Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32.—, polletno Din 16.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Dm 61.—. Poštno-čekovni rač. 10.603.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5.
Telefon 2113.
Je oživel v Nemčiji. Vzpostavil ga je zopet nemški narodni socializem. Duh stare Prusije je bil označen s politiko osvajalnosti in z militarizmom kot njenim glavnim sredstvom. Iz pruskega militarizma se je rodila svetovna vojna, ki se je končala s porazom Nemčije. Nemška država je podpisala versajsko mirovno pogodbo, ki tudi določuje, da se Nemčija ne sme vojaško oborožiti, marveč se mora zadovoljiti z v to svrho postavljeno in plačano vojsko, ki zadostuje za obrambne namene. Da je nemška Reichswehr v resnici popolnoma zadostovala za obrambne namene, dokazuje razdobje 17 let, ki je poteklo od konca svetovne vojne.
Ni pa nemška državna bramba zadostovala ter ne zadostuje politiki narodnega socializma. Dokler je bila ta stranka v stanju organizacije in agitacije, je z vso strastnostjo napadala »sramotno« versajsko pogodbo. Ko pa je prišel narodni socializem v stanje vlade, je začel svoja agitacijska gesla izvajati in dane obljube izvrševati. Versajska sramota mora izginiti iznad Nemčije! Predvsem morajo izginiti vojaška določila te pogodbe! Nemčija se mora oborožiti, ker to baje zahteva načelo enakopravnosti Nemčije z drugimi državami.
Tajno oboroževanje Nemčije se je že začelo pod prejšnjimi vladami. Narodni socializem ga je pospešil po tempu (času) in obsežnosti. Da bi ga zakril pred očmi Zveze narodov, je Nemčija morala izstopiti iz te Zveze. Ko je oborože-nost nemške države dosegla stanje, da ga ni več bilo mogoče zakriti pred Evropo, je narodno-socialistična vlada vr-
gla krinko z obraza. Dne 16. marca je nemška vlada sklenila zakon, da se nemška vojska preosnuje po načelih splošne vojaške dolžnosti vseh moških državljanov, ki so dopolnili 21. leto starosti; nemška vojska se reorganizira tako, da bo imela 12 armadnih zborov s 36 divizijami. Tako so vojaške sile Nemčije bile povišane na nad 800.000 mož.
Ukrep nemške vlade je povzročil v Evropi ne toliko razburjenja, kakor pa graje in obsodbe. Kdor je resničen prijatelj miru, mora militarizacijo Nemčije obsoditi. Militarizem v rokah stranke, ki vzgaja nemško mladino v pogansko narodnostno miselnost ter vzbuja med ljudskimi množicami maščevalne nagone in osvajalne pohlepe, je največja nevarnost za mir. Evropske države bodo morale ostvariti v medsebojnih pogodbah močna in ob vsaki priliki učinkovita jamstva za ohranitev miru zoper vsak poskus njegove kalitve. Vsaka popustljivost in omahljivost napram vse-nemškemu narodnemu socializmu, ki je vzpostavil pruske militaristične tradicije, bi bila usodepolna napaka. Narodno-socialistična Nemčija je pokazala Evropi oboroženo pest. S tem je padla misel razorožitve, ki jo je Evropa gojila od konca svetovne vojne. Evropski narodi so hrepeneli po uresničenju te misli, da bi se rešili ogromnih gmotnih bremen, ki jih povzročuje tekma držav v oboroževanju. Oboroževalna tekma je nanovo vzbujena in ojačena. Narodi bodo krvaveli naprej, najprvo gospodarsko . . . Misel razorožitve je pokopana. Pokopala jo je poprusena narodno-socialistična Nemčija.
Cene inseratom: cela stran Din 2000.—, pol strani Din 1000.—. četrt strani Din 500.—, */s strani Din 250.—, */« strani Din 125.-s Mali oglasi vsaka beseda Din 1.=^
kandidacijsko željo in prošnjo nosilcu državne kandidatne liste, ali pa od njega opolnomočenemu volilnemu odboru. Še nikdar ni bilo ob nobenih parlamentarnih volitvah toliko ljudi s kandidacijskimi »sposobnostmi« ikot sedaj.
To je pojav, ki ni ne pravilen ne soliden. Sam minister dr. Kojič je moral zavrniti »nesolidne kandidate« in »načine političnih licitacij«. Najbolj učinkovita zavrnitev pa bi bila naslednja: zmanjšajo naj se poslanske dijete (plače) za polovico, In bo odpadla polovica kandidatov; ako pa se poslanske plače zmanjšajo za dve tretjini, pa bosta odpadli dve tretjini kandidatov. In utihnil bo sejmski hrup nesolidnih kandidatov
in prenehale bodo politične licitacije. *
Pariz spominu rajnega kralja Aleksandra. Dne 21. marca je izročil predsednik občine Pariz jugoslovanskemu poslaniku dr. Spalajkoviču zlato kolajno pariškega mesta, katero so nameravali izročiti blagopokojnemu kralju Aleksandru I. lani dne 10. oktobra in katero so sedaj poklonili po našem poslaniku kraljici-materi. Ob tej priliki se je vršila na pariški občini prisrčna slovesnost.
Uredba o javnih delih. Ministrski svet je odobril dne 21. marca uredbo o javnih delih, ki predvideva, kar je važno za Slovenijo, da se prične takoj z gradnjo železniške proge Št. Janž — Sevnica, ki se bo pozneje podaljšala na Novo mesto — Stražo — Delnice. Predvideno je po tej uredbi, da se prične takoj tudi z gradnjo betonske ceste Ljubljana — Kranj in Maribor — Št. 11} — državna meja.
Prosvetni minister čirič je govoriJ
po radiju dne 23. marca o našem šolstvu, ki je življenska potreba. Precejšen del govora je posvetil osnovnemu ter srednjemu šolstvu, položaju učiteljstva ter profesorjev. Toplo je priporočal prosvetno delo izven šole.
Iz govora ministra za telesno vzgojo dr. Auerja. Minister za telesno vzgojo dr. L. Auer je imel dne 21. marca po radiju govor, v katerem je posebno podčrtal, naj postane čuvar Jugoslavije mlado polcolenje z vsemi potrebnimi telesnimi možnostmi ter potrebami. Govoril je dalje o vzgojnem pomenu športa, o nalogah države glede telesne vzgoje, o sokolstvu ter o gasilstvu. Zaključil je svoj govor z naznanilom, da je bil te dni izdelan zakon o športu in poslan vsem merodajnim športnim organizacijam v presojo.
DRŽAV
V NAŠI DRŽAVI.
