1 petek, 9. februarja 2024 Prva Ča­so­pis ob­či­ne Kamnik, 9. februarja 2024, leto 9, šte­vil­ka 3 Odprli eko kamp Začenja se Maistrovo leto V Termah Snovik so nastanitvene kapacitete dopolnili z eko kampom, v katerem je na voljo devet postajališč za avtodome in počitniške prikolice ter dvajset mest za šotore. V Maistrovi rojstni hiši so podrobneje predstavili niz dogodkov, ki bodo v letošnjem letu potekali v počastitev pomembnih obletnic, povezanih s kamniškim rojakom. Ana Jagodic Dolžan Aleš Senožetnik Kamnik – Vlada je letošnje leto razglasila za Maistrovo leto. Letos namreč zaznamu­ jemo nekaj pomembnih obletnic, povezanih z genera­ lom Rudolfom Maistrom, med drugim tudi 150. oble­ tnico rojstva in 90. obletnico smrti, mineva pa tudi sto let, odkar je takratna oblast Mais­ tru podelila naziv čas­tnega občana Kamnika. Ob tej priložnosti so v Mais­ trovi rojstni hiši predstavili tudi program dogodkov, ki bodo v jubilejnem letu pote­ kali v njegov spomin. V kam­ niški občini bo več kot štiri­ deset dogodkov, posvečenih obletnicam, ki jih je podrob­ neje predstavil Jože Berlec, predsednik Društva general Maister Kamnik, ki predse­ duje tudi interdisciplinarni komisiji, ki so jo prav za na­ men priprave programa pri­ reditev ob obletnicah ustano­ vili v Kamniku. »V Kamniku smo resno vzeli praznovanje in že v oktobru smo začeli pripravljati načrte, kako zaviti to leto,« je povedal Berlec. Prvi večji dogodek v Slovesno odprtje Eko kampa Snovik / Foto: Gorazd Kavčič Prvi bazen pred tridesetimi leti V turizmu mora biti vedno nekaj novega, zanimivega, atraktivnega, je dejal idejni vodja in prokurist Term Snovik Ivan Hribar. Razvoj najvišje ležečih term v Slo­ veniji se je začel pisati prav pred vhodom v Eko kamp Snovik. »Na tem mlinskem kamnu sva skupaj s Srečem Urankarjem, lastnikom zem­ljišč, sklenila dogovor, kako bomo gradili terme – da on zagotovi zemljišče, jaz ostalo –, in lahko rečem, da še danes drži,« je pouda­ ril Hribar. Letos bo minilo 30 let, odkar so postavili pi­ lotni bazen in oblikovali podjetniško idejo »Terme Snovik v nastajanju«, že takrat s poudarkom, da bodo okolju prijazne in energetsko učinkovite. Lanska dopolnitev prostor­ skega načrta Term Snovik omogoča izgradnjo hotela, vrtca, velnesa, novih parki­ rišč in energetskega objekta. Uspešni so bili tudi na raz­ pisu za sofinanciranje vla­ ganj v turistične nastanitve, je spomnil Hribar, zato in­ tenzivno projektirajo Kneipp Naturhotel ter iščejo rešitve za uresničitev načrtovane in­ vesticije, s katero bi radi po­ stavili piko na i celoviti turi­ stični ponudbi. Ob pomenu stalnih vlaganj je poudaril dobro sodelovanje z lokalno skupnostjo in posluh pri za­ poslenih, družbenikih, obči­ ni ... »Pomembni so ljudje, znanje, energija, vztraj­ nost,« je dejal. Prepričan je, da turizem ustvarja eko­ nomski razvoj in zagotavlja boljše pogoje za življenje, saj zahteva urejenost. Trajnostno naravnani Vodstvu in zaposlenim so se na praznovanju pridružili družbeniki, poslovni partnerji, domačini ... / Foto: Gorazd Kavčič Predsednica Združenja kampov Slovenije Lidija Ko­ ren se je na slavnostnem dogodku zahvalila za zgled, ki ga Terme Snovik dajejo s svojo trajnostno usmeritvijo in tesno povezanostjo z lo­ kalnim prebivalstvom, pri čemer uspešno sledijo tren­ dom turizma. Spomnila je, da so prve v Sloveniji – že leta 2008 – prejele znak Evropske unije za okolje eko marjetica, ki se nanaša na izrabo energije, vode, uporabo energentov, ločeva­ nje odpadkov in sodelova­ nje z okoljem, leta 2015 pa so dobile naziv Slovenia Green Accommodation, s katerim so vključene v Zele­ no shemo slovenskega tu­ rizma. Nova pridobitev, »moderno urejen kamp, umeščen v naravno okolje, neposredno ob termah in blizu smučišča«, je po bese­ dah Korenove kombinacija ponudbe, po kateri je veliko povpraševanja. 4. stran OBČINSKE NOVICE KULTURA ZANIMIVOSTI ŠPORT Vodotoki se urejajo prepočasi Bibliografija, kot je še ni bilo Spomin na zimske olimpijske igre 1984 Sklenili tekaški pokal V Samostanu Mekinje so se z občani, ki so v poplavah utrpeli škodo, srečali predstavniki občin in klicnega centra za obnovo po poplavah na čelu z Andrejem Šterom. Založba ZRC je konec leta 2023 izdala obsežno Bibliografijo Franceta Balantiča, kakršne v slovenskem prostoru o književniku še ni bilo. Februarja je obletnica dogodka, ki je zaznamoval jugoslovanski in slovenski šport. Osmega februarja 1984 so namreč v Sarajevu slovesno odprli 14. zimske olimpijske igre. stran 2 stran 6 stran 8 S slovesno podelitvijo pokalov se je sklenil Tekaški pokal občine Kamnik za leto 2023. Tudi letošnjo sezono se tekači lahko nadejajo petih tekem, ki bodo dale skupne zmagovalce. stran 10 Zavod za turizem in šport Kamnik, Glavni trg 2, 1240 Kamnik Snovik – Januarsko prazno­ vanje obletnice neprekinje­ nega delovanja, letos dva­ indvajsete, so v Termah Sno­ vik združili z odprtjem nove pridobitve. V bližini apart­ majev, ob potoku Snovišči­ ca, nedaleč od gozda in ter­ malnega kompleksa, so ure­ dili kamp, ki bo po besedah direktorice Katarine Adam prav zaradi svoje lege lahko nudil pristno doživetje nara­ ve, hkrati je lahko izhodišče za termalna doživetja, poho­ dništvo in druge rekreacij­ ske dejavnosti. V predstavi­ tvi naložbe v višini 450 tisoč evrov je poudarila tudi traj­ nostno naravnanost – upora­ bili so les izključno iz Snovi­ ka, vsa dela so opravili obrtniki iz Tuhinjske doline – ter pojasnila, da so imeli vrsto let postajališče za avto­ dome, zaradi velikega obiska in povpraševanja gostov pa so se odločili, da uredijo kamp, v katerem je devet po­ stajališč za počitniška vozila, dvajset šotorišč ter sanitarni objekt s toaletnimi prostori, prhami, pralnico in sušilni­ co perila. Poleg priklopa na elektriko in pitno vodo ter oskrbovalne postaje za poči­ tniška vozila je ljubiteljem kampiranja na voljo tudi skupni prostor za žar. Maistrovem letu bo slav­ nostna akademija, ki jo pri­ pravljajo 16. aprila, torej le dan po stoti obletnici podelitve na­ ziva častnega občana kamni­ škemu rojaku. »Slavnostna akademija je zasnovana kot preplet kronološko umešče­ nih najpomembnejših delov iz Maistrovega življenja. Na podlagi arhivskih gradiv ga bomo predstavili z različnih zornih kotov; kot drznega vo­ jaka, vizionarskega politika in tudi diplomata ter občutljivega esteta,« je povedal Berlec. Med večjimi dogodki, ki jih je omenil Berlec, bo tudi koncert uglasbenih Maistrovih pesmi. Potekal bo 14. junija v atriju mekinjskega samostana, na njem pa bodo sodelovali vsi pevski zbori iz kamniške obči­ ne. »Kar nekaj Maistrovih pe­ smi je uglasbenih; 37 za me­ šane, 47 za moške, pet za ženske in dve za mladinske pevske zbore. Uglasbenih pa je tudi 24 samospevov in ena vokalno-instrumentalna pe­ sem. Zanimivo je tudi, da so slovenski umetniki osem skladb posvetili Maistru,« je povedal Berlec. 3. stran 2 petek, 9. februarja 2024 Občinske novice Gradnja kablovoda zaključena Dela Elektra Ljubljana na Veliki planini so zaključena, novi kablovod pa bo v distribucijski sistem vključen aprila. Aleš Senožetnik Ljubljana – Kot so nam sporočili iz Elektra Ljubljana, jim je kljub zimskim razmeram uspelo izvesti vsa gradbena dela na Veliki planini ter položiti povezovalni kablovod med transformatorskima postajama Gradišče in Mala planina. »Ko bo sneg skopnel, bomo traso, kjer so potekala dela, še dokončno uredili,« so zagotovili. so jo začeli, preden so pridobili vsa ustrezna dovoljenja, so se v Elektru Ljubljana takrat odzvali, da so dela potekala v skladu z zakonodajo. S tem so namreč zagotovili boljšo povezavo med dolinama Črne in Kamniške Bistrice, potem ko so tudi na elektrodistribucijskem omrežju avgustovske poplave povzročile precej škode. V Elektru Ljubljana so se sklicevali na gradbeni zakon, ki Gradnja kablovoda na Veliki planini / Foto: Elektro Ljubljana Celoten strošek investicije je znašal okoli 190 tisoč evrov, za vključitev povezovalnega kablovoda v distribucijski sistem pa je treba izvesti še nekaj posodobitev elektroenergetske opreme na obstoječi 20-kilovoltni povezavi iz doline Črne. Kot pravijo, aktivnosti že potekajo, zaključek pa je predviden v aprilu. Gradnja je novembra lani dvignila precej prahu zaradi posega v občutljivo okolje Velike planine. Na očitke, da določa, da v primeru naravnih nesreč, ko je poseg v javnem interesu, ni treba upoštevati vseh rednih postopkov. V odgovoru konec prejšnjega tedna so nam pojasnili, da so v času gradnje stopili v stik tako z Zavodom RS za varstvo narave kot tudi Zavodom za varstvo kulturne dediščine in da bodo v postopkih pridobivanja uporabnega dovoljenja pridobljena tudi vsa potrebna soglasja. V Samostanu Mekinje zaključili dela Mekinje – V Samostanu Mekinje so zaključili dela za ureditev Galerije v okviru projekta Znanje preteklosti za zdravo prihodnost. Projekt je namenjen ohranitvi in pomladitvi mekinjskega travniškega visokodebelnega sadovnjaka. Za namen izvedbe tečajev in delavnic so obnovili prostor v pritličju samostana. Dvorano so opremili s premičnim kuhinjskim pultom in koriti. Ko se v njej ne bodo izvajale kuharske delavnice, bo služila kot predavalnica, v primeru slabega vremena pa kot prostor za delavnice o sadnem drevju. M. L. OdgovornI uredniK: Aleš Senožetnik ales.senozetnik@g-glas.si NAMESTNICA OdgovornEGA uredniKA: Maša Likosar masa.likosar@g-glas.si Oglasno trženje: Mateja Žvižaj mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962 143 Zahvale, osmrtnice, NAROČNINE: osmrtnice@g-glas.si, 04/201 42 47 narocnine@g-glas.si, 04/201 42 41 Vodotoki se urejajo prepočasi V Samostanu Mekinje so se z občani, ki so v poplavah utrpeli škodo, srečali predstavniki občine in klicnega centra za obnovo po poplavah na čelu z Andrejem Šterom. Največ pripomb je bilo slišati v zvezi s prepočasnim urejanjem vodotokov, ki so v upravljanju države. Aleš Senožetnik Mekinje – Srečanje so predstavniki klicnega centra in občinske uprave organizirali z namenom, da bi lahko občani v individualnih pogovorih ali pa javno na dogodku poiskali odgovore na vprašanja, ki se jim še vedno porajajo pri saniranju škode v njihovih domovih. Polna dvorana in precej vprašanj pa so pokazali na to, da se prebivalci prizadetih območij v kamniški občini srečujejo še z veliko izzivi in tudi strahovi, kaj jih čaka, če struge ne bodo pravočasno urejene. Vodja državnega klicnega centra 114 za obnovo po poplavah Andrej Šter je skupaj s sodelavci predstavil ključne informacije v zvezi z izplačilom akontacij in popisano škodo ter drugimi oblikami pomoči po poplavah. Prav v teh dneh namreč poteka še izplačilo četrtega paketa izplačil akontacij za občane, ki so v poplavah utrpeli več kot šest tisoč evrov škode. Urejanje vodotokov poteka prepočasi »V kamniški občini imamo uničenih okoli šestdeset kilometrov vodotokov, v zadnjih desetih letih pa so se uredili trije kilometri. Če bomo nadaljevali s takšnim tempom, bomo za sanacijo potrebovali dvesto let,« je bil jasen kamniški župan Matej Slapar, ki je skupaj s sodelavci še enkrat povzel dogajanje v času poplav, intervencije in sanacije. Znova je opozoril, da bi urejanje vodotokov morale prevzeti občine, saj je trenutna ure- Predstavniki občine in klicnega centra na srečanju z občani / Foto: Aleš Senožetnik ditev v praksi neučinkovita in počasna. Podžupan Uroš Pirc, ki je zadolžen za sanacijo po poplavah, se je strinjal s Slaparjevo oceno, da so poplave verjetno največ škode povzročile prav v kamniški občini. Kot je dejal, je državni koncesionar za vode, družba Hidrotehnik, zagotovil, da bo do julija saniral vse kritične točke na brežinah. »Vse, kar občina lahko naredi, je, da jih pozovemo, kar tudi počnemo. Drugih vzvodov žal nimamo. Želimo pa si, da bi država zagotovila še preostalih 60 odstotkov obljubljenih sredstev in bi se občina lažje tudi sama lotila del,« je dejal Pirc, ki je sicer povedal, da je na sestanek povabil tudi predstavnike Hidrotehnika, a se vabilu niso odzvali. Težave zaradi neodzivnosti V zvezi z urejanjem rečnih strug in delom koncesionarja za vode, družbe Hidrotehnik, je bilo slišati največ pripomb tudi med prisotnimi. »Od leta 2017 sem opozarjal, naj sanirajo strugo potoka Črna, pa kljub številnim pozivom niso naredili nič. Takrat bi lahko strugo sanirali z minimalnim posegom, danes je škoda 15-krat večja,« je o razmerah v okolici svojega doma povedal eden od prisotnih. Da je podobnih izkušenj z državnim koncesionarjem še več, so se strinjali tudi drugi. »Težava je zgolj komunikacija. Če je v občini kakršna koli težava, pokličeš župana in komunalno podjetje to uredi. Če kličeš Hidrotehnik, pa več let ni nikogar, ker te nihče ne upošteva,« je bil brez dla- KAMNIČAN-KA (ISSN 2463-8536), ustanovitelj Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik; izdajatelj: Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj (sedež uredništva, tel. 04/201 42 00, info@g-glas.si) Časopis Kamničan-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 14.000 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva in drugi naslovniki v občini Kamnik in okolici. Tisk: Tiskarsko središče, d. o. o; distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor Nenaročenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vračamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko na naslov: kamnican@g-glas.si. Časopis Kamničan-ka lahko naročite, naročnina za leto 2024 znaša 37,40 EUR (22 izidov po 1,70 EUR). Časopis Kamničan-ka bo naslednjič izšel predvidoma 23. februarja 2024, prispevke lahko pošljete najkasneje do četrtka, 15. februarja 2024. Srečanja so se udeležili predvsem prebivalci najbolj prizadetih območij v občini. / Foto: Aleš Senožetnik ke na jeziku eden od občanov. »Preveč strojev je v strugah nižje po dolini. Sanacija bi se morala začeti na vrhu, tako kot se na vrhu začnejo pometati stopnice. Potem bi se uredile težave tudi v nižinskih delih,« pa je menila ena od krajank Bistričice, ki je bila v lanskih poplavah med najbolj prizadetimi dolinami. Skrb pred spomladanskimi deževji Da smo področje urejanja vodotokov dolga leta zanemarjali, je že uvodoma poudaril Andrej Šter. »Nikogar ne zagovarjam, a te službe so bile dolgo podhranjene in danes imajo premalo znanja, premalo ljudi in premalo mehanizacije,« je povedal. Andrej Šter, ki je skupaj s sodelavci poslušal tudi težave in pritožbe zbranih občanov, se je zavezal, da jih bo prenesel do pristojnih na državni ravni, obljubil pa je tudi, da se bo po odgovore obrnil tudi na direkcijo za vode in ministrstvo za naravne vire in prostor. Kot je še dodal, se s podobnimi težavami srečujejo tudi drugod in tudi v drugih lokalnih okoljih prebivalci menijo, da bi bili vodotoki bolje urejeni, če bi jih upravljala lokalna skupnost. Dobri dve uri dolgo srečanje je sklenil kamniški župan. »Hvaležen sem, da ste prišli k nam in da slišite naše težave. Če bo država sanirala s takšno intenziteto, bo to trajalo predolgo, nas pa lahko že aprila ali maja doleti močno deževje,« je povedal Slapar in znova pozval, da je treba urejanje vodotokov začeti takoj. 3 petek, 9. februarja 2024 Občinske novice Začenja se Maistrovo leto Kamnik bodo obiskali kurenti iz Zamušanov pri Ptuju Občino Kamnik bodo v soboto, 10. februarja, ob 10. uri obiskali kurenti oz. koranti, kot jim pravijo, iz Zamušanov pri Ptuju, z njimi pa bodo prišle še druge etnografske maske s Ptujskega polja. S svojim plesom bodo na Glavnem trgu odganjali zimo in zlo v zameno za pomlad, srečo in dobro letino. 