno spijo?
Vsem, ki dobro delajo in mislijo v dobro Voca, se ni treba bati za prihodnost. Plače so redne, niti enkrat niso zaostale, vsaj v mojem času ne. Takoj, ko bomo več zaslužili, bodo tudi plače višje.
Še vedno je mogoče slišati očitke, da pri prevzemanju in vodenju Voca niste sami, da pravzaprav v ozadju vse niti vodijo drugi.
Prihajam iz povsem druge dejavnosti in normalno je, da sem za nasvete in pomoč prosil ljudi, ki so bili ali so še vedno v gradbeni stroki in imajo ogromno znanja in izkušenj.
Med tistimi, ki so vam jih očitali, se je najbolj pogosto omenjal Janez Škoberne, nekdanji lastnik propadlega mariborskega gradbinca CPM.
Gre za človeka, ki veliko ve o gradbeništvu, a se je njegova zgodba in zgodba njegovega podjetja žalostno končala. Bilo bi škoda, če mu ne bi dal nove priložnosti in izkoristil njegovega znanja.
Vam je pri zgodbi z Vocem pomagala tudi politika?
Ne. S politiko nisem obremenjen. Želim samo, da bi z vsemi dobro sodeloval.
Boste ostali v Vocu ali boste nastavili novo vodilno ekipo?
Ta trenutek težko govorim o tem, kaj se bo dogajalo. Vendar za zdaj ostajam na direktorskem položaju, saj je treba še ogromno narediti. Voc potrebuje še najmanj leto, da bo spet zdravo podjetje.
Vam je kdaj žal, da ste se lotili te zgodbe?
Ne. Zelo sem zadovoljen in tudi ponosen, da sem se odločil za nakup Voca. Naredil bom vse, da rešim podjetje in ljudi v njem, seveda pa pri tem ne smem ogroziti svojega matičnega podjetja in samega sebe. Za zdaj mi to uspeva in upam, da bom vedno dovolj pameten in ne bom skrenil na kakšno napačno pot.
JANJA INTIHAR Foto: GrupA
PORTRET
43
»Knapi so bili pravi ljudje«
Vinko Bobnič o svoji krajevni skupnosti, pečovniškem rudniku in trditvah, da so v njem ljudje, ki so bili pobiti po vojni
Vhko Bobnu
"S
Smeh je pol zdravja
Rudarji so kljub težkemu delu ohranili smisel za humor, kar je v svoji knjigi zabeležil tudi Vinko Bobnič. Tole je ena od šal:
Pred izpitno komisijo za poklic »hajerja« (rudarja kopača) je odgovarjal kandidat Ciril Frajtak. Prvo vprašanje: »Ali veš, kdo je Trubar?« Odgovor: »Vem, to je Ramšakov Franci, ki igra trobento v naši plehmuski. Če pa to ni, je zagotovo trubač v gaberski kasarni.«
Drugo vprašanje: »Ali veš, kdo je bil Valentin Vodnik?« Odgovor: »To je bil podoficir v naši kasarni, po činu vodnik, zoprn človek.«
Tretje vprašanje: »Kdo je Kardelj?« Odgovor: »Vem, da ni delal, na našem dritlu (izmeni), se je pa mnogo govorilo o njem v času prve petletke - kar del, kar del ...«
»Istočasno, ko smo ustanovili moški zbor, se je rodil naš sedanji zborovodja Robi Vodušek. Menda je že kot otrok rad poslušal naše vaje, je povedala njegova mama. Zdaj sta z zborom stara že 37 let.«
Vinko Bobnič s svojo knjigo Moje življenje v Krajevni skupnosti Pod gradom Celje
Dogodki, ki jih v svoji knjigi opisuje Vinko Bobnič, govorijo o povsem drugačnih časih. O tistih, ki se jih mnogi še spominjajo, z današnjimi očmi pa se zdijo skoraj neresnični. To so bili namreč časi povezanosti med ljudmi, solidarnosti, prostovoljnega dela, bogate kulturne ustvarjalnosti. Kljub vsakodnevni borbi za preživetje so ljudje našli čas in voljo za to, da so igrali v dramski sekciji, peli pri pevskem zboru ali bili aktivni pri gasilcih. V celjski krajevni skupnosti Pod gradom so bili po tem še posebej znani. Vsa leta je
za kulturni utrip zaselkov
ob Savinji in pod Starim gradom prizadevno delal tudi Vinko Bobnič.
Kot aktiven krajan je zato želel, da se sled o delovanju ljudi v letih po vojni in vse do današnjih dni ne bi izgubila. Zato se je pred desetletjem odločil in začel zbirati podatke o krajevni skupnosti, jih povezal s svojimi spomini in nastala je knjiga, ki je izšla lani ob njegovi 80-letnici. V njej ima pomembno vlogo nekdanji rudnik v Pečovni-ku, kjer je najprej delal Vinkov oče, nato še Vinko in njegova brata. Kot električar se je v letih po vojni neštetokrat spustil v jamo in rove. Zato ga je toliko bolj prizadel in razjezil zapis, ki se je pojavil leta 2003 in v katerem je avtor trdil, da naj bi bilo v rudniku deset tisoč po vojni pobitih ljudi. »Te trditve so neutemeljene,« pavi Bobnič, ki v svojem življenju nikoli ni slišal za te dogodke. »Kako bi lahko ostali skriti vsa ta leta, če bi bilo to res?« se sprašuje. »Gotovo bi se med ljudmi širile govorice, a jih nikoli nisem slišal,« dodaja in meni, da je pri vsem skupaj verjetno prišlo do napake zaradi mešanja imen Pečovnik in Pečovje nad Štorami.
Skupina v partizane
Sicer pa je rudnik v času pred vojno in po njej zaznamoval življenje marsikatere družine, tudi Bobničeve. Oče je bil »bolan knap«, kot pravi Vinko. To pomeni, da ni bil srečen, če ni šel tudi v nedeljo v jamo. Rudnik je neprekinjeno delal tudi med vojno, zato so 16. septembra 1944 partizani mobilizirali 130 rudarjev (v spomin na ta dogodek
praznuje KS svoj praznik). Nemci so pri Sevnici nekatere ujeli in jih poslali na delo v Avstrijo. Kmalu so jih vrnili v Pečovnik, le da so morali bivati zastraženi v baraki blizu rudnika in nadaljevati delo. »Med njimi je bil tudi moj oče,« pravi Vinko. Kot fantič mu je nosil hrano, sicer pa je pomagal partizanom kot kurir. »Spoznal sem se na orožje, ker sem ga čistil partizanom v Kasazah, kamor so me poslali in me skrili, da mi ne bi bilo treba kopati strelskih jarkov,« se spominja. Na srečo mu med vojno ni bilo treba uporabiti orožja.
Odtrgana roka pod pazduho
Vinko va poklicna pot je bila tako rekoč neizogibna. Po vojni rudnik ni prenehal delovati niti za dan in Vinko se je v njem zaposlil kot jamski električar. V starem rudniku, imenovanem Bohemija, so kopali vse do leta 1953, ko so bile zaloge izčrpane. Z vmesnimi prekinitvami in delom v rudniku v Sečovljah in Železarni Štore je bil Vinko v Pečovniku leta 1959 med zadnjimi, ki so zapustili z vodo zalit rudnik Konstanca, ko so ugotovili, da ga ne bodo mogli rešiti.
Vse to po njegovem dovolj zgovorno govori o tem, da v jaških ni mrtvih ljudi iz povojnih pobojev.
So pa v rudniku imeli kar nekaj nesreč, ki jih niso obešali na veliki zvon. Vselej se je pri tem izkazalo, da so »knapi« pravi, srčni ljudje, ugotavlja Vinko Bobnič. »Spominjam se primera, ko sta rudarja zavrtala v špranjo in se zaradi plina onesvestila. Tisti, ki je vozil voziček, je to videl, oba je po žlebu spustil do izhoda in nato rešil še vse ostale rudarje, ne glede na nevarnost, v kateri je bil sam.« Ali primer, ko je
nekomu odtrgalo roko, ki jo je pod pazduho prinesel od vhoda v rudnik do bližnjega strelišča v Zagradu.
Potem ko so morali zapreti še zadnji rudnik v Pečovniku, je podjetje Žična v nekdanjih delavnicah začelo izdelovati vzmeti za posteljne vložke. V podjetju se je zaposlil tudi Vinko, medtem ko je večina rudarjev dobila delo v hra-stniškem rudniku.
Udarništvo
Ker je bila krajevna skupnost v tistih letih po vojni gospodarsko močna, saj so bila v njej podjetja, ki so omogočala delo kar 500 ljudem, so zrasli nove hiše, šola, vrtec, kulturni dom ... Vinko Bobnič se je ves čas kulturno udejstvoval. V godbi na pihala sicer ni igral, ji je pa pomagal. Pri dramski sekciji se je pojavil tudi na odru, vselej pa je poskrbel za razsvetljavo. Pomagal je pri ustanovitvi moškega pevskega zbora, ki je vadil v šoli, sam pa je priskrbel denar za nakup klavirja. Še najbolj se je angažiral sredi sedemdesetih, ko je bilo treba obnoviti dotrajan kulturni dom. Sanitarij ni bilo, obnova je bila nujna. Kot podpredsednik društva je želel izpeljati obnovo, za katero pa niso dobili denarja. Zato so se lotili dela na svojo
pest. Prevzel je naloge predsednika gradbenega odbora in krajani so z udarniškimi akcijami uredili stranišča in streho. Bobnič pravi, da je v to vložil približno dva tisoč ur prostovoljnega dela, pomagali pa so tudi številni so-krajani, danes znani Celjani. Ko so sami opravili prvi del prenove, so se nanje spomnili tudi v kulturni skupnosti in ZKO, da je dom dobil sedanjo podobo.
Aktivna dramska sekcija je v tistih časih pripravila tudi pet premier na leto in imela 150 aktivnih članov, da so morali prošnje za članstvo celo zavračati. Nič čudnega, »knapi« so imeli veliko otrok, pravi v šali Bobnič. Danes takšne množičnosti sicer ni več, so pa v kraju še vedno zelo prizadevni. Vinko Bobnič se bo počasi poslovil od aktivnega petja, saj težko stoji celo uro na odru. Bo pa zagotovo imel še kakšno besedo pri organizaciji in pri nasvetih mlajšim, ki pravijo, da je simbol zbora, brez katerega ne gre. A ne samo zbora, zagotovo tudi celotnega kulturnega delovanja in prizadevanj, da bogata preteklost njegove krajevne skupnosti, zapisana na podlagi dokumentov in dejstev, ne bi utonila v pozabo.
TATJANA CVIRN Foto: GrupA
VSAK ČETRTEK ob 12-15
44
REPORTAŽA
Prvo celjsko košarkarsko moštvo, jeseni 1947. Z leve stojijo Igor Zupančič, Miran Horvat, Bruno Štiglic, Leta 1970 se je s celjskimi košarkarji pred pettisočglavo množico pomerila bodoča olimpijska prvakinja Sov-Slavko Kokot, Franc Ramskugler, Julijan Žnidaršič, Bojan Glavač, čepijo pa Franc Vehovar, Despot Pejovič, jetska zveza, ki je edina tega leta na SP v Ljubljani premagala svetovno prvakinjo Jugoslavijo. Vlado Veber in Baldo Jenko.
Zibelka slovenske košarke in nje
Pred evropskim prvenstvom smo pripravili pregled bistvenih dogodkov v zgodovini celjske košarke
Zakaj predtekmovalna skupina evropskega prvenstva v košarki v Celju s slovensko reprezentanco? Odgovorov je lahko več. Razlog je zagotovo odločnost celjskega župana Bojana Šrota. Da je osrednja politika na vse skupaj pristala, ima morda tudi zgodovinsko ozadje: leta 1979 so bili celjski košarkarji na pragu elitne, prve jugoslovanske lige, tedaj najboljše v Evropi, torej druge na svetu. Ni jim uspelo, nihče jim ni pomagal. Ko pa so tri leta kasneje v finalu pokala košarkarske zveze ponižali Olimpijo, so si na glavo dokončno nakopali največjega in najhujšega sovražnika.
Celju je bilo leta 1980 dodeljeno mladinsko EP in skoraj dve desetletji še kadetsko EP, morebiti kot opravičilo za centralistične poteze, ki so počasi hromile in dokončno zlomile celjsko košarko. Zdaj Ljubljana iz Celja ne črpa več Pipanov, Golcev, Tovornikov, Janžkov ... Obenem jih tudi ne dobi ali pa zgolj v manjši meri iz celjskega okoliša. Je treba mladino na Celjskem znova »zažgati«? Celjsko moštvo je trenutno v tretjem ran-gu slovenske lige ...
Začetki
Določeni zapisi pravijo, da se je košarka pri nas igrala že leta 1939 (še prej, a to leto štejejo za začetek igranja v Sloveniji), tudi v Celju, in sicer člani sokolskega društva. 23. junija 1946 je bil fizkul-turni dan po vsej Jugoslaviji; v paradi v Celju so sodelovali tudi košarkarji. Leto kasneje je bilo sestavljeno moštvo, ki ga prikazujemo tudi na fotografiji. V aprilu pa je domači FD Kladivar v Mestnem parku gostil FD Enotnost in zmagal z 48:39. Za celjske mladince so tedaj igrali: Veber 16 točk, Glavač 14, Štiglic 12, Zupančič 3, Jenko 2, Žnidaršič 1, Popovič, Ramskugler, Vehovar, Horvat. Seveda jih je vodil Slavko Kokot, ki je diplomiral v Beogradu tik pred začetkom
druge svetovne vojne in ga štejejo med začetnike slovenske košarke. Leta 1945 sta še dva pedagoga z začetnico K, Miloš Kosec v Ljubljani in Adi Klojčnik v Murski Soboti, začela seznanjati dijake z novo igro. V letih 1947 in 1948 je bil Kladivar na republiškem prvenstvu tretji.