S kantiitiacifshcga pozo-risča.
Na kandidacijskem pozorišču vlada veliko nesorazmerje med kandidacijskimi ponudbami in kandidatskimi potrebami. Je kakor na blagovnem tržišču, kjer je vsled nadprodukcije blaga mnogo preveč ponudb in mnogo premalo žalitev. Da je ta primera umestna, potrjuje govor g. ministra pravde dr. Kojiča-ki ga je imel 17. marca v Kragujevcu in ki je v njem ostro obsodil »sejmski lirup
posameznih nesolidnih kandidatov in načine političnih licitacij.«
Minister izjavlja, da nastopajo s sejm-skim hrupom nesolidni kandidati ter da se vršijo politične licitacije. Kako se je to vršilo in se vrši v naši ožji domovini, smo doznali iz časnikov, pa tudi iz poročil, ki jih prejemamo iz raznih krajev naše domovine. Ljudstvo, ki ima pravico, da voli poslance, bi tudi moralo imeti možnost, da določi kandidate. Ta možnost se mu ne daje.
Na srezkih kandidacijskih zborovanjih. nastopajo nepoklicane skupine in skupinice ter predlagajo kandidate.
Tako »predloženi« kandidati se potem razvrstijo v vzporedne vrste, ki se še pomnožujejo z imeni takšnih kandidatov, ki niti ne poskušajo svoje sreče na srezkih kandidacijskih sestankih, marveč kratkomalo sporočijo svojo
Za čiščenje kroi
uporabljajte znani
PLANINKA - čaj BÄHOVEC
V DRUGIH DHŽAVAH.
Posvet treh velesil v Parmi. Dne 23.
marca se je vršil v Parizu posvet zastopnikov treh velesil: Anglije, Francije in Italije v očigled položaju, ki je
Učiteljstvo in cerkev. Sovražniki cerkve kaj radi vprezajo učiteljstvo v pro-tiverna in proticerkvena »kola«. Učitelji naj bi ta voz vlekli, framasonski in socialistični voditelji pa bi se na njem vozili Ikot gospodje. Profit od take proticerkvene ekspcdicije kajpada imajo vedno voditelji. Ponekod mnogoteri učitelji to svojo roboto brezbožnemu framasonstvu in marksizmu opravljajo prostovoljno iz navdušenja do organizacije, fcoje člani so, kakor se to deloma dogaja v Franciji in Čehoslovaški. Po drugod pa se k temu poslu komandira-jo. To se n. pr. sedaj dogaja v Mehiki. Zvezni vzgojni urad v mehiški državi Yucatan je izdal ukaz, da se mora vse učiteljstvo v državnih šolah javno odpovedati veri. Obveza, ki jo mora učiteljstvo podpisati, se glasi: »S tem izjavljam, da sem nespravljiv sovražnik katoliške vere in da sem na razpolago za borbo proti duhovščini, kjerkoli bo potrebno. Dalje izjavljam, da sem na razpolago za vsako borbo proti fanatizmu.« — Učiteljstvo se mora dalje tudi obvezati, da ne bo izvrševalo nikakih verskih opravil v svojih domovih.
Tudi grobarji imajo patrona. Grobar-stvo je žalosten in težaven posel: prireditev zadnjega doma za človeka na tem svetu. Grobar izkopa človeku zadnji kvartir, ki v njem ostane človek do vstajenja mrtvih. Grobarji so po veliki večini resnobni ljudje. Ko drugim kopljejo jame, jim nehote vznikne misel v glavi: tudi mene čaka taka jama, ki mi
nastal vsled uvedbe splošne vojaške dolžnosti v Nemčiji. Sklenjeno je bilo med drugim, da bode obiskal angleški zunanji minister za Berlinom še tudi .Moskvo, Varšavo in Prago. Po teh sestankih se bo vršila konferenca zgoraj omenjenih treh velesil dne 11. aprila v Stresi.
Italija je mobilizirala celotni letnik 1811 radi dogodkov v vzhodni Afriki ali v Abcsiniji.
Povzročitelj in vodja zadnje grške revolucije Venizelos se je pripeljal dne 19. marca na italijanskem parniku »Rex« s svojo ženo in 118 grškimi begunci v Neapel], odkoder se bo preselil v Pariz. Med begunci je več bivših ministrov, senatorjev, mornariških častnikov ter žena poveljnika upor e grške mornarice.
jo bo kak drug izkopal. Grobarji imajo, kar je manj znano, svoja patrona: to sta Tobija in sv. Jožsf Arimatejski. Tobija (praznik 2. sep'embra) je živel v Stari zavezi. Njegovemu sinu, mlademu To-biji, je sam nadangel Rafael bil spremljevalec na potovanju. Stari Tobija je vršil s požrtvovalno vztrajnostjo telesna dela usmiljenja: proti zapovedi sovražne oblasti je zakopaval v tajnosti nočne teme mrtva telesa, da ne bi postala plen roparskim pticam. Za to delo je Bog bogato blagoslovil Tobija in vso njegovo družino. Drugi patron grobarjev pa je sv. Jožef Arimatejski (praznik 17. marca). Bil je najimenitnejši grobar svetovne zgodovine: samemu božjemu Zveličarju, ko je umrl na križu, je priredil grob in pokop. Še nikdar ni noben grobar kakšnemu mrtvemu telesu ska-zal toliko spoštovanja in ljubezni, kot sv. Jožef iz Arimateje Kristusovemu sv. telesu. Iz groba, ki je pred njega sveti Jožef položil velik kamen, je Gospod tretji dan vstal v božanstvenem veličju, ki ga je bil potem deležen tudi njegov sveti grobar.
Dom duhovnih vaj pri sv. Jožefu n. Celjem.
Za može: 11. do 15. aprila. Za dekleta: 15, do 19. maja, 9. do 13. junija, 6. do 10. julija, 14. do 18. avgusta, 1?. do 10. oktobra, 1. do 5. nov., 26. do 30. decembra. Za žene: 20. do 30. maja, 7. do 11. sept., 28. sept. do 2. okt. (žene iz Trbovelj). Za fante: 14. do 18. de«. Začetek na vsak prvi gori imenovani dan ob 6. uri zvečer. Vodili bodo gg. misijonarji sv. Vincencija Pa-vlanskega. Vzdrževalnina za vse dni je 75 Din. Priglasiti se je pravočasno in priložiti znamko za odgovor. Posamezne župnije si lahko preskrbe lastne duhovne vaje, če je vsaj 20 pri-glašencev.
Na evliansfltiii kongres gremo!