1. stran Med slovesnostmi, ki bodo potekale v Kamniku, velja omeniti tudi državno proslavo ob dnevu Rudolfa Maistra, ki bo potekala 22. novembra v kamniški športni dvorani. Kot pa je povedal Berlec, bo v Maistrov spomin potekala še vrsta drugih dogodkov. Poleg Društva general Maister Kamnik, Občine Kamnik ter Medobčinskega muzeja Kamnik pri pripravi programa sodelujejo tudi Javni zavod za kulturo Kamnik, Zavod par, ki je podčrtal tudi njegovo ključno vlogo pri bojih za severno mejo. »Brez njegovih dejanj ne bi imeli takšne ozemeljske celovitosti, kot jo imamo danes, in verjetno tudi ne bi prišli do svoje države oz. bi bila ozemeljsko precej manjša,« je še povedal Slapar in dodal, da Maister predstavlja eno ključnih osebnosti v zgodovini naše države. Čeprav Maistra najbolj poznamo kot generala in pesnika, pa je bil tudi intelektualec in je prijateljeval z nekaterimi pomembnimi osebnostmi svojega časa, kar je posebej poudarila Alenka Juvan, vodja Rojstne hiše Rudolfa Maistra, ki deluje pod okriljem Medobčinskega muzeja Kamnik. »Do smrti sta bila prijatelja z Otonom Župančičem, prijateljeval pa je med drugim tudi s Kettejem, Izidorjem Cankarjem in znanim ljubljanskim županom Ivanom Hribarjem,« je povedala Juvanova. Maistrova rojstna hiša deluje od leta 2013, poleg stalne razstave o kamniškem rojaku je trenutno še na ogled tudi razstava Zgodbe Maistrovih predmetov, na kateri je mogoče videti številne predmete, ki so sicer le red- na enem izmed njih bo gost njegov vnuk, Boris Maister. Med dogodki, ki jih velja posebej omeniti, so poleg razstav, ki jih bodo pripravili ob tej priložnosti, še predstavitev tematske številke revije SLO o Rudolfu Maistru ter predstavitev slikanice Rudolf in Vojko ali ko predstavljeni javnosti. Tudi sicer spomin na Maistra negujejo z različnimi dogodki, letos pa mu bodo namenili še posebno pozornost. Med drugim se bo v njegovi rojstni hiši zvrstilo tudi pet Maistrovih večerov, Kamnik – Na gradu Zaprice že nekaj časa poteka sanacija grajskih stolpičev. Kot pojasnjujejo na kamniški občinski upravi, sta bila namreč stolpiča dotrajana in na trenutke nevarna tako za uporabo kot tudi za okolico. Na obeh stolpičih so zamenjali streho, leseno strešno konstrukcijo pa so ob tem ohranili v največji možni meri. Zamenjali so namreč le dotrajane elemente. Prav tako so na obeh stolpičih uredili drenažo. Na fasadah so ohranili izvirne apnene omete, kjer je bilo to možno. Dela se zdaj nadaljujejo na vzhodnem stolpiču, kjer so prhke omete v fugah kamnite zidave poglobili in očistili fasado. Poškodovane zidave so pozidali z lokalnim kamnom in apneno malto, v raz- V primeru dežja bo prireditev odpadla. logijo. Zaradi neustreznih pogojev in nizkih temperatur so dela pozno jeseni prekinili. Ko bodo vremenski pogoji spomladi dovoljevali, Poteka sanacija stolpičev na Zapricah. / Foto: Aleš Senožetnik OBČINA KAMNIK obvešča o VPISU PREDŠOLSKIH OTROK V VRTCE V OBČINI KAMNIK za šolsko leto 2024/2025 kako je Maister v 47 minutah ubranil Maribor. Številni dogodki bodo potekali tudi v drugih krajih po Sloveniji, na kar je opozoril generalni sekretar Zveze društev general Maister Rudolf Pfajfar. Sanacija grajskih stolpičev na Zapricah bo predvidoma dokončana maja. poke pa vbrizgali injektirno maso na osnovi hidravličnega apna. »Vsa dela na fasadi so se izvajala s čisto apneno tehno- Vljudno vabljeni, da si ogledate to pomembno slovensko etnografsko in kulturno dediščino, ki jo gojijo naši vsakoletni gostje iz Zamušanov pri Ptuju. »Kamnik je našemu rojaku prvi dal veljavo, potem ko smo mu leta 1970 tu postavili prvi spomenik, prav tako na njegov rojstni dan praznujemo občinski praznik,« je na pomen, ki ga ima Maister za Kamnik, spomnil župan Matej Slapar. Obnavljajo grajske stolpiče Aleš Senožetnik www.kamnik.si za turizem in šport Kamnik, Javni sklad za kulturne dejavnosti – območna izpostava Kamnik, Knjižnica Franceta Balantiča, Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra, Glasbena šola Kamnik ter Mladinski center Kotlovnica. V praznovanje pa se vključujejo tudi kamniške šole in vrtci, društva ter druge organizacije. »Kamnik je našemu rojaku prvi dal veljavo, potem ko smo mu leta 1970 tu postavili prvi spomenik, prav tako na njegov rojstni dan praznujemo občinski praznik, je na pomen, ki ga ima Maister za Kamnik, v uvodu spomnil župan Matej Sla- Obhodi kurentov sodijo med vidnejše tradicionalne pustne šege v Sloveniji. S Kurentovanjem na Ptuju, ki poteka od 60. let 20. stoletja, je kurent oziroma korant postal najbolj množičen tradicionalen pustni lik na Ptujskem in Dravskem polju, v Halozah in Slovenskih goricah in danes tudi najbolj prepoznaven slovenski pustni lik. Po ljudskem verovanju odganja vse slabo in prinaša srečo ter zadovoljstvo in je eden od simbolov slovenske identitete. Dogodke ob Maistrovem letu so predstavili župan Matej Slapar, vodja Maistrove rojstne hiše Alenka Juvan in predsednik Društva general Maister Kamnik Jože Berlec. / Foto: Aleš Senožetnik bodo nadaljevali izvedbo apnenih ometov in opleska v notranjosti vzhodnega stolpa in restavriranje vhodnega portala,« so nam pojasnili na občinski upravi, kjer dodajajo, da dela potekajo v skladu z navodili in v sprotnem dogovoru s kranjsko območno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Enaka dela bodo sledila tudi na zahodnem stolpiču, v obeh pa bodo nato rekonstruirali opečnat tlak ter izdelali dekorativne zaključke na strehah. Dela bodo predvidoma dokončana do konca maja, pogodbena vrednost pa znaša dobrih 88 tisoč evrov z DDV. Sredstva bo v celoti zagotovila Občina Kamnik, saj kandidatura za sofinanciranje na ministrstvu za kulturo ni bila uspešna. Vpis bo potekal v vrtcih v času uradnih ur, od 26. 2. do 8. 3. 2024. Vlogo je treba oddati na sedežu vrtca prve izbire ali jo poslati po pošti. Poziv za vpis s podrobnejšimi informacijami bo objavljen na občinski spletni strani www.kamnik.si, na spletnih straneh vrtcev ter na oglasnih deskah. Dodatne informacije lahko prejmete v času uradnih ur na sedežih posameznih vrtcev. Matej Slapar, l.r. ŽUPAN »za« Uroš Pirc, podžupan www.kamnik.si V kamniški občini bo vse leto potekalo približno štirideset različnih dogodkov. Aprila bo slavnostna akademija, novembra pa državna proslava ob prazniku, dnevu Rudolfa Maistra. Občni zbor gasilcev v Špitaliču Maša Likosar Špitalič – Prvo februarsko soboto so se gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Špitalič zbrali na rednem letnem občnem zboru, kjer so pregledali poslovanje in opravljeno delo na organizacijskem ter operativnem področju v preteklem letu, obenem pa sprejeli program dela za leto 2024. Na zboru so podelili tudi priznanja, odlikovanja in napredovanja za dolgoletno delo v društvu ter priznanja Gasilske zveze Slovenije. Poleg poveljnika društva Martina Učakarja, predse- dnice Urše Baloh in članov PGD Špitalič so se ga udeležili še podžupan Uroš Pirc, poveljnik Občinskega štaba Civilne zaščite Kamnik Tomaž Zabavnik, predstavniki Gasilske zveze Kamnik in sosednjih gasilskih društev. Po besedah podžupana Uroša Pirca so gasilske enote v Gasilski zvezi Kamnik zelo dobro organizirane. »Veliko plemenito dejanje, ki ste ga opravili gasilci PGD Špitalič, je bila pomoč v lanskoletnih avgustovskih poplavah, ko se je v okviru teh odvijala ena največjih intervencij v občini Kamnik,« je med drugim dejal podžupan. 4 petek, 9. februarja 2024 Občinske novice, mnenja Program Dora zopet v Kamniku V Kamnik se je po dveh letih vrnila mobilna enota presejalnega programa za raka dojk Dora, ki bo do maja stala pri Domu kulture Kamnik. Na presejalno mamografijo bodo povabljene ženske med 50. in 69. letom starosti. Maša Likosar Kamnik – Mobilna enota programa Dora je bila zadnjič v Kamniku pred dvema letoma, ko je na presejalno mamografijo prišlo 79 odstotkov vseh povabljenih žensk iz občine Kamnik, 99 žensk so zaradi sprememb na mamografiji povabili na Onkološki inštitut Ljubljana Dora prejele osebno vabilo na naslov stalnega prebivališča. Če jim termin ne ustreza, se lahko prenaročijo po elektronski pošti na dora@onko-i.si ali pokličejo na brezplačno telefonsko številko 080 27 28, in sicer vsak delavnik med 9. in 12. uro. Prav tako se lahko na navedeni e-naslov in telefonsko številko naroči- Mobilna enota bo do maja stala ob Domu kulture v Kamniku. / Foto: Občina Kamnik na dodatne preiskave. Z dodatnimi preiskavami so raka dojk potrdili pri 16 ženskah. Nekatere ženske bodo na presejalno mamografijo povabili že sedmič, saj program na območju Kamnika deluje že od leta 2011. Tokrat bodo skupno povabili približno 3.700 žensk med 50. in 69. letom starosti iz občine Kamnik. Ženske bodo približno tri tedne pred terminom presejalne mamografije iz programa jo same, če vabila še niso prejele. Mamografija v programu Dora je brezplačna in zanjo ne potrebujejo napotnice. "Po 50. letu starosti je verjetnost, da ženska zboli za rakom dojk, največja," pojasnjujejo sodelavci programa Dora, kjer s preventivno mamografijo odkrivajo bolezenske spremembe, ki še niso tako velike, da bi si jih lahko ženska zatipala pri samopregledovanju. Mnenje občinske svetnice Mnenje občinskega svetnika Zdrav duh v zdravem telesu So poplave odnesle tudi pokriti bazen Dragica Požek, Lista Mateja Slaparja Robert Prosen, Lista Sandija Uršiča Marsikdo se sprašuje, kaj počnejo »oranžne majice« v takšnem številu zjutraj na cesti. Odpravljamo se na telovadbo. Jutranja vadba poteka med 7.30 in 8.00. Zberemo se na igrišču Vila na Duplici. Sproščeno gibanje v naravi je postal izredno pomemben del našega vsakdana, ki ga nestrpno pričakujemo. Vadba na prostem nam omogoča, da vsak dan začnemo na svežem zraku in obdani z lepoto narave. Vsak od nas na igrišče prinese delček sonca, dobro voljo in pozitivno energijo, kar ustvarja edinstveno vzdušje, kjer se povežemo skozi gibanje. Pri redni telesni aktivnosti opažamo same pozitivne spremembe – zmanjšuje stres, povečuje raven energije in izboljšuje razpoloženje. Prepričani smo o tem, da nam omogoča veliko odpornost in preprečuje mnoga obolenja. Včasih se odločimo za poseben izlet, kjer povežemo gibanje, druženje in raziskovanje. Nedavno smo se z vlakom odpravili na obalo, uživali v kopanju v Kopru, odkrivali znamenitosti Pirana in na Tartinijevem trgu v oranžnih majicah izvedli jutranjo vadbo. Spoznali smo, da je gibanje lahko tudi raziskovanje in pustolovščina. Ker smo finančno omejeni, si želimo tudi občinske podpore, da bi si lahko vsaj enkrat letno privoščili izlet v neznano. Vabimo vas, da se nam pridružite, in skupaj bomo ustva- Kamniški športniki, ki se ukvarjajo z vodnimi športi že desetletja, sanjajo o pokritem bazenu. Tako so že daljnega leta 2014 takratni občinski svetniki ustanovili sklad za pokriti bazen z namenom, da se v nekaj letih privarčuje dovolj sredstev za njegovo izgradnjo. Po zadnjih podatkih, ko so na predlog naše svetniške skupine ponovno uvrstili v proračunu za leto 2024 postavko Sklad za pokriti bazen, je v njem trenutno privarčevanih približno 420.000 evrov. V tem času je bilo kar nekaj pobud in predlogov, kako dejansko pokriti obstoječi bazen Pod skalco. Predstavljene so bile ideje od pokritja bazena z balonom do gradnje lesene konstrukcije s premično streho … Žal je ostalo le pri idejah. V letu 2022 je Športna zveza občine Kamnik v mesecu septembru pripravila okroglo mizo na temo športa v Kamniku, kjer se je kar precej govorilo tudi o pokritju letnega bazena. V tem času so na občini stekli tudi prvi postopki za uresničitev ideje. A že kmalu so naleteli na prve resne ovire. Direkcija za vode namreč ni želela podati pozitivnega mnenja, saj je objekt lociran na poplavnem področju. Za rili še več čudovitih trenutkov v gibanju. KS Duplica pa ponuja tudi druge družabne in športne dejavnosti. Vsak ponedeljek ob 17. uri se lahko pridružite slikarstvu in kiparstvu, ob 18.30 pa pevskemu zboru KS Duplica. Vsak torek in četrtek se v predprostoru dvorane lahko pod strokovnim vodstvom udeležite vadbe joge in pilatesa. Ob sredah ob 18. uri se lahko posvetite pomlajevanju duše in telesa, vsako prvo sredo v mesecu pa vas ob 19. uri popeljemo na zvočno potovanje z zvoki gonga. Lanskoletna naravna katastrofa je močno vplivala na naše gibanje, zato se še toliko bolj veselimo vseh teh dogodkov. Želimo si čimprejšnje obnove dvorane, da bomo lahko organizirali različne prireditve, kot so proslave, nastopi otroških in odraslih pevskih skupin, gledališke predstave, gostili starostnike in praznovali 8. marec. OŠ Marije Vere bomo omogočili izvedbo valete. Dvorano nameravamo nameniti tudi različnim športnim dejavnostim. Odprli eko kamp Eko kamp Snovik bo odprt vse leto. Župan Matej Slapar je novost v občini Kamnik pozdravil z oceno, da bo predstavljala dodano vrednost v kamniški turistični ponudbi in da je odgovor na vse večjo priljubljenost kampiranja. Doslej, od leta 2005, ko so odprli prvi del apartmajskega naselja, so v Termah Snovik zabeležili nekaj več kot 627 tisoč nočitev, njihove bazene pa je v 22 letih obiskalo 2.800.000 kopalcev. Zdravstvena kriza je spremenila razmerje med domačimi in tujimi gosti, je dodala direktorica Katarina Adam. S pospešenimi prodajnimi aktivnostmi jim je uspelo odpreti nove trge in s tem znova okrepiti delež tujih gostov. Veseli jih tudi, da so bili lani znova med najboljšimi kopališči, kar po besedah direktorice daje potrditev predvsem domačih obiskovalcev, da so na pravi poti. Priznanje NAJ zaposlena je ob letošnji obletnici prejela Saša Klar, certificirana aromaterapevtka. Prislužila si ga je s svojo prizadevnostjo, delovno etiko, zavzetostjo, strokovnostjo, željo po pridobivanju novih znanj, so pojasnili. Z glasbo so praznovanje, ki je bilo v znamenju petih stebrov Kneippove filozofije za zdravje telesa in duha, dopolnile članice Citrin banda. Dogodku pa so, poleg odprtja kampa, dali pečat tudi Okusi Kamnika (firštov divjačinski golaž, trnič, tuhinjska fila in postrv …), ki so od letošnjega leta ponovno v ponudbi njihove restavracije Potočka. Kot je ob tem še povedala direktorica Katarina Adam, v naslednjih mesecih želijo osvežiti njeno podobo in s tem narediti še en korak v smeri dobrega počutja gostov. Zbirajo stare recepte, ki vključujejo sadje Kamnik – Javni zavod za kulturo Kamnik vabi občane, da se pridružijo zbiranju starih receptov, ki vključujejo sadje. Komisija, sestavljena iz etnologa in gastronoma, bo izbrala predvidoma trideset najboljših receptov in jih objavila v knjižici, na kulinaričnih delavnicah pa jih bodo predstavili slušateljem. Recepte zbirajo do 31. marca. Posredujete jih lahko na naslov katarina.mihelic@samostanmekinje.si. M. L. Korak v digitalno prihodnost Občine Kamnik Občina Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik; svetniška skupina Gibanje svoboda 1. stran pridobitev dovoljenja je treba zgraditi zaščitno pregrado ter omogočiti izlivno področje v primeru velikih vod. Ko pa je bil v lanskem poletju bazen poplavljen, je upanje na pokriti bazen v Kamniku še nekoliko bolj zbledelo. Na zadnji seji sem vprašal, kakšni so načrti za pokritje bazena, a žal na to vprašanje nisem dobil odgovora. Mogoče bodo lahko naši športniki trenirali v Domžalah, kjer so občinski svetniki brez večjih težav sprejeli sklep o obnovi bazena in pokritju z balonom. Prav tako kot vodni športi v težavnih pogojih delujejo tudi drugi športniki, saj v občini drastično primanjkuje športnih objektov. Kdaj lahko pričakujemo gradnjo nove ali vsaj obnovo športne dvorane pa je tema, o kateri se bodo verjetno pogovarjali v enem od prihodnjih mandatov. V dobi nenehnega tehnološkega napredka in hitrih sprememb se tudi lokalne skupnosti srečujejo z izzivi, kako izboljšati učinkovitost in ponuditi boljše storitve svojim prebivalcem. V tem kontekstu postaja elektronsko vročanje ena od ključnih inovacij, ki lahko bistveno izboljša delovanje občinskih uprav. Občina Kamnik žal še ni stopila v digitalno prihodnost, saj še ne omogoča sistema elektronskega vroča- nja. V zadnjih letih smo bili priča izjemnemu razvoju informacijskih tehnologij, ki so preoblikovale naš način življenja in dela. Elektronsko vročanje predstavlja eno izmed rešitev, ki omogoča občinskim upravam, vključno z Občino Kamnik, da preidejo na sodoben način komuniciranja s svojimi prebivalci. Namesto tradicionalnega pošiljanja pisem in obvestil po pošti bi elektronsko vročanje omogočilo hitro, varno in učinkovito dostavo dokumentov po elektronski pošti. V okoliških občinah Trzin in Domžale lahko