Preblisk mladink
Septembra 1950 je Kladivar izvedel tombolo, ki ni bila prav uspešna. V začetku leta 1951 se je celjski košarkarski klub ločil od Kladivarja in pristopil k Železničarskemu športnemu društvu. Zato sta bili leta 1952 pred železniško postajo odigrani prijateljski tekmi s Trbovljami. Tedaj je bil najboljši igralec Franc Ramskugler, kasneje tudi trener in sodnik. V neplodnih petdesetih letih, ko se je nekajkrat zelo izkazal predvsem kasnejši atlet Roman Lešek, so največ prikazale mladinke. Pod Ramskugler j evim vodstvom so postale republiške prvakinje, v Sarajevu pa so osvojile tretje mesto v državi, na čelu z Lovrečevo in Ram-skuglerjevo. Tudi šestdeseta leta niso prinesla razcveta.
Dve desetletji uspehov
Tako kot Kokot je tudi Mile Čepin študiral na Difu v Beogradu, igral tudi za tamkajšnji Partizan. Njegova vrnitev v Celje je bila prelomna. Brez njega marsikdo ne bi nikoli igral košarke. Leta 1969 je v ekipi, ki je prvič naskakovala prehod iz republiške v zvezno ligo, igral tudi Marko Zorko, kasneje neumoren košarkarski pedagog. Čepin je bil nekaj let nemočen glede ustroja kluba, tu pa je zgodovinsko vlogo odigral Jože Geršak. Legendarni predsednik kluba je postavil najprej temelje, potem pa je on ali kdo drug nizal uspehe.
Prvi sponzorji
Leta 1971 sta ubobožani celjski košarki prvič javno po-
magali dve podjetji, Avtomo-tor in Tehnomercator. Takoj po SP v Ljubljani leta 1970 je v Mestnem parku gostovala reprezentanca Sovjetske zveze, bodoča olimpijska prvakinja, in veliko obiskovalcev v pet-tisočglavi množici je videlo le del igrišča. Podobna zgodba se je ponovila leto dni kasneje ob gostovanju jugoslovanske reprezentance. Medtem je Čepin s strokovno vadbo dvignil kakovost celjskega moštva, napredek se je kazal tudi v infrastrukturi - jeseni leta 1972 so Celjani odigrali prvo tekmo v dvorani, v telovadnici OŠ Ivanke Uranjek.
V republiški ligi so na čelu s Tonetom Sagadinom (ni v sorodu z bratoma Zmagom in Milošem Sagadinom) osvojili prvo mesto, na kvalifikacijskem turnirju v Zadru drugo in se prvič uvrstili v 2. zvezno ligo! Za vse skupaj so bili nagrajeni: pokrovitelj je postala Kovinotehna. Kot novinci so se izkazali in iz lige niso izpadli, ko je bil najboljši strelec M. Sagadin. Leta 1974 jim ni uspelo priboriti obstanka, tudi zaradi čudnih potez Olimpije, ki je pravočasno odkrila nevarnega tekmeca. V letih 1974 in 75 je vladalo zatišje, trenerja sta bila tudi Aljoša Žorga in
Predrag Nikolic iz Skopja. No, ko je v telovadnici takratne celjske posebne šole (1975) gostoval beograjski Partizan, je obstajala bojazen, da se bo tribuna sesula na garderobe.
Vzpon
Leta 1976 se klub preimenuje v KK Celje, ekipa, pomlajena z izjemno obetavnimi mladinci, pa osvoji prvo mesto v republiški ligi. Poleg predsednika Toneta Erjavca je vse bolj aktiven podpredsednik Branko Martič. Trener je Zmago Sagadin, tekme 2. zvezne lige se igrajo v dvorani Šolskega centra Celje, ekipa
si z osmim mestom zagotovi obstanek. Na zaključnem turnirju mladinskega DP Celjani osvojijo tretje mesto. Zdaj so že na jugoslovanski karti Jugoslavije, sploh pa Aleš Pipan, ki z mladinsko reprezentanco za uvod osvoji srebro na balkanskem prvenstvu. V letu dni stari dvorani Golovec (zgrajena 1976) celjski klub organizira jugoslovanski festival košarke. Zberejo se vsi zvezdniki Jugoslavije, evropske prvakinje, naslednje leto svetovne. Mladina je imela kaj videti .
Uspehi
Celje si privošči prvo pravo okrepitev, Pavla Polanca. In še kako se je izplačala. Pipan je ob njem še bolj blestel, razmahnili so se Zoran Golc, Matjaž Tovornik, tudi Matej Janžek, Robert Medved ... S 3. mestom v 2. ligi so storili še korak naprej, uvrstili so se v novoustanovljeno 1. B ligo. Košarka je bila hit v Celju. Še posebej po novici iz Sarajeva.
Maja je bilo na Ilidži mladinsko državno prvenstvo. Celjani so premagali Crveno zvezdo in Kvarner, s Partizanom pa izgubili, toda zaradi najboljšega izhodišča v krogu treh ekip so zaigrali v finalu. Proti domači Bosni. Sarajevčani so imeli na začetku 2. polčasa že prednost 14 točk, potem je na sceno stopil Pipan. Čeprav je Celje zmagalo (94:87), je na svojo stran pridobil občinstvo in prejel ovacije za 56 doseženih točk! Skoraj nič ni zaostajal Zoran Golc. Jeseni 1978 se je začela sezona, po eni strani zelo uspešna, po drugi boleča. Uvodni poraz pri Iliriji za 13 točk ni obetal nič dobrega. Kasneje se je izkazalo, da je bil med usodnimi. Ne za izpad, temveč za 1. A ligo. Februarja je pokrovitelj postala Libela, izjemen zimski niz zmag pa je obetal senzacijo. Celjani so bili na drugem mestu, Šiben-ka, ki so jo doma premagali za 20 točk, pa prva. Vedelo se je, da bo o prvem mestu (le ta je
Odlični celjski košarkar Matjaž Tovornik v akciji pod košem na tekmi četrtfinala jugoslovanskega pokala s Crveno zvezdo.
REPORTAŽA
45
Morda najboljša celjska peterka. Vodil jo je Mile Čepin. Z leve so Matjaž Tovornik, Matej Janžek, Aleš Pipan, Zoran Golc in Pavle Polanec.
■ ■ ■ ■ ■ ni mejniki
vodil v 1. A ligo, kajti B liga je bila razdeljena na dva dela) odločal obračun v Dalmaciji. Kaj vse je nato vplivalo na poraz s 30 točkami razlike na Baldekinu, bi lahko na dolgo razlagali. Celjska košarka zagotovo ne bi obtičala v drugem razredu, če kluba pred sezono ne bi zapustil Pipan. Olimpija ga je zvlekla iz gimnazijskih klopi ...
Reprezentanti
Pred sezono 79/80 se je Pipan vrnil v Celje. Najprej je ekipo vodil Čepin, nato po koncu izobraževanja v zDa Sagadin. Igralski kader je bil širok in spet je zadostoval za drugo mesto (za reškim Kvar-nerjem). Libela se je uvrstila v novoustanovljeno, enotno 1. B ligo.
Začele so se priprave na mladinsko evropsko prvenstvo v dvorani Golovec. Bilo je izjemno organizirano, pohvale so deževale, obračun med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo pa je podrl vse rekorde gledanosti v celjski dvorani na športnih prireditvah. Srebrna medalja je bila v očeh prenekaterih celo neuspeh, solze so tekle po koncu dramatičnega finala. V naši selekciji je bil tudi Matej Janžek, po zaključku priprav je žal odpadel Robert Medved (skupaj sta osvojila kadetsko
zlato na EP v Damasku, selektor je bil Z. Sagadin). Dve leti prej je Pipan v Italiji pristal na tretji stopnički, v Atenah leta 1970 T. Sagadin na četrti. Pipanov dosežek je leta 1984 ponovil Sašo Govc. Za člansko reprezentanco Jugoslavije so nastopili Pipan, Tovornik in Golc. Slednji je leta 1992 igral za slovensko reprezentanco, ki ji je za las spodletela uvrstitev na OI.
Vsi ti dosežki kažejo, da sta Mile Čepin in Zmago Sagadin ob pomoči Rudija Jeriča (leta 1982 so celjski kadeti pod njegovim vodstvom v Skopju postali jugoslovanski prvaki), Borisa Zrinskega in še mnogih celjskih trenerjev delovala izjemno strokovno in ustvarjala košarkarske bisere. Vse skupaj pa ni bilo nadgrajeno s primerno organizacijsko strukturo. Posameznikov ne smemo kriviti, v večini primerov je šlo za boj z mlini na veter.
Padli Jugoplastika in Olimpija
Leta 1980 sta moštvo zapustila Pipan in Polanec, Tovornik je moral v JNA in izpad je bil neizbežen. Naslednje leto je Celje zapustil Z. Sagadin. Golc je prestopil k Olimpiji, Hauptmana je čakalo služenje vojaškega roka. Kljub temu so zasedli sredino lestvice v 2. ligi. Sezona 1982/83 je bila spet uspešna, z vrnitvijo v 1. B ligo. Nepozabna je bila tekma osmine finala jugoslovanskega pokala, ko je Libela presenetila splitsko Jugoplastiko s 85:83. Strelci: Zoran Golc 10 točk, Matjaž Tovornik 21, Aleš Pipan 25, Abdulah Kahvedžič 6, Mirko Aničič 23. Čepin je načrtoval še eno senzacijo, toda Crvena zvezda je že bila seznanjena s celjsko močjo in državna prvakinja je v dvorani Šolskega centra slavila s 122:104. Da je bila celjska ekipa izredno kakovostna, je dokazala v finalu slovenskega pokala in Olimpijo poteptala s 103:79. Strelci: Golc 19, Tovornik 19, Aničič 31, Pipan 8,
Kahvedžič 20, Medved 6. Zanimivo, najbolj učinkovita košarkarja za Celje na tej tekmi, doma iz BiH, nista več zapustila mesta ob Savinji. »Moral sem na >zagovor< v Ljubljano. Pojasnili so mi, da tako več ne gre,« je pripovedoval predsednik kluba Jože Geršak. Ena najslajših zmag je pustila posledice, republiški vrh je izdal nekaj ukazov .
Žalostna usoda
V sezoni 83/84 je bila Libe-la šesta v enotni B ligi, tedaj zelo kvalitetni, v naslednji sezoni pa je v deljeni B ligi, torej manj zahtevni, pristala na 12., zadnjem mestu. Nato so bili tretji v republiški ligi, ko se je že veliko govorilo, da lahko vse skupaj ugasne. Pred sezono 1986/87 je moštvo prevzel Rudi Jerič in ga po odločilni tekmi z Mariborom vrnil v B ligo. Žarek upanja je posijal, ko je pokrovitelj postalo podjetje Merx. Z Borisom Zrin-skim in najboljšim strelcem lige Pipanom je Celje osvojilo 10. mesto med 14 ekipami.
Dvorana Golovec je bila znova polna, toda zaradi izjemne generacije jugoslovanske reprezentance, ki se je pripravljala za olimpijske igre v Seulu in v Celju, s 129:98 premagala ameriško selekcijo Big East in jasno, navdušila občinstvo. Košarkarski praznik pa ni več koristil celjski košarki. Sledil je izpad iz B lige, finančne težave pa so povzročile počasno, toda zanesljivo umiranje celjske košarke. Nič ni pomagalo kadetsko EP, ki so ga leta 1999 gostili Celje, Polzela in na koncu Laško.
Dosti znanja je na srečo izkoristil ženski košarkarski klub. Franci Ramšak ga je še pravočasno, leta 1994, ločil od moškega. Leta 2000 je ŽKK Celje osvojil naslov državnega prvaka. V postavi so bile: Mateja Knez, Metka Obrovnik, Mateja Veble, Barbara Sušin, Alenka Potočnik, Urška Arbeiter, Barbara Pertinač, Josipa Jelušič, Andreja Vodopivec, Mirna Deak, Monika Barenjo-va in Nadja Ramšak. Skupno imajo po 9 naslovov državnega in pokalnega prvaka, leta 2002 pa so bile zmagovalke v uvodni sezoni Jadranske lige s trenerjem Gojkom Žvižajem.
DEAN ŠUSTER
Foto: arhiva NOVI TEDNIK in KK CELJE, VILI ŠUSTER, DUŠKO KEKOVIČ
Na Ilidži, takoj po podelitvi medalj in pokalov. Z leve zgoraj: Aleš Pipan, Robert Medved, Zmago Sagadin, Matjaž Tovornik, nižje so Matej Janžek, Stanko Kuder in Stanko Breznik, še nižje Ivan Kramperšek, Mojmir Benčan, Boris Planko in Dušan Hauptman, nato stoji Vili Šuster, levo od njega je predsednik kluba Branko Martič, ob njem sedi sodnik Ivanuš, nato pa sledijo Drago Štefanec, še drugi sodnik, Stane Zule iz Slovenskih Konjic, tehnični vodja Marjan Zalesnik in Zoran Golc.
Izjemna, morebiti najboljša jugoslovanska košarkarska generacija, je leta 1988 pred OI igrala tekmo v dvorani Golovec. Z desne Janez Drvarič, Dušan Ivkovič, Dražen Petrovič ...
Leta 1977 sta se v dvorani Golovec pomerila Sever in Jug jugoslovanske košarke, v izjemno atraktivni tekmi. Skok v ozadju spremljata Dragan Kičanovič in Mirza Delibašič, iz bližine pa Vinko Jelovac, Dražen Dalipagič in Krešimir Čosič. Leto dni kasneje je smetana iz Golovca osvojila naslov svetovnih prvakov.
Prvi naslov državnih prvakinj za celjske košarkarice. Z desne so kapetanka Barbara Sušin, Metka Obrovnik in Mateja Knez.
