KREPITEV VLOGE ZBOROV VOLIVCEV
Zvezna ljudska skuipščLiia je sprejela zakon o sprememJjaJi in dopalnitvah zaikona o pravicah in dolžnostih, volitvi in od-pakiUcu rve^aiiih ljndskih poslamcev. Spremembe, ki jih prinaša ta zaikoii, ue spreminjajo osnovnih načel rolilnega sistema za voliive zveznih poslancer, iemveč gre bolj za vprašanje v&kla-jevaaja in nadaljnje obdolave sedanjega volilnega sistema z današnjim razvojera naše socialistične deanokracije. V pro-cesu razvoja te demokracije jc naš dosedanji sistem kandidi-ranja na zborih volivcev razbija.1 proccs kandkliranja in vse-lx>val neko stikijnost. Ceprav ta zakoo ohranja zbor volivcev kot osnovno institucijo, v kateri se izvrši kandidiranje, od-pravlja dosedanje slabosti v naoinu določanja kandidatov, pri-naša več jasnosti glede pos+opka in voLilne tehnike, krepi vlogo zborov volivcev v predlaganju kandida-tov in omogoča večji jn noposre<lnejši vpliv zborov volivcev na doloSanje kandidatav za volitve zvezndh poslancev.
Medtem ko so po dosedaiijem postopku zbori volivcev do-ločali kandidate neodvisno drug od drugega, prinaša novi zaikon v tem pogledu novost, ki se kaže v tem, da vsak zbor volivcev voli enega do tri delegute za kandidacijsko konfe-renco, ki se tako pojavlja kot skupni organ vsch zborov vo-liTcev na področju rolilnega okraja. Namen uvodbe te insti-tucije je v tem, da bi predstavljala politični dogovor dele-gatov vseh zborov volivcev s področja volilnega okraja o kan-didatih, ki so predlagani zborom volivcev za volitve poslancev v zvezno  ljudsko  skupščino.
Metoda predlagamja kandidatov po kandidacijski konfe-renci bolj aktivizira zbore volivcev Ln bolj omogoča, da bodo za kandidate predlagani tisti, ki uživajo zaupanje največjega števila zborov volivcev s področja volilnega okraja. Vloga zborov volivcev je okrepljena tudi s tem, da so popolnoma svobodni v odJočanju, ali bodo sprejeli kandidate, ki jih je predlagala kandidacijska konferenca ali ne. Po zakonu se šte-jejo kot kandidati tudi tisti, ki so dobili nad 40 odstotkov glasov vseh delegatov. Pomen te določbe je v tem, da bi se zborom volivcev predlagali ne samo tisti kandidati, za ka-tere se je izrekla večina delegatov, temveč tudi tisti kandi-dati, za katere se je izrekld znaina manjšina delegatov kan-didacijske konference.
Druga važna spremeinba se nanaša na dodočanje pogojev, da se kandidat kaiudidacijske konfereace lahko šteje za kan-didata zborov volivcev. Zakon ohranja v tera pogledu dose-danji pogoj in ga dopoljijuje s tem, da določa, da se za kan-didata zborov volivcev štejejo tudi tisti kandidati. ki so jih predlagali zbori volivccv, čc ti zajemajo najmanj četrtino vseh volivcev, ki so vpisani v volilni imenik na področju volilnega okraja. Ta dopolnitev je bila nujna zato, ker bi se lakko zgodilo, da bi se kandidati, za katere so se izjavili zbori volrvcev, kj zajemajo več kakor četrtino vseh voljvcev, ne šteli za kandidate zborov volivcev.
Za.kon razen tega določa izpremembe g-lede določanja po-gojev, kdaj se šteje kandidat za izroljenega. Dosedanje načelo reiativne veoine se je omejevalo na to, da je bil vsak predla-gani kandidat vnaprej izvoljen. Zaikon cfoloča, da je v pn-meru, če pri voHtvah nastopa samo en kandidat, izvoljen za poslanca le. če je dobtl večino glasov vseh volivccv. ki so vpi-sa-ni v volilni imenik na področju volilnega okfaja. Ce pa so-•delujejo pri volitvah dva ali več kandidatov, določa zakon, da zadostuje relativna večina, ker imajo volivci v tem primeru možnost  izbire med  temi   kandidaiti.
Opuščena je bila določba o tem, da se od skupnega števila zborov proizvajalcev v vsaki proizvajaiski skupini voli tisto število poslancev. kd je v sorazmerju z ffeležem skupine v sknpncm drnžbenem proizvodu. ki je določen v zveznem druž-benem piainn zaradi njene praikiične neizvedljivosii, keT se ta družbeni proizvod ne določa več v tem planu.
Sprcmemlie, ki jih prinaša ta zakou v naš volilni sistem, nedvomno podrobneje določajo in po.srl abljajo demokratizem tega sistpma in pomeTiijo nadailjnji korak v razvoju naše socialistične demokracije.