prebivalci že danes številne vloge oddajajo elektronsko. S pomočjo elektronskih vlog je denimo možno zahtevati soglasje občine glede skladnosti manjše rekonstrukcije s prostorskimi akti, zahtevati izdajo projektnih in drugih pogojev, zbirati vloge za dostop do informacij javnega značaja, pridobiti lokacijsko informacijo in še številne druge. Vloge je mogoče tudi dopolniti po elektronski poti, komunikacija s prebivalci pa med celotnim postopkom lahko poteka elektronsko. Ena od ključnih prednosti elektronskega vročanja je hitrost. Sodobni način življenja zahteva hitre odzive in nemoteno izmenjavo informacij. Elektronsko vročanje omogoča, da tako občinski organi kot prebivalci hitreje prejemajo in obdelujejo pomembne dokumente. To pripomore k večji učinkovitosti in boljši storitvi za vse nas. Pri tem sta bistveno večji tudi varnost in zaupnost. S sodobnimi tehnologijami šifriranja in varnostnimi protokoli je mogoče zagotoviti visoko stopnjo zaščite dokumentov, poslanih po elektronski pošti. To preprečuje nepooblaščen dostop do obču- tljivih informacij in povečuje zaupanje prebivalcev v občinsko upravo. Implementacija elektronskega vročanja bi prav tako zmanjšala stroške in administrativno breme za Občino Kamnik. Svetniška skupina Gibanja Svoboda se zaveda priložnosti digitalizacije v naši občini. Ministrstvo za digitalno preobrazbo je pred časom že odprlo Digi info točko za vse naše občane, zato bi bilo smiselno, da bi korak v digitalno prihodnost zdaj storila še občinska uprava. Pri tem smo pripravljeni pomagati tudi svetniki Gibanja Svoboda, saj se zavedamo, da z boljšimi storitvami za naše občane in občanke pridobi celotna skupnost. Karla Urh, vodja svetniške skupine 5 petek, 9. februarja 2024 Aktualno Turizem v številkah Informativni dnevi Turistično destinacijo Kamnik je po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) v letu 2023 skupno obiskalo 30.551 turistov, ki so opravili 75.914 nočitev. Dijaki in študentje se bodo na informativnih dnevih s šolskimi programi lahko seznanili v petek, 16., in v soboto, 17. februarja, ko bodo srednje šole in fakultete odprle svoja vrata. Maša Likosar Maša Likosar Kamnik – Statistični urad Republike Slovenije je pred kratkim objavil podatke o prihodih in prenočitvah turistov za celotno leto 2023, ki kažejo, da je bilo lansko leto za turizem najuspešnejše doslej. Tako po številu prihodov kot prenočitev, slednjih je bilo dva odstotka več kot v turistično doslej najuspešnejšem letu 2019. Slovenijo je lani obiskalo skoraj 6,2 milijona turistov, ki so ustvarili nekaj več kot 16,1 milijona prenočitev. Domači turisti so prispevali skoraj 4,6 milijona prenočitev oziroma 28 odstotkov vseh, tuji pa nekaj več kot 11,5 milijona oziroma 72 odstotkov. Prvih je bilo 17 odstotkov manj, drugih pa 15 odstotkov več Kamnik – Informativni dnevi predstavljajo odlično priložnost za učence oziroma dijake in njihove starše, da iz prve roke izvedo vse o programih, delu in življenju na srednjih šolah in fakultetah. Na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra (GSŠRM) v Kamniku se bodo prihodnjim dijakom predstavili v petek, 16. februarja, ob 9. in 15. uri ter v soboto, 17. februarja, ob 9. uri. Udeleženci se Cirius Kamnik Informativni dnevi bodo potekali tudi v zavodu Cirius Kamnik, in sicer v petek, 16. februarja, ob 9. in 15. uri ter v soboto, 17. februarja, ob 9. uri. Predstavili bodo srednjo šolo z vsemi Občina Kamnik, prihodi domačih in tujih turistov v letu 2023 / Foto: vir SURS Italije, Avstrije, Češke, Nizozemske in Hrvaške. Občina Kamnik Lani je turistično destinacijo Kamnik po podatkih SURS -a skupno obiskalo 30.551 turistov, kar je 6246 manj kot leta 2022. Prevladovali so tuji turisti, teh je bilo 21.916, domačih gostov so zabeležili 8635. Skupaj je bilo lani na Kamniškem opravljenih 75.914 nočitev, kar je znova nekoliko manj kot v letu 2022, ko jih je bilo 89.476. Tuji gostje so lani na Kamniškem prespali 55.107-krat, domači pa so opravili skupno 20.807 nočitev. Kamnik je lani največ tujih turistov obiskalo v poletnih mesecih, ko so tudi opravili največ prenočitev. Tuji turisti so največ prihodov (5530) in prenočitev (13.712) opravili v mesecu juliju, medtem ko je bilo največ prenočitev domačih gostov v avgustu (2302), prihodov pa v juniju (1057). Najmanj domačih gostov se je v Kamniku mudilo novembra (531), najmanj tujih pa marca (414). Marec in november sta tudi edina meseca, ko je bilo v Kamniku glede na število prihodov več domačih kot tujih turistov. V zadnjem mesecu leta 2023 je bilo v Kamniku skupno 1704 turistov (712 domačih in 992 tujih), ki so opravili 4371 prenočitev. Lani je na informativnih dnevih GSŠRM Kamnik skupno obiskalo približno tisoč osnovnošolcev in njihovih staršev. / Foto: Aleš Senožetnik, arhiv Gorenjskega glasa bodo zbrali v šolski avli, po uvodnem delu pa jih bodo vodiči odpeljali v učilnice, kjer bodo ločeno sledile podrobne predstavitve programov: gimnazija, predšolska vzgoja in ekonomski tehnik. Za program gimnazija imajo razpisanih 112 vpisnih mest, za programa ekonomski tehnik in predšolska vzgoja pa po 56 mest. Po predstavitvah bodo vodiči obiskovalce popeljali po šoli, kjer bodo lahko doživeli utrip življenja na GSŠRM. Ogledali si bodo učilnice, knjižnico, programi, dom, kjer bivajo dijaki, in zdravstveno enoto z ambulanto, fizioterapijo in delovno terapijo. Administrativna in ekonomska usmeritev vključuje programe pomožni administrator, administrator in ekonomski tehnik (PTI). Elektrotehniška in računalniška usmeritev pa ponujata programe pomočnik v tehnoloških procesih, elektrikar, računalnikar in elektrotehnik (PTI). V vsakem oddelku je na voljo dvanajst mest. vabi k JAVNEMU VPISU V VRTEC za šolsko leto 2024/25 Vse o tem najdeš na naši spletni strani: https://www.gssrm.si/ od 26. 2. do 8. 3. 2024 Zasebni vrtec Zarja d.o.o.., Perovo 28, 1241 Kamnik Vabimo te na INFORMATIVNI DAN, ki bo 16. in 17. februarja 2024. Gimnazija in srednja šola Rudolfa Mistra Kamnik, Novi trg 41 A, 1241 Kamnik kot leta 2022. Med tujimi turisti jih je bilo lani največ iz Nemčije. Sledili so turisti iz Skupno število prenočitev v občini Kamnik po letih / Foto: vir SURS telovadnico, glasbeni studio, laboratorij, predstavitve ITS, učnega podjetja, številnih krožkov in vključenost šole v programe Erasmus+. V šolski jedilnici bodo lahko pokusili tudi malico. VLOGO ODDATE NA SEDEŽU VRTCA: Perovo 28, 1241 Kamnik Dodatne informacije na 059 075 300 info@vrteczarja.si www.vrteczarja.si 6 petek, 9. februarja 2024 Kultura Bibliografija, kot je še ni bilo Založba ZRC je konec leta 2023 izdala obsežno Bibliografijo Franceta Balantiča, kakršne v slovenskem prostoru o književniku še ni bilo. Knjiga je temeljna raziskava o ustvarjalnosti in recepciji pesnika v slovenski književnosti, kulturi in družbi. V njej je pet avtoric zajelo popis kakršnih koli izdaj, objav in zapisov o Francetu Balantiču, njegovem kratkem življenju, a plodovitem pesniškem ustvarjanju. Katja Dolenc Kamnik – V petek, 26. januarja, zvečer je na pobudo Društva sv. Jakoba Kamnik in ob pomoči Frančiškanskega samostana v Kamniku v dvorani samostana potekala prireditev, na kateri so komaj dan po osrednji predstavitvi knjige v Ljubljani predstavili obsežno bibliografijo kamniškega in slovenskega pesnika Franceta Balantiča (1921– 1943). Predsednica društva dr. Marjeta Humar je na začetku pozdravila navzoče v dvorani, še posebej sorodnike pesnika, med njimi tudi sestro Tilko, ter predstavila glavna gosta, urednika knjige Bibliografija Franceta Balantiča. Po uvodnem recitalu nekaterih Balantičevih pesmi, ki ga je pripravil Tone Ftičar, predsednik JSKD Kamnik, sta dr. Matija Ogrin in dr. Marjan Dolgan povedala veliko zanimivega o pesniku, bibliografiji ter zbiranju podatkov zanjo. Najobsežnejša bibliografija pri nas Knjigo je v okviru Založbe ZRC, ki je del Znanstveno- Urednika dr. Marjan Dolgan in dr. Matija Ogrin sta pojasnila tudi nekatere okoliščine zbiranja podatkov o Balantiču. / Foto: Katja Dolenc raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU), izdal Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede. Na 765 straneh je zapisanih kar 2969 enot Balantičeve bibliografije, ki obsega čas od pesnikovih prvih objav do leta 2017. Poleg Prešernove bibliografije, ki je izšla leta 1975 pri založbi Obzorja po zaslugi bibliografke in pe- manjem brali V pedagoškem o«, kako njeni ačnik je napi- in ... Igor Kavčič ogali, in želela je m vprašala. Da Inženir v službi težavo odpravil. eposn ič je želel Ta in še drugi zapisi so nastali na podlagi zbranih pričevanj, ki jih je o Balantiču prvi zbiral prof. France Pibernik, pesnik, pisatelj, esejist, literarni zgodovinar in Uporabna zasnova knjige Dr. Marjan Dolgan je po temeljitem pregledu podobnih bibliografij literarnih Bralna priporočila iz Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik Volčji Potok – V Arboretumu Volčji Potok so v letu 2023 razpisali sedem fotografskih natečajev, skupaj pa so prejeli 595 fotografij. Prispele fotografije je ocenjevala komisija v sestavi članov Foto, kino in video kluba Mavrica iz Radomelj. Kot pojasnjujejo v Arboretumu, so člani komisije iskali fotografije, ki ujamejo sezonsko vzdušje in parkovno okolje Arboretuma Volčji Potok. Na razstavi, ki bo na ogled od 15. februarja do 10. maja, si lahko ogledate tri najboljše fotografije posameznega natečaja. Preostale prispele fotografije so na ogled na njihovi spletni strani. M. L. Se dobi na internetu kaj o naših krajih? išem! dobi, da kaj zap klavirja se spo ice poučevanja z glasbenega ki se aktivno anju se osrenjski glasbeni nski glasbeni a pojmovanja ju petdesetletn K Ob obhajan JASMINA POGAČN krati učitenjiga, srčna n navihana, Pobuda Franceta Pibernika urednik. V svojem zadnjem obdobju poklicnega življenja se je posvečal predvsem raziskovanju življenj in del avtorjev, ki so bili v komunističnem režimu politično prepovedani in zamolčani, z Balantičem pa se je ukvarjal že prej, v času Jugoslavije. Uredil in napisal je nekaj izdaj Balantičevih pesnitev in dve monografiji. Ogrin je pojasnil, da se bibliografija bistveno opira na njegove številne pretekle izsledke o Balantiču, saj je bil v slovenskem prostoru glavni raziskovalec pesnikovega življenja ter ustvarjanja. To je močno pripomoglo k temu, da je zdaj v bibliografiji zabeležen svet branja in interpretiranja Balantiča od leta 1940 do danes. »Pibernik je bil leta 2016 tudi glavni pobudnik za izdajo obsežnega bibliografskega dela o pesniku. Njene izdaje žal ni doživel, saj je umrl leta 2021, je pa zanjo napisal uvodni esej kot svoje zadnje delo.« Najboljše fotografije fotonatečajev Arboretuma NOVO na pedaove poti v življenjsko veda mi je pa se mi je tite naprej do glasbe je e za čas po snice Štefke Bulovec, je to edini popoln bibliografski pregled kakšnega slovenskega književnika doslej. Pregled obsega vse zvrsti, od Balantičevih rokopisov in primarnih objav do kritiških ocen, recepcije v literarni vedi, publicističnih omemb, recitacij na literarnih večerih in raznolikih prireditvah, prevode v tuje jezike, radijske in televizijske predstavi- tve, uglasbitve Balantičevih pesmi, upodobitve Balantiča v likovnih delih in podobno. Vse to so avtorice bibliografije Mateja Švajncer, Mojca Mlinar Strgar, Mojca Uran, Simona Frankl in Marjana Benčina, bibliotekarke Biblioteke SAZU, poiskale v raznolikih zbirkah v Sloveniji, zamejstvu in po svetu. Gradiva je bilo veliko, zato je trajalo kar sedem let, da so knjigo napisali in uredili. Želeli so jo izdati leta 2021, ob stoti obletnici pesnikovega rojstva, a ker so kar naprej odkrivali nove zanimive podrobnosti iz njegovega življenja, je do izdaje prišlo lani ob koncu leta, ob osemdeseti obletnici njegove smrti. V spomin na ta dogodek je dr. Matija Ogrin prebral o okoliščinah Balantičeve smrti 24. novembra 1943 v tragediji v Grahovem. čevanja desetletnice pou Ob obhajanju pet išem! dobi, da kaj zap klavirja se spo 148 STRANI, TRDA VEZAVA Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04/201 42 41 ali na narocnine@g-glas.si. Če želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. Knjiga »Še enkrat, prosim!« je namenjena glasbenim učiteljem, učencem in staršem. Jasmina Pogačnik, izvrstna učiteljica klavirja na Glasbeni šoli Kranj, jo je napisala srčno, duhovito in navihano, zato vam knjigo toplo priporočamo. 21 EUR + po št ni n a Andrej Kotnik V knjižnici se kar pogosto srečujemo z uporabniki, ki iščejo informacije o preteklosti svojega domačega kraja. Za ljudi s kamniško-komendskega območja je Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik kar pravi kraj za iskanje tovrstnih podatkov, saj v domoznanski zbirki načrtno zbira in hrani literaturo o območju, ki ga s svojo dejavnostjo pokriva. Gradivo domoznanske zbirke danes obsega skoraj štiri tisoč enot fizičnega gradiva, predvsem knjig in časopisja, pa tudi drugo: npr. zemljevide, razglednice in različne vrste avdio ter video posnetkov. Obiskovalcem je gradivo na voljo za uporabo v čitalnici. Vse več publikacij je danes digitaliziranih in večinoma prosto dosegljivih na internetu. Velik del starejših knjig in periodike je na voljo na spletnih straneh Digitalne knjižnice Slovenije – www.dlib.si, kamor digitalizirano gradivo prispevamo tudi iz kamniške knjižnice. Večina gradiva omenjene knjižnice je uporabnikom na voljo v formatu PDF, pripravljenem s tehnologijo, ki omogoča prepoznavanje črkovnih znakov (OCR). To uporabniku omogoča, da dokumente lahko pregleduje tudi s pomočjo iskanja besed in tako prihrani veliko časa. Za slovensko območje je nadvse dragocen portal Kamra – www.kamra.si, ki predstavlja slovensko kulturno dediščino. Tudi na ta portal so sodelavke iz kamniške knjižnice prispevale več za- nimivih zbirk. Podobe kamniško-komendskega območja skozi čas boste našli na spletni strani Prejmi pozdrav – www.prejmipozdrav. si, kjer najdete več sto razglednic iz domoznanske zbirke kamniške knjižnice, ki si jih lahko tudi pretočite. Izjemno pomembno digitalizirano gradivo boste našli tudi na spletnem portalu Zgodovina Slovenije – www. Sistory.si, katerega gradivo vsebuje med drugim tudi številne izdaje statističnih podatkov. Če boste iskali najstarejše omembe naših krajev, bo pravo spletno mesto za vas stran Slovenska historična topografija – www.topografija.zrc-sazu.si/ sht, ki nastaja v okviru ZRC SAZU. Tu najdete ne le stare oblike imen, ampak tudi vire in kontekste, v katerih se omenjajo. Naši kraji se nemalokrat prvič omenjajo v listinah nekdanje gornjegrajske opatije, ki jih danes hrani Nadškofijski arhiv v Ljubljani. Arhiv je listine iz obdobja 1140–1500 objavil na mednarodni spletni stra- klasikov v Srednji Evropi predlagal zasnovo bibliografije o Balantiču in jo razdelil na štiri glavna poglavja. Nazorno je na nekaterih primerih pojasnil njeno uporabnost, tako za ljubiteljsko prebiranje kot za strokovno preučevanje, pri tem pa poudaril, kako pomembno delo je opravil Pibernik: »Poiskal je ljudi, ki so živeli v Balantičevem času in so bili priče dogodkom. Vse je dokumentirano, utemeljeno, preverjeno.« Balantiča so brali na vseh kontinentih Čeprav v Balantičevi poeziji ni niti kitice, ki bi odsevala kakšen kulturno-političen ali ideološki angažma, kot je to zapisano ob predstavitvi knjige na spletni strani Založbe ZRC, je bilo literarno življenje njegove poezije v prejšnjem režimu zelo oteženo. Kljub temu je skozi bibliografijo razvidno, kako je »… tihi glas popolnoma čiste lirike tega pesnika kljub oviram prodiral do svojih bralcev in poslušalcev ter dosegal njihova srca v Sloveniji in na vseh kontinentih.