Katoliški Slovenci v mariborski škofiji smo imeli lani v Mariboru veličast-ven evharistični kongres. V tem letu pa se vrši v Ljubljani in sicer dne 28., od-nosno 29. in 30. junija evharistični kongres za vso Jugoslavijo. Tudi mi bomo šli in sicer moramo iti v častnem številu. Pokazati hočemo, da nas ne razdvoji ničesar in da kljub vsem gospodarskim težavam in skrbem In kljub vsem zvijačnim poskusom ter političnem lovljenju ves slovenski narod ostaja zvest
svojim svetim idealom, svoji veri in svoji narodnosti, zvest svoji državi. Dasi bo evharistični kongres samo verska prireditev, vendar bo pokazal tudi kulturno višino Slovencev.
Povabilo na kongres ste itak žc prejeli. V gotovih župnijah tudi prav pridno delujete in se pripravljate. Danes vam sporočamo, da se bo istočasno vršilo tudi romanje na Brezje in sicer dne 28. junija bo odhod in dne 29. junija smo na Brezjah, zvečer gremo v Ljubljano,
smo pri polnočni procesiji in drugi dan pri vseh slovesnostih, nato pa gremo zopet domov. Začnite se že sedaj pripravljati ta to, da vas bo šlo ¡kar največ! Vozne cene Hovlo letos precej nižje kot so bile lani. Imeli bomo svoje posebne vlake kakor vsako leto.
Dne 29. junija je na evharističnem kongresu da*. mladine. Prijavite na odbor za evharistični kongres v Mariboru gg. katehetje, če bi se pridružili s svojo šolsko mladino tudi iz naših krajev. Dobe se šolski vlaki s četrtinsko vožnjo. Treba je pa seveda takoj začeti s prijavami. Letos naj bi šolarji, posebno večji, šli samo na ta izlet: na kongres v Ljubljano. Mladina, ki se bo kongresa udeležila, ga ne bo vse dni svojega življenja pozabila in bo ostala zvesta Kristusu: Prosimo, da se gg. katehetje čim-preje odločijo za to in nam sporočijo!
Vsak dan bodi naša misel: Na kongres gremo! Vsak dan bodi naša molitev: Da bi srečno uspel in prinesel blagoslova tudi med nas Slovence v lavan-tinski škofiji!
Osebne vesti.
Umrl je v celjski bolnici dne 22. t. m,
v starosti 70 let g. Franc Roblek, veleposestnik v Žalcu, načelnik Savinjske posojilnice, bivši žalski župan, nekdanji poslanec na Dunaju, predsednik Hmeljarskega društva in Hmeljarne. Svetila mu večna luč!
Riesreče.
Nesreča pri smučanju. Nogo si je zlomil pri smučanju na Jezerskem gospod Zdravko Štangl iz Maribora. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnico. G. Zdrav-ku želimo skorajšnje okrevanje.
Dva pogorelea. V Zgornjem Krapju pri Ljutomeru je pogorel posestnik Iv. Špindler. Zgorelo mu je gospodarsko poslopje, svinjaki in ostrešje na hiši. Škoda 20.000 Din. — V Trničah pri Ra-čah je upepelili ogenj stanovanjsko hišo in gospodarsko poslopje, ki sta bila pod skupno streho, posestniku Antonu Smolingerju. Škoda 25.000 Din.
Tri prste na roki je odrezal stroj La-pornik Francu, delavcu v tovarni pod-petnikov v Gračnici pri Rimskih toplicah. Poškodovani se je zatekel v celjsko bolnišnico.
Smrtna nesreča. 241etni brezposelni mizarski pomočnik Franc Ule s Sela pri Zagorju je tolkel s kladivom po skali. Kladivo se je razletelo in kos železa jo zadel Uleta v trebuh tako, da je v ljubljanski bolnišnici podlegel notrajni poškodbi.
Razne novice.
Fakir, ki se je zadušil v grobu. Ilija Petrovič iz Like je rad nastopal po Ba-čki v ulogi indijskega fakirja ali čudo-delnika. Po fakirskem načinu se je dal zakopati živ v grob, iz katerega je vstajal čil ter zdrav na presenečenje radovednega občinstva. Ob priliki obiska
sela Martonoš je razglasil, da bo vstra-jal zakopan v grob dve uri. Najel je dva fanta, ki sta izkopala poldrugi meter globok grob. Ob številnih gledalcih iz vasi sta fanta zagrebla fakirja. Ko sta ga pa odkopala čez eno uro, je bil Ilija — mrtev. Slučaj je obravnavalo zadnje dni sodišče v Subotici. Oba pogrebca so oprostili, ker sta potrdila s pričami, da sta ravnala po naročilu fakirja in sta ga celo izkopala eno uro poprej, kakor jima je bilo naročeno. Priče so še izpovedale, da je fakir popil pred pogrebom precej žganja iz jeze, ker mu je bila prva predstava od oblasti prepovedana.
Reva zapustila 40=000 Din. V Beljaku v Kaigasse 6 je životarila 701etna Ana Konič, ki se je izselila iz Jugoslavije. Zadnja leta je živela v tako siromašnih razmerah, da je bilo vse prepričano, da je 701etna starka reva, ki je vredna dejanskega usmiljenja. Ivoničeva je umrla pred nedavnim. Po smrti so preiskali njeno borno sobico, v kateri so odkrili dve hranilni knjižici s 3000 šilingi, med capjem in po predalih so pa nabrali 2000 šilingov. Navidezna reva je zapustila brez dedičev lepo premoženje 40.000 Din. Policijska oblast je odredila, da se poiščejo sorodniki.
Gospa Venizeios. V zadnji grški ponesrečeni vstaji je igrala po časiopis-nih poročilih poleg očeta revolucije 80-letnega Venizelosa njegova soproga najvažnejšo vlogo, saj je tudi financirala vstajo s 300 milijoni drahmeni. Gospa Venizeios je iz grške prestolice iz Aten. Je hčerka Grka Kiliki, ki se je pa pred več leti preselil v London, kjer si je pridobil angleško državljanstvo. Ko je Kiliki v Londonu umrl, je zapustil dedičem 2 milijona angleških funtov. Od te svote je podedovala njegova hčerka Jelena eno tretjino. Jelena Kiliki je spoznala Venizelosa, ko je bil na višini politične slave, leta 1919 pri mirovnih pogajanjih v Versaillesu pri Parizu. Poročila se je z Venizelosem leta 1921. Kot poročno darilo je podarila grški vladi krasno palačo v Londonu, kjer se nahaja še danes grško poslaništvo. Najbolj jo je peklo, ker je v zadnjem času Venizelosova zvezda precej obledela. S svojimi lastnimi denarnimi sredstvi je vršila agitacijo za moža. Tudi najnovejša izguba 300 milijonov drahem jo gotovo manj boli nego pa popolen poraz in pregnanstvo soproga.