46
INFORMACIJE
Želite dati enkrat in obdarovati z enim darilom večkrat? Novi tednik vam to omogoča. Svojemu prijatelju, sorodniku, poslovnemu partnerju podarite časopis za izbrano naročniško obdobje in obdarovali ga boste večkratno. Naročnik, ki mu boste podarili Novi tednik, bo brezplačno prejemal tudi vse posebne izdaje časopisa, uveljavil bo lahko pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in dveh čestitk na Radiu Celje. In to še ni vse.
NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje
OB ČETRTKIH - INFORMACIJE IZ VAŠEGA KRAJA - ZGODBE S CELJSKEGA
Novi tednik že 68 let. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin na Celjskem.
Nakup darila je preprost. Izpolnite podatke o plačniku naročnine in podatke o naslovniku -naročniku Novega tednika.
	
j PODATKI O PREJEMNIKU	NAROČNIKU
IME IN PRIIMEK:
ULICA:
KRAJ:
KONTAKTNI TELEFON/GSM:
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika.
PODATKI O PLAČNIKU I NAROČILNICA
IME IN PRIIMEK:
ULICA:
KRAJ:
DATUM ROJSTVA:
Plačano obdobje: od
: do
PODPIS:
Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane četrtkova izdaja - dva časopisa v enem in TV-Okno - 2,50 evra.
Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece.
Zaupate nam že 68 let
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika.
HMWi'lMJIIU."
živite ceneje!
Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih	ccčteva in
oglasov v časopisu in ene čestitke na Radiu Celje. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristiti AKCIJ SE NESESTEVAJO
POPUSTI IZ POSEBNIH
tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu.
S POPUSTOM NA KARTICI
/uzzeua/
^ewma/
-	PIZZERIA VERONA. Mercator center Celje - 10% popust pri nakupu hrane - kartico predložite ob naročilu!
-	PROTECT SERVIS. Ul. Leona Dobrotinška 27, 3230 Šentjur, Rogaška cesta 19, 3240 Šmarje pri Jelšah - na storitve 10% dodatnega popusta
-	CASINO FARAON CELJE. Ljubljanska cesta 39,3000 Celje - ob nakupu 100 žetonov 10 gratis
-	VINSKA KLET GORIŠKA BRDA Z.O.O.. Ul. Frankolovskih žrtev 17, 3000 Celje, Telefon: 03 425 16 80,10 % popust na naše lastne proizvode.
-	FOTO RIZMAL, Mariborska c. 1,3000 Celje - 10% popust velja za storitve
-THERMANA. D. D.. Zdraviliška cesta 6, 3270 Laško, www.thermana.si, 080 81 19. nudi 10% popust za bazen, savno + bazen, fitnes, solarij ter masaže, kopeli in druge wellness storitve, mesečne in letne vstopnice
-	CELJSKA MOHORJEVA DRUŽBA - MOHORJEVA KNJIGARNA. Prešernova ulica 23, 3000 Celje, telefon: 03 490 14 20, e-pošta: knjigarna-ce@celjska-mohorjeva.si, 5% popust na knjižne izdaje celjske Mohorjeve družbe
-	GOLTE - 5% popusta za nakup vozovnice za nihalko
-	SKINAUT STORITVE. SIMON JEZERNIK, S.P., Vrunčeva 10, Celje -10% popust
-LESNINAD.D., Leveč 18 - 3% popust na oblazinjeno pohištvo (sedežne grt., trosedi, počivalniki...)
-	MRAVLJICA ART d.o.o.. Lilekova 1, Celje, trgovina za ustvarjalne -10% popust za vse izdelke
-	SLADA. D.O.O.. Plinarniška 4, 3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70, GSM 051 626 793 - 10% popust.
-TOP-FIT D.O.O.. Ipavčeva ulica 22, Celje - 10% popust
-	HRUSTLJAVA SKUŠNJAVA - prodajalna Žalec, Savinjska cesta 77, prodajalna v EK centru v Celju, Mariborska cesta 88, Celje -10% popust na vse vrste kruha
-	Lai Thai, Tajska masaža Kenika Sripanha, s.p. Zagata 6, 3000 Celje.Večvrstrazličnih masaž,
20% popust na vse. Tel: 051 611 078
-	Optika TERŽAN, Marjan Teržan s.p.. Mariborska cesta 54, 3000 Celje, P. P. 1013, 3102 Celje. Telefon: 03 491 38 00, delovni čas: od ponedeljka do petka od 8.00 - 18.00, sobota: 8.00 - 12.00
5% popusta na storitve!
-	FLIKCA MAGDALENA ZUPAN s.p.. - Zg. Rečica 7, 3270 Laško. Telefon 031 843-029. - 10% popusta na storitve.
-	Avtohiša ŠKORJANEC: Mariborska 115, 3000 Celje. Telefon: 03/426 08 84, 031 609 416. - 20% popust za vse upokojence na njihove storitve.
-	ROČNA AVTOPRALNICA GRAJŽL; Teharska cesta 35, Celje, pon.-pet. 9.00-16.00, sob. 10.00-16.00, ned. 10.00-14.00; dežurni telefon 070 771-262. NAROČNIKI Novega tednika 5 % popusta!
PISMA BRALCEV / PODLISTEK
47
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma.	UREDNIŠTVO
Odmevi
Zgodovinska poteza
ministrstva za finance
Pošiljam svoj odziv na pisno Vlada Begana, ki je bilo objavljeno v Novem tedniku št. 33, 18. 7. 2013.
Vlado Began očitno živi v nekem svojem svetu predstave o donosnosti cerkvenega imetja. Od kdaj arhitekturni dosežki in umetniška dela ustvarjajo sredstva za plačilo morebitnih davčnih obveznosti (beremo, da ni denarja za njihovo vzdrževanje, kaj šele obnovo)? To je dediščina prejšnjih rodov ter predstavlja bogastvo za naše oči in duha. Morda bo nekdo bolj kot v cerkvi sv. Roka ali na Sladki Gori užival ob pogledu na naravne lepote. Ali bi tudi te kazalo obdavčiti? Posameznikom se pač porodijo najrazličnejše ideje, da pa obravnavana zamisel nastane v državnem organu - po navedbah pisca v ministrstvu za finance - se lahko vprašujemo o občut-
ku tega organa za stvarnost in tudi o resnosti njegovega dela.
JAKOB GROŠL, Velenje
Pokazali
odgovornost do kolesarjev
Pred tedni je Novi tednik pisal o kolesarskih poteh v Celju in njegovi okolici. Kot dolgoletni kolesar vem, da je na tem območju okoli 43 kilometrov kolesarskih stez. Po članku sem sedel spet na kolo in se podal po tistih kolesarskih stezah, ki so bile v časopisu omenjene kot problematične. Predvsem po kolesarskih poteh na Cesti na Lopato, proti Bukovžlaku, Proseniškem, tudi po kolesarskih poteh na območju Bovš in Šentjurja. Bil sem pozitivno presenečen. Opazil sem, da so ponekod po objavi časopisnega prispevka kolesarske poti bolje in na novo označili, postavili celo nove prometne znake. Tudi udarne jame so na nekaterih lokacijah sanirali, kar pomeni, da je za kolesarje vožnja na popravljenih cestiščih varnejša. S tem so tudi vzdr-
ževalci cest in odgovorni na občini pokazali, da jim za kolesarje ni vseeno, kar je pohvalno.
ACO BRAJEN, Celje
Modri telefon
K notarju
Bralka namerava skleniti pogodbo in mora k notarju. Zanima jo, v kakšnih notarskih oblikah je to mogoče overiti in ali notar preverja vsebino pogodbe. Slišala je, da obstaja oblika, kjer notarja vsebina ne zanima, in po drugi strani oblika, kjer notar preverja pravilnost vsebine. Želi izvedeti tudi okvirno ceno teh storitev.
Predsednica Notarske zbornice Slovenije Marjana Tičar Bešter odgovarja: »Notarji se pojavljamo kot sesta-vljavci pogodb, s katerimi se prenaša lastninska pravica na nepremičninah tako v obliki zasebnih listin kot tudi notarskih zapisov. Notarji kot osebe javnega zaupanja s pravnim svetovanjem in z objektivnim ter neodvisnim pristopom strankam razložimo pomen zavez, ki jih prevzamejo s podpisom listine. Strokovno delo notarjev na tem področju ima pomembno vlogo pri zagotavljanju pravne varnosti, saj zaradi pravilnih in jasno formulira-nih pogodbenih določil redkeje prihaja do sporov med strankami.
Sestava takšne pogodbe se obračuna v skladu z no-
tarsko tarifo, kot osnova za obračun pristojbine se upošteva vrednost nepremičnine. S primerom navajamo, da pristojbina za notarski zapis prodajne pogodbe za nepremičnino v vrednosti 110.000 evrov znaša z DDV 175,20 evra. Če notar sestavi notarski zapis pogodbe, overitev podpisa stranke na pogodbi ni potrebna.
Veliko prednosti strankam prinaša neposredno izvršljiv notarski zapis pogodbe, ki omogoča, da v primeru neizpolnitve obveznosti, za katero je dogovorjena neposredna izvršljivost, preskočijo pravdni postopek in lahko upnik zahteva realizacijo dolžnikove obveznosti neposredno v izvršilnem postopku (gre lahko za plačilo kupnine ali izročitev nepremičnine v posest).
Notar overi podpis na pogodbi v skladu s 64. členom Zakona o notariatu. Z overitvijo podpisa se potrjuje pristnost podpisa in s tem dokazuje, da je listino res podpisal tisti, ki je na njej kot podpisnik naveden. Podpis osebe, katere pravico, ki se vpisuje v zemljiško knjigo, se prenaša, spreminja, obremenjuje ali preneha, lahko na zemljiškoknjižnem dovolilu kot zasebni listini overi samo notar. Pri overitvi podpisov notar ni odgovoren za vsebino listine in ni dolžan ugotavljati, ali stranke smejo skleniti posel, na katerega se listina nanaša. Vsebino listine je dolžan upoštevati le v
delu, kolikor predpis veže overitev podpisa na izpolnitev določenih pogojev. Takih predpisov je na področju prometa nepremičnin cela vrsta. Med drugim mora notar preveriti, ali je plačan davek na promet nepremičnin oziroma izstavljen račun, če gre za obdavčitev po Zakonu o davku na dodano vrednost, preveriti državljanstvo pri-dobitelja, pregledati, ali je pogodbi priloženo potrdilo o namenski rabi zemljišča ter potrdilo občine, da ne uveljavlja predkupne pravice, če ta obstaja, upoštevati posebne režime, ki urejajo promet s kmetijskimi zemljišči, varovanje naravne in kulturne dediščine ...
Pristojbina za overitev podpisa na pogodbi o prodaji nepremičnine oziroma zemljiškoknjižnem dovo-lilu se odmeri po tarifni številki 8 notarske tarife in je odvisna od vrednosti nepremičnine. Cene se gibljejo v razponu od 5 (pri vrednosti nepremičnine do 4.590 evrov) do 100 evrov (pri vrednosti nepremičnine nad 400.000 evrov).
Če je pri overitvi zemljiškoknjižnega dovolila za dovolitev vpisa prenosa,
spremembe, obremenitve ali prenehanja pravice v zemljiško knjigo treba upoštevati pogoje, ki so določeni v 33. do 38. členu ZZK-1, se lahko obračuna dodatna pristojbina največ 14 evrov po tar. št. 8/6.
Balona ni več
Bralec iz Gotovelj (posredoval je osebne podatke) je dobil v dar februarja leta 2011 Merkurjev darilni bon za polet z balonom. Na bonu je zapisano, da velja tri leta, zato je bralec pred kratkim poklical balonar-ski center, da bi se prijavil za polet. Presenečen je bil, ko je izvedel, da balonar-ski center ne obstaja več. Zanima ga, kako je z vračilom denarja, ki je bil v Merkurju plačan za darilni bon.
Predstavnik za odnose z javnostmi v družbi Merkur Anže Voje odgovarja: »V tem trenutku poleta ne moremo zagotoviti, zato bralca vljudno vabimo, da se z darilnim bonom oglasi na informacijskem pultu v kateremkoli Merkurjevem trgovskem centru. Tam mu bomo z veseljem povrnili celotno vrednost bona.«
BRANE JERANKO
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158.
Kako so kuhale gospodinje na Celjskem (12)
Kaj pa kuharice?
S spremembami v kuhinji, ki so se v Celju in okolici intenzivneje začele sredi 19. stoletja, v ostali regiji pa nekoliko kasneje, se zaradi novih načinov pri pripravi hrane pojavi tudi problem znanja - izučenih kuharic. Nove smernice v gospodarstvu in možnosti vlaganj v trgovino in industrijo so spremenili način življenja najprej v mestnih gospodinjstvih. Meščanke niso bile več pripravljene usposabljati kuharic same, ampak so želele, da potrebna znanja prinesejo že s sabo. Zato so se pojavile zahteve po ustanovitvi gospodinjske šole.
Čajnik
Podobno je bilo z gospodinjskimi pomočnicami. V letu 1882 poskus celjskih meščank, da bi organizirale gospodinjsko šolo, ni v celoti uspel. Prvi gospodinjski tečaji so se začeli na prelomu stoletja, prava gospodinjska šola pa šele leta 1908, vendar ni dolgo delovala. Na tem področju je red naredila šele šolska reforma leta 1926, ki je gospodinjski pouk kot predmet uvedla v meščansko dekliško šolo.
Na podeželju je bilo še slabše. Dekleta so se priprave hrane in drugih gospodinjskih opravil učila od mater ali pa če so šla delat v mesto kot gospodinjske pomočnice. Kuhanja so se učile tudi kot pomočnice v gostilniških kuhinjah ali pri meščanskih in trških gospodinjah.