« ni www.monasterium.net, kjer si jih lahko ogledate v digitalizirani obliki in opremljene s povzetki. Listine so bile leta 2020 izdane tudi v knjigi, ki je na voljo v naši domoznanski zbirki. Še vedno se dogaja, da boste kakšno za naše območje zanimivo starejšo izdajo pogrešali v slovenskih, a jih boste morda našli v tujih spletnih knjižnicah. Za naše območje sta pomembni predvsem avstrijska Österreichische Nationalnbibliothek Digital – www.onb.digital in nemška Deutsche digitale Bibliothek – www. deutsche-digitale-bibliothek. de. S široko ponudbo za naše območje pomembnih izdaj in dokumentov vas bo morda presenetil tudi ameriški Internet Archive – www. archive.org. Če vas zanima podoba naših krajev na starih zemljevidih, si oglejte spletno mesto Arcanum maps – www.maps.arcanum.com, kjer boste našli naše kraje na katastrskih mapah, vojaških in drugih zemljevidih od 18. stoletja dalje. Našteli smo le nekaj zanimivih vstopnih točk v domoznansko spletno iskanje. Vsak dan nastajajo nove, stare pa izboljšujejo svoje storitve. Kljub temu boste ob obisku čisto prave knjižnice še vedno našli neprimerno več gradiva, predvsem novejšega in s tem bolj aktualnega. 7 petek, 9. februarja 2024 Kultura Vzporednice Zbirka dijaške poezije Vzporednice je tretja v ciklu zbirk, poimenovanih po premicah. Maša Likosar Kamnik – Vzporednice so po Mimobežnicah in Dotikalnicah že tretja zbirka dijaške poezije, ki jo je izdala Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik. Združuje pesmi devetih avtorjev, vsi so ali pa so bili dijaki njihove šole. To so: Ana Capuder, Matic Hrabar, Tjaša Kos, Maša Kosmač, Anamarija Kotnik, Špela Kovič, Lara Kralj, Vid Potočan in Aleksander Šuštar. Zbirko je ke. Večina je napisana v slovenskem jeziku, peščica je svoje misli v verzih odstirala v angleščini. »Navdih za pisanje pesmi smo črpali iz našega vsakdana, torej življenja mladih ljudi v 21. stoletju. Pisali smo o tem, kaj občutimo in kako razmišljamo med odraščanjem. Nekateri avtorji so se zatekali k ljubezenskim temam, drugi pisali o raznolikih čustvih, tretji so bili družbeno kritični. Pesmi so nastale popolnoma spontano iz neke not- Pesmi so dijaki predstavili na literarnem večeru v šolski avli. / Foto: Maša Likosar uredil in z uvodno besedo opremil Matic Hrabar. »Projekt je nastajal dve leti, pesmi pa so bile po večini ustvarjene v času epidemije, ko je naše življenje, kot smo ga vrsto let poznali in bili navajeni, razpadlo. Vsak posameznik je bil primoran poskrbeti zase, se odmakniti iz družbenega življenja in se privaditi na preživljanje časa v izolaciji. Nismo se več srečevali, temveč smo si oblikovali svoja vzporedna življenja in bili tako le vzporednice,« je pojasnil Hrabar. Vsak avtor je prispeval več pesmi, med katerimi se sicer ne prepleta rdeča nit, pri vseh pa je moč začutiti utrip mladih tega časa. Pesmi so si slogovno različne, nekatere sledijo tradicionalnim pesniškim oblikam, druge so svobodne in moderne obli- ranje potrebe po izražanju preko poezije, zato so še toliko bolj iskrene in osebne,« je dodal Hrabar. Pesniško zbirko so dijaki kamniške gimnazije in srednje šole z rahločutnostjo, s katero opazujejo svet in družbo, predstavili na nedavnem literarnem večeru v šolski avli. Njihova beseda je bila kritična in ustvarjalna, hkrati pa polna iskanja samega sebe v razvoju in medsebojnih odnosih, ki v njih vzbujajo sočutje, a tudi kričečo željo po spremembah. Prireditev je slonela na recitacijah pesmi, ki so jih obogatili z glasbo in svetlobno spremljavo. Dogodek sta zaokrožila nagovora ravnatelja dr. Branislava Rauterja ter urednika, pobudnika in soavtorja Vzporednic Matica Hrabarja. Podprli nadarjene mlade glasbenice V okviru organizacije Lions kluba Kamnik in Glasbene šole Kamnik se je odvil izvrsten dobrodelni koncert, ki je bil namenjen podpori trem nadarjenim in obetavnim mladim glasbenicam te šole. Obiskovalci koncerta so uživali ob glasbenih točkah učencev šole, nastopile so tudi vse tri odlične instrumentalistke. Katja Dolenc Kamnik – V Vremšakovi dvorani Glasbene šole Kamnik je bil v četrtek, 25. januarja, v večernih urah dobrodelni koncert z naslovom Na mladih svet stoji, ki je nastal na pobudo humanitarnega društva Lions klub Kamnik in ob sodelovanju ravnatelja, nekaterih učiteljev in učencev Glasbene šole Kamnik. Kot je v uvodnem delu povedala članica kluba Barbara Božič, ki je program tudi povezovala, delo humanitarnega društva Lions klub ne poteka samo v primerih, ko je ljudem treba pomagati v nesreči, kot so bile na primer lanskoletne poplave, ki so močno prizadele tudi širše kamniško območje, ampak želijo podpreti tudi perspektivne mlade ljudi. Tako so se odločili, da pripravijo dobrodelni koncert, za katerega so Rok Spruk, ravnatelj Glasbene šole Kamnik, in glasbeni učitelji Mirela Rihtar, Uroš Košir, Tomaž Plahutnik, Marko Heričko in Anica Smrtnik organizirali in pomagali izvesti nastope učencev šole, ki so pripravili različne glasbene točke. Lions klub Kamnik je koncert namenil zbiranju finančnih sredstev za tri obetavne mlade glasbenice, učenke Glas- Barbara Božič in predsednik Matevž Bergant iz Lions kluba Kamnik ter tri obetavne učenke Glasbene šole Kamnik Anamarija Graj, Tina Bizjak in Tamara Kralj (od leve proti desni), vsaka s posebnim priznanjem in knjižno nagrado. V ozadju članice Mladinskega pevskega zbora GŠ Kamnik. / Foto: Katja Dolenc bene šole Kamnik, ki so že dosegle številne izjemne uspehe na glasbenih tekmovanjih v Sloveniji in tujini, da bi jim pomagal pri njihovem nadaljnjem izobraževanju in udejstvovanju. V uvodnem delu so nastopili Mladinski pevski zbor GŠ Kamnik z zborovodkinjo Anico Smrtnik, Hana Drobež na violončelu in Tim Razboršek na evfoniju. V osrednjem delu so se zvrstile tri perspektivne učenke, ki so zaigrale po več skladb, s katerimi so sodelovale na tekmovanjih ter zanje preje- le različna, tudi najvišja priznanja, medalje in nagrade: Anamarija Graj, ki obiskuje 5. razred violončela, in Tina Bizjak, ki obiskuje 6. razred violončela, obe pri učiteljici Mireli Rihtar, ter Tamara Kralj, ki obiskuje 6. razred citer pri učitelju Tomažu Plahutniku. S svojim programom so navdušile občinstvo in potrdile upravičenost do pomoči. V zadnjem delu so nastopili še: Eva Leskovec, bivša učenka GŠ Kamnik, zdaj študentka na Akademiji za glasbo v Ljubljani, solo in v duetu z učenko Mijo Gostič, obe klarinet, ter Mladinski pevski zbor GŠ Kamnik. Na koncu je vse nastopajoče, njihove učitelje, ravnatelja GŠ Kamnik ter celotno občinstvo pozdravil tudi Matevž Bergant, letošnji predsednik Lions kluba Kamnik, ki je na kratko predstavil delovanje kluba v svetu in Sloveniji ter čestital dekletom za njihov nastop in izredne dosežke. Za vsako se je zbralo po približno 300 evrov, prejele so tudi posebna priznanja in knjižne nagrade. NOVI 2008 SAMOZAVESTNA PRIVLAČNOST ZA 18.990 € FIKSNA OBRESTNA MERA BON ZA ZIMSKE PNEVMATIKE peugeot.si Poraba v kombiniranem načinu vožnje po WLTP ciklu: od 4,8 do 6,5 l/100 km. Izpuh CO2: od 119 do 147 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6. Vrednost specifične emisije dušikovih oksidov NOx: od 0,0181 do 0,0531 g/km. Emisije trdnih delcev: od 0,00029 do 0,00090 g/km. Število delcev: od 0,09 do 1,46. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. PRIPOROČA Primer informativnega izračuna finančnega leasinga Peugeot Financiranje za vozilo Peugeot 2008 (Active 1.2 PureTech 100 STT €6.4, siva Sellenium barva) maloprodajna cena z DDV z vključenim Peugeot Financiranje bonusom (v ceni je obračunanih 1.000 EUR popusta v primeru financiranja Peugeot – MODRI BONUS, pod pogojem vsaj 24 mesečne dobe financiranja) je 18.990 EUR; mesečno odplačevanje; mesečni obrok je 194 EUR pri pologu v višini 30 %, ročnosti 96 mesecev; višina pologa je pri akciji omejena od 10 % do 50 %, doba financiranja je vezana na ročnost od 24 mesecev do 60 (pravne osebe) ali do 96 (fizične osebe) mesecev; DDV je obračunan v obrokih; EOM na dan 7. 9. 2023 znaša 9,21 %; fiksna obrestna mera 8,1 %; financirana vrednost 13.293 EUR; skupni znesek za plačilo 23.932 EUR; stranka v primeru Peugeot Financiranja prejme tudi avtomobilsko kasko zavarovanje za 1 EUR za prvo leto. Za podrobnosti o ponudbi se obrnite na vašega prodajalca vozil Peugeot. Zbirka dijaške poezije Vzporednice / Foto: Maša Likosar RODEX d.o.o., Rova, Rovska cesta 2, 1235 Radomlje, tel. 01 729 92 00, www.rodex.si P_NOVI-2008-koncesionarji-BON-210x148-v2.indd 13 20/12/2023 09:16 8 petek, 9. februarja 2024 Zanimivosti Dala mi je novo življenje Velika večina ljudi verjetno še nikoli ni slišala za Alexandrovo tehniko. Žiga Repanšek, nekdanji košarkar in profesor športne vzgoje na kamniški Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra, pa pravi, da mu je dala novo življenje. Aleš Senožetnik Kamnik – Po večletnih kroničnih težavah s hrbtom, ki so nazadnje pripeljale do hernije diska in operacije, mu je namreč prav Alexandrova tehnika pomagala znova zaživeti življenje brez bolečin. »Alexandrova tehnika mi je pokazala možnost bolj tankočutnega zaznavanja sa- Tehnika je dobila ime po Fredericku Matthiasu Alexandru, recitatorju Shakespearovih del iz Tasmanije, ki jo je razvijal konec 19. stoletja, po tem, ko je začel izgubljati glas. Čeprav se danes največ uporablja za odpravljanje bolečin v hrbtenici in sklepih, pa je lahko koristna tudi pri psiholoških težavah. »Če agresivno rea- Kamničan Žiga Repanšek je rešitev težav s hrbtenico našel v Alexandrovi tehniki. / Foto: Aleš Senožetnik mega sebe, da danes spet lahko tečem, kolesarim in živim normalno življenje,« pravi Repanšek, ki sicer dodaja, da ne gre za čudežno paličico, ki bi nas rešila težav, pač pa izobraževalni proces, v katerem učitelj učencu pokaže pot do sprememb navad, načina gibanja ali sedenja. »Če telo uporabljamo napačno, ga silimo v napačne položaje in to ponavljamo iz dneva v dan leta in leta, je samo vprašanje časa, kdaj nas bo kaj začelo boleti. Z Alexandrovo tehniko pa se giram, ko se nekdo ne strinja z mano, se z Aleksandrovo tehniko lahko naučim to pravočasno prepoznati in zmanjšati ali izničiti negativne reakcije,« pravi sogovornik. Tudi zato je Alexandrova tehnika neke vrste čuječnost, ki pa nam poleg odkrivanja težav pomaga najti pot do spremembe. Žiga Repanšek je danes pred zaključkom študija pri Richardu Brennanu v Galwayu, za slovenski prevod Brennanove knjige Znova v ravnotežju, ki je Spomin na zimske olimpijske igre 1984 Februarja je obletnica dogodka, ki je zaznamoval jugoslovanski in slovenski šport. Osmega februarja 1984 so namreč v Sarajevu slovesno odprli 14. zimske olimpijske igre, ki so trajale do 19. februarja. Tudi Kamničani smo imeli na igrah svoje predstavnike, in sicer Tatjano Smolnikar Škorjanc, Andreja Laniška in Blaža Lomovška. Ivan Sušnik je nastopil kot predtekmovalec. Jože Arko Kamnik – Na preostalih zimskih olimpijskih igrah (ZOI) so kot športniki nastopili še naslednji predstavniki iz Kamnika: trikrat Andreja Mali, dvakrat Boštjan Lekan, Rok Benkovič, Matjaž Kladnik in Lovro Planko. Na igrah v Sarajevu je iz 49 držav sodelovalo 1272 športnikov, 998 moških in 274 žensk. Pomerili so se v 10 panogah in v 39 disciplinah. Tedanjo Jugoslavijo je zastopalo 60 moških in 13 žensk, od tega večinoma iz Slovenije, in sicer 43 moških in 9 žensk. Sarajeva se žal ne bomo spominjali le po velikem športnem dogodku, temveč tudi po kasnejši tragični usodi mesta prireditelja ZOI. Ob priložnosti 40. obletnice največjega športnega dogodka v zgodovini nekdanje skupne države, pri čemer je bila večina jugoslovanskih športnikov in športnic na sarajevskih igrah iz Slovenije, sta Muzej športa in Olimpijski komite Slovenije pripravila razstavo in druge dogodke v spomin na Sarajevo '84. Tatjana Smolnikar Škorjanc Tatjana Smolnikar Škorjanc se spominja, da je bil njen prvi trener in tisti, ki jo je postavil na tekaške smuči, pokojni Peter Lanišek, ki jo je spremljal tudi na ravni re- Blaž Lomovšek (14. septembra 2021) / Foto: Jože Arko prezentance, glavni trener pa je bil Janez Mlakar. Pred igrami je bilo vse podrejeno športu: hrana, počitek, druženje, študij. Najprej je nastopila v teku na pet kilometrov. Ker je imela številko 1 in je naletaval sneg, jo je skrbelo, kako bo utirala smučino v novozapadli sneg. A se je spomnila besed svojega trenerja Petra, ki je ob odhodu v Sarajevu dejal: »Morda ne bo šlo vse kot po maslu, morda bodo okoliščine neizprosne, a ti si tam. Naredi vse, kar je v tvoji moči, drugo se bo uredilo samo.« Na tekmah je dosegla 44. mesto na deset kilometrov in 45. mesto na pet kilometrov. V štafeti so bila dekleta deseta. Andrej Lanišek »Če telo uporabljamo napačno, ga silimo v napačne položaje in to ponavljamo iz dneva v dan leta in leta, je samo vprašanje časa, kdaj nas bo kaj začelo boleti.« naučimo tega zavedati, prepoznavati svoje navade in jih zavestno popravljati,« pravi Repanšek, ki dodaja, da zato ni splošnih pravil, saj je vsak človek zgodba zase. Veliki večini pa nam je skupno to, da imamo povečan mišični tonus, ki je posledica sodobnega načina življenja, ki nas velikokrat sili v sedeče ali stoječe položaje. »Alexandrova tehnika je zelo neinvazivna, saj zgolj z nežnimi dotiki, premiki in rotacijami ugotovimo, kje so težave in kako jih odpraviti,« še pojasnjuje Repanšek, ki dodaja, da gre za celostno obravnavo človeka, saj telo obravnava kot psihofizično celoto. lani izšla pri založbi Primus, pa je napisal predgovor in opravil strokovni pregled. »Za študij sem se odločil, ker v tehniki vidim velik potencial, saj bi lahko marsikomu pomagala izboljšati kvaliteto življenja in mu pomagati, kot je meni,« je prepričan Repanšek, ki v Kamniku že ponuja tudi individualne lekcije Alexandrove tehnike. Junija pripravlja delavnico z Richardom Brennanom, konec avgusta pa bo v Samostanu Mekinje potekala mednarodna konvencija učiteljev Alexandrove tehnike, na kateri bodo delavnice organizirali tudi za obiskovalce. Olimpijske igre so sanje vsakega športnika, zato je bila ob izboru vznesena, imela je tudi občutek bremena odgovornosti in tudi zahvale, danes meni, da gre za velik Božji dar. Tudi izbor je bil korekten, odločal je skupek izbirnih tekem. Iger se spominja tudi po gostoljubnosti, prijaznosti in srčnosti tamkajšnjih ljudi. Ne le Sarajevo, celotna Jugoslavija je dihala z OI, še posebno Slovenci kot smučarski narod. To ji še danes najbolj ostaja v spominu. Spominja se tudi, kako so bili veseli ob srebru Jureta Franka, ne glede na narodnost, jezik, meje, religijo. Iskreno so se veselili uspehov drug drugega. Kar se je zgodilo kasneje v Sarajevu, si ni predstavljala niti v najhujših sanjah. Tatjana Smolnikar Škorjanc in Andrej Lanišek (15. januarja 2024) / Foto: Roman Špeh Andrej Lanišek poudarja, da so temelje smučarskega teka in biatlona v Kamniku poleg njegovega očeta postavili tudi Ivan Podgornik, Pavel Lanišek in Franc Smolnikar. Začeli so se ukvarjati s tekom in kmalu osvojili več naslovov državnih prvakov. Tedaj so bili med najboljšimi Andrej Lanišek, Zvone Kemperl, Franc Pogačar, Milan Sedušak in drugi. Na tekmi na ZOI, prizorišča za tek in biatlon so bila na Igmanu, je sicer dobro tekel, več težav je imel s strelskimi nastopi. Na deset kilometrov je bil 49., na dvajset kilometrov pa 41. med več kot sto tekmovalci. Nastopil je tudi v štafeti. Tudi sam meni, da so OI najvišji cilj vsakega športnika. Gre za nastop, ki ga ni mogoče primerjati z drugimi tekmami, čeprav je nastopil tudi na petih svetovnih prvenstvih. Gre za nekaj posebnega, izjemnega. Današnji nastopi naših športnikov, ki osvajajo olimpijske medalje, so izjemni, tedaj je bila uvrstitev med deset sanjski uspeh. Tudi Andrej poudarja gostoljubnost, prijaznost, ustrežljivost ob vsaki priložnosti. Kot zanimivost pove, da je vsak reprezentant poleg kritja stroškov namestitve in prehrane prejel dnevno pet ameriških dolarjev za priboljške. Drugih prejemkov ni bilo, tudi za zmage ne. Andrej je nekaj let deloval tudi kot trener biatlona, njegova varovanca sta bila tudi brata Velepec. Kasnejša dogajanja v BiH in Sarajevu so ga prizadela in so žalostna in tragična. Podarja, da so bili v Kamniku vedno talenti za tek in biatlon, in upa, da se bo našel nekdo, ki bo oživil delovanje kluba. V zadnjem času sta se izkazala Primož Pančur in še posebno Lovro Planko. Blaž Lomovšek Blaž Lomovšek je bil hokejist Slavije, Olimpije, Partizana, Medveščaka, večkrat je bil državni prvak in je bil leta 2008 sprejet v Slovenski hokejski hram slavnih. Na ZOI 1984 je nastopil na hokejskem turnirju. Jugoslavija je pravico nastopa dobila kot gostitelj olimpijskih iger. Hokejisti so se pomerili z vrhunskimi ekipami, zato večjih možnosti za uspeh niso imeli. Na koncu je reprezentanca, ki jo je vodil Štefan Seme, zasedla 11. mesto med 12 reprezentancami. Na petih tekmah je enkrat zmagala, s 5 : 1 je bila boljša od Italije. Blaž se posebno dobro spominja tekme v nabito polni dvorani Zetra. Pred devet tisoč gledalci jih je z 9 : 1 premagala Sovjetska zveza, ki je na koncu osvojila zlato. V sovjetski ekipi so nastopili legendarni asi, kot so vratar V. Tretjak, V. Fetisov, S. Makarov. Blaž je igre označil za nepozabne, spominja se jih po izjemnem vzdušju tako na prizoriščih kot tudi zunaj njih. Seveda tudi njega žalostijo kasnejša dogajanja ob razpadu nekdanje države. Spomin na igre naj bo priložnost, da se zahvalimo športnikom za njihov trud, treninge, napore, ki so jih vložili v šport, in nam lepšali vsakdanjik. Zahvala naj velja tudi vsem drugim, večinoma Slovencem, ki so bili med organizatorji in so igre umestili med neizbrisne pečate športne zgodovine. 