Nova cesarska palača v prsstoiici Afeesinije. Abesinski cesar, kojega deželo ogrožajo sedaj Italijani z vojno, se je preselil te dni v čisto novo palačo, ki je zgrajena v angleškem slogu in je stala 250.000 angleških funtov. Cesar si je izvolil sam opremo palače. Celotno pohištvo je bilo kupljeno na Angleškem. Pri opremi je zastopano vsako razdobje angleške pohištvene umetnosti. Le par sob za tujce je opremljenih z modernim pohištvom. Palača poseda lastni kino, zelo obširno telefonsko napravo ter kopalnice, še plesna dvorana je v slogu, kakoršen je bil običajen v časih kralja Salomona.
Požar upepelil 900 hiš. V Lurku, 200 km od Mukdena v Mandžuriji, je uničil podtaknjen požar 900 hiš.
Dijaška kuhinja v Maribora je prejela od g. ir. Antona Hrovata, zdravnika v Ormožu, me-
sto cvetja na krsto pokojnega dekana Friderika Horvata, 200 Din; od svatov na gostiji Drevenšek-Skrabl v Dragonji vasi 100 Din; od g. Josipa Weixla, dekana v Križevcih, 65 Din; od zlatoporočencev Janeza in Marije Ko-zoderc v Cirkovcih J) Din; od g. Franca Spin-dlerja, župnika v Cirkovcih, 20 Din. Vsem izreka odbor najlepšo zahvalo.
Sanatorij v Mariboru, Gosposka ulica 49, teJefon 23—58. Najmodernejše urejen za operacije. Najnovejši zdravilni aparaii. Vodja: Specialist za kiurugijo dr. Černič. Prosta iz-b'ra zdravnikov.	10
OIsaiEalovar&fs! vrecšnl slučafi.
Poskus samomora. V mariborski jet-nišnici čaka na potrditev smrtne obsodbe ali na pomilostitev na dosmrtno ječo morilec Juhant. Izjavil je pazniku, da se ne na obesiti in si je prereza! s priostreno žlico žile na roki, pa so mu oteli življenje.
Smrtna žrtev tihotapske strasti. Na meji blizu Dravograda je padel kot žrtev tihotapske strasti 211etni posestniški sin Ivan Pongaršek, po domače Branek. V družbi tovarišev je hotel v Avstrijo vtihotapiti dva konja. Pongar-šeka je ustrelil obmejni stražnik na begu v nogo in je izkrvavel tekom 10 minut.
Tolovajska brata. Pred mariborskim sodnim senatom je dajal odgovor 391et-ni čevljar Feliks Kosi iz Ruperč v šent-Ienarškem okraju. Omenjeni je dne 4. novembra 1931 skupno s svojim bratom Janezom napadel in oropal 681et,nega posestnika Franca Herica na poti iz Iva-menšaka v Branoslavce. Stari Ileric se je mudil pri p sestniku Senčarju v Ka-menšaku na obisku. Na povratu sta se mu pridružila brata Kosi. Starčka sta podrla med potjo na tla. Odvzela sta mu 110 Din gotovine in hranilno knjižico na 75 Din. Janeza Kosi so prijeli koj drugi dan po zločinu. Marca 1932 je bil v Mariboru obsojen na 1 leto in 0 mesecev ječe. Feliksa pa so šele pred nedavnim izsledili in zaprli. Poleg roparskega napada ima na vesti še dve pred zakonom neporavnani tatvini in je bil že 13krat predkaznovan. Sedaj je bil obsojen na 2 leti in G mesecev ječe.
Brezmejna drznost dveh obsojencev. Simon Bezjak, 231etni posestniški sin iz Ivicarja pri Ptuju, in 251etni posestniški sin Matevž Kozel iz Velike Varni-ce, sta bila lansko leto zaprta na Ptuju. Prestajala sta kazen skraja ločeno vsak v svoji celici. Bezjak je hitro ugotovil, da so križi na njegovem oknu sneti in samo prislonjeni, kar sta izvršila že njegova prednika, ki sta sedela v isti cclici. Bezjak je pobegnil dvakrat skozi nezavarovano okno in se zopet vrnil po
isti poti. Lani dne 25. novembra je bil nremeščen Kozel k Bezjaku in takoj je bil tudi ta pridobljen za nočne zlete. Novembra in decembra sta uhajala omenjena skozi okno, se klatila po okolici Ptuja in kradla kure in domače zajce. Nakradeno živo blago sta nosila na dom Bezjakovega brata, kjer sta se gostila. Dne 12. decembra sta se vračala z nočnega pohoda po Ljutomerski cesti nazaj v zapor. Srečala sta 171et-nega pekovskega vajenca Feliksa Osoj-nika, ki je imel na hrbtu poln koš razne peke. Preiskala sta mu žepe ter koš in ■ a še osuvala. Vajenec je po pobegu napadalcev začel vpiti in kmalu so bili i j udje za lopovoma in so jima onemogočili neopažen pobeg v jetniško celico. Skrila sta se v mestu. Bezjak se je javil sam sodišču, Kozela pa so kmalu prignali orožniki. Opisane drzne izpade dveh obsojencev je obravnavalo mariborsko sodišče dne 20. marca. Bezjak in Kozel sta se zagovarjala radi ropa in petero tatvin. Pred sodniki je Bezjak vse priznal, Kozel pa tajil. Bezjaka so obsodili na 1 leto in 8 mesecev robije, Kozela na 2 leti in 4 mesece robije.
Napaden na pesvratku cd občinske seje. Iz Osluševcev pri Veliki Nedelji se je vračal od občinske seje v noči Fr. Erlih, posestnik v Polencih. Na cesti so ga napadli neznanci iz zasede in so ga tako obdelali, da so ga morali prepeljati v bolnico v Ptuj.
Pet kmetov je ogoljufal. Pred mariborskimi sodniki je dajal zadnje dni odgovor 371etni Franc Vc-ber, rojen v Fra-mu pri Mariboru, po poklicu mesar brez posla. Ukvarjal se je s tihotapljenjem saharina. Naenkrat se je lotil brez vsakega denarja vinske kupčije. Ogoljufal je pet kmetov za 5000 1 vina v skupni vrednosti 12.500 Din. Razven tega je še prodajal sode in zagrešil na ta načiri jljufijo v znesku 3000 Din. Prodajal je vino celo v Ljubljano. Eno od svojih žrtev, ki mu je pripeljala vino, je zvabil v krčmo, med tem časom je sam prodal vino in zginil z izkupičkom. V Slovenski Bistrici se je zglasil Veber pri krčmarici in je prosil 130 Din na posodo. Zastavil je paket s saharinom. Ker se drugi dan "ni vrnil, je odprla gostilničarka zavoj. Po razvitju ni zadela na paharin, ampak na navadno zemljo! Veber je bil obsojen radi goljufije na 2 leti in 1 mesec ječe.