Tečaji
Situacija se je nekoliko popravila, ko je Deželna kmetijska šola v Sv. Juriju ob Južni železnici leta 1909 začela pripravljati gospodinjske tečaje za kmečka dekleta. Tečaje so pripravljali tudi drugje (Teharje), saj je bil naval deklet iz kmečkih in delavskih družin izreden. Poleg tega, da bi bolje kuhale, je bila to pogosto edina možnost, da se zaposlijo v mestu kot gospodinje ali gospodinjske pomočnice.
V času med obema vojnama je sistem »opismenjevanja« v kuharskih veščinah že normalno deloval, saj je država zahtevala, da morajo imeti vse voditeljice tečajev kuhanja državne izpite in da pred vsakim tečajem
predložijo program dela. Po teh normativih so delovali tudi gospodinjski tečaji v regiji ter celjska in druge kmečke gospodinjske nadaljevalne šole.
Priročniki
Osnovne literature za izobraževanje gospodinj je bilo malo. Prvi priročnik v slovenščini smo dobili, ko je S. M. Ludvina Purgaj, predstojnica šolskih sester in voditeljica gospodinjske šole v Ljubljani, leta 1911 napisala prvo knjigo s to tematiko v slovenščini Gospodinjstvo - navod za vsa v domačem gospodinjstvu važna dela, ki je bila večkrat ponatisnjena.
Leta 1935 je izšla knjiga K. Prato Nauk o gospodinjstvu, ki je mnogim voditeljicam gospodinjskih tečajev predstavljala pomemben učni pripomoček. K dvigu znanj na področju priprave jedi so pomembno prispevale tudi kuharske knjige. Med najpomembnejšimi je prav gotovo Slovenska kuharica Magdalene Pleiweis, ki je prvič izšla že daljnega leta 1878 in jo je kasneje dopolnjevala Felicita Kalinšek. Še danes to delo pri nas velja za eno temeljnih kuharskih knjig. Poleg Slovenske kuharice je bilo od preloma stoletja do druge svetovne vojne napisanih več kuharskih knjig, ki so bile namenjene predvsem nižjim slojem prebivalstva. Nekatere so kasneje večkrat ponatisnili. Gospodinje so se torej izobraževale in postajale kos novim nalogam.
Štedilnik
48
BRALCI POROČEVALCI
Celjski folkloristi v Bosni in Hercegovini
Na povabilo organizatorja so člani KD Celjska folklorna skupina gostovali na drugem mednarodnem večeru folklore Vionica 2013.
Ta zanimiv in v medijih BiH zelo odmeven festival so v regiji poimenovali Folklorna Yugovizija. Poleg domačinov je sodelovalo še šest folklornih skupin iz vsake države z območja bivše Jugoslavije. Celjani so s plesi Bele krajine in Gorenjske predstavili del folklorne dediščine Slovenije in gledalce na prireditvi in pred TV-ekrani navdušili tako z izvedbo kot tudi z bogatimi kostumi. Ponovno se je pokazalo, da kultura ne pozna meja in da smo Slovenci lahko ponosni na svojo dediščino.
Po vrnitvi domov si bodo Celjani privoščili le kratek počitek. Pripravljajo se na nastope v času EuroBasketa, na domači 8. mednarodni folklorni festival, ki bo že čez dobra dva meseca, pot jih bo kmalu zanesla na gostovanje v Avstrijo, konec leta pa bodo pripravili koncert ob svoji 40-letnici.
BOJAN PEVEC
Trinajsti blagoslov konj
Konjeniško društvo Sveti Štefan je organiziralo 13. tradicionalni blagoslov konj. Vsako leto se ga udeleži veliko konjenikov in konjerejcev z vseh koncev Slovenije.
Tako so bili prisotni Konje-rejsko društvo Šentjur in KD Prevorje, Blagovna, Štore,
Prevorje, najmlajša konjenica, hči domačinke Urške Kla-dnik iz Suhe krajine, okoliški konjeniki in gostitelji.
Vse navzoče je pozdravil župan Občine Šmarje pri Jelšah Jože Čakš. V govoru je poudaril pomenu ljubezni do živali. Še posebej zdaj, ko vsak dan slišimo o nasilju nad živalmi. Čestital je predsedniku društva Mirku Bevcu za veliko skrb in odlično pripravljeno vsakoletno »žegnanje« pri Svetem Štefanu.
Blagoslovljeni kruh je v spremstvu Jožeta Čakša, Mirka Bevca in Francija Bevca konjem podelil župnik Janez Nerad iz Šentvida. Po obredu je bilo veselo druženje ob dobri jedači in kapljici.
MILENKA BLAŽEVIČ
to radiocelje
95.9 100.3 90.6 MHz
Stanovalci doma v soseščini
V Domu starejših Šentjur skušamo v poletnih mesecih organizirati čim večje število aktivnosti na prostem. Kljub precejšnji vročini smo se odločili za krajši izlet.
S pomočjo večjega števila zaposlenih, nekaj samostojno pomičnih stanovalcev in s prostovoljci smo peljali na ogled okolice doma stanovalce, ki so na invalidskih vozičkih in so pri pomičnosti odvisni od pomoči drugih. Nadeli smo si zaščitna pokrivala in se zgodaj dopoldne, ko še ni bilo tako hude vročine, podali v soseščino. Ogledali smo si z rožami in okrasnim grmičevjem bogate sosednje vrtove in hiše, ki so se nam šele od blizu pokazali v vse svoji lepoti. Tako se je tega manjšega izleta udeležilo kar 37 stanovalcev, od katerih jih je kar precej takih, ki so sicer bolj poredko zunaj, saj se obiski pri njih zadržijo v notranjih prostorih, v okolico pa si jih nekako ne upajo peljati ali imajo za to premalo časa. Hvala vsem, ki so s svojo prijazno pomočjo pomagali našim stanovalcem doživeti lepo dopoldne.
BARBARA JAZBEC
Stara bukev se je poslovila
Bukev pri pošti na Mestnem trgu v Slovenskih Konjicah so morali letos požagati, ker je ogrožala mimoidoče. Za njo je ostal trimetrski panj, ki bo še nekaj časa spominjal najstarejše Konjičane na mlada leta.	JOŽE JURC
BRALCI POROČEVALCI
49
Robot v akciji. Pozorno ga spremljajo Jernej Klaric, Špela Pečnik in Simon Oberžan (v rumenih majicah).
Na svetovnem
prvenstvu
robotov
Ekipa Peaches, ki so jo sestavljali Špela Pečnik, Jernej Klaric in Simon Oberžan, vsi dijaki 3. letnika, se je konec junija udeležila svetovnega prvenstva v programiranju mobilnih robotov v nizozemskem Eindhovnu.
Člani naše ekipe so se preizkusili v kategoriji Rescue A, v kateri je naloga robota, da v areni (simulirano prizorišče porušene zgradbe) poišče žrtev in jo premakne na evakua-cijsko območje. Na tekmovanje sta jih pri krožku pripravljala Karmen Kotnik in Tomislav Viher.
Tridnevno tekmovanje je bilo v treh različnih arenah. V kategoriji Rescue A je sodelovalo 29 ekip. Naši tekmovalci so prvi dan zasedli 16. mesto, drugi dan 9. mesto, tretji dan pa so po smoli v drugem in tretjem teku zdrsnili po lestvici navzdol. Kljub temu so dosegli odlično 17. mesto v skupni uvrstitvi.
Četrti in peti dan so ekipe združili v pare in enako nalogo so morali tekmovalci opraviti tako, da sta robota obeh ekip med tekmo medsebojno komunicirala in opravila vsak svoj del misije. V tej kategoriji so s portugalsko ekipo dosegli 9. mesto.
Z malce več športne sreče bi lahko bila rezultata naših programerjev še boljša. Upamo, da jim bo to uspelo prihodnje leto, ko načrtujemo udeležbo na svetovnem prvenstvu v Braziliji.
TV
Dediščina na platnu
Na Juneževi domačiji so člani društva ljubiteljev likovne ustvarjalnosti Mavrica iz Rogaške Slatine maja ustvarjali na platna podobe domačije, tihožitja starih posod in orodja, ki so na domačiji dobro ohranjena. Slikali so tudi razna dela na polju, ki so se opravljala brez sodobne kmetijske mehanizacije.
Kolonijo so poimenovali Dediščina in stari ljudski običaji. K sodelovanju so povabili tudi likovnike iz likovnih društev Laško, Svoboda Celje, Rifnik Šentjur in Svoboda Majšperk. Svoja dela so na ogled postavili 1. julija v Kulturnem centru Rogaška Slatina in hkrati odprli
Anin festival, imenovan Poletje z Ano, ki je iz Aninega tedna letos prerasel v Anin mesec.
Na odprtju razstave je nekaj besed spregovorila Klaudija Redenšek, direktorica Javnega zavoda za kulturo občine Rogaška Slatin in pobudnica Poletja z Ano. Anica Bele, članica društva Mavrica, je govorila o razstavljenih delih. Boris Führer, podžupan Občine Rogaška Slatina, je odprl razstavo in izrazil navdušenje, da se dediščina naših prednikov dobro ohranja. V kulturnem programu je nastopil Polžji band.
POLONA BERCKO
Uspešen konec poklicne mature
V Ekonomski šoli Celje so dijaki ponovno zelo uspešno končali poklicno maturo. Sloves zlatih maturantk si je nadelo kar pet dijakinj iz Kosovelove ulice.
Najboljša med njimi je bila Alenka Ver-buč, ki je dosegla vseh 23 možnih točk, točko manj so zbrale Jasmina Tanšek, Katarina Blatnik, Nataša Kitak in Mojca Strmšnik. Razglasitev rezultatov poklicne mature je bila na slovesni podelitvi spričeval v Mestnem
kinu Metropol. Prihodnost je neskončna, del poti so maturantje in maturantke prehodili, stopati pričenjajo na novih poteh. Naj se ne ustavljajo, temveč naj bodo pogumni in samozavestni še naprej ter pripravljeni sprejemati nova znanja in izzive, sta jim zaželeli v. d. ravnateljice in direktorice Bernarda Mar-četa in pomočnica ravnateljice Marija Sodin iz Vodnikove ulice.
SR
Sprejem najboljših učencev
Najuspešnejše osnovnošolce in dijake v šolskem letu 2012/2013 je skupaj s starši otrok konec junija v sejni sobi občinske stavbe sprejel podžupan Občine Tabor Anton Grobler.
V svojem nagovoru je pozdravil odličnost desetih mladih, ki so v šolskem letu dosegali lepe uspehe in pou-
daril njihov pomen za lokalno skupnost.
V zlato knjigo učencev so tako v občini dodali deset novih imen. To so Eva Ribič in Urša Semprimožnik, vsa leta odlični učenki, ter Sergeja Bec, vsa leta odlična učenka in prejemnica srebrnega priznanja iz razvedrilne matematike, Rijana Duranovič, Anja Vranič in Matevž Lesjak, prejemniki srebrnega priznanja iz raz-
vedrilne matematike, Tadej Vengust, prejemnik srebrnega Vegovega priznanja, Žan Bergant, vsa leta odličen dijak ter Urban Remic in Primož Vranič, prejemnika srebrnega priznanja iz matematike.
Učenci so prejeli simbolična darila, ki jih bodo spodbujala, da še naprej krepijo svoje znanje in razvijajo svoje sposobnosti.
MAJA DRČA
50
POČITNIŠKE DOGODIVŠČINE
V poletnih mesecih so zapise o šolskih prireditvah in dosežkih zamenjali utrinki s počitniškega dogajanja. Pišite nam, kaj se vam zanimivega dogajayaše prispevke bomo objavili rikiPočitniške doaodivščii
Ustvarjalno poletje
Na Ljudski univerzi Šentjur smo v poletje stopili ob zvoku otroškega smeha na poletnih ustvarjalnih delavnicah. Brezplačne delavnice za otroke od 6. leta dalje so bile od ponedeljka, 1. julija, do petka, 5. julija. V tednu dni je na delavnicah ustvarjalo več kot 50 otrok.
Otroci so ob pomoči in vodenju Manje Koren Kodele izdelovali slike in nakit iz makaronov, oblikovali glino v najrazličnejše like in oblike, gnetli slano testo, ustvarjali akvarelne slike v naravi, rezali in lepili lutke iz papirja,
šivali nakit iz blaga, poslikali svoje majčke, izdelali origami, risali z ogljem in za zaključek okrasili Mestni trg z risbami s kredo.
Za vse otroke, ki radi plešejo, smo pripravili plesne delavnice, ki bodo vsako sredo v juliju in avgustu, od 9. do 12. ure. V družbo z Manjo vas zopet vabimo zadnji teden v avgustu (26. do 30. avgusta), ko bodo otroci lahko sprostili svojo domišljijo pred začetkom šolskega leta.
VB
Del skupine mladih udeležencev prve izmene, v kateri so bili učenci osnovnih šol iz Prebolda, Sežane in Kopra, ki so vsi tudi člani domačih planinskih društev.
Mladi na planinskih taborih
Ves čas šolskih počitnic, torej do 31. avgusta, se tudi mladi planinci s Celjskega udeležujejo planinskega tabora Dovje. Ena izmena je tam teden dni.
Planinski tabor v Dovjah organizira savinjski pokra-
jinski odbor mladinskih odsekov. Udeležence je tokrat vodilo enajst spremljevalcev oziroma planinskih vodnikov. Vsi so osvojili bližnja vrhova Jerebikovec in Dov-ško Babo in se povzpeli še na Vrtaško planino. Dnevi
so minevali tudi ob različnih družabnih igrah, spoznavanju planinstva in planinskih veščin ter kurjenju kresa zvečer. Mladi planinci so spali v šotorih.