9 petek, 9. februarja 2024 Mladi Ko trdo delo vodi do uspehov Kamničanka Maruša Tereza Šerkezi, dijakinja športnega oddelka Gimnazije Šiška, pri svojih šestanjstih letih osvaja številne naslove in odličja. Z gorskim kolesarstvom se je začela ukvarjati pred sedmimi leti, s kolesom pa je vse od takrat nerazdružljiva. in pravilna prehrana,« je pojasnila. Zadnji posveča veliko pozornosti, saj ji motnje prehranjevanja niso tuje. »Zaradi anoreksije sem bila doma tri mesece in še danes je vsak dan borba. Doma smo se odločili za proces 'all-in', kar v bistvu pomeni, da se soočam s svojimi strahovi in različno hrano.« Čeprav je bilo zelo težko, v boju z boleznijo vidi tudi dobre plati. Kot je dejala, se dandanes čuti veliko bolj povezana sama s seboj, zna se poslušati in izraziti svoje mnenje. Nika Toporiš Kamnik – »Sem perfekcionistka, trmasta, poslušna in zelo rada pomagam drugim,« se je opisala mlada kolesarka, ki prihaja iz družine velikih športnih zanesenjakov. Marušina športna pot se je začela pri devetih letih, ko je njen sicer dve leti mlajši brat predlagal, da bi se včlanil v Kolesarski klub Calcit Kamnik. Kot je dejala, se je že čez dva dni opogumila tudi sama, gorsko kolesarstvo pa ji je zelo hitro priraslo k srcu. »Naša družina je že od nekdaj močno vpeta v različne športe. Že pred tem smo se večkrat odpravili na kakšen kolesarski izlet, vsekakor pa so bili moji začetki, če pomislim danes, precej majavi.« Najraje ima vzpone Spominja se, da se je že od mladih nog zelo rada udeležila vsakega treninga, se izboljševala in se z bratom večkrat odpravila trenirat tudi v lastni režiji. »Ko se zdaj spominjam svojih prvih treningov, se lahko samo smejim. Na prvi tekmi v kategoriji U13 sem bila stara 11 let. Odstopila sem po dveh krogih, saj se mi je zlomil Številni dosežki Maruša Tereza Šerkezi / Foto: Mateja Jordovič Potočnik menjalnik. Ne ravno obetaven začetek, ampak je bilo potem vsakič bolje.« Marušina disciplina je olimpijski kros, in kot je pojasnila, ljudje večkrat zmotno zamenjujejo olimpijski kros in downhill. »Olimpijski kros je pravzaprav dirkanje v krogih, ki vsebuje različne spuste in vzpone na različnih podlagah. Meni osebno so najbolj pisane na kožo proge z večjimi klanci ter tehničnimi spusti, slabše pa se odrežem na ravninskih progah, saj nisem dovolj eksplozivna.« Polno zasedena Pred glavnimi tekmami so Marušini dnevi natrpani od jutra do večera. »Zjutraj zgodaj vstanem, se učim, grem v šolo, pogosto predčasno že odidem s pouka, v avtu pojem kosilo in grem na trening. Ko se vrnem, se spet učim in potem je že čas za spanje,« je dejala gorska kolesarka, članica ljubljanskega KD Rajd, in dodala, da ji brez velike podpore družine in tudi profesorjev ter sošolcev ne bi uspevalo. »Poleg vse podpore pa so za uspeh ključni trening, regeneracija V sedmih letih gorskega kolesarjenja je Marušin napredek očiten – na ravni tehnike, fizične pripravljenosti in hitrosti, kar dokazujejo doslej osvojena odličja. Če omenimo le nekatera: je državna prvakinja, dvakratna evropska prvakinja, osvojila je tretje mesto na Olimpijskem festivalu evropske mladine, prvo in tretje mesto na mladinskem evropskem prvenstvu … Nedavno se je mudila tudi na svojih prvih pripravah v tujini, kjer jo že zelo kmalu čaka prva tekma za točke, s katerimi si izboljša startno pozicijo na tekmah višjega ranga. Njen Maruša Tereza na Večeru zvezd 2023, kjer je prejela priznanje za najboljšo mlado gorsko kolesarko. / Foto: Matjaž Šerkezi oče Matjaž Šerkezi je njen velik podpornik in tudi trener. »Zagotovo je prednost, da je moj oče, saj si zelo zaupava, on me najbolje pozna, veliko komunicirava, včasih pa se imava že malo dosti,« je povedala v šali. V prihodnosti si želi stati na stopničkah vseh velikih tekmovanj, zunaj športa pa si želi predvsem zdravja. Svetovna kavarna v Študentskem klubu Kamnik Zadnjo januarsko soboto smo v Študentskem klubu Kamnik (ŠKK) pripravili predstavitev kluba s pomočjo metode world café oziroma svetovna kavarna. Dogodek je bil v prvi vrsti namenjen članom, ki jih zanima delovanje kluba, v drugi pa vsem radovednim, ki bi klub želeli spoznati. Maja Toni Kamnik – Začeli smo s predstavitvijo kluba s pomočjo prezentacije v PowerPointu. S podpredsednico Ajo Zajc sva navzočim povedali, kdo smo, kako je klub organiziran, kakšna dela opravljamo in kako si jih delimo med sabo ter kaj vse pomeni biti del aktivne ekipe ŠKK. V drugem delu večera je prišla na vrsto sve- tovna kavarna. V prostoru smo razporedili štiri mize glede na področja dela na klubu: organizacija projektov, promocija, infotočka in administracija oziroma delo upravnega odbora. Pri vsaki od miz je bilo nekaj članov ekipe ŠKK, ki so predstavljali svoje delo in odgovarjali na vprašanja udeležencev, ki so lahko »potovali« od mize do mize in nas spoznavali ter iskali mesto zase. Na vsa- ki od miz smo pripravili tudi nekaj prigrizkov in pijače, da smo tudi na tak način upravičili ime dogodka. Z dogodkom smo se želeli približati članom in jim ponuditi priložnost, da nas bolje spoznajo ter se navdušijo za to, da bi postali del naše ekipe. Delo v študentskem klubu nedvomno popestri dijaško in študentsko življenje, žal pa leta tako hitro minevajo, da se moramo v eki- Študentski klub Kamnik se je predstavil tudi s pomočjo t. i. svetovne kavarne. / Foto: arhiv ŠKK pi stalno in vztrajno truditi iskati podmladek, da bi lahko mlajšim pravočasno in v miru predali svoje znanje in s tem poskrbeli za lepo prihodnost kluba in njegovih prihodnjih generacij. Program mentorstva in status aktivnega člana Upamo, da smo z dogodkom navdušili kakšnega novega člana, želimo pa si, da ti ne bi čakali, da pripravimo take dogodke, temveč bi k nam pristopili že sami. Vedno bomo veseli radovednih posameznikov, ki jih zanima delo na omenjenih področjih. Kot sama rada rečem, je klub res društvo z močnim značajem podjetja, saj deluje neprestano in na mnogih področjih, vendar je hkrati to prijeten prostor, kjer se družimo in spoznavamo mladi iz lokalne skupnosti, in priložnost, da se v varnem okolju veliko naučimo za nadaljnje življenje. Na tem mestu bi rada poudarila naš program mentorstva in status aktivnega člana. Mentorstvo izvajamo na način, da vsak, ki se na novo pridruži ekipi, dobi svojega mentorja iz vrst že izkušenih aktivnih članov, ki mu bo stal ob strani in ga usmerjal, dokler bo to potrebno. Poleg tega pomoč ves čas nudimo vsi in si pomagamo po svojih zmožnostih. Mentorstvo smo uvedli zato, da se razbremenijo najbolj obremenjeni posamezniki in da ima tisti, ki se nam pridruži, ves čas na razpolago nekoga, ki si bo lahko vzel čas zanj. Status aktivista pa je poseben status, ki si ga lahko zaslužijo najbolj pridni člani ekipe, in sicer po vnaprej postavljenih merilih, ki smo jih izoblikovali skupaj in so tudi objavljena na naši spletni strani. Gre za to, da so posamezniki, ki se redno udeležujejo sestankov ekipe in pomagajo pri delu na klubu ter enkrat na semester organizirajo vsaj en projekt ali pa drugače vidneje prispevajo k uspešnosti kluba (npr. upravljanje družbenih omrežij), nagrajeni z dodatnimi ugodnostmi, kot so cenejša udeležba na naših pri- reditvah in cenejši nakup naših promocijskih izdelkov, katerih kolekcijo smo v novem letu posodobili s puloverji v črni in vinsko rdeči barvi in sivimi torbami. Priprave na Dobrodelni marec Vsi, ki bi jih zanimalo aktivno delovanje v klubu, vabljeni, da nas obiščete na naši info točki ali pa nam napišete sporočilo, in z veseljem si bomo vzeli čas. Upamo pa, da se vidimo tudi na naših naslednjih dogodkih. Prvi je bil že v soboto, ko smo šli smučat na Katschberg, 16. februarja pa se bomo sankali na Krvavcu. V duhu kulturnega praznika in dneva zaljubljencev 12. februarja pripravljamo literarni večer z mlado pesnico Zalo Marolt, ki nam bo predstavila svojo pesniško zbirko in izvedla delavnico poezije. Sicer pa je v klubu trenutno večinoma vse že usmerjeno v bližajoči se Dobrodelni marec, naš največji in v lokalni skupnosti najbolj prepoznaven dogodek. 10 petek, 9. februarja 2024 Šport Februarja tri pomembne tekme Plavalci Plavalnega kluba Calcit Kamnik so se intenzivno pripravljali na tri pomembne tekme, ki se bodo zvrstile v februarju. Matjaž Spruk Kamnik – Najpomembnejše in prav gotovo najodmevnejše je svetovno prvenstvo v Dohi, ki je potekalo med 29. januarjem in 8. februarjem. Svetovnega prvenstva se je udeležil Kamničan Nik Peterlin, ki je zastopal slovensko plavalno reprezentanco moštveno in posamično prvenstvo Slovenije v kategoriji kadetov in mladincev 2024. Potekalo je v 25-metrskem bazenu, tekmovalci pa so morali za nastop doseči minimalni kriteriji. Nastopilo je deset Calcitovih plavalcev. Od 9. do 11. februarja bo v Kopru Zimsko moštveno in Nik Peterlin na eni od mednarodnih tekem v daljinskem plavanju na Madeiri / Foto: arhiv kluba v daljinskem plavanju na odprtih vodah. Tekma je potekala v tamkajšnjem pristanišču. Nik Peterlin in njegovi konkurenti so se pomerili v plavanju na deset kilometrov. V Dohi ga je spremljal trener Miha Potočnik. Prvi februarski konec tedna je bilo v Mariboru Zimsko posamično prvenstvo Slovenije v kategoriji mlajših dečkov, mlajših deklic in dečkov in deklic 2024. Tudi za nastop na tem prvenstvu je treba doseči minimalni kriterij na predhodnih tekmovanjih. Prvenstva v Kopru se bodo udeležili tudi Calcitovi tekmovalci. GORENJSKI GLAS V VSAK DOM NA GORENJSKEM 14 dni brezplačnega časopisa Akcija 14 dni brezplačnega časopisa je namenjena vsem, ki Gorenjskega glasa še ne poznate ali ga kupujete v prosti prodaji. Podatke za dostavo pošljite na narocnine@g-glas.si ali pokličite 051/682 217. Po preteku 14-dnevnega obdobja vam časopisa ne bomo več pošiljali, vas bomo pa poklicali, povprašali za mnenje in predstavili pogoje za naročnino. Pridružite se naši veliki družini naročnikov, ne bo vam žal! V akciji ne morejo sodelovati obstoječi naročniki in tisti, ki živijo na istem naslovu kot naročnik. Prav tako ne morejo sodelovati tisti, ki so obdobje brezplačne naročnine v zadnjem letu že izkoristili. Gorenjski glas je najbolj bran regionalni časopis v Sloveniji. Sklenili tekaški pokal S slovesno podelitvijo pokalov se je sklenil Tekaški pokal občine Kamnik za leto 2023. Tudi letošnjo sezono pa se tekači lahko nadejajo petih tekem, ki bodo dale skupne zmagovalce. Aleš Senožetnik Stranje – Tekaški pokal občine Kamnik je tudi v minulem letu sestavljalo pet tekov: najprej so se tekači pomerili na 27. Teku k sv. Primožu – Prvenstvu Slovenije v gorskih tekih za otroške kategorije, sledili so 33. Mekinjski kros – Memorial Mira Petka, 1. Trail Velika planina, 2. Tek na Bibo planino, na veliko veselje tekačev pa je bil lani ponovno na sporedu tudi Miklavžev tek. Za uspešno izvedbo pokala so poskrbeli organizatorji vseh petih tekem, za zaključno prireditev, ki je znova potekala v prostorih Osnovne šole Stranje pa KGT Papež. Lani je na vseh tekih skupaj teklo 785 tekačev, po besedah Dušana Papeža, ki je uvodoma pozdravil zbrane, pa so bili organizatorji najbolj veseli dobre udeležbe mladih. Teklo jih je namreč kar 335 oz. 43 odstotkov vseh tekačev. Po pravilniku je pokal obsegal 14 kategorij, prvič so bili med prejemniki pokalov tudi učenci in učenke v starosti od šest do devet let. Prvouvrščeni so bili: Lija Zamljen, Tim Zamljen, Timotej Bečan, Marko Spruk, Bojan Galin, Ivica Žlogar (vsi KGT Papež), Svit Bizant, Sara Bilban in Ana Novak (Šmarnogorska naveza), Eva Korošec, Žiga Korošec (TK Trisport – Lelosi), Anže Rifel Nagrade so prejeli tudi najbolj zvesti udeleženci tekov kamniškega tekaškega pokala. / Foto: Aleš Senožetnik (AD Kamnik), Mateja Pančur in Rok Pančur. Drugo mesto so osvojili: Anja Mali, Oskar Barlič, Nik Mali (OŠ Šmartno v Tuhinju), Neža Mole (ŠD Tabor Žiri), David Vogrin, Rajko Sršen, Dragica Cvišić (vsi KGT Papež) in Marisa Leban. Tretje mesto pa: Nika Hribovšek (TD Gora sv. Miklavž), Anže Žebaljec Burnik, Ana Vučko (TK Trisport – Lelosi), Marcel Mali (OŠ Šmartno v Tuhinju), Aleš Prelovšek, Tatjana Kožuh (oba KGT Papež) in Marjan Senegačnik (Gibit). Prvi trije v vsaki kategoriji so prejeli pokale. Uvrščeni od 4. do 5. mesta – Tina Slevec, Pia Hribovšek, Patrik Kemperl, Lukas Prosen, Žiga Kovač, Domen Vogrin in Matej Letonje – pa so prejeli praktične nagrade. Praktične nagrade so si z udeležbo na vseh tekih prislužili Aleš Prelovšek ter Lija in Tim Zamljen (vsi KGT Papež). Organizatorji pa so jim podarili startnino za teke v letošnjem letu. Prav tako so se zahvalili tudi vsem organizatorjem tekov. Ivan Urh bdi nad Tekom k sv. Primožu v organizaciji KGT Papež. Lado Kveder in njegova ekipa organizira Mekinjski kros, Nino Cokan in TPD Ultra pa Trail Velika planina. Zvone Kemperl in ŠD Menina sta priredila Tek na Bibo planino, ŠD Šmartno in Matic Hribar pa Miklavžev tek. Zahvali pa se nista izognila niti Petra in Frane Kranjec, skrbnika portala Prijavim.se, ki pripravljata prijave, točkovanje, fotografije in članke o tekih. Letošnjo serijo bo sestavljalo šest tekov. Petim bodo namreč dodali še kraljevski vzpon na Kamniško sedlo, ki so ga lani odnesle poplave. Začenjajo konec marca s Tekom k sv. Primožu. Na plavalnem spektaklu Po vzoru največjih plavalnih prireditev je 20. januarja v Kranju potekal 25. Boštjanov Dr. Fig. Matjaž Spruk Kranj – Ob bogatem spremljevalnem programu plesalk in sinhronih plavalk sta gledalce pozdravila tudi dr. Fig in njegova Julija. Sam finalni zaključek dneva pa je tako tekmovalcem kot tudi navijačem ponudil prave športne užitke. Več takšnih plavalnih prireditev si lahko samo želimo, saj je vsako leto izpeljana na res visoki ravni. V tako prijetno naelektrenem športnem ozračju je nastopilo kar 696 plavalk in plavalcev iz 26 slovenskih in dveh hrvaških ekip. Poleg slovenskih in hrvaških plavalcev so bili v teh ekipah tudi plavalci iz Avstrije, Rusije, Ukrajine, Srbije, Severne Makedonije in Francije. Plavalni klub Calcit Kamnik je zastopalo kar 22 plavalcev pod vodstvom trenerjev Lare Seretin in Emila Tahirovića. Nastopili so: Zarja Burkelj- ca, Kaja Hočevar, Neža Hren, Taja Klemen, Teja Klemen, Tina Klemen, Anabella Lipovšek, Anna Losieva, Patricija Potočnik, Saša Šetina, Tymur Beshlyk, Irenej Bizant, Gal Jeran, Urban Klemenc, Žiga Kugler, Peter Lackovič, Lan Mojsilović, Žan Matjaž Orešnik, Jakob Prelc, Maj Prosen, Jaka Serko in Justin Zule. Neža Hren je v svoji kategoriji osvojila dve zlati medalji, in sicer na 50 metov prosto, 50 metov prsno, ter bronasto medaljo na 50 metov delfin. Poleg tega je osvojila tudi pokal za prvo mesto v skupnem seštevku med mlajšimi deklicami. V popoldanski finale sta se uvrstila tudi Taja Klemen, ki je na 100 metov ​hrbtno zasedla četrto mesto, in Žiga Kugler z dvema šestima mestoma na 100 metov hrbtno in 100 metov mešano. Tudi vsi drugi plavalci so opravili odlične nastope in Neža Hren je osvojila tudi pokal za prvo mesto v skupnem seštevku med mlajšimi deklicami. / Foto: člani PKK odplavali veliko osebnih rekordov. Spektakli, kot je kranjski Dr. Fig, prav gotovo pripomorejo k popularizaciji plavalnega športa. V Plavalnem klubu Calcit Kamnik si vsako leto res želimo, da bi pridobili še kakšnega dodatnega sponzorja za domačo tekmo Veroniko, da bi jo lahko pripravili še bolje, jo dvignili še na malo višjo raven, še malo bolj pompozno, da ne bi bila »samo« plavalna tekma, ampak da bi bil to lahko pravi plavalni praznik v Kamniku. 11 petek, 9. februarja 2024 Šport Po zmagi hladna prha Zmaga kegljačic na težkem gostovanju Minula sreda je bila zelo uspešna za odbojkarje in odbojkarice Calcita Volleyja, ki so v svoji dvorani gostili ACH Volley oziroma Novo KBM Branik, oboji pa so svoja nasprotnika premagali brez izgubljenega niza. Le tri dni pozneje pa so Kamničani izgubili v Kranju, medtem ko so si Kamničanke z zmago v Kopru že zagotovile prvo mesto pred začetkom končnice državnega prvenstva. V 12. krogu so igralke Kegljaškega kluba Calcit Kamnik gostovale na zelo neugodnem kegljišču v Slovenski Bistrici pri Impolu. kušnje, in morda nam je tudi to v Kopru v drugem nizu pomagalo do zmage,« je po dvajseti zmagi odbojkaric Calcita Volleyja v letošnji sezoni domačega prvenstva dejala Asja Šen, ki se z Mašo Pucelj izmenjuje na mestu korektorice in sprejemalke. Miha Štamcar Kamnik – Na dobri poti, da bi končnico državnega prvenstva začeli s prvega mesta, so bili po tekmi z Ljubljančani tudi varovanci Mladena Kašića. V svoji najboljši predstavi v letošnji sezoni aktualnim državnim prvakom niti v enem nizu niso dovolili, da bi osvojili več kot 19 točk. S to zmago so ACH Volleyju pobegnili za štiri točke, toda po sobotnem krogu in porazu v Kranju njihova prednost spet znaša le točko, tako da je spet vse odprto. Po prvem nizu je v kranjski športni dvorani Planina za kamniško ekipo še vse dobro kazalo, v nadaljevanju pa so domači odbojkarji reševali nemogoče žoge, onemogočili napade Kamničanov in zasluženo prišli do zmage. Zmagale še šestič zaporedoma Odbojkarice Calcita Volleyja / Foto: Klemen Brumec Mariborom, predvsem pa upam, da ta poraz ne bo vplival na samozavest igralcev,« je dejal po nepričakovanem porazu v Kranju, že drugem v letošnji sezoni proti istemu nasprotniku. Pozabiti na to tekmo Zbranost ves čas na visoki ravni »Če nam je na tekmi proti ACH Volleyju prav vse uspevalo, od servisa, sprejema, napada, bloka in igre v obrambi, je bilo v Kranju popolnoma obratno. Obramba Triglava je bila fantastična, tako da v nekaterih trenutkih nismo imeli pravih rešitev. Preprosto moramo pozabiti na to tekmo, se dobro pripraviti že na sobotno z Še četrtič v letošnji sezoni, tretjič v državnem prvenstvu, enkrat pa so bile boljše tudi v srednjeevropski ligi, so Kamničanke premagale Mariborčanke, ki do zdaj proti njim še niso osvojile niza. Zbranost je bila ves čas na visoki ravni, kar se je najbolj pokazalo, ko so v sredi drugega in tretjega niza zaostajale za bankirkami, v končnici pa ni bilo nobenih dvomov o tem, komu bo pripadel niz. Svojo moč so kamniške odbojkarice potrdile tudi v Kopru, ko so v drugem nizu zaostajale že za osem točk (13 : 21), a so tudi ta niz dobile na razliko. »Zagotovo nam v letošnji sezoni veliko pomagajo tekme, ki smo jih igrale v ligi prvakinj. V njej se igra odbojka na višji ravni, s tem smo pridobivale izkušnje, in ko potem prideš v domače prvenstvo, se to pozna. Ko vidiš, da lahko igraš tudi proti najboljšim igralkam v Evropi, postaneš bolj samozavesten in greš na vsako žogo na polno. Že sama igra steče drugače, kot če ne bi bilo te iz- Z vsako tekmo pa so bližje četrtfinalu končnice tudi odbojkarice druge ženske ekipe Calcita Volleyja. Kamniške princeske so v soboto v Braslovčah zmagale še šestič zaporedoma. »Vedela sem, da imamo kakovostno ekipo, kar smo tudi potrdile v 1B. DOL, vseeno pa nisem pričakovala, da bomo po šestih krogih v tako prepričljivem vodstvu v zeleni skupni. O samih rezultatih ne razmišljamo preveč, so pa zagotovo lep kazalnik truda na treningih in kakovostne igre,« je s predstavami svojih varovank zadovoljna Tjaša Gadža, 26-letna trenerka kamniških odbojkaric. Omeniti velja še uvrstitev kamniških mladincev na zaključni turnir najbolje četverice, medtem ko bodo mladinke to priložnost še imele, saj so se za zdaj uvrstile na polfinalni turnir. Tri kamniške judoistke prejele prestižni naziv Tri judoistke Judo kluba Ippon Kamnik so prejele nagrado na prireditvi Judoist leta 2023. Katarina Kumer Kamnik – V pretekli tekmovalni sezoni so se judoisti Judo kluba Ippon Kamnik izkazali z neverjetnim trudom in predanostjo, kar je privedlo do izjemnih dosežkov. Ekipa mladih fantov v kategoriji U14 – starejši dečki se je izkazala in osvojila izjemno tretje mesto v skupnem seštevku slovenskega pokala. Ta dosežek ni le rezultat individualnih naporov, temveč odraža tudi odlično povezanost in sodelovanje v ekipi. Prav tako s ponosom povemo, da so tri kamniške judoistke prejele prestižni naziv judoistke leta 2023 med mlajšimi kadetinjami. Nastja Drakšič Koštomaj, Timeja Starovasnik in Haya Nastja Drakšič Koštomaj, Timeja Starovasnik in Haya Veinhandl Obaid so naziv prejele med mlajšimi kadetinjami. / Foto: arhiv kluba Veinhandl Obaid so s svojimi izjemnimi rezultati in predanim pristopom izstopale na tekmovanjih ter s tem pustile neizbrisen pečat v svetu juda. Nastja Drakšič Koštomaj je v kategoriji starejših deklic do 14 let osvojila drugo mesto in prejela nagrado. Haya Veinhandl Obaid in Timeja Starovasnik pa sta si z ena- kim številom točk v skupnem seštevku delili drugo mesto med mlajšimi kadetinjami, v močni konkurenci slovenskih judoistk do 16. leta starosti. Ne gre pozabiti tudi ekipe fantov v kategoriji U14, ki so skupaj dosegli izjemen rezultat – ekipno tretje mesto v skupnem seštevku slovenskega pokala. To potrjuje, da so ne le odlični posamezniki, temveč prava ekipa, ki stopa skupaj v smeri uspeha. Napovedujemo, da bomo tudi v prihodnje stremeli k visokim uvrstitvam in si prizadevali za še večje dosežke. Vse to je le začetek uspešne poti Judo kluba Ippon Kamnik, saj se veselimo novih izzivov in priložnosti, ki nam jih prinaša prihodnost. Leon Pirman Kamnik – Trener Franci Spruk je celo omogočil Niki Progar prvoligaški prvenec, kljub vsemu pa je bila tekma izenačena do zadnjega para z Ireno Koprivc in Teo Repnik, najboljšo igralko naše ekipe in celotne prve lige. Irena je sicer izgubila točko v zadnjih 30 metih, ko je bila tekma že odločena. Ire- Prva moška ekipa Calcita Kamnik je to kolo gostovala pri Konstruktorju in doživela poraz. Med našimi je bil Franci Grubar s 581 podrtimi keglji najboljši na zelo zahtevnem kegljišču, ki bi bilo potrebno temeljite prenove in zato tudi zaradi poznavanja kegljišča velika prednost domačina. Druga ženska ekipa v 1. B državni ligi je kar nepriča- V 13. krogu ženske doma gostijo ekipo Proteusa iz Postojne in lahko pričakujemo še eno zelo zanimivo tekmo. / Foto: arhiv kluba na je vodila z 2 : 1 in imela 20 kegljev prednosti, Tea je že pred zadnjimi 30 meti svojo nasprotnico premagovala za skoraj 100 kegljev in končala dvoboj s 622 podrtimi keglji. Zmaga naših deklet in potrditev prvega mesta na prvoligaški lestvici. Zelo pomembni točki pa sta osvojili tudi Noemi Živkovič s 579 in Lea Drnovšek s 551 podrtimi keglji. V 13. krogu dekleta doma gostijo ekipo Proteusa iz Postojne in lahko pričakujemo še eno zelo zanimivo tekmo. kovano izgubila s slabo ekipo Kočevja. Prav tako nas je neugodno presenetila druga moška ekipa, ki je doma izgubila proti Škofji Loki. Od naših je bil najboljši Štefan Flerin s 549 podrtimi keglji. Tretja moška ekipa v 3. državni ligi pa še naprej zmaguje. Tokrat so premagali ekipo Triglava v Kranju. Za Calcit sta kegljala tudi dva 14-letnika – Dominik Breskvar in Vid Podjed, najboljši pa je bil najstarejši Rudi Vidic s 578 podrtimi keglji. 12 petek, 9. februarja 2024 Zanimivosti Z nogami na tleh, s srcem v nebesih V petek, 2. februarja, se je v Šmartnu v Tuhinju začel sveti misijon. V okviru tega misijona smo se povezali tudi člani Mladinske skupine Feniks. Načrtovali in pripravili smo poseben oratorijski dan, na katerega smo povabili osnovnošolce iz naše doline. Monika Jeglič Šmartno v Tuhinju – Oratorij ima v naših krajih že večletno tradicijo, oratorijskih dni pa že nekaj časa nismo pripravljali. Misijon nam je torej dal odlično priložnost, da tak dan organiziramo ter nekaj don Boskovega duha vnesemo tudi v zimski čas. Kot glavno geslo dneva smo vzeli misel Janeza Boska, ki pravi: »Živi z nogami na ze- Člani Mladinske skupine Feniks smo pripravili poseben oratorijski dan, na katerega smo povabili osnovnošolce iz naše doline. mlji in s srcem v nebesih.« Animatorji smo dan začeli že ob sedmih, poskrbeli še za zadnje podrobnosti ter se nato odpravili k hvalnicam, kjer so se nam pridružili še drugi farani. Že pred deveto uro je z župnijskega dvorišča odmevala Pripravljeni na zimske izzive v gorah Maša Likosar Mala planina – Da bi bili čim bolje pripravljeni na izzive v zasneženih gorah, je Planinska zveza Slovenije (PZS) v sodelovanju z Gorsko reševalno službo Kamnik konec januarja organizirala dvodnevni tečaj varnejše hoje v gore v zimskih razmerah, ki je bil namenjen t. i. inPlanincem. Prvi dan je bil posvečen teoriji. Matjaž Šerkezi je podrobno predstavil uporabo in pomembnost vsakega kosa opreme, ki je priporočljiva za varno hojo v zimskih razmerah. Osredotočil se je na tehnične podrobnosti, kot so pravilno nameščanje derez, uporaba cepina ter izbira primernih oblačil in nahrbtnikov. Tečaj je bil prilagojen slepim in slabovidnim, ki so opremo spoznavali pre- ko tipa, ter gluhim, katerim je vsebino prevajala tolmačica slovenskega znakovnega jezika, so pojasnili na PZS. Drugi dan so se udeleženci na Mali planini preizkusili v praktičnih veščinah. Med njimi so bili slepi, slabovidni, gluhi, dolgotrajno bolni ter planinci po poškodbah možganov. Spoznavali so lavinske žolne in različne vrste derez, vključno z njihovo pravilno uporabo. Izvedeli so, kako pravilno ravnati v primeru zdrsa in kako z lavinsko sondo preveriti lokacijo zasute osebe pod snegom ter kako pravilno odmetavati sneg z lopato. Na lutki so vadili tudi metode oživljanja in uporabo defibrilatorja, Matjaž Šerkezi pa jim je še predstavil plazovni nahrbtnik, ki lahko v primeru nevarnosti sproži zračni balon. Udeleženci oratorijskega dneva v Šmartnu v Tuhinju / Foto: Eva Pungartnik glasna pesem, ob devetih smo zapeli še himno ter se nato odpravili v cerkev na jutranjo molitev. Po molitvi smo si v dvorani kulturnega doma ogledali kratko igro o življenju Janeza Boska, nato pa nas je nagovoril br. Luka Modic, ki nas je popeljal od kolednikov pa vse do življenja našega glavnega junaka ter do sanj, ki jih imamo, in njihove uresničitve. Nadaljevali smo v manjših skupinah, v katerih smo lahko še sami kakšno rekli o vsem, kar smo že videli in slišali, ter pridobili še kakšno spoznanje več. Sledila je zaslužena malica, po njej pa smo zakrožili po treh delavnicah. V eni smo izdelovali sladke kroglice in lično embalažo zanje, v drugi delavnici smo se preizkusili na poligonu ter pomerili moči v še nekaj igrah na župnijskem travniku, v tretji pa smo izdelali lučke, ki jih bomo lahko uporabili pri procesiji čez teden dni. Utrujeni in polni novih vtisov smo dan zaključili v cerkvi, kjer nam je s. Grazyna povedala kratko zgodbo o svojem delu z afriškimi otroki, nato pa smo se še z molitvijo zahvalili Bogu za vse, kar smo lahko doživeli skupaj. Praktični del usposabljanja je potekal na Mali planini. / Foto: arhiv odbora InPlaninec Bilo je nekoč v Kamniku (10) Kamniška fotografa Franc in Stane Aparnik Zora Torkar, Medobčinski muzej Kamnik Letos mineva 70 let od smrti prvega kamniškega poklicnega fotografa, Franca Aparnika (1872 - 1954). Atelje Aparnik je opravljal fotografsko obrt v Kamniku več kot pol stoletja, od leta 1895 do 1953, najprej oče Franc Aparnik in od leta 1929 še sin Stane (1907 - 1951). S fotografsko kamero je Aparnika seznanil živinozdravnik Josip N. Sadnikar po letu 1889, ko se je priselil v Kamnik. Na njegovo pobudo se je Aparnik odpravil na Dunaj in se izučil fotografskega poklica. Fotografsko obrt je pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Kamniku prijavil 8. maja 1895. Prvi atelje je imel v Veliki ulici 10, današnji Maistrovi ulici v Kamniku, ob koncu leta 1909 pa sta z ženo Justino kupila Franc Aparnik, Kamniška Bistrica, ok. 1905 / Foto: hrani Medobčinski muzej Kamnik hišo na Šutni. Na dvorišču sta zgradila »fotografski paviljon«. Fotograf je namreč pri svojem delu potreboval primerno dnevno svetlobo, zato sta bila severna stena ateljeja in strop steklena. Leta 1930 pa je zaradi vedno večjega povpraševanja odprl še trgovino s fotografskimi potrebščinami. V trgovini so nudili fotoaparate, filme, fotografski papir, razvijali amaterske filme. V začetku leta 1939 je sin Stane razširil ponudbo in odprl prvo drogerijo v Kamniku in v celotnem kamniškem okraju. Fotografije Franca Aparnika segajo v čas od leta 1895 do 50. let 20. stoletja. Aparnik je bil v svoji motiviki in vrsti izdelkov izredno širok. V vsaki kamniški družini najdemo fotografije posameznikov ali celih družin. Zanimala ga je notranjost meščanskih hiš in gradov, živahna dejavnost kamniških društev, verski in politični dogodke. Med krajinskimi motivi so ga najbolj navduševale Kamniške pla- nine in dolina Kamniške Bistrice. Izredno pomembna zvrst Aparnikovega fotografskega dela so bile priprava in izdaja razglednic. Prve je založil že leta 1896, večje število po letu 1905 in 1930. Mnogi Kamničani se Aparnika spominjajo kot mirnega človeka, asketskega, delovnega in varčnega, ki se je zanimal "za tisoč stvari". Popravljal je ure, motorje, napeljeval prvo električno napeljavo leta 1912 v Kamniku, izdeloval predmete in podobno. Pravo nasprotje je bil sin Stane ki je sodeloval v številnih kamniških društvih, kot član planinskega društva, strelske družine, Narodne čitalnice, kolesarskega društva, jazz ansambla, po 2. svetovni vojni kot predsednik Avto - moto društva. Fotografska obrt s smrtjo sina Staneta leta 1951 in očeta Franca Aparnika leta 1954 sicer ni bila prekinjena. Od Portret Franca Aparnika, ok. 1950 / Foto: hrani Medobčinski muzej Kamnik Franc Aparnik, Šutna z Aparnikovim fotografskim ateljejem, ok. 1910 / Foto: hrani Medobčinski muzej Kamnik 28. julija 1953 jo je nadaljeval Aparnikov vajenec in pomočnik Franc Zajc in kasneje njegova žena Breda. Pač pa se je končala družinska tradicija, ki jo zasledimo tudi pri drugih fotografih na Slovenskem, npr. Vengar na Bledu, Pelikan v Celju, Kunc in Rovšek v Ljubljani. 13 petek, 9. februarja 2024 Zanimivosti Rastem s knjigo Kamniški sudoku sudoku_LAZJI_24_kam_03 NALOGA LAŽJI SUDOKU 8 6 2 3 6 V Knjižnici Franceta Balantiča Kamnik so pripravili performans o Homerjevem epu Iliada za dijake Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik. Rešitev: 7 3 8 6 2 3 4 3 6 9 2 7 1 8 9 7 1 3 8 4 3 7 6 2 9 3 6 8 4 9 7 2 1 5 sudoku_LAZJI_24_kam_03 NALOGA 8 5 3 1 4 2 6 9 7 2 6 7 8 3 9 1 4 5 1 4 9 6 7 5 8 2 3 REŠITEV sudoku_TEZJI_24_kam_03 5 8 8 1 4 1 6 7 2 4 3 2 9 5 9 3 4 8 3 sudoku_TEZJI_24_kam_03 NALOGA 3 4 7 2 1 7 9 8 5 6 SOSEDNJA DRŽAVA PRODUKT IZ NAFTALINA DRŽAVNA DOKTRINA KONJAR (ZASTAR.) RUMENA ŽLAHTNA KOVINA EPOHA, OBDOBJE EPOHA, OBDOBJE 7 IZDELOVALEC RAKET PLESNI LIK PRI ČETVORKI LETALO IZDELOVALEC RAKET LESEN PLUG 21 MI, VI, ? 