Samomor neznanke. V Zagorju ob Savi se je pognala z mosta v reko neznana mladenka in utonila. Ko so jo potegnili iz Save, so ugotovili le toliko, da ima neznanka na desni roki šest prstov.
Bogokletno dejanje brez primere! V
noči med 18. in 19. marcem je bogokletna roka podžagala evharistični križ na Novi gori na Dolenjskem. Križ je sta!
na najvišji točki župnije Škocjan, je bil 9 m visok, iz hrastovega lesa, belo pobarvan in v spomin jubilejnega leta odrešenja ter kot, priprava na letošnji ev-haristični kongres. Bogokletno dejanje je bilo izvršeno tik pred blagoslovitvijo. Ko so ljudje zvedeli, kaj se je zgodilo na versko tolikanj dobrem Dolenjskem, so jokali od žalosti nad toliko propalostjo ene surovine. Možje so hitro posekali nov hrast in kmalu je stal na mestu podžaganega križa nov in za 2 m višji. Novi križ so slovesno blagoslovili med sviranjem godbe in prepevanjem cerkvenih pesmi.
Trikrat ušel in vendar prijet. V Studencih pri Mariboru je doma 261etni mehanik Mirko Rijavec. Na Koroškem je premotil pod krinko premožnega trgovca hčerko bogatega hotelirja, da ga je poročila. Ml^ioporočeni par se je odpeljal v očetovem avtomobilu v Split v Dalmacijo. Nevestin oče jima je dal na pot 5000 avstrijskih šilingov. Rijavcu so postala tla v Splitu prevroča, je pač zginil in njegova ženka je prijavila izgin policiji. Rijavca so prijeli na Sušaku v trenutku, ko je hotel smukniti v italijansko Reko. Na vožnji iz Sušaka proti Gračacu je pobegnil orožnikoma iz vozečega vlaka. Goljufa Rijavca so zagrabili dne 20. marca v bližini Knina v Dalmaciji in so ga spravili v Split. Omenjenemu je uspelo trikrat, da se je odtegnil s pobegom roki pravice.
Siovensfta Krollna.
Črensovci. Na zadnji živinski sejem je bilo prignane dosti živine, le kupcev ni bilo. Za bike se skoraj nihče ni zanimal. Živino so prodajali res po sramotno nizkih cenah. Na ta naš sejem pridejo navadno tudi trgovci s 6vojo robo, pa jim oblast ne dovoli prodajati, ker je pač to samo živinski sejem. Proti poldnevu pa le začno prodajati. Čudno! Ali naj občina izprosi dovoljenje tudi za kramarski sejem, ali pa naj se strogo drži dejstva, da sme biti marca le živinski sejem. — Še vedno plešemo! V Trnju je nekdo, ki vabi tudi sedaj v postu pivce in plesalce. Ali so take »plesne veselice« dovoljene, ki trajajo do prvih jutranjih ur? Oblast, zgani se!
Črensovci. V naši iari bomo imeli dve volišči: predsednik na volišču v Črensovcih bo g. Dobernik, ravnatelj meščanske šole v Lendavi,
na Srednji Bistrici pa g. Križman, šolski upravitelj iz Dolnje Bistrice. — Otroci na Dolnji Bistrici so se »naganjali«, posledica je bila, da je učenec Kohek ohležal z zlomljeno nogo. Za dalje časa se je šole rešil. — V jeseni utopljeno Vinčec Božo so našli sedaj v Muri in jo pokopali na domačem pokopališču na Dolnji Bistrici. Pokoj njeni duši! — Mlinarji radi spijo, hudobneži celo pravijo, da so mlinarjevi največji lenuhi, in zato n; čudo, da se je »vtopil« na Gornji Bistrici Smodišov mlin. Pa so ga srečno rešili. — Umor, ki se je izvršil v Mari-
boru, je tudi pri nas vzbudil zanimanje. Ubiti Gselman je imel namreč pri nas svoja dva otroka, pri sestri svoje žene. Vsi pomilujejo nesrečna otroka in sočustvujejo s pošteno družino. Pokojnega so poznali tudi pri nas kot mirnega in poštenega moža. Naj mu sveti več-« na luč!
Beltinci. Dne 12. marca je izdihnil svojo du^ šo posestnik in gostilničar Kreslin Josip. Po-, kojnik je bolehal dalje časa za mučno bolez-i nijo, ki ga je priklenila na postelj in ni več vstal. Bil je dober soprog in oče svoji družini,
Bivši grški kralj Jurij, o katerem pišejo, da bo ponovno zasedel prestol.
Pater tleli na vojno odhajajočim italijanskim častnikom svetinjice.
Člani abesinskega vojnega sveta.
Novi mest na Danskem, ki veže polutok Jutland in otok Funen.








Zapustil je užaloščeno soprogo in tri nepreskrbljene otroke. Pogreba se je udeležila velika množica znancev, prijateljev in domačih ljudi. Pokojniku blag spomin in pokoj njegovi duši! Preostalim naše iskreno sožalje! — Ob smrti Ivreslina moramo pripomniti, da je sedaj ui.irl tretji gostilničar. Vsako leto je eden izdihnil in sedaj je prišla smrt še n-d njega, Res čudna so življenjska pota!
Turnišče. Veleposestvo v Beltincih je ponudilo naši občini 50 centov semenskega krompirja, 1 cent po 00 Din. Sicer smo zelo veseli, da pridejo naši kmetovalci do dobrega semenskega krompirja, vendar se nam pa zdi ta cena semenskega krompirja previsoka, ker se cent krompirja pri naših kmetovalcih doma prodaja po 35 do 40 Din. Radi previsoke cene si marsikateri kmetovalec, dasi bi zelo rad, ne bo mogel nabaviti semenskega krompirja, ker je med našim ljudstvom res bore malo denarja. — Umrla je pri nas Bakan Jula, po domače: Čižmarova, v visoki starosti in po mučni, štiriletni bolezni. Pokoj njeni duši! — Poštni avtobus je po presledku več dni začel zopet redno voziti. Avtobus ni vozil radi udiranja ceste od Genterovcev do Ledave. Sedaj S3 je cesta nekoliko izboljšala in se je vposta-vil redni promet potnikov in pošte, kar nas zelo veseli.	v
1 -i. - -
Turnišče. V bližnjih Gomilicah smo imeli na .Tožefovo zelo lepo in redko slovesnost. Izvršila se je namreč blagoslovitev razpela, ki je bilo postavljeno na novo že lansko leto. Blagoslovitev je izvršil vlč. g. Ivan Jerič, dekan in župnik turniški. — Umrl je pri nas posestnik Ilorvat Janez v visoki starosti in po daljšem bolehanju. Pokoj njegovi duši, ostalim naše sožalje! — V bl žnji Xedelici so pokopali dne £0. t. m. Rozo Štefanec, po domače Bučkašovo. Pokojnica je le nekaj časa bolehala za težko in mučno boleznijo. Zapustila je tri mlade otroke in žalostnega soproga. Pokojnici blag spomin in pokoj njeni duši, preostalim naše iskreno sožalje!