JV
Foto: MATIC PEČOVNIK
Kreativno v počitnice
Mladi prostovoljci Mladinskega centra Šentjur so se povezali z dijaško sekcijo tamkajšnjega študentskega kluba in na pragu počitnic že drugo leto zapored pripravili festival mladinskih delavnic in aktivnosti z naslovom Žene me kreativnost.
Na ustvarjalnih delavnicah so udeleženci lahko izdelovali zapestnice, broške, obročke. Lahko so se udeležili kvi-za o Rusiji in ruski kulturi, se prepustili spretnim rokam in domov odšli z zanimivo poslikavo na telesu. Organizatorji so s turnirji v mini hokeju, namiznem tenisu, šahu in igro štiri v vrsto poskrbeli tudi za šport in rekreacijo, izziv pa sodelujočim ponudili še v fotoorientaciji.
Dijaške igre so namučile tekmovalce in nasmejale občinstvo. Ekipe so se pomerile v spretnostnih igrah, v igrah z vodo, za nameček pa so tekmovalci morali izdelovati še verige iz svojih oblačil. Festival, ki je potekal v sklopu projekta Mozaik mladosti in izkušenj, pa se je zaključil s karaokami.
TV
Foto: Mladinski center Šentjur
www.radiocelje.com
Pisan balon si lahko privoščijo vsi
Med 20. in 22. junijem se je v Laškem odvijal otroški in mladinski festival Pisani balon, ki ga organizira Društvo študentski, mladinski in otroški center (ŠMOCL) Laško.
Festival je na Gradu Tabor prvič zaživel pred več kot 15 leti, ko so kulturna društva iz občine pripravila raznolik nabor prireditev za otroke. Nekaj let je festival miroval, v kulturnem društvu ŠMOCL pa so idejo začetnikov znova obudili v središču mesta. Vodja prireditve Jurij Šuhel je poudaril, da pri tem sledijo načelu, da so vse dejavnosti za otroke, mlade in starše brezplačne. »Poudarek je na prireditvah za otroke vseh starosti, še posebej pa smo se posvetili lutkovnim predstavam, ki jim lahko sledijo najmlajši, otroci, starejši od dveh let.« Na različnih lokacijah po mestu so se zvrstile delavnice, lutkovne predstave, igre, in tekmovanja.
TV, foto: ŠMOCL
ŠTIRINOŽCI
51
S hišnim ljubljenčkom na pot
V prejšnji številki smo predstavili možnost namestitve vašega hišnega ljubljenčka v katerega od hotelov za živali, če ga ne morete vzeti s seboj na počitnice. Na kaj pa morate biti pozorni, če se odločite, da ga boste vzeli s seboj na pot v katero od drugih držav?
Posebna uredba je leta 2004 predpisala, da morajo imeti živali svoj potni list. Pri psih ni potreben le pri potovanjih, temveč pomeni dokument, s katerim lastnik izkazuje istovetnost in lastništvo psa, ki mora biti označen z mikročipom. Poleg tega gre za dokument, v katerem so navedena vsa cepljenja, ki jih je bil pes deležen in opravljene preiskave, ki pričajo o zdravstvenem stanju psa.
Če s psom potujete v drugo državo EU, mora biti v njegovem potnem listu veljavno potrdilo o cepljenju proti steklini. Za potovanje na Irsko, Finsko, Malto ali v Združeno kraljestvo so za vašo žival potrebni tudi protiparazitni postopki. Ti predpisi veljajo samo za pse, mačke in bele dihurje. Pri mladih psih ali mačkah oziroma drugih vrstah hišnih živali je priporočljivo, da pri pristojnih organih v državi EU, kamor se odpravljate, preverite, kateri posebni pogoji veljajo za potovanje s hišnimi živalmi v to državo.
Sicer pa je lahko potovanje z živaljo precej zapleteno. Ne samo, da je treba paziti, da je ustrezno poskrbljeno za dobro počutje in zdravje živali, zahtevni so lahko tudi zdravstveni pogoji in s tem povezane administrativne zahteve. Nekatere države zahtevajo določena cepljenja ali laboratorijske preiskave v določenem obdobju. Za nekatere države morate te postopke začeti že šest mesecev pred načrtovano potjo.
Takole ne morete na dopust s psom. Takšno prevažanje ni dovoljeno, zato so pred dnevi na osnovi te fotografije člani Društva za zaščito živali Veles iz Celja o mučenju živali obvestili policijo in veterinarski inšpektorat. (Foto: DZŽ Veles)
Prevoz v avtu
Pri potovanju z avtom je treba poskrbeti za varen prevoz živali. Tako kot za otroke bi morali tudi zanje poskrbeti s privezom s posebnimi varnostnimi pasovi ali jih kako drugače zavarovati. Skakanje živali po avtu namreč lahko povzroči nesrečo, saj zmoti voznika. Nekateri vozniki namestijo varovalno mrežo, kar pa ob sunkovitem zaviranju ne zadošča za varnost živali. Na
Poskrbeti je tudi treba, da žival ne more pobegniti ali pasti iz vozila. To ponavadi pomeni, da okna v avtu ne smejo biti preveč odprta, če je žival v prostoru s potniki. Zaščititi jo moramo tudi pred vročino, sončno pripeko, mrazom in padavinami.
voljo so posebni prenosni boksi, ki morajo biti prave velikosti, da omogočajo namestitev živali v ležeči ali sedeči položaj in obračanje v njem.
Živali ni dovoljeno prevažati v tovornem prostoru vozila ali v prostoru, namenjenem prevozu prtljage, razen če sta v tem primeru zagotovljena naravna svetloba in zadostno zračenje. Živali tudi ni dovoljeno puščati samih v oziroma na vozilih, razen če
se zagotovi letnemu času primerno zračenje. Psi se lahko v avtomobilih brez zračenja, ki so parkirana na soncu, zelo hitro pregrejejo. Treba je poiskati za vozilo primerno senco, da temperatura v vozilu ne povzroči vročinskega udara. Sicer pa so tako kot za ljudi med potovanjem tudi za živali nujni postanki, med katerimi se lahko razgibajo, jedo in pijejo ter opravijo biološke potrebe.
TC
TEDENSKA ASTROLOSKA NAPOVED
Četrtek, 25. julij: Luna v ribah bo že v jutranjih urah v odličnem položaju z Jupitrom in Marsom. Spremljale vas bodo lepe okoliščine, imeli boste veliko energije. Če je le mogoče, se odpravite na kopanje, saj Luna potuje po vodnem znaku in vam bi to najbolj pobožalo duha in
Iz preteklosti vas preko sedanjosti popeljemo v prihodnost
flstrologinja Cordana je dosegljiva na 041 404-935
cena minute pogovora je 1,99 EUR z DDV oz. po ceniku vašega operaterja
in na facebooku Astrologinja Cordana
Astrologinja Dolores
je dosegljiva na 090 64-30
cena minute pogovora je 1,99 EUR z DDV oz. po ceniku vašega operaterja in na www.dolores.si
dušo. Kasnejši odličen položaj Lune s Plutonom in z Merkurjem bo omogočal dobro počutje, odlična bo tudi komunikacija. Čas za novosti je primeren.
Petek, 26. julij: Verjetno se boste v tem dnevu težko zbrali, zato se posvetite manj zahtevnemu delu. Venera bo nasprotovala Neptunu, zato boste lahko nerealni v pričakovanjih. Dan zato ne bo primeren za uvajanje sprememb ali novosti.
Sobota, 27. julij: V sobotno jutro se boste zbudili polni sveže energije, saj bo Luna v ovnu v lepem odnosu s Soncem v levu. Naredite si fizično zahtevnejši program, kako boste preživeli ta čas. Kajti kasnejše ure bodo prinesle kar tri stresne aspekte Lune z Jupitrom, Marsom in s Plutonom. Za dobro razpoloženje se bo treba zavestno potruditi.
Nedelja, 28. julij: Načrtujte aktivno in dinamično nedeljo, saj boste imeli ogromno energije. Če bo ostala neporabljena, boste lahko zlasti v dopoldanskem času precej napeti. Mars bo namreč v opoziciji s Plutonom in Sonce v kvadratu s Saturnom. Popoldne se bodo vsi morebitni temni oblaki razkadili, saj se bosta v medsebojnem aspek-tu srečala Jupiter in Venera. Lepo bo.
Ponedeljek, 29. julij: Luna bo že v jutranjih urah vstopila v bika in tvorila zadnji krajec v večernih urah. Dopoldanske ure bodo precej umirjene, v popoldanskih pa bosta lahko prisotni slabša energija in črnogledost zaradi Lunine opozicije s Saturnom. Vsekakor bo dan dober za zaključevanje različnih zadev.
Torek, 30. julij: Morebiti bo v dopoldanskem času
šlo kaj drugače, kot ste si predstavljali, vendar vas to ne bo spravilo v pretirano slabo voljo. Počutje se bo izboljšalo, prav tako razpoloženje. Dobro lahko uredite kakšno zadevo z materialnega ali s finančnega področja, tudi sklenjeni dogovori bodo uspešni.
Sreda, 31. julij: Vzdušje zadnjega julijskega dne bo nekoliko lenobno, pretirano ustvarjalni ne boste. Brez slabe vesti si lahko privoščite kakšen sladek greh po svojem okusu. Luna v biku bo vse do večernih urah spodbujala gurmanske užitke. Z vstopom Lune v dvojčka pa bo prevladala bolj zračna in prehodna energija. Zadnji julijski dan bo umirjen do večernih ur, ko bo Luna prestopila v dinamična dvojčka in vnesla razigrano energijo.
Astrologinji GORDANA in DOLORES
DELOVNI ČAS pon. - pet. 7. -19. ure sob. 7.-12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur
tel. 03/7493210 gsm 041-618-772
T
veterinarskabolnicasentjur www.vb-sentjur.si
Setveni koledar
25. ČE	
26. PE	
27. SO	
28. NE	
29. PO	
30. TO	
31. SR	
t
cvet
cvet do 17. ure, od 18. ure list
cvet in plod do 13. ure, od 14. ure list
list
plod
od 11. ure plod korenina
Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2013, ki ga v Sloveniji izdaja v ne-skrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 01/754 07 43.
52
ZA ZDRAVJE
Ko se podre ravnovesje hormonov
Nepravilno delovanje ščitnice prinaša številne težave
Ščitnica je žleza v sprednjem delu vratu pred sapnikom, odgovorna za izločanje hormonov, ki uravnavajo presnovo vseh celic v telesu.
Za nemoteno delovanje našega telesa je torej pomembno, da ščitnica pravilno deluje, kar pomeni, da izloča zadostno količino hormonov, niti preveč niti premalo. In kaj se zgodi, ko ne dela, kot bi morala? Težave s ščitnico niso tako redke, treba pa jih je pravočasno začeti zdraviti, zato se tokrat posvečamo tej temi. Motnje v delovanju ščitnice so pogostejše pri ženskah kot pri moških, z njimi se srečujejo predvsem starejši, a tudi med mladimi niso izjema. Ponavadi mine precej časa, preden posameznik sploh posumi, da ima težave s ščitnico, ki lahko vodijo do okvare tkiv in so lahko, če jih ne zdravimo, tudi smrtno nevarne.
Hipotiroza
Najbolj pogosta motnja je kronično vnetje ščitnice. Gre za avtoimuno bolezen, pri kateri lahko ščitnica z leti vse manj deluje, kar se strokovno imenuje hipotiroza. Motnjo je po besedah specialista nuklearne medicine Matjaža Pustovrha včasih težko prepoznati, saj določeni posamezniki zelo dobro prenašajo pomanjkanje ščitnične-ga hormona in praktično ne zaznajo nobenih simptomov. Pri drugih so lahko težave precejšnje, saj upočasnjeva-nje presnove v telesu vodi do pomanjkanja energije, slabega počutja, počasnejšega bitja srca, povečanja telesne teže, tudi do suhe kože. A tudi teh težav marsikdo ne poveže s težavami ščitnice, saj gre praviloma za počasne spremembe, ki jih ljudje ne
Ščitnica je majhna žleza v vratu s premerom približno pet centimetrov in težo med 10 in 20 gramov. Pri ženskah je še nekoliko manjša in lažja. Ker njeno nepravilno delovanje ne povzroči nujno tudi vidnih sprememb na vratu, lahko mine precej časa, da posumimo, da imamo težave s ščitnico. (Foto: GrupA)
Ste vedeli?
Za pravilno delovanje ščitnice je zelo pomemben primeren vnos joda.
Z zadosten vnos joda v telo je treba uživati klasično morsko jodirano sol. Če uživamo sol brez joda, lahko pride do pomanjkanja joda v prehrani, zaradi česar se ščitnica v večini primerov poveča, pojavijo se lahko tudi vozlički. Kadar so težave s ščitnico že prisotne, po drugi strani ni priporočljivo posegati po velikih količinah joda. V tem primeru zdravniki bolnikom odsvetujejo poseganje po preparatih iz alg, ki vsebujejo veliko joda, in vitaminskih dodatkih z jodom.
jemljejo kot neko težavo, katere vzrok bi lahko bilo nepravilno delovanje telesa.
Hipertiroza
Nasprotno stanje od hi-potiroze je hipertiroza, ki pomeni povečano delovanje ščitnice in tako pospešitev presnove vseh celic v telesu. To med drugim povzroči hitrejši srčni utrip, visok krvni tlak, povečano potenje, razdražljivost, nespečnost, hujšanje. Med boleznimi, ki povzročajo prekomerno koncentracijo ščitničnih hormonov, je tako imenovana Basedowova bolezen. »Za to bolezen je značilno, da so v telesu protitelesa, ki spodbujajo ščitnico k delovanju, zaradi česar ščitnica deluje preveč,« pravi Pusto-vrh in dodaja, da se hiperti-rozo sicer praviloma hitreje prepozna kot hipotirozo.