170 strani, mehka vezava. Redna cena knjige je 19,90 EUR, če jo kupite na Gorenjskem glasu je cena (KNJIŽNO) PASJA JEK, ODMEV PASMA 19 VEČJI ŠOP ŽITA 20 VEČJI ŠOP AM.IGRALKA ŽITA VRSTA RAZSTRELIVA 10 PASJA PASMA 20 10 (SYDNE) ROK LUNAČEK ROK 2 LUNAČEK DALMATINSKA ANA LUKA ŽVIŽEJ SEMENIŠČE SEMENIŠČE 4 ODRSKO ODRSKO GLASBENOGLASBENO DELO DELO EVA PAVLI 1. nagrada: darilna kartica OBI v vrednosti 20 EUR, 2. in 3. nagrada: knjiga Rešitev križanke – geslo na kuponu – lahko pošljete po pošti na naslov Gorenjski glas, Nazorjeva ulica 1, Kranj, ali jo oddate v nabiralnik na tem naslovu. Rešitve pa lahko pošljete tudi po e-pošti. To storite tako, da z mobilnim telefonom slikate kupon z geslom in ga pošljete na naslov krizanke@g-glas.si. V elektronsko sporočilo ne pozabite napisati svojih osebnih podatkov. Rok za oddajo je četrtek, 15. februar 2024. 1 1 8 GE KOŠNJE EVA PAVLI št ni n a 2 2 3 3 4 4 5 5 6 6 7 7 DALMATINSKA ANA TRAVA DRUGE KOŠNJE TRAVA DRU- RJAVORUMENA BARVA 4 AM.IGRALKA (SYDNE) 2 KMEČKEM VOZU POKRIVNO OGRODJE LETALA POKRIVNO OGRODJE LETALA JEK, ODMEV 19 ZOBOVJE EUR + po Če želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. AVBELJ BARBIKIN PARTNER ZOBOVJE ROČICA, (KNJIŽNO) ROKICA 10 Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04/201 42 41 ali na narocnine@g-glas.si. BARBIKIN ŽAN PARTNER 6 MI, VI, ? ROČICA, ROKICA NEJEVOLJA 7 9 8 2 1 3 1 5 6 4 6 8 3 7 9 Zdravljenje 2simptomov 5 1bolezni 8 6 prostate namesto 1odpravljanja 6 4 vzrokov 3 7 za njen nastanek 4ima3lahko2krute9 5 posledice, vključno 5 z obsojenostjo 2 6 1na 8 plenice in impotenco 8 do7konca9življenja. 4 2 Avtor v priročniku 9 predstavlja 4 7 učinkovito 5 3 PRVO NARAVNO ŠTEVILO 12 LESEN PLUG UDELEŽENEC ALKE LUKA ŽVIŽEJ 5 2 4 7 9 8 3 6 1 PRVO NARAVNO ŠTEVILO ŽAN AVBELJ 6 UDELEŽE- IZAKOV NEC ALKE SIN, EDOM RJAVORUMENA BARVA 3 7 1 4 2 6 9 5 8 alternativo operacijam prostate in terapijam z zdravili. 12 LETALO DROG 11 PRI DEL KRANJA KMEČKEM DROG PRI VOZU 17 HRVAŠKI PISATELJ (J. H.) JAVOROV GOZD DEL KRANJA 11MOJZESOV BRAT 17 HRVAŠKI 1 PISATELJ (J. H.) RUS. PISEC (VSEVOLOD) IZAKOV SIN, EDOM MOJZESOV BRAT KORALNI OTOK JAVOROV GOZD 22 VRSTA RAZ-NA MESTO STRELIVA ČEŠKEM 6 9 5 3 8 7 4 1 2 (VSEVOLOD) 3 IGRALEC RANER 1 4 8 2 9 5 1 7 3 6 OČE 7 KRUŠNI OČE JESENSKI MESEC PRIPADNIKI TATAROV SL. KOŠARKAR (JAKA) OTOK RUMENA ŽLAHTNA RUS. PISEC KOVINA 15 21 OTTO FARRANT KRAT. RAZSTRELIVA OČE PLESNI LIK PRI ČETVORKI 16 KRAT. RAZSTRELIVA KORALNI ANTIČNA NAGROBNA PLOŠČA MESTO NA OBALI DAN V TEDNU PRIPADNIKI TATAROV 8 SL. KOŠARKAR (JAKA) LETOVIŠČE V BELGIJI 14 TENIŠKI REKET UREJEVALEC IZLOŽB 9 22 100 9 1 8 5 6 3 2 7 4 REŠITEV izmed odebeljenih devetih kvadratov. Pripravil B. F. OTTO FARRANT 8 PEVKA JAGRIČ IGRALEC RANER 100 REKA V SRBIJI IGRALKA MEŽAN 9 15 KRUŠNI OČE 24 7 3 6 2 1 4 5 8 9 IRENA KOGOJ 5 2 4 7 9 8 3 6 1 KONJAR (ZASTAR.) 14 MESTO NA ČEŠKEM 3 7 1 4 2 6 9 5 8 DRŽAVNA DOKTRINA MESTO NA OBALI MANJŠI KOTEL MANGAN16 AKONTACIJA 6 9 5 3 8 7 4 1 2 24 VZDEVEK RADKA POLIČA 4 8 2 9 5 1 7 3 6 MANJŠI KOTEL 5 3 8 ANTIČNA NAGROBNA PLOŠČA SNOV, KI REAGIRA KISLO 25 18 TUBERKULOZA AMATOL IVANOV STELA PREDNJA STRAN KOVANCA BARIST LETOVIŠČE V BELGIJI PRISTAŠ ETATIZMA DAN V 3 OBVESTILO, KEMIJSKA TEDNU NAZNANILO SNOV, KI REAGIRA JESENSKI KISLO MESEC KEMIJSKA PULZ, UTRIP ŽGANI IGRALKAGORENJSKI SLADKOR MEŽAN GLAS PRAVICA UGOVORA PEVKA JAGRIČ TVOREC INOVACIJ 13 sudoku_LAZJI_24_kam_03 IVAN CANKAR SLONOV NOS 5 PEVKA ORA OBVESTILO, NAZNANILO UREJEVALEC IZLOŽB AUER 18 PRISTAŠ ETATIZMA IDA KRAVANJA, ? RINA REŠITEV 4 2 6 8 1 9 7 3 5 TVOREC INOVACIJ 13 TUBERKULOZA NEJEVOLJA PESNIK GRAFEN25 SLONOV NOS ANTIČNA ZGRADBA V PULI IDA KRAVANJA, ? RINA REKA V SRBIJI 9 7 8 3 5 2 4 6 1 Rešitev: SOSEDNJA DRŽAVA TIM BURTON PEVKA ORA TENIŠKI REKET DNINARSKO DELO PRAVICA UGOVORA NOČNA POSODA (KNJIŽNO) ANTIČNA ZGRADBA V PULI IRENA KOGOJ PLAČILO ZA DELO ENE URE 5 ČLANICA UDARNIŠKE AKCIJE TIM BURTON AMATOL IVANOV STELA 1 5 3 4 7 6 2 9 8 INICIATOR 3 9 1 6 8 7 5 4 2 Iliada. Pripovedovanje Brede sami sodelovali s poznavaPodbrežnik Vukmir je igral- njem antične književnosti in sko in scensko podprla Anja frazemov jabolko spora, troBezlova, Goran Završnik pa janski konj in ahilova peta. je poskrbel za tehniko in Ob koncu performansa so glasbeno kuliso. nastopajoče nagradili z bučZ doživetim nastopom so nim aplavzom. Nedvomno nas ponesli v zgodovino Gr- bo dogodek dijakom še dolčije in v izsek desetletne voj- go ostal v spominu in samo upamo lahko, da PRODUKT jih bo ne med Grki in Trojanci. DiPREDNJA VZDEVEK PULZ, GORENJSKI AKONTASTRAN RADKAspodbudil MANGAN tudi IZ NAFTA-in jaki so pozorno spremljali k branju UTRIP GLAS CIJA KOVANCA POLIČA napeto dogajanje in tudi obiskovanju knjižnic. LINA 26 NOČNA POSODA (KNJIŽNO) 5 8 7 2 3 4 6 1 9 stra Kamnik. Letos je bil obisk matične knjižnice res nekaj posebnega, saj so nam direktorica knjižnice Breda Podbrežnik Vukmir, ulična in cirkuška performerka Anja Bezlova Završnik ter koordinator kamniške kulture in idejni vodja uličnega gledališča Priden možic GoPESNIK IVAN DNINARSKO GRAFENŽGANI ran Završnik pripravili perCANKAR DELO SLADKOR AUER formans o Homerjevem epu NASELJE V OBČINI ILIRSKA BISTRICA ODOBRENJE 2 6 4 5 9 1 3 8 7 Breda Podbrežnik Vukmir, Anja Bezlova Završnik in Goran Završnik so pripravili performans o Homerjevem epu Iliada. / Foto: arhiv GSŠRM Kamnik BARIST PUNTARSTVO 7 3 5 1 4 8 9 2 6 4 3 9 8 8 3 5 8 6 7 2 5 3 1 9 4 7 4 4 9 1 3 3 6 7 8 2 9 5 1 7 2 6 2 9 5 4 7 1 3 8 6 9 1 7 1 6 5 2 4 6 3 4 3 9 8 5 6 2 4 9 3 8 7 5 1 4 2 5 3 8 1 4 7 6 2 9 5 8 2 1 8 9 3 6 5 2 4 7 8 1 7 7 5 2 8 1 4 9 6 3 Navodilo za reševanje: v kvadrate vpišite števila od 1 do 9 tako, da sudoku_TEZJI_24_kam_03 3 4ponovilo 6 ne7v vrstici 9 ne2v koloni 8 ne1 v enem 5 se ne bo nobeno število REŠITEV 26 SESTAVIL: KALAN 6 1 9 7 2 3 8 5 4 NALOGA TEŽJI sudoku_LAZJI_24_kam_03 SUDOKU INICIATOR ČLANICA UDARNIŠKE AKCIJE 8 3 8 8 4 2 9 6 5 1 7 3 SESTAVIL: KALAN 4 2 9 7 1 4 3 7 5 3 6 2 9 8 3 6 7 8 4 9 3 7 2 1 5 sudoku_TEZJI_24_kam_03 Mojca Krevs Kamnik – Rastem s knjigo je nacionalni projekt spodbujanja bralne kulture, s katerim skuša Javna agencija za knjigo z izborom mladinskega leposlovja slovenskih avtorjev motivirati osnovnošolce in srednješolce za branje in obiskovanje knjižnic. Med prijavljenimi slovenskimi deli izbere dve – eno za sedmošolce in eno za dijake prvih letnikov. Letos sta bili to knjigi Modri otok avtorice Irene Androjna za osnovnošolce ter Romeo in Julija iz sosednje ulice izpod peresa Vinka Möderndorferja za srednješolce. V septembru izbrane knjige, promocijsko gradivo ter predstavitvena filma za obe deli dostavijo v vse slovenske splošne knjižnice, med njimi tudi v Knjižnico Franceta Balantiča Kamnik, kamor smo po izbrane knjige odšliPLAČILO z dijaNASELJE ODOBV OBČINI PUNTARki prvih letnikov Gimnazije ZA DELO RENJE ILIRSKA STVO URE BISTRICA in srednje šole RudolfaENEMai- 3 9 7 1 8 23 23 15 9 9 16 10 10 17 11 11 12 12 18 15 16 17 18 22 22 23 23 2424 25 25 19 13 13 19 26 26 20 14 14 20 21 21 14 petek, 9. februarja 2024 Prireditve Prireditve od 9. do 23. februarja Koledar prireditev pripravlja Zavod za turizem in šport Kamnik. Če želite, da je vaša prireditev omenjena na tem mestu ali v elektronskem mesečniku Kam? V Kamnik!, izpolnite elektronski obrazec www.domkulture.org/vpisdogodka Torek, 13. februarja Ob 18. uri, Zdravilni Gaj Tunjice Večer z vodno someljejko Ob 12.13, središče Kamnika Kamniški karneval 2024 Cena: 30 evrov Vstop prost Četrtek, 22. februarja Ob 17. uri, Zadruga KIKštarter 6 mesecev, 1000 prodaj – Formula za Etsy uspeh Vstop prost Številne druge prireditve v občini Kamnik najdete na uradni spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si pod rubriko Koledar dogodkov ter tudi v elektronskem mesečniku. Prijave preko obrazca Ostanimo v kontaktu na dnu spletne strani www.visitkamnik.com. Petek, 9. februarja Ob 9.30, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik Delavnica šaha za osnovnošolce Vstop prost Ob 18. uri, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik Enajsta šola o antiki, predavanje ddr. Verene Perko Petek, 23. februarja Vstop prost Ob 17. uri, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik Ob 17. uri, Zdravilni Gaj Tunjice Cena: 120 evrov Delavnica: Zdravilna moč pisanja z Nado Mulej Holistična lepota Cena: 25,20 evra Dogodki v teku Ob 17. uri, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik Delavnica avtobiografskega pisanja z Nado Mulej Sreda, 14. februarja Cena: 120 evrov Ob 18. uri, MC Kotlovnica Do 2. aprila, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik Večer retro igranja: Super Mario Kart Nova sezona predbralne in bralne značke Vstop prost Brezplačno Vstop prost Ob 20. uri, Klub Kino dom, Dom kulture Kamnik Do 31. maja, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik Ob 19.15, Dvorana Frančiškanskega samostana Kamnik Vstopnina: 10 evrov, 15 evrov Brezplačno Ob 18. uri, Slovenia Eco Resort Valentinovo z Wernerjem Koncert Komornega pevskega zbora Šutna v počastitev Maistrovega leta in dneva kulture: Komu najpred veselo zdravico, bratje, čʼmo zapetʼ? Vstop prost Vstopnina: 7 evrov Četrtek, 15. februarja Kolo ustvarjalnosti – ustvarjalne delavnice 15 evrov na srečanje Delavnica keramike Vstop prost Ob 14. uri, Rotovž Caffe Brezplačno Do 28. maja, vsak torek med 17. in 19. uro, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik, pravljična soba, Društvo Ključ življenja Ob 17. uri, MC Kotlovnica Sobota, 10. februarja Do 29. februarja, Arboretum Volčji Potok Otroško pustovanje Najboljše tri maske bodo nagrajene. Vstop prost Petek, 16. februarja Razstava Prekrivanja Ob 17. uri, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik Plača se vstopnina v park. Vstop prost Do 31. decembra, Arboretum Volčji Potok Ob 18. uri, Galerija Pogled Plača se vstopnina v park. Vstop prost Do 31. decembra, Arboretum Volčji Potok Ponedeljek, 19. februarja Plača se vstopnina v park. Delavnica: Zdravilna moč pisanja z Nado Mulej Ob 20.30, Pub Pod Skalo Pustno rajanje Vstop prost Dinozavri v Arboretumu Volčji Potok Odprtje slikarske razstave Veronike Vesel Potočnik Nedelja, 11. februarja Ob 15. uri, Terme Snovik, prireditveni šotor Veliko pustovanje v Termah Snovik Vstop prost Razstava sobnih rastlin, ananasovk in orhidej Ob 17. uri, Terme Snovik – termalni kompleks Vaje v vodi za kolena s fizioterapevtom – Center za zdravje Kamnik Ob 15. uri, Snovik, prireditveni šotor Pustni festival za otroke Brezplačno ob nakupu vstopnice za kopanje Vstop prost Ob 18. uri, Kulturni dom Laze Nepozaben glasbeni večer, koncert, kjer bo vsak našel melodijo zase Ob 18. uri, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik Skozi igro do znanja Kamnik – V Osnovni šoli Marije Vera Zavod 1-2-3 Center socialnih in izobraževalnih aktivnosti izvaja delavnice robotike. Material je oplemeniten z elektronskimi napravami: motor, senzor, luč, pesto, gred, pametna kocka in podobno. S tem učimo, kako digitalna orodja delujejo, in spodbujamo razumevanje njihovih konceptov na uporaben način, tudi v praksi. Otroci se delavnic veselijo in že ustvarjajo izjemno dobre ideje. N. P. Potopisno predavanje: Franceska Žumer Vstop prost Vstop prost Sreda, 21. februarja Ob 18. uri, Rojstna hiša Rudolfa Maistra Javno vodstvo po razstavi Zgodbe Maistrovih predmetov Ob 18. uri, Mladinski center Kotlovnica Večer poezije z Zalo Marolt Vstop prost Vstop prost Pop rock glasbena kriminalka izpod peresa Andreja Šifrerja vas popelje v bleščeči svet zakulisja, ki ga ponuja slava in vam predstavi temne strani, ki so navadnim smrtnikom neznane. Zgodba vas pospremi v podzemlje dogodkov, za katere glasbena srenja noče, da jih poznate. 18 90 EUR + po št ni n a Do 8. marca, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik Delavnica šaha za osnovnošolce Ponedeljek, 12. februarja Predstavitev knjige V objemu življenja avtorice Nine Osenar Kontrec Brezplačno drsanje v Termah Snovik Vstop prost Ob 9.30, Knjižnica Komenda Vstop prost Ob 18. uri, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik Do 3. marca, vsak dan od 11. do 19. ure, Terme Snovik, prireditveni šotor Razstava ob Kulturnem prazniku: Ciril Horjak Torek, 20. februarja Prostovoljni prispevki Če želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. Branje je iskanje Arboretum Volčji Potok Plača se vstopnina v park. Tribute to Paranoid 25: Dickless Tracy in Eruption Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04/201 42 41 ali na narocnine@g-glas.si. Do 31. maja, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik Od četrtka, 15. februarja, do petka, 10. maja Najboljše fotografije foto natečajev Arboretuma 2023 Ob 20. uri, MC Kotlovnica Mehka vezava, 288 strani Program R.E.A.D. – Beremo s tačkami Standup večer: Novak, Bohinc in Kapetanovič Jernej – Nejc Zaplotnik je že v srednji šoli začel pisati Alpinistični dnevnik, v katerem boste občutili njegovo neizmerno ljubezen do narave. Poln je hudomušnih prigod, citatov znanih alpinistov, še neobjavljenih fotografij in ilustracij Jožeta Trobca. Pred vami je edinstvena zbirka receptov, namenjena vsem, ki nimate dovolj časa za pripravo sladkih zalogajev. Vsebuje 200 enostavnih in hitrih receptov za okusne slaščice, ki se jim nihče ne more upreti. Vezava: špirala, dimenzije: 20 x 15 cm, 216 strani Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04/201 42 41 ali na narocnine@g-glas.si. Če želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. 14 90 EUR + po št ni n a Jernej – Nejc Zaplotnik, slovenski alpinist, 15. april 1952, Kranj, † 24. april 1983, Himalaja. Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04/201 42 41 ali na narocnine@g-glas.si. Če želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. 1990 EUR + po št ni n a 15 petek, 9. februarja 2024 Zahvale Časopis občine Ka mnik, 8. januarja 2021, leto 6, Prenovlje postaja inna končna nov vlak V spomin Oglašujte Dne 27. januarja je minilo 30 let, kar nas je mnogo prezgodaj zapustila naša ljuba Časopis Kamničan-ka Kamnik - Komenda brezplačno prejmejo vsa gospodinjstva zd Kavči č 041 634 948 v občini Kamnik. Testiranje v Kamnikutudi Sezono bo treba razširiti na celo leto Zahvala 24 urna dežurna služba Foto: Gora Tam, kjer si ti, ni sonca ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi in nihče ne ve, kako zelo boli. Kamniški vat prvič v zgo erpolisti kluba Cal dovini pos cit Waterp Slovenije, olo so tali saj so v veli članski pokaln i prvaki premagal i večne tek kem finalu suvere no me rezultatom 10 : 5 (5 : ce AVK Triglav Kra 1, 2 : 1, 2 nj z : 2, 1 : 1) Aleksande r Sok pos taja lišč se je prenove ler ben, kjer a Kam nik Gra najb oljš i Kamnik so – makadamsk bili peroni prej Aleš Kom slov ens ki tren er ber 2020 Dvajseti decembo lani in jo i, lotilo oktobra ekipo še elj. V bazenu mi zap isan z zlatimi črka - prekalj dodatno usmerjaje novembra. zaključilo konec v zgo kamnišk ega kluba. dov ino Matej eni 41-letni vete l tira v dolž Obnovili so dva ran Nastran, na ekipa Prekaljeini 350 met ki je kluba Cal zgradili rimi goli rov in terpolo je 5,5 cit Watudi najb bil s štiz ron, ki je metra širok peoljši stre lec ekip konkurenc zmago v članski e. V vrat mn i uresnič upo rab nik ogo prijaznejši ih je vse presene goletne sanje po ila dol- je z odlitil Gašper Žurbi, star ejši m om , pre dvs em članskeg ki čnimi obr a naslova osvojitvi načel Opremljen in inv alid om amb ami . moralo nas Kamnišk . i stre šnic o je tudi z nad protnika. Gole so začeli silo igralci so tekmo pris vito svetlobn ter z zvo čno in Briški tri, pevali še Blaž 1 : 1 so nare . Po začetnih o signaliz kap etan signalizacij acijo ter Stele dva Martin 4 : 0 in takodili delni rezultat in četk u leto o za slepe, v zavak enega. Sebastjan Nože po prvi tini vodili Za Trig s 5 : 1. V nad četr- trik rat bodo v signšnje ga leta pa nju so tekm nat anč en lav je bil alje še približn alizacijo vložili o nadzira va- Pušavec, mladim po enkrat And raž li in ko kran kov, tako o šeststo tisočapa MarGostič listom niso jskim vaterpoda bo pos mnik Gra dila sta in Jan Justin. Sotaja se razigral dopustili, da bi Bor ben daljinsk Kai dena s pos Matjaž Hom is Margeta in o vov svojo kori in tekmo obrnili nova per taje Kamnik. Pre me d dru ovec. Tekmo je Na finalni st. ona je sice dober mil tudi TV Tržgim i pre naš ala no odli čnotekmi je kot ved ijon evro r stala Nov Stadlerje ič. v. pu druge delo opr v vlak, s faze pren V sklo- odstotkov avlj al katerim bo namestili ove krajši, na tudi urbano bodo prenovljeni potovalni čas po mo in 410. stran nav opr žele edb ezniški pos pod taji Kamnik ah Slovenskih žele skladišče. rli ods luž eno znic do des Graben / Vlaki v letu A prenovlj Foto: Jasna et Paladin eni peron 2021 v Kam časa sam je nek spr aj emenjene eval niku voz Ljubljana tniški pro , saj je javni poijo po m voznem lan met zara in i obr na Sloven red atno. »Do konca leto mije zast di ske železn u. Občina je nam al, prvi dan epide- pob slovenskihšnjega leta bo po ga znova udo, da ice več reč delno spro , ko so vlakov, do tirih vozilo 25 decembr stili – 15. tudi ob sob bi vlak iz Kamnik krat podala a– a v Lju ota pa jih bo konca leta 2022 ljeno kon pa je na prenov- žel sku eznice so h in v večernih ura bljano vozil 21 na dize pno 52, od tega mnik Gra čno postajo Kah. Sloven letom 202 pobudi prisluhni ske elek trič ni lski pogon, 21 na nov Sta ben pripeljal še le in tako 1 uvajajo dler jev nove ure odhodov. z vlak pre dvonadstro pog on in des et poznavno prihodov Vlaki bod elek trič ni pnih vlakov na katerega modre barve, na in o v soboto, so ob delavn po novem vozili tud najsodobne pog on. Gre za znic dolg uporabniki žele ikih pa uva - v večern o i em gionalne jše vlake za reTega vese nestrpno čakali. jajo dodatn proge, kot lega in celo Kamniški (Ljubljana– času, in sicer ob vinskega jih pozzgodovaterpolisti 21.15 in 22. e linije namo v tem delu Kamnik) trenutka so postali (Ka so se ude ki 15 ležili tudi ter Evrope, dosegajo mn ob članski pok ik–Ljublja 22.18 in alni prva kilo met rov hitrosti do 140 ob 23.07 par, min župan Matej Slana). ki. ister za infr na uro ponujajo turo Jern astruk- ni ej vse potreb . Vla ki čakali vrst bje, raln i dire Vrtovec in geneno so pril udoje železnic o let. »Kamnik de in ima agojeni za invaliželeznic ktor Slov ens kih o dobil leta ško Dušan Mes jo pos ko za kolesa,« dovolj prostora se z novim , ki so tnikjo je sem pripelja 1891, in se zahtajo,« je dejal žup je ob tem l podjean lem valil min Alojz Pra peljali prot vlakom tudi povesedogodk istrstvu Slovens šnikar. osemdes Kot je najpi Ljubljani. etih let smo Sredi milijon kim železnicam ter tor Slovens u povedal direkvlake, kih železnic rej poudari za šan sko dob pan, gre Mes l žu- Sara ki so bili prepelja ili niško prog naložbo v kam Du- V Kam za - struktur , minister za infr jeva, to dan ni iz niku bo bitev, na zelo veliko pridoVeč sto o. a- tes es pa je nov o Jernej katero so mejnik, mil Vrtovec pa Kamniča ga je dop tiranje na vsaj še danes mo žava vlož ijonov pa je dr- vlak in saj smo dobili nov olni ila tudi prenovljeno še nadalje l, da bo država kamniškem okužbo z novim goče hitro novih vlak v nakup vala železnikoronaviru investic zdravstve železniško tud i na ov, ki bodo vozili som. V nem dom infrastruktu ije v tudi na zač AKTUALN rela ciji etek množi u se prip ro. Kam nik – O rav Mateja Rostan 1994–2024, iz Kamnika Zgodovin sk vaterpoli i uspeh stov v časopisu Kamničan-ka! Sredi dec em slovenske bra je iz Kamnika v železnice zato, ker prihajajo Ljubljano pripelja so jeseni l do konca per leta 2022. nov Stadlerjev vla vozi tudi k, prv ob sobota on na končni pos Kamnik so h. taji temelji za prvo vož i od dvainpetdese to prenov Jasna Pal ili. Vlak na njo na ministrstv tih, ki na adin u izb relaciji Kam nik–Ljubl rali tudi Kamnik – jana odslej Ministrs tvo za infrastrukturo Mami Iva in brat Damijan šte vilka 1 KULTURA Coprnije zažive MLADI Pokličite 041/962 143, Mateja Žvižaj 45. stran le v Družba Veli ilustracijah ZADNJA Naš Kam ka planina kon ca nik sep tem bra ima od Miha mnogih obr , prostor Hančič vodstvo. nov o Vsako leto Nad azov mi opremil je z ilustracijaznova vršilca dolž zorniki so za V avli navdušijo ti Coprijan monografijo Sve imenovali nosti direktorja - ogled Občine Kamnik je . Raz stav Marka Anž cij, ki so razs na Vsa a ilustrakušenega ka vas, kraj Naš Kam tava z naslovom poslovneža,urja, iz- kamnišk jo nedavno odprli nik, kakš ga glavna nega jasli pri nas ima naloga je katere- do kon i knjižnici, pa je v zov avtorja Urhprostor obračarja, ki pres net i z strategijo pripraviti še 25-le ca januarja a Wie erazs geleta, razvoja druž tnega tudi na sple na ogled tančnostjo, ežn ostj o, nabe. tu. arhitekture.magistra inženirja jaslic. Jasl tematiko svojih ičarji so svoj umetniki, evrstni ki lja ne zma jim idej in vese njka. Tud niškem ni i na nič drugače. Kam- stran 5 stran 7 V miru bom hkrati legel in spal, saj ti sam, Gospod, me pustiš varno prebivati. (Ps 4,9) stran 9 stran 16 Aleš Sen ožetnik čnega cep ljajo Zahvala OSMRTNICA Četudi si odšla, si nam pustila ogromno lepih spominov in ti nam zdaj lajšajo življenje ... V 83. letu starosti se je od nas poslovil naš oče, dedi, tast, brat in stric Alojzij Antonin V 68. letu se je poslovila naša mama, babi in prababi V 96. letu je v januarskem ju­ tru mirno zaspala naša draga mami, babica in prababica iz Kamnika Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Hvala zdravnici doktorici Plešnar Cvirn in zdravnici doktorici Iskra Vugdelija ter osebju na oddelku za nevrokirurgijo v Kliničnem centru Ljubljana. Hvala gospodu župniku Luki Demšarju za duhovno oskrbo in lepo opravljeno pogrebno sveto mašo. Zahvaljujemo se kvartetu Grm za lepo odpete pesmi. Hvala vsem, ki ste našega očeta pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi ljenja. ment in kart Kamnik – ga zavarova ico zdravstvene nih drugihTako kot v številbodo ude nja. O rezultatih je tudi v krajih po državi Kamniku obveščeni leženci testiran brezplačno j možno odvzema v dveh urah od mi antigentestiranje s hitribrisa. Kot skimi test jajo v Zdr opozarokužbo z i na novim koro dr. Julija avstvenem dom som. Hitr o testiran naviru- gativen Polca Kamnik, u neod torka je dalje v Dompoteka da tren izvid testa pomeni, ture Kam utno v bris u kulnik, u virus ni zaznav no opravit test pa je mož - občutkaen, kar naj ne daje tek, med i še danes, v pelažne varn 8. lahko do osti meru inte in 14. uro, v priokužbe prid , saj resa pa bod že kmalu e tudi tni termini o dodapo test iranju. V primeru prihodnjih na voljo tudi še v poz pa sta potr itivnega izvida Na odvzem dneh. ebn mo izol acij a takojšnja sapredhodno brisa se ni treba osebnem a in obv esti lo žiti pa je naročati, predlou zdravnik treba oseb u. ni doku42. stran Slavka Nograšek Jožefa Ajdovec - Pepca iz Kamnika Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem, sorodni­ kom, sosedom iz Znojil in Župančičeve 6 ter znancem za izrečena sožalja, besede tolažbe, cvetje, sveče in daro­ ve. Hvala sosedam iz Znojil pa pomoč. Hvala Meliti za lepo sestavljen govor in Barbari, ki ga je prebrala. Hva­ la g. dekanu Luki Demšarju za lepo opravljen pogreb­ ni obred in pevcem kvarteta Grm za zapete pesmi. Hva­ la vsem, ki ste našo Pepi pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni Zahvala Dobrota tvojih rok ne mine, čas ohranja nam spomine. In hvaležna misel nate. Vsi njeni Nagrajenci križanke iz časopisa Kamničan-ka 2 so: Pavla Humar, Srečko Turek in Marinka Rina Vengust, vsi iz Kamnika. Geslo je bilo Čudovit inštrument s tipkami. Čestitke! V 68. letu starosti se je za vedno poslovila Ema Bajde z Laz v Tuhinju Zahvale, osmrtnice Iskrena hvala vsem za izrečena sožalja, besede tolažbe in spodbude, sveče, darovano cvetje in denarne prispev­ ke. Hvala vsem, ki ste mamo pospremili na njeni zad­ nji poti. Posebna zahvala ge. Marinki Mošnik za čuteče prebrane besede slovesa ter nekdanjim sosedom iz Zgor­ njega Tuhinja za pomoč pri pripravi mrliške vežice, gro­ ba ter izvedbi pogrebne slovesnosti. Za objavo osmrtnice ali zahvale v Kamničan-ki pokličite 04 201 42 47 Plačilo letne naročnine se zares splača! Pri plačilu letne naročnine prihranite 25 odstotkov, to pomeni, da časopis kar tri mesece prejemate brezplačno! Izognete se še mesečnemu plačilu položnic (in provizije) in prejmete darilo s praktičnimi izdelki. Letna naročnina za fizične osebe za leto 2024 s popustom znaša 208,57 evra, prihranek pa kar 69,53 evra! Spremembo načina plačevanja nam čim prej sporočite na tel. št. 04/201 42 41 ali 04/201 42 00 vsak delavnik od 8. do 15. ure ali po e-pošti na narocnine@g-glas.si. Pridružite se naši pozitivno naravnani druščini naročnikov, veseli vas bomo! E N K R AT P L A Č AT E , S T O P E T K R AT P R E J M E T E ! Sin Dejan www.gorenjskiglas.si ali pišite na e-naslov: osmrtnice@g-glas.si. V spomin Veseli s teboj smo živeli, žalostni, ker te več ni, ostali so živi spomini, z nami potuješ vse dni. Marini Mamić 1986–2021 Čas neusmiljeno hiti, a bolečina in spomin ostajata z nami. Tragedija, ki jo je povzročil hladnokrvni morilec, je zaznamovala življenja vseh, ki smo Te imeli radi in Te še vedno nosimo v srcu. Vsak dan se spominjamo Tvoje­ ga smeha, volje do življenja in pripravljenosti pomagati in prav vsak dan pogrešamo Tvoje objeme in ljubezen. Težko je živeti brez Tebe, draga Marina. Pogrešamo te – vsi tvoji 16 petek, 9. februarja 2024 Zadnja Sledi Sande Kürbus Zore V zasneženem ambientu domačije pr' Koren se je pred dnevi s pregledno razstavo predstavila kamniška keramičarka Sanda Kürbus Zore. Aleš Senožetnik Kamnik – V mrzlem januarskem večeru je na domačiji pr' Koren potekal zanimiv t. i. pop-up dogodek – odprtje pregledne razstave kamniške keramičarke Sande Kürbus Zore. Razstava unikatne keramike, ki jo je avtorica poimenovala Moje sledi, pomeni nekakšen presek zadnjih 12 let ustvarjanja Kürbus Zoretove. V zasneženem ambientu domačije na Perovem smo se obiskovalci lahko sprehodili od avtoričinih začetkov v rdeči glini, ko jo je navduševala forma, do kasnejših faz njenega ustvarjanja. V enem izmed sklopov smo tako videli keramiko, ki jo je zaznamovala šahovnica, ki jo avtorica vidi kot polje, na katerem se odvija življenje. Del razstave pa je bil posvečen njeni ljube- zni do tkanine – študirala je namreč tekstilstvo, kar se izraža tudi pri njenem ustvarjanju s keramiko. Enega od sklopov je posvetila tudi Muri, saj v zadnjih letih veliko svojega časa preživi ob tej skrivnostni reki, za katero pravi, da jo je »zacumprala«. Posebno vrednost razstavi daje ambient. Kot je povedala postavljavka in kuratorka razstave Tatjana Legat Lokar, je bil prostor, kamor so dela umestili, velik izziv, hkrati pa gledalca vabi k ogledu. Za nameček pa se jim je nasmehnila še zima. »Avtorica si je zaželela sneg in tudi to nam je bilo dano,« je še povedala Legat Lokarjeva. »S keramiko sem se po naključju srečala na neki delavnici pred kakšnimi 25 leti in takoj sem začutila, da je to material, ki ga želim pobližje spoznati,« nam je povedala o svojih začetkih. Vse odtlej se je izobraževala na številnih delavnicah in pri priznanih mojstrih kerami- Sanda Kürbus Zore se je s keramiko prvič srečala pred 25 leti. / Foto: Aleš Senožetnik Obvladovanje bolečine lahko vključuje različne pristope, odvisno od vrste in vzroka. O načinu samozdravljenja se je priporočljivo posvetovati z zdravnikom ali farmacevtom, predvsem kadar uporabljate protibolečinska zdravila. Treba je upoštevati navodila o varni uporabi, trajanju terapije in pravilnem odmerjanju ter se posvetovati o morebitnih interakcijah z drugimi zdravili. Samozdravljenje naj ne traja več kot 7 dni. Pomembno je vedeti, da je učinkovit pristop k obvladovanju bolečine individualen in se lahko razlikuje od osebe do osebe. Poleg zdravljenja z zdravili poznamo tudi druge načine lajšanja bolečine, kot so fizioterapija, alternativne terapije, psihološka podpora, spremembe življenjskega sloga, toplota in hlad, medicinski posegi. ke. Prvi med njimi je bil Zvonko Bizjak, svoje izobraževanje je nato nadaljevala pri priznani umetnici Dani Žbontar, pred približno desetimi leti pa jo je pot pripeljala do Tatjane Hlačer, ki na domačiji pr' Koren vodi keramični studio Ila in organizira delavnice, razstave in druge prireditve, povezane s keramiko. Kürbus Zoretova je sodelovala že na kopici razstav, med katerimi ima posebno mesto sprejem na razstavi umetniške keramike v Faenzi, Moje sledi pa so njena prva pregledna razstava, s katero, kot pravi sama, sklepa eno obdobje svojega ustvarjanja. Kam jo bo pot keramike odpeljala naprej, pa se bo pustila presenetiti. Pustni torek v Kamniku KAKO SI LAHKO POMAGAMO OB BOLEČINI Bolečina je kompleksen in subjektiven občutek, ki ga doživljamo kot neugodje ali trpljenje. Lahko je akutna ali kronična. Čeprav je bolečina lahko zelo moteča in včasih ovira normalno delovanje, je pomembna, saj je signal telesa, da nekaj ni v redu. Treba ji je posvetiti pozornost, razumeti njen izvor ter poiskati ustrezno pomoč in zdravljenje. Večina del je bila razstavljena zunaj, del pa je bil na ogled tudi v notranjosti domačije. / Foto: Aleš Senožetnik Najpogostejša oblika mišično-skeletne bolečine je bolečina v spodnjem delu hrbta, imenovana tudi bolečina v križu. Prizadene lahko ljudi vseh starosti in omejuje zmožnost gibanja in opravljanja dela. Najpogosteje se pojavi kot posledica težav z mišicami ob hrbtenici ali kostmi hrbtenice. Vzrok zanje je lahko nepravilna drža, premalo gibanja, sedeče delo in nepravilno dvigovanje težkih bremen. Bolečino povzročajo tudi poškodbe zaradi padcev, nesreč ali športa. Na pustni torek se bodo maškare na tradicionalnem Kamniškem karnevalu sprehodile skozi ožje mestno središče Kamnika vse do Glavnega trga. Bolečina v križu lahko vpliva na vsakodnevne dejavnosti in kakovost življenja posameznika. Simptomi segajo vse od blagega nelagodja pa do ostre in hude bolečine. Za obvladovanje bolečine se lahko uporabijo različni pristopi, kot so: počitek in omejitev aktivnosti, uporaba grelnih, hladilnih ali zeliščnih protibolečinskih obližev, fizioterapija in vadba, protibolečinska zdravila ter terapevtske masaže za lajšanje bolečine. Telo nam skozi bolečino sporoča željo po spremembi. Ne navadimo se na bolečino, ampak raje naredimo spremembo in živimo polno življenje. Za nasvet pri lajšanju bolečine se oglasite v lekarni in se posvetujte s farmacevtom. Utrip lanskoletnega Kamniškega karnevala / Foto: Aleš Senožetnik, arhiv Gorenjskega glasa Maša Likosar Ana Kovač, farm. teh., Lekarna Duplica Lekarne Kamnik, Duplica, Novi Trg, Mengeš, Domžale, Radomlje, Nova Litija, Litija, Moravče Vabimo Vas, da nas obiščete in ob obisku izkoristite KUPON ZA 10 % POPUST NA IZDELKE NODOL. Kupon velja za enkratni nakup v vseh naših lekarnah do vključno 15. 2. 2024 oziroma do odprodaje zalog. Javni zavod Mestne lekarne, Šutna 7, 1240 Kamnik www.mestnelekarne.si Kamnik – Kamniški karneval bo letos potekal v torek, 13. februarja. Maškare se bodo zbrale ob 16.30 na Šutni, pred Rojstno hišo Rudolfa Maistra. Tam bodo imeli udeleženci možnost prijave svojih mask na tekmovanje najlepših in najizvirnejših pustnih kreacij. Posebna komisija bo vidno označila in natančno pregledala vse prijavljene maske. Ob 17. uri bo pustni sprevod krenil s Šutne proti Glavnemu trgu, kjer bo med 17.30 in 19. uro potekalo druženje vseh zbranih maškar. Vsak udeleženec povorke bo ob zaključku prejel brezplačni krof, najboljše posamezne in skupinske maske bodo tudi na- Prijave na tekmovanje najlepših in najizvirnejših pustnih mask bodo potekale med 16.30 in 17. uro na stojnici pred Rojstno hišo Rudolfa Maistra. grajene. Udeležba na tekmovanju je brezplačna, na Zavodu za turizem in šport Kamnik pa priporočajo, da pridete pravočasno. Na ta dan bo veljala začasna sprememba prometnega režima. V času popolne zapore bo med 12. in 20. uro za stanovalce Glavnega trga, Frančiškanskega trga, Prešernove, Samostanske, Kolodvorske, Streliške, Zapric in Šutne urejen obvoz za enosmerni promet od Samostanske ulice do Streliške ulice ter dvosmerni promet od Streliške ulice do Šutne. V času sprevoda od 16.45 do 17.45 obvoz po Samostanski ulici ne bo možen. Dostop na Japljevo ulico bo mogoč s Trga svobode z odstranitvijo cvetličnega korita.