Sobota. Kakor izvemo, je bil g. ing. Lah Jožef premeščen od tukajšnjega srezkega cestnega odbora po službeni potrebi v Ptuj. Njegov odhod je presenetil mnoge njegove znancfc in prijatelje. Bil je splošno priljubljen. Na novem mestu mu želimo obilo sreče! — Dne 17.
marca se je vršila ob pol 10. uri v Soboti redna letna skupščina srezkega odbora Rdečega križa. Skupščina je potekla v najlepšem redu. — Kakor čujemo, so premeščeni iz našega sreza sledeči šolski upravitelji: g. Boko iz Strukovec v Loko, g. Antauer iz Tišine v Trebnje in g. Filo iz Markovec v Šmarjeto ob Pesnici. K tej vesti pripominjamo: G. Antauer in g. Filo sta velika narodna vzgojitelja in po-bornika zadružne misli v Slovenski krajini. Oba sta že starejša gospoda. G. Antauer je tudi znan predavatelj v čebelarski stroki in izguba g. Antauerja bi v živo zadela naše čebelarje.
Lipa. Pri nas je priredila odrasla mladina igro. Vse je šlo v najboljšem redu in tudi gledalcev je bila polna šolska soba. Sredi igre pa se je nenadoma vnela zavesa od karbidne ¿svetilke. Med gledalci je nastala velika panika. Da se ni vnel oder, se je treba zahvaliti prisotnosti duha enega učitelja, ki je naglo strgal zaveso in je pogasil ogenj. Ljudje so se kmalu pomirili in igra je v najboljšem redu bila odigrana. Odrasli mladini iskreno čestitamo!
Gomilice. Pokopali smo mlado mater, ki je postala žrtev materinstva. Matjažičeva je zapustila pet majhnih otrok in šesti otrok, ki ga je pokojnica pustila v zibelki, je tudi čez lukaj dni umrl. Pokojnici blag spomin, ostalim naše sožalje!
Duga ves. Vršila se je razprodaja obcestnih murv, ki so jih kupci že skoro vse posekali.
Oglu h rej. p»d S. B/. 04 i» U 35.
Kakor smo že na tem mestu poročali, se bo vršilo sajenje sadik. Izkopane so že jame za saditev in ta ukrep cestnega ^odbora moramo res pohvaliti.
Bogojina. Dne 20. t. m. se je vršil živinski in kramarski sejem. Prignane je bilo veliko število živine in prišlo je mnogo kramarjev. Vendar pa sejem ni kazal tiste živahnosti v kupčijah, kakor je to bilo pred leti. Ko bi le bila že skoro končana kriza!
Volanom novincem!
Fantje! Spet prihaja spomlad in nam naznanja čas slovesa. Kakor meseci hitro so zbežala leta, ko smo se stopivši iz šole začeli vežbati s krampom in koso. Zdaj pa nas kliče draga domovina, da se izvežbamo kot vojaki v njeno obrambo. Tovariši! Težko bo slovo od zelenih gričev in dolin lepe Slovenije. Gremo v druge kraje širne naše države, da zadostimo svoji dolžnosti. Fantje! Ivo bomo letos odhajali v vojaško službo, ne bomo pijani razgrajali in kleli, ampak z veselim obrazom in lahkim
korakom bomo zapeli pesem radosti in mladosti.
Duftovnc mit m mladino.
(Piše fant, ki se jih je udeležil.)
Veliko se je že razpravljalo, govorilo in pisalo od ljudi raznih stanov o hudih časih, v katerih sedaj živimo. Predlagala so se razna zdravila in vendar je ostalo vse pri starem. Razlog je v tem, ker se ne gre zlu do dna. Misli se samo na telo, na dušo pa se navadno pozablja. Ozdravljenje, in sicer pravo ozdrav-
Kriih, ki se drži leta dolgo.
Pred letom 1729 še niso poznali v Evropi drevesa z imenom sago, Imenovanega leta so prinesli sago-seine na Angleško. 11 let pozneje so dobili sago Francozi. Leta 174-4 so ga začeli rabiti v Nemčiji. Sago drevo je doma v Indiji, na Novi Gvineji, po južnih otokih Azije ter spada k družini palm. Iz velikega sago drevesa pridobijo domačini do 300 kg sago moke. Indijci živahno trgujejo s kruhom iz sago moke. Tak kruh poseda izredno lastnost, da se ga m prime plesnoba, in je užiten celo še po preteku nekaj let. — Predno je mogoče jesti star sago kruh, ga je
Januš Goleč:	12
Propast in dvig.
Ljudska povest.
Oblast je očividno dražila kmečko potrpežljivost do skrajne meje in radi tega je došlo do uporov, kakor bomo culi v naslednjem.
Na župana v Sromljah ter v Artičah se je obrnila razkuževalna komisija parkrat, naj razglasita pri cerkvi, da bo ta in ta dan poduk o trtni uši in nato pregled od škodljivca napadenih vinogradov. Župana se nista zmenila za naznanila komisije, ki se je obrnila na glavarstvo v Brežice, naj ono pritisne na oba občinska predstojnika, da se ukloneta pozivu. Tudi dopis in grožnjo glavarstva sta zavrgla oba možakarja, nakar sta bila enostavno odstavljena.
Vrhovni vodja komisije Hansel je zopet nekega dne pregledoval, koliko in kje so opravili podrejeni mu oddelki zatiranje uši. Ob tej priliki se je mudil tudi v Pišecah. Ljudje so že očito godrnjali zoper po-
stopanje razkuževalcev in so letele pikre opazke in grožnje iz raznih ust tudi na račun glavnega komisarja Hansla.