Zdravila, radioaktivni jod, operacija
In zdravljenje? Pri hipo-tirozi je treba bolniku dodajati ščitnični hormon. Pri hipertirozi pa je treba zavreti delovanje ščitnice, kar zdravniki dosežejo z zdravili, tako imenovanimi tirostatiki. Če se bolezen sčasoma ne umiri, jo zdravijo z radioaktivnim jodom. Bolnik v bolnišnici dobi kapsulo z radioaktivnim jodom, jo poje in gre domov. Večina joda se nakopiči v ščitnici, preostanek pa se z urinom, s slino in potom izloči v dnevu ali dveh.
V le izjemnih primerih pride po besedah Pustovrha pri zdravljenju hipertiroze v poštev tudi operacija ščitnice. Pri slednji bolniku odstranijo ščitnico, ker pa to pomeni, da ni več naravno tvorjenih hormonov, mora posameznik vse nadaljnje
življenje dobivati hormonske nadomestke.
Vozlički in rak ščitnice
Ščitnico lahko operirajo tudi v primeru vozličkov v ščitnici, ki so prav tako dokaj pogosta težava. Gre za drugače oblikovano tkivo ščitnice, ki se lahko odraža tudi z vidno spremembo na vratu, pri nekaterih se pojavijo težave pri požiranju ali občutek tujka v predelu vratu. Vozlički so pogosti predvsem pri starejših ljudeh, po besedah specialista nuklearne medicine pa so zelo redko nevarni. Kljub temu jih je, če so manjši, treba pozorno spremljati. Večje vozličke praviloma operirajo, pri njih se opravi tudi dodatna diagnostika za izključitev raka ščitnice. Rak ščitnice je sicer med redkejšimi, a je praviloma, z izjemo izredno redkega tako
Rubriko Za zdravje ureja Anja Deučman. Predloge oziroma ideje ji lahko posredujete na anja.deucman@nt-rc.si
imenovanega anaplastične-ga raka, uspešno zdravljen. Tudi če po odstranitvi dela ščitnice ali celotne žleze še ostane kakšen rakav zase-vek, je namreč zdravljenje možno še z radioaktivnim jodom. V tem primeru bolnik prejme večjo količino radioaktivnega joda, te terapije pa izvajajo na ljubljanskem onkološkem inštitutu.
HUJŠANJE
8 - 12 kg mei
Dr. PIRNAT
32/252 32 55,01/51935 54

www.pirnat.si
Dr. Pimat d.o.o.. Razlagava 29, Maribor
Zdravljenje z radioaktivnim jodom je, kot pravi zdravnik Matjaž Pustovrh, varno. Večina radioaktivnosti ima v telesu zelo kratek doseg. Doseg žarkov beta sevanja je v tkivu približno milimeter, kar pomeni, da je omejeno izključno na ščitnico. Deset odstotkov sevanja, gama žarki, pa doseže okolico. Bolniki tako dobijo natančna navodila o svojem ravnanju, tako da ljudje v njihovi okolici niso prav nič izpostavljeni sevanju. »Tudi če bi bili, je količina sevanja takšna, kot bi jo posameznik prejel, če bi mu na primer enkrat slikali pljuča,« pravi sogovornik.
KINO POD ZVEZDAMI 2013
Trg pred Mestnim kinom Metropol (vikendi v juliju in avgustu)
Ogled projekcij je brezplačen. V primeru dežja bodo predstave v dvorani Mestnega kina Metropol. Pridržujemo si pravico do spremembe programa. Več o vsebinah filmov najdete na spletni strani www. kinometropol. org.
2013
Poletje v CELJU,
knežjem mestu
Več info VC Celje, www.celela.info
Klopi napadajo
V Splošni bolnišnici Celje so v zadnjih tednih zabeležili povečano število primerov klopnega meningoencefalitisa. Gre za virusno obolenje, ki lahko povzroči številne zdravstvene težave, v najhujših primerih delno hromost in celo smrt. Preventiva tako ni odveč.
Celjska regija je med bolj ogroženimi slovenskimi regijami. Po podatkih Zavoda za zdravstveno varstvo Celje je bilo lani 34 primerov klopnega meningoencefalitisa, največ obolelih pa je bilo v zadnjih letih na območju Mozirja in Slovenskih Konjic. Med zadrževanjem v naravi zdravstveni strokovnjaki tako priporočajo uporabo oblačil z dolgimi rokavi in hlačnicami iz gladkih materialov, ki klopu onemogočijo
oprijem. izpostavljene dele telesa je treba zaščiti s snovmi za odganjanje mrčesa, po prihodu domov pa je nujno treba kožo natančno pregledati. Ker se lahko s klopnim meningitisom okužimo tudi, če je klop na nas prisesan le sekundo ali dve, hitra odstranitev klopa ni nujno zagotovilo, da ne zbolimo. Najučinkovitejša zaščita proti klopnemu meningitisu je tako po besedah specialistov cepljenje, ki je z izjemo ogroženih skupin, kot so na primer gozdarji, v Sloveniji samoplačniško. Tudi to je eden od razlogov, da se za cepljenje odloči zelo malo ljudi, čeprav so lahko posledice bolezni izjemno hude. Proti drugi, precej bolj pogosti bolezni, ki jo prenašajo klopi, bo-reliozi, cepiva ni.
NA KOLESIH
53
Zelena karta priporočljiva
Za manj skrbi, če pride do nesreče
NAVODILA ZAVAROVANCEM
Optusujsmo vas. OB Biro drtave. M |o oUiitiio. M piislojen 7a reiemnre Uujda:
jJ na zavarovanem igdu na glede na njen «rak;
0' zaradi »lesna po&.chdbe al amrll zavarovanca:
c) zaradi btWItWe harte, kalera val|AvitWSI J« UOlukli
Za» akta» fjrrtiaro onisvito naposieflrm svoiemu lavsicvatalju.
bi nlmatf «t nj?fl,i drugačnih navodil.
IMENA IN HASLOVI BIROJEV
1ZV1RN«
s lUFtm*
U. SLBWA
«a »HDOW
3 5SLGIUM
3G WLGMU
SCSWH «SEWM it BEmAtS
CH SHUBUID
e* mros.
a hechrep J Hii«*»?
[H B-HMtr* l PVI EST E5T0M* t WHO. m nun m IMfTOOSOOM
(H	GREECE *
i«	own*
t	Ml
VEHBAMt DED VEBaCHEmiNG^miBHEHHEN OSTUB1EEH5. Sclmurrtftw«! 7. feNl Ml >-1«» WIEN b |«1 II) 711 5W ääWBYnmanmtfteacuewl tv» »"jr rr n auw >* MI IH4NH
CROM AHDOBfUUU (r&mtfS OAiSCuAUlti D	»«nPt
J3. t M fflsn MMAto U YEJJA t> !3«i 8 « II
K^i^an.iEUtS v|x:i;iiHTign
NMa^Bif^W«Jui»ftMVOT0fli«SUI>£n5.r,<W	«onS.
SOFU1XO - PH|{9)t11'(t)
3fla3ainEKUH£ueo&*iNe««*v twn*™ ruoowwew «v gsTinaiaJift
BEJWS-W ™>anc«t IKSüfUWCE RjHEA/ 1 K*-T«»Ft a maxw o pHl<i7|Z24J7ll
IUTXHU1S vEasCHEnuoauRO KHAEIZ :WBI ™ss wrom DUBIA ■
CF tSJjFUt^ ITÖI1 thjjMtsns» I »1. Oi»ISj S/Uf
MOTOT HHMW fM). h !PV SB.» Ü K.1. J24XL Iii! KUSU. iESt/ MflCELA» f jJISTTTtLU SlHHhin «41 IM U PiA S
CffiOt *e*J*< [«0| (5* i! <13 ffH
HKT^OfS BLlfiC jflLJUS M"I IV Otl^Mnil > KTO5 fUWIM s 'U. U U« OilNSK FCHEMK FOH «TDUUhAW. VOlOAagDEltJS-HMSHm	T^idHvwn »WUHOM®
CflCK* SBUKX* D( «ICUlWMfif i « JUTHCNUy iMuj K ,-JOWLUO™ -iu< fii|M»na
EEST unxAHCÜflIUSE«JO	'«n I«1M
a TT. te [«C
S.flfJkJ CESTOL BWC« 11JW1H WW
io si'- «n»«
jöwevwiwivSiiESnft t«™) n wow «ün ti
Of Cffjavmi «o «OBTU» ncjjw MOTOfl<Oj»65 two iiHtM«»
LBford Hood Hb- "T*! 1" 'lir m II IM.IIMI «TAB MUWS »ßiJ^MlUl I	M.
irt«,	m T3 !'>ICWH«
WCW Jffroamöt Si0»tt3M£ Äfc?. wjaftr »'»»Ä-IHJ'IJ- »'»'l Mmt; ira i* 'JW^t*™
r(0»rt)f«	n -^JjmUtt J»
itPOO CfINPUii (THKIU ruCn tU. ta* 1 'I m*! "«f' Ah W Hit
t
(mi
t MEDNAROONA KMTTA ZAVAROVANJE MOrOflfiEGA VOTLA i wrfRwmtm MoroftwsLwwCf WD
Izdana a pooblastilom SLOVENSKEGA ZAVAROVALNEGA ZOHUŽEHJA. G IZ. LJUBLJANA 7 Its tied under rhe ttrtnritv al SLOVENIAN
IHSÜRAHCE ASSOCIATION. LJUBLJANA_
00 mow ^ op- TO Phi WrHC U« tari Mrvu; LA n» Mno <ta> 0*t Horfi.					
	19	051		ie	05;
ion intvi	Bar mwt "duv^l
5. R&OBUmka tt. tit Ja nil
It. lute an nwt«]a ä. flagMsmwxi Mo Itr it nCntl Chasm qrEnoinw NO
i tarty CoiiiWJ Mlin1 u ^ Mrtf-
SLO-03/1 - "
6 Vnsto "Wila m irumka*
« CarepcKy nu r™>n Ol VBWci»-
A OSEBNI
i« km n,	.	MMTÜ o.-™".» v> petri*»
ABBGCTCZDDKt EST F FIN GB S.T LV M N NL C PL S 5K SLO	an CM	1 AL	RL IS L AND &IH
BY HR IL j Lft UA HD MK SRB' TN	TR	UA	
T Im* d mm Jru.vi ti (Ali uponarnU vonU! 7 Nmrnt ^id ßMmti Ol tu» PWtqfKWbl (V Uttr CftKr mfcitl
um srvn » w i*| «Pi 1
a tu 1*10 ■ ittji	M	3 Ptujpm »varnvmfriHI	
(inn m n«fc>Y rwowta^a) > fr».C«nl 1« (-«1 by		B Stpntfun 0) fnww	
.«•in Kk	>hi d> Mtu*)		
■U £m			
Zelena karta je najbolj dobrodošla v času dopustov. Če se seveda na dopust odpeljete z vozilom.
WIQD^ODfMlfMUV®
(ms«!® mam
IGHTIUR C.lceno Dobrolin/ko >7
smniuc Rofožko Mita 16
(^/£3)746 11001
d.O.
Več kot SO let z
Sedem grehov
V času dopustov in ob potovanjih v tujino je za vse voznike pomembno tudi, da poznajo predpise pri uporabi tako imenovane zelene karte. Predvsem to, kdaj jo je treba imeti s seboj. Poznajo jo vsi vozniki, vprašanje pa je, ali točno vedo, čemu je sploh namenjena.
Zelena karta je mednarodno potrdilo o zavarovanju avtomobilske odgovornosti, ki zagotavlja zavarovalno kritje v
obsegu, ki ga določa pristojni zakon o obveznem zavarovanju avtomobilske odgovornosti v obiskani državi, razlagajo pri Avto moto zvezi Slovenije (AMZS). Vozniku omogoča
Zaradi vrhunca poletja in s tem tudi dopustov je - ne le ob koncih tedna, ampak tudi med tednom - na slovenskih cestah pričakovan povečan promet, predvsem v smeri proti turističnim krajem. Na cestah je več kolesarjev in motoristov. Zaradi visokih temperatur in vročine pa se zgodi tudi, da voznikom pojenjata pozornost in previdnost. Kateri so torej napotki za varno vožnjo v poletnih dneh?
Med poletno turistično sezono se prometna varnost ponavadi precej poslabša, saj se vožnja poleti razlikuje od vožnje v drugih obdobjih. Poleg vročine in gostejšega prometa oziroma zastojev se na cestah v večjem številu pojavijo tudi tuji vozniki, ki
potovanje v 43 držav. Saša Prosenc, referentka pri AMZS v Celju, razloži, da mora voznik ob zahtevi za zeleno karto predložiti prometno dovoljenje in zavarovalno polico obveznega avtomobilskega zavarovanja: »Veljavnost zelene karte je vezana na veljavnost avtomobilskega zavarovanja. Če vozilu poteče zavarovanje, poteče tudi zelena karta. Brez tega torej zelene karte ni mogoče dobiti.«
Njena cena je odvisna od zavarovalnice in znaša največ 4,20 evra. Zeleno karto vam lahko uredijo v AMZS ali vam jo uredi zavarovalni zastopnik. Na karti so navedeni podatki o
prihajajo iz različnih socialnih okolij, z različnimi vozniškimi izkušnjami, znanji in navadami. Zato policisti vsako leto med 1. junijem in 31. avgustom pripravijo vrsto preventivnih akcij in ukrepov, s katerimi želijo zagotoviti varnost cestnega prometa tudi v poletnih mesecih. Za voznika je poleg varnosti najpomembneje, da spremlja prometne informacije o morebitnih zastojih in čakalnih dobah na mejnih prehodih in cestah. Informacije o razmerah na državnih cestah na svoji spletni strani objavlja prometno informacijski center ali so dosegljive na telefonski številki 1970 ali 01 518 8 518. Dober voznik lahko svojo pot načrtuje tudi tako, da namesto cest, kjer so gneče, izbere drugo
lastniku in registrska številka ter znamka vozila. Na zeleni karti so napisani tudi naslovi birojev zelene karte v posameznih državah, kar je še posebej pomembno, če pride v tujini do prometne nesreče. Takrat se samo predloži zeleno karto in ni toliko težav pri urejanju dokumentacije oziroma pri bi-
cestno povezavo, ki je manj prometno obremenjena.
Več postankov
Pri daljših potovanjih je priporočljivo načrtovati več postankov. Pri tem moramo vozilo dobro prezračiti, voznik in sopotniki pa se morajo nekoliko razgibati in uživati osvežilne brezalkoholne pijače. To še zlasti velja, če vozilo ni opremljeno s klimatsko napravo. Poleti se pri voznikih pogosteje pojavi tudi utrujenost, ki je posledica sončne svetlobe in segrevanja avtomobila med vožnjo. Utrujenosti ali morebitnih prvih znakov slabega počutja ne smemo podcenjevati. Najpogosteje se utrujenost pojavi med 1. in 6. uro ter med 14. in 16. uro. Na pot je treba iti
rokraciji. Dobro je tudi vedeti, da če voznik izgubi ali mu kdo ukrade registrske tablice, mora zamenjati tudi zeleno karto, saj se ob spremembi registrskih oznak podatki ne skladajo več. V primeru izgube zelene karte v AMZS ni težko dobiti druge.
SŠol
vedno le takrat, kadar je voznik spočit, če pa med vožnjo postane utrujen, se mora čim prej ustaviti,« dodajajo na policiji. Zaradi gneč in nepredvidenih zastojev na cesti policisti svetujejo še večjo količino brezalkoholnih pijač v avtu, bolniki pa ne smejo pozabiti na zdravila, ki jih jemljejo, hkrati pa se morajo zavedati, da je lahko vožnja pod vplivom psihoaktivnih zdravil zelo nevarna.
Najhujše kršitve na avtocestah so prevelika hitrost, prekratka varnostna razdalja, vzvratna vožnja, prehitevanje po desni strani, hoja po avtocesti, vožnja v nasprotno smer in ustavljanje na odstavnem pasu, kadar to ni nujno.
Vseh »sedem smrtnih grehov« na avtocesti je izjemno nevarnih za vse udeležence v cestnem prometu, še posebej, če visoka vročina ob tem vpliva še na počutje voznika. Zato je dobro pri vožnji predvideti dogajanje na cesti in ravnanja drugih, da se lahko vozniki nanje pravočasno pripravijo. Zaradi večje gneče je v tem času ključna dovolj
velika varnostna razdalja. Za poletje so značilna tudi pogosta neurja s točo. Žal nekateri neodgovorni vozniki ob neurju na avtocesti svoja vozila še vedno ustavljajo v predorih, na odstavnih pasovih, obračajo ali celo izstopajo iz vozil in podobno. S tem ogrožajo tako sebe kot tudi druge udeležence v prometu, saj lahko pride do zastojev ali nevarnih naletov in prometnih nesreč.
V primeru, da na poti na morje doživite manjše trčenje ali prometno nesrečo, je številka za klic na pomoč 112 ali 113.
Minimoto na Vranskem
V soboto, 3. avgusta, in nedeljo, 4. avgusta, bo v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem evropsko prvenstvo dirk razredov Minimoto.
Za tiste, ki jim je razgiban teren ljubši kot asfalt, bodo poskrbeli organizatorji tekmovanja v Trialu, svoje državno prvenstvo pa bodo odpeljali še vozniki skuterjev. Prihodnjo sredo se bodo začeli tudi neuradni treningi za dirkače razredov Minimoto, ki se bodo nadaljevali še dan kasneje. Prosti treningi bodo v petek, 2. avgusta, sledile pa bodo kvalifikacije.
Vozniki, ki so rezidenti v eni od naslednjih držav - Avstrija, Belgija, Ciper, Republika Češka, Danska, Finska, Francija, Grčija, Hrvaška, Irska, Islandija, Italija, Luksemburg, Madžarska, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Portugalska, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Švica, Velika Britanija - s pravnega vidika ne potrebujejo zelene karte, kadar potujejo tja. Kot dokaz, da je vozilo ustrezno zavarovano, oblasti v navedenih državah pri poravnavi odškodninskih zahtevkov upoštevajo registrsko tablico
Poletna vožnja je lahko tudi naporna
Na kaj morajo biti vozniki pozorni?
54
RAZVEDRILO
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Moderno osvajanje
»Ali si zaposlena?« »Sem.«
»A hočeš, da ti uredim porodniško?« Luči
»Ti, zakaj pa imaš v stanovanju vse noči prižgane luči?«
»To je zaradi vlomilcev.«
»Si pa res nor. Kaj ne veš, da imajo baterije?«
Še enkrat
»Dragi, odpusti svojega šoferja, danes me je skoraj ubil!« »Ne bodi taka, daj mu še eno priložnost!«
Nosečniška
Miha vpraša v disko klubu kakšno leto starejše dekle: »Ste za ples?«
Dekle mu hladnokrvno odgovori: »Ne bom plesala z otrokom.«
Miha se opraviči: »Oprostite mi, nisem vedel, da ste noseči.«
Moža ima
»Mami, zdaj imam pa tudi jaz moža!« je zaklicala mala Barbara, ko je vstopila skozi vrata stanovanja. »Kaj res? Kako pa si prišla do tega?« »Veš, v peskovnikom sem se igrala s fantom, pa mi je rekel: Spakiraj svoje cunje in izgini k svoji mami!«
Dolenjec in Gorenjec
Pride Dolenjec h Gorenjcu na obisk in vidi lepo jablano. Odloči se, da bo splezal nanjo. Takrat pride Gorenjec, ga opazi na svoji jablani in jezno zavpije: »Hej, kaj pa devaš tam gori!?«
Pa mu odgovori Dolenjec: »Nič ne devam gor, samo dol jemljem!«
Spraševali smo vas, katere dneve bodo v Celju tekme letošnjega EuroBasketa.
Pravilen odgovor se glasi: 4. in 5. ter od 7. do 9. septembra.
Knjižno nagrado bo za pravilen odgovor po pošti prejel Slavko Kamenik, Ljubljanska 33, Celje.
NAGRADNO VPRA7ANJE
Občina Rogaška Slatina slavi te dni svoj praznik. Kako se imenuje sklop poletnih prireditev v tej občini?
Ime in priimek
Naslov
Kontaktna telefonska številka
Odgovor
Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika
Pije svojo kavo
Ko se je tajnica Tea Podpečan vrnila z dopusta, je najprej opravila »inkasantsko« nalogo in vsakemu vzela 2 evra za kavo. Urška Selišnik, ki vedno zavija z očmi, ko Tea terja denar, je mislila, da se je zaradi dopusta temu izognila. Toda Tea se ni dala in je Urški poslala SMS, da pobira 2 evra. Odgovor: »Nimam, pijem svojo kavo za evro in to tri dni.«
V središču Celju so že skoraj povsod položili nove tla-kovce. Vse lepo in prav, ulice so res lepše. Če malo slabše vidite, se vam bodo zdele še lepše, saj potem ne boste opazili lepljivih pack, ki so jih nemarneži povzročili s pljuvanjem žvečilnega gumija povsod naokrog. Mogoče bi pri prodaji žvečilnih lahko zaračunali kakšen dodaten davek za onesnaževanje.
ANEKDOTE
Na eni od vaj Wagnerjeve opere Mojstri pevci nürnber-ški je dirigent Hans Richter do nezavesti ponavljal solo s hornistom, dokler ta nazadnje ni odigral, tako kot je treba. »Tako, dragi moj, jutri zvečer odigrajte natančno tako!«
Hornist je mirno odgovori: »Jutri sem prost. Prišel bo moj kolega.«
MODROSTI
Karkoli počneš ali o čemerkoli sanjaš ... prični. Pogum nosi v sebi genialnost, trdnost in čudežno moč. (Johann Wolfgang Goethe)
Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 30. julija, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili majico NT&RC.
2							3	9
4							6	2
5				4				
			7		9			
		9		5	8	1		
		4			1	9		
			8	6	7			
	8			1		2		4
	5							1
Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV ,
Brez skrbi? Pajade!
Če ima človek srečo, da ima službo, potem lahko razmišlja tudi o dopustu. Drugače bolj težko. Povprečno si Slovenec vzame en teden dopusta ali morda - če nima preveč zaguljenega šefa - še kakšen teden zraven. Glede na ustroj Slovenca pa je že značilno, da se tudi na dopustu težko spočije, ker nam je nekako že v naravi, da se v današnjem času ne znamo sprostiti in tudi če se že sprostimo, vedno iščemo nekaj, zaradi česar se lahko obremenjujemo. Kot da bi se lahko spočili v sami »se-kiranciji«.
No, glede dopustov. Slabo se vam piše na primer, če vam je kdo dolžan denar, in ker vam ga ne vrne, ne morete na dopust. Dobra stvar v tem je vsaj ta, da lahko gre s tem denarjem na dopust vsaj dolžnik. Ali pa vreme! Vsaj mene jezi že v štartu naslednje: ves maj, junij, julij pripeka vročina, ko pride na vrsto datum mojega dopusta, pa vremenoslovci kot zanalašč napovedujejo slabo vreme, po možnosti dež. To je trenutek, ko vremenoslovce dobesedno zasovražim. Kot da bi bili oni kaj krivi. Ampak - kot rečeno - Slovenec se mora jeziti na nekoga. Tako ali drugače. Če nadaljujem. Stres po naporni službi in pri nastopu dopusta se začne že s pakiranjem stvari za dopust. Ponavadi vzamemo s seboj samo najnujnejše (kar ne pomeni, da morate partnerja pustiti doma). Zdaj torej človek razmišlja, kaj vse spakirati, in ne more mimo besed vremenoslovca o slabšem vremenu. Zato v dobri veri poleg poletnih cunj napoka v torbe (za vsak slučaj) še dolge hlače, vetrovko in dežnik. Za vse to na morju ugotovi, da je čisto brez veze vzel s seboj, ker od napovedi slabega vremena ni nič. Kvečjemu mu je še žal, da ni vzel še več kratkih hlač. In se spet jezi.
Da ne govorim o negodovanju, ko se človek odpelje. Pred tem ga skrbi, da ne bi pozabil doma dokumentov, kar preveri po torbah nekajkrat, ker je v stresu še zaradi skrbi, če
REŠITEV SUDOKU 59
i	6	4	2	3	9	5	7	8
9	7	8	1	5	4	3	2	6
3	5	2	7	8	6	4	9	1
5	1	6	3	9	7	2	8	4
4	9	7	8	6	2	1	3	5
8	2	3	4	1	5	7	6	9
7	8	5	9	4	3	6	1	2
6	3	9	5	2	1	8	4	7
2	4	1	6	7	8	9	5	3
je vse, kar rabi, vzel s seboj. Ne smeš pozabiti, da bi kaj pozabil, a še vseeno nekaj pozabiš. Nadalje, na avtocesti človeka tako ali tako jezi vse. Če kdo vozi počasneje, je budala, če prehitro, je idiot. Ko te med potjo pritisne lulat (ali bognedaj kaj več), človek mora zmajevati z glavo, ker je na vsakem počivališču vrsta ljudi, ki jih na lepem pritisne v istem času. Kaj hujšega, če čakaš 15 minut in moraš za čakanje in trpljenje, preden sedeš na školjko, za to še plačati! Potem še čakaš pri avtomatu za kavo »za na pot« in preden se tam vrsta konča, te spet pritisne na stranišče!
Ko je cilj na dlani in turistično parkiraš pred hotelom, kjer boš preživel teden dni, te stisne še jeza, ker moraš na vročini čakati do 14. ure, da sobe očistijo, ti pa si kot pravi turist na morje prispel že ob 9. zjutraj. Čakaš in čakaš, nato ugotoviš, da je en dan dopusta praktično že minil. Tri dni - glede na slovensko povprečje - potrebuješ, da sploh prideš k sebi in se zaveš, da si na dopustu, kjer se praviloma ne bi smel jeziti, skrbeti ali hiteti. Ampak ne. Treba je hitro na plažo, treba se je oglašati na telefon (po možnosti klicem iz službe, ker se sigurno najde kakšen problem, ki ga ne morejo rešiti brez tistega, ki je na dopustu), treba je preveriti Facebook profil, razmišljati o problemih - skratka, treba je skrbeti. Sploh ne omenjam trenutkov, ko človeka začnejo jeziti sokopalci, ki že ob 5. uri zjutraj - da jim kdo ne bi zasedel prostora - nosijo brisače na plažo, čeprav jih do popoldneva sploh ni tam. Ali pa če se nekdo sonči čisto blizu in te gleda kot tele v nova vrata, ker se sončiš zgoraj brez! Pa prodajalci krofov, pečene koruze, kvačkanih prtov! Joj, pa ponudniki enodnevnih potovanj z ladjo! S stranišči je tu nekoliko drugačna zgodba kot zgodba s počivališč. Čudežno se človek vsako leto sprašuje, kje vsi ti ljudje, ki so ves dan na plaži, opravijo malo potrebo, če pa so skoraj vsa stranišča na plaži prazna ... Vse to ... jezi. Človek rabi samo mir, a ga ne zna najti. Oziroma ga najde nekje . šesti dan dopusta. Ko mora spet pakirati za domov. Glede denarja? Škoda besed. Čeprav je morje mokro, prideš nazaj domov čisto suh.
SPOČITA
www.radiocelje.coni
RAZVEDRILO
55
Nagradna križanka
BALETKA MLAKAR
Povsod zvami
DRŽAVA VJUGO-ZAHODNI AZIJI
AFRIŠKI VELETOK
Križam Ke at
uqahKe
LADA ZEI
AZIJSKA REKA
AMERIŠKI IGRALEC (CUBA)
ANGLEŠKI
FIZIK (WILLIAM)
ZELENICA V PUŠČAVI KLUB, KI TEKMUJE V LIGI
10
LASTNIK KRČME
NEVESTINO PREMOŽENJE
9
KAREL TRILLER
ZINKA KUNC
3
AMERIŠKI IGRALEC JOHNSON
UMETNOSTNI ZGODOVINAR (JOŽE)
DOLGOREPA PAPIGA
DIRKANJEZ GOKARTI
ZDRAVNIK (ZASTAR.)
POSUSENI POPKI KLINČKA ANG. GLASB. STEVENS
MOZOUA-VOST
CRNJAVA (REDKO)
ŽENSKA,KI JE KOSILO
ASSOCIATED PRESS
UGANKARSTVO
SLOVENSKI IGRALEC FURIJAN
ANGLEŠKI PEVEC (BILLY)
PREBIVALKA ATEN ZABAVA (ŽARG.)
NEKD.SL. SMUČARKA
SITAR PRIJATELJ
_(ŠP)_
URADNI LIST POLITI-ČARKA CVETKA ZALOKAR
3.S0LMI-ZACIJSKI ZLOG
KDOR TLAČI
LEVI PRITOK KOLPE
KRAJ PRI OPATIJI
BUKOV LES
22
STROKOV-NJAKZA ESTETIKO
IZPITJE NAPUŠEK
NAPIS NA KRIST. KRIŽU
ZNIZANJE GLADINE
ELEKTRIČAR (REDKO)
JABOLCNIK (NAR.)
NEKD. SOVJ. TAJNA POLICIJA
PRVA ŽENSKA
KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO
PEVKA BARUCA KITAJSKI REVOLUC. ZEDONG
JUŽNOAMERIŠKI INDIJANEC GREGOR STRNIŠA
KADZA MESENJE TESTA
ANGLEŠKI ARHEOLOG (ARTHUR)
DELSKA-KALNICE
KRAJV BOLIVIJI
VEČJA KAMNITA GMOTA
"VEČNO MESTO'
19
SLOVENSKI PISATELJ
KER-MAUNER
PREROŠKO ZNAMENJE
NEKDANJA ITALIJANSKI VALUTA
DIRKACICA JERANČIČ SREDIŠČE PORURJA
BLEDO RDEČ (POG.) PREDUJEM
20
TOVORNA ŽIVAL PERJE PRI REPI
REKAV MAKEDONIJI
OKR. IMENA MADELINE BREZALKOHOLNA PIJAČA
SREDSTVO GLAVNO ZAUMI- MESTO VANJE ARMENIJE
TRIPRSTI LENIVEC
16
ANGLEŠKI PISATELJ FLEMING
JANEZ (UUBK.)
ZAMAKNJENOST, TRANS
ALMA KARLIN PREDPONA, KI POMENI TUJ
12
EFRON ZAC AMERIŠKI IGRALEC (LORENZO)
15
VODITELJICA NA POP TV ARKO
MESTOV TEKSASU
24
NATAŠA LAČEN
IVO ROBIČ
Nagradni razpis
1.	nagrada: štiri vstopnice za kopanje na bazenu v Šentjurju
2.	nagrada: bon za gostišče Bohorč v Šentjurju
3.	nagrada: vstopnica za kopanje na bazenu v Šentjurju
Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 30. julija.
Rešitev nagradne križanke iz št. 33
Vodoravno: TATARSKI, IPSILON, ELABORAT, BREŽICE, ROK, PEČATNIK, JEŽ, MATE, ČELO, KAJ, AK, ILIRIK, STO-LARNA, TOKOVOD, CAPONE, IRAK, JAZZ, JE, SKLADBA, AVIANO, IS, ŠOK, IMPORT, KLEIN, LINA, IVAN, NALIV,
DE, FOOT, KA, MORNARJEV, AM, ERA, ROB, EDBERG, SUKNO, AKO, KARLI, SMRT, DETEL, ONA, MATEJ, PISANO, LIZA, MOTENOST, ČG, OLIMPIJA, ALERGEN, GOLDINAR, GOJILKA.
Geslo: Rojstni dan Nelsona Mandele
Izid žrebanja
1.	nagrado, štiri vstopnice za kopanje na bazenu v Šentjurju, prejme: Majda Žlender, Loka 136, Loka pri Žusmu.
2.	nagrado, bon za gostišče Bohorč v Šentjurju, prejme: Gregor Uranič, Na zelenici 12, Celje.
3.	nagrado, vstopnico za kopanje na bazenu v Šentjurju, prejme: Nežika Bobek, Šentvid 42, Planina pri Sevnici.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade bomo poslali po pošti.
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19	20	21	22	23	24
Ona: Prijatelj vam lahko še kako zameri, saj ste se začeli vse preveč vpletati v njegovo osebno življenje. Odločili se boste za konkreten predlog, ki ga bo precej presenetil. Toda na koncu se bo vendarle sprijaznil z usodo...
On: Nad nekom boste presneto razočarani, vendar ne v takšni meri, da tega ne bi uspeli pozabiti. Opravičilo bo prišlo na povsem nepričakovan način, ki vam bo dobesedno spodnesel tla pod nogami...
Ona: Nekomu boste posvečali veliko več kot le prijateljstvo. Toda vse skupaj se bo zasukalo precej drugače, kot ste morda pričakovali, vendar ni vzroka za zaskrbljenost. Še bodo lepe možnosti, kajti prihajajo boljši časi.
On: Vsi okoli vas se bodo čudili vaši zagnanosti in delavnosti, kar ni ravno vaša prirojena navada. Pazite, da se ne boste s takim ravnanjem preveč oddaljili od stare družbe, ki vas že rahlo pogreša.
DVOJČKA
Ona: V izdatni meri si boste morali pomagali z diplomacijo, če boste želeli ohraniti odnose s prijatelji na takšni ravni, kot so zdaj. Vaše nenavadno obnašanje bo pri njih vzbudilo precejšen preplah in na nek način celo zavračanje.
On: Doživeli boste veliko presenečenje, vendar se nikar ne prenaglite, temveč ohranite trezno glavo. Le tako boste lahko odločali o zelo pomembni zadevi, ki je pred vami. Predvsem brez vsake panike.
Ona: Viharna odločitev vas bo pripeljala na dokaj nezanesljiva tla, a si boste kaj hitro opomogli. Na pomoč vam bo priskočil dober prijatelj, ki bo v zameno zahteval manjšo uslugo. Glede poslov si nikar ne delajte odvečnih skrbi.
On: Zaradi nepremišljene poteze se boste znašli v skoraj brezizhodnem položaju. Še najbolje bo, če se boste poskusili opravičiti za storjeno neumnost, ki resnično ni bila potrebna. Še vedno obstaja možnost...
Ona: Predolgo ste se uspavali z mislijo, da ste popolnoma varni in da vam ne more nihče do živega, vendar bodite previdni, kajti vaš partner budno pazi, kaj počnete. Umirite se in preživite konec tedna z njim. Veselo bo.
On: Ne pretiravajte s hrano, saj se vam to lahko še kako maščuje. Pri vsem je v prvi vrsti treba imeti pravo mero. Srečali boste popolnega tujca, ki bo kaj kmalu našel svoje mesto v vašem zasebnem življenju.
DEVICA
Ona: S prijateljem se boste zapletli v prijetno avanturo, ki ne bo povsem po okusu vašega nekdanjega partnerja, ki je še vedno precej ljubosumen, kljub temu, da je že davno vsega konec. Pazite, da ne bo nepotrebnih težav.
On: Postavili ste si vse previsoke cilje in za njihovo realizacijo bo potrebna dobršna mera truda in predvsem realnosti. Nova ljubezen vas bo popolnoma očarala, po drugi strani pa prinesla kopico težav.
IJjlU.'IIJ.Wjual
Ona: Poslovna uspešnost vam bo začela počasi presedati in kaj kmalu se boste zalotili, da vam pogled zahaja k prijetni osebi. Povabite jo na prijetno večerjo, saj ne morete ničesar izgubiti, pridobite pa lahko ogromno.
On: S prijatelji se boste zapletli v prepir, ki pa bo le prehodne narave. Kaj hitro bo sledilo premirje, ki ga boste pošteno proslavili. Srečali boste osebo, ki vam ne bo pustila mirno spati.
EHÄ
Ona: Ne oklevajte, ampak izkoristite ugoden teden. Spoznali boste osebo, s katero se boste izredno zabavali. Pa tudi na poslovnem področju se vam obeta več kot dobra poteza, ki vas utegne rešiti iz dosedanjih težav.
On: Kritično obdobje je sicer za vami, a še vedno ne boste prepričljivi kot nekoč. Treba bo še veliko truda, če boste hoteli realizirati vse svoje načrte. Na srečo vam bo pomagala tudi vaša partnerka.
STRELEC ^
Ona: Dobro premislite, preden se boste odločili za korak, ki lahko dodobra spremeni vaš odnos s partnerjem. Raje mu pustite malo več svobode. Tako se bo tudi on veliko bolj veselil ponovnega srečanja.
On: Bolje vrabec v roki kot golob na strehi. To velja tudi za vas, drugače boste na koncu ostali praznih rok in strtega srca. Le zakaj ne bi izkoristili priložnosti v objemu tistega, ki si to resnično želi.
KOZOROG
Ona: Preveč ste mislili na ljubljeno osebo in premalo na zapreke, ki vaju ločujejo, zato je popolnoma jasno, da ste razočarani. Vendar se nikar ne vdajajte obupu, saj vsekakor prihajajo boljši časi.
On: Sami ne boste mogli verjeti, kako se bodo začele stvari dogajati kar same od sebe in to predvsem v vašo korist. Nikar ne bodite skromni: vse skupaj je konec koncev samo sad vašega trdega dela, ki ga marsikdo vse premalo ceni.
I'|.|.|,'M:«,.I
Ona: V zadnjem času vam gre vse na bolje. Odpirajo se vam vrata, na katera si še pred časom ne bi upali niti potrkati. Premislite malo o tem, zakaj je prišlo naenkrat do take spremembe. Nad rezultati boste kar precej presenečeni.
On: Trenutna partnerka se bo izkazala za čudovito življenjsko sopotnico, zato se vam obetajo zelo prijetni časi. Poskusite se ji čim bolj oddolžiti, to pa bo še najlažje tako, da poskusite uganiti njene skrite želje. Idejo že imate.
Ona: Nepričakovana novica vam bo polepšala dolgočasen teden in odprla povsem nova pričakovanja. Obetajo se vam boljši čas, ko si boste lahko končno privoščili tudi nekaj več časa zase, predvsem pa za partnerja.
On: Nikar se ne obirajte, temveč izkoristite tisto, kar se vam ponuja. Prijetna prijateljica vam lahko postane tudi kaj več, treba bo le premagati začetno sramežljivost in pot bo odprta. Pazite se škodoželjne-žev, ki jih nikoli ne manjka.
8
5
2
6
3
7
13
4
11
14
17
18
21
23
56
RUMENA STRAN
Skupaj sta kidala
Kdor meni, da se politiki slabo znajdejo pri kidanju gnoja ali molži, se moti. Nočemo biti zlobni v smislu, da to sploh ne preseneča, če poznamo politično prakso pri nas. Raje bomo pohvalili predsednika Boruta Pahorja in ministra Dejana Židana in tudi mladega kmeta Boštjana Goličnika iz Šmihela nad Mozirjem, ki je gotovo imel nekaj treme, ko je pred dnevi od zgodnjih jutranjih ur vodil svoja gosta skozi kmečka opravila. In nista se slabo odrezala, saj sta dokazala, da nimata dveh levih rok niti pri molži, čiščenju hleva, mesenju kruha ali košnji. Če jima v politiki ne bo uspelo, si bosta morda na kakšni kmetiji lahko prislužila vsaj za hrano ...
NC, foto: arhiv MKO
Vražji »knapi«
Lani so mnoge predstavnice nežnega spola navdušili velenjski »knapi«, ki so se kot
manekeni postavili na ogled v tako imenovanih Vražjih gatah in pripravili tudi kole-
dar z vročimi modeli. Letos zgodbo nadaljujejo in tako so poletno vražjo kolekcijo posodobili še s kopalkami in jo nedavno predstavili v Velenju na modnem dogodku Fashion night. Po modni brvi so se sprehodile znane slovenske
manekenke, kot so Katarina Jurkovič, Daša Hrvatič, Loret-ta Dominkovič, Urša Gaber in druge, med manekeni pa prav tako že zelo dobro uveljavljena »knapa« Damir in Igor.
NC, foto: IVO HANS AVBERŠEK
Funkcionarji Gasilske zveze Vojnik-Dobrna so za šestdeseti rojstni dan predsedniku zveze in vojniškemu županu Benu Podergajsu (na sredini fotografije) podarili tudi njegov gasilski portret.
Za šestdeset let šestdeset curkov
Eni lahko praznujejo šestdeseti rojstni dan s šestdesetimi svečkami na torti, a za predsednika Gasilske zveze Vojnik-Dobrna je bilo seveda treba pripraviti nekaj posebnega. Tako so si rekli člani gasilskih društev Vojnik, Dobrna, Nova Cerkev, Socka, Frankolovo in Lemberg ter predsedniku gasilske zveze Benu Podergajsu (županu Vojni-ka) voščili za šestdeseti rojstni dan s šestdesetimi curki vode. Da je bilo nadvse slovesno, se je koloni šestdesetih gasilcev pridružila še godba na pihala iz Nove Cerkve. Decembra bo imel okrogli rojstni dan še en zelo znan vojniški rojak, celjski škof dr. Stanislav Lipovšek, ki bo praznoval sedemdesetletnico.	BJ, foto: arhiv GZ
Takšen prizor, s simfonijo 60 curkov, se je ponudil slavljencu Benu Podergajsu, čisto svežemu šestdesetletniku.