Neža Šumak, soseda Jurja Veršeca, je bila pri pogledu na Hansla tolikanj razljutena, da mu je očitala vpričo zbrane razkuževalne komisije, da potepuhi pri komisiji sami raznašajo ušivi mrčes in da je on Hansel ušivec vseh ušivcev! Bable je tako razsajalo z vsemi mogočimi psovkami nad gospodo in težaki, da se nobeden ni upal lotiti ženščeta dejansko. Pozneje jo je ovadil Hansel oblasti. Sodišče ji je prisodilo šest mesecev zapora. Po posredovanju pišeč-kega barona Moscona ji je bila kazen znižana na tri mesece.
Iz Sromelj so bili trije zmerjači obsojeni na osem mesecev, a tudi te je pozneje pomilostil cesar na dva meseca.
Staremu Lapuhu na Sromljah, Vinkovemu očetu, so posekali razkuževalci celi vinograd, katerega je posedal pri Sv. Jakobu v pišečki župniji. Nasilno in brezobzirno postopanje ušivcev je starega tako silovito razburilo, da ga je oplazila smrtna kap pri pogledu na opustošenje.
ljenjc more priti edino iz duše. V to svrho je toplo priporočati duhovne vaje, ki se vršijo in se bodo vse leto vršile v Domu Srca Jezusovega v Mariboru (pri gg. pp. jezuitih). Pojdi in udeleži se tudi ti te duševne obnovitve! Veliko lažje boš potem premagal hude in resne čase, v katerih živimo. In če se ti bo mogoče mnogo zielo, dati tam 100 Din za tri dni za stanovanje in hrano in vso oskrbo, ti moram reči, da ni preveč. Meni, ki si denar težko zaslužim, ni bilo žal teh 100 dinarjev, ki sem jih potrošil pri duhovnih vajah. Poguma je treba in volje, pa gre vse! Fantje, obnovite si duha in srce!
Zgornja Folskava. Včasih si katero na našem odru zaigramo. V mesecu februarju so se naši cerkveni pevci spet izkazali. Priredili so »Kovača in njegovega študenta«; prav lepo je bilo. V nedeljo dne 31. marca bo pa spet nekaj, kar še tudi drugim sosedom povemo. To pot vprizorijo dekleta našega izobraževalnega društva »Skala« našim dobrim mamicam »Materinski dan«. Vprizorili bodo dve lepi igri: »Za srečo« in »Nevesta iz Amerike«. Sodeluje pevski in tamburaški zbor. Matere, dekleta in vsi prijatelji poštene mladine in lepe igre, pridite ta dan ob treh popoldan po večernicah na Zgornjo Polskavo v Društveni dom pri g. Rečniku. Ne bom vam žal!
3v. Lenart v Slov. goricah. Prosvetno društvo »Zarja« pri Sv. Lenartu vprizori v nedeljo dne 31. marca v dvorani Narodnega doma misterij »Slehernik« ob treh popoldne. Pred in po igri pevske točke. Društvo vljudno vabi k obilni udeležbi!
Stari trg pri Slovenjgradcu. V proslavo svetega leta vprizorimo v novi župnijski dvorani v Starem trgu pri Slovenjgradcu »Pasijon« ali »Trpljenje in smrt Jezusa Kristusa«. Predstave bodo: v nedeljo dne 31. marca, ob '3. uri popoldne, za Stari trg; v soboto dne 6. aprila, ob 8. uri zvečer, za mesto Slovenjgradec; v nedeljo dne 7. aprila, ob 3. uri popoldne, za okolico; v torek dne 9. aprila, ob 2. uri popoldne za šolsko mladino. Začetek vsikdar točno ob napovedani uri. Ker je del čistega dobička namenjen za evharistični kongres v Ljublja-
ni, pridite in posetite to res lepo odersko delo v najobilnejšem številu!
Štiigova pri Ljutomeru. Na praznik sv. Jožefa je napravilo izobraževalno društvo »Lipa« v Sv. Bolfenku pri Središču izlet v Štri-govo, kjer je vprizorilo v šolski zgradbi pretresljivo Fmžgarjevo igro »Veriga«. Prispel je tudi moški pevski zbor, ki je med omenjeno igro izvajal krasne narodne pesmi. Igra, ki je bila zelo številno obiskana, se je prav dobro obnesla, da ni bilo ploskanju gledalcev in poslušalcev kraja. Izletnikom, naSlm sosedom, bodi tem potom izrečena prisrčna zahvala!
Naročajte naše liste, ki Jih tiska Tiskarna sv. Cirila:
»Slovenski gospodar« »Naš dom« »Nedelja«
»Glasnik presvetega Srca Jezusovega« »Rafael«.
lUHJIMMUHI.»
l
Ig
Te dni se je vršil zanimiv boj med Vinarskim društvom in nekim dopisnikom »Večernika« v Mariboru v zadevi banaškega in našega vina. Dopisnik je očital v članku »Resna beseda o uvozu banatskih in dalmatinskih vin«, da je samo v januarju in februarju se uvozilo v Maribor G0.000 hI banačana ter dalmatinca. Vinarsko društvo pa ugotavlja, da se je lani celo popilo v Mariboru samo 14.850 hI vina. Ako bi ta vest odgovarjala resnici, bi moral vsak tukajšnji državljan izpiti v dveh mesecih 200 1 vina, dočim je res, da pride letno le okrog 42 1 na osebo.
V tej debati smo izvedeli še nekaj drugega. Vinarsko društvo se je sicer obrnilo na banovino za zaščito pred takim uvozom banaških in dalmatinskih vin, da pa je prejelo odgovor, da so vina gotovo pristna, ker se ne splača po-narezati vina s ceno 2 Din za liter in da je kontrola stroga, poleg tega pa da stojita kmetijsko kakor tudi trgovsko ministrstvo strogo na stališču, da se ne sme ovirati legalna vinska trgovina.
Zanimiv je poziv, da si naj vinogradniki sami pomagajo! Vedno in povsod se piše, kako se želi pomagati kmetu, ki je gospodarsko na robu propada. A zadnjič smo prejeli tolmačenje glede znižanja zemljarine, da to za — slovenske vinograde ne velja! Sedaj prejemamo obvestilo, da si naj sami pomagamo glede preprečenja uvoza banačana in dalmatinca.
Kako bo ta samopomoč izgledala, vidimo iz tega, da se v Mariboru vedno bolj razvijajo dalmatinske kleti in gostilne. Ti dve leti, ko je bilo našega vina malo, res niso naši vinogradniki mislili na to, kako bi ga prodali. Je šlo.' Osvojili so si trg nazaj. Sedaj se naše vino zopet odriva in treba bo res vse storiti, da bo v jeseni naš vinogradnik-lahko prodal svoje vino. Na poziv banovine, ki ima dolžnost skrbeti tudi za procvit kmeta-vinogradnika na Štajeiv skem, si bomo morali sami pomagati.
Kmetje, ki prihajate v mesto, zahtevajte v gostilnah, če kaj pijete, samo štajersko vino! Gostilne, ki nočejo točiti štajerskih vin, si zapomnite! Oklenite se vinarskega zadružništva! Vodite po svojih zaupnikih kontrolo, kdo uvaža in koliko uvaža katera vinska trgovina, tega vina v naše kraje! Vemo, da se je to vprašanje sprožilo sedaj za časa volitev in da bo deževalo obljub; vemo pa tudi, da drži le navodilo banovine kot edino resnično: da si naj pomagamo sami! »Slovenski gospodar« bo prinašal v tem oziru še nadaljnja poročila, da vas bo obveščal o tem važnem gospodarskem vprašanju naših vinogradnikov in viničarjev. Naši vinogradi ne smejo propasti!
Pri želodčnih težkočah, izgubljenem teku,
zagatenju, napetosti, zgagi, vzpehavanju, tesnobi, bolečinah v čelu, nagnjenju k bluvanju povzročita 1—2 čaši naravne »Fran?. Josciove« vode temeljito iztrebljenje prebavil. Mnenja bolnišnic izpričujejo, da jemljejo »Franz Josefovo« vodo radi tudi oni, ki morajo dolgo polegati v postelji in .¡'m zelo prija ta voda. »Franz Joselova« grenčica se dobi v vseh le; karnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah'.
Na pogreb prve smrtne žrtve zatiralcev trtne uši je prišel tudi Lapuhov edinec Vinko. Po dolgem času zopet pod domačo streho je zvedel, da mu je tudi mačeha pod grudo in da je on kot edini sin rajnega dedič Lapuhovine,
Pogreb starega Lapuha se je vršil pod očitimi znaki, da že vre v priprostem narodu in je treba pognati v smodnišnico ljudske nevolje iskro, pa bodo zleteli vsi oblastni predpisi v zrak in narod bo sege! po samopomoči.
Ko je zagledal od glavarstva radi neposlušnosti odstavljeni sromeljski župan Vinka, od katerega se je že toliko govorilo po fari na dobro in slabo plat, mu je nekaj v notranjosti pošepnilo: Ta bo stri ušivi oblastni kači glavo. Za njim bodo drli kmetje in napodili s silo razkuževalno svojat!
Župnik je sklenil ob odprtem grobu starega Lapuha pogrebne molitve in menil mirno ter dobrohotno ob koncu, naj se lepo razidejo, ker napram oblastni sili je kmet bre_ pravega odpora ter moči. Duhovnikov opomin k pameti ter miru je dosegel ravno nasprotno! Številni pogrebci niso krenili vsak oa svoj dom. Brez posebnega poziva so zavili v krčmo,
kjer jim je tolmačil župan, da je prekoračilo nasilje gosposke že vse meje kmečke potrpežljivosti. Vse dosedanje mile prošnje vinogradnikov, naj nehajo z izsekavanjem trte, so bile bob ob steno. Lopovski ušivci so pri mastnih plačah tako drzni, da uničujejo vinograde tik pred trgatvijo in je steklo na stotine veder vinskega mošta z goric v grabe! Če bo gledal kmet mirno prekrižanih rok, kako mu uničuje gospod slednji vir dohodka, ga bodo slekli do golega in zahtevali od njega, da mora živ v grob! Njega so odstavili kot župana, ker drži s sorojaki. Lapuha so že nagnali v smrt, drugi so po zaporih in ušivci ne bodo nehali s hudičevim oljem, dokler bo še lukal kak trs iznad zemlje! Boste videli, kaka bo pobrala cela komisija s svojimi skupinami ter oddelki šila ter kopita, če bo zadela enkrat na neustrašeno kmečko pest. Na Sromlje se še Hansel ni upal z vražjim oljem, v Artiče tudi ne, ko ve, da smo mi gorjanci bolj trd oreh nego so dolanci! Treba našuntati v skupnost še Pišečane, Brežičane ter Bizeljčane in oteti bodo pred iztrebljenjem vinogradi, kolikor jih šc niso uničile ušive komisije. Glas o skupnem nastopu gorenjcev in dolancev bo ponesel med ljudi Lapuhov: Vinko, katerega itak
treba razmočiti poprej v vodi. S soljo in z raznimi dišavami je sago kruh posebnost za za-jutrek. Še v prejšnjem stoletju so prejemali angleški ter holandski vojaki in mornarji sago kruh.
Najzanesljivejši preroflt potresnih sunkov
ni kak aparat, ampak neke vrste som, ki živi v japonskih morjih. Japonski učenjaki so dognali s pomočjo opazovanja, da prerokuje ta riba v obsegu 2000 km nekaj ur pred izbruhom potresa njegov pojav z vso sigurnostjo, na ta način, da priplava iz globin na površje in preplašeno šviga ter bega sem ter tja po vodni gladini in razodeva razločno gtrali.
Odprta noč in dan so groba vrata
-m
imsm&mi
Pekre pri Limbušn. V visoki staroeti 92 let svojega življenja je po kratki bolezni zatisnila svoje oči dne 15. marca t. 1. gospa Itozalija Zorko, blaga mamica g. Petra Zorko, posestnika, trgovca in gostilničarja na Pekrah pri Limbušu, previdena s sv. zakramenti za umirajoče. Pokojnica je bila dolga leta posestnica v Zamanjcih pri Polenšaku. Ko so jo na stara leta in po smrti skrbnega soproga zapustile moči, je prepustiia posestvo svojcem, sama pa se je podala k svojemu ljubljenemu sinu Petru v Pekre, kjer je preživljala, lepo oskrbovana, svoja stara leta, dokler je ni zajela bleda smrt kot najstarejšo osebo limbuške župnije. Sin Peter, ki jo je otroško ljubil in spoštoval, ji je s pravo otroško ljubeznijo laj-éal starostne težave in slajšal zadnje čase njenega življenja. Pač lep zgled, kako je treba izpolnjevati četrto božjo zapoved. Veličastno se je vršil ob ogromni udeležbi njen pogreb. Po opravljeni zadušni sv. maši smo jo spremili na njen zadnji zemski dom. Pogreba se je udeležil limbuški občinski odbor, čigar član je tudi o. Zorko, ognjegasno društvo iz Peker, čigar starosta je g. Zorko, ter ogromna množica limbuških faranov, Mariborčanov, Stu-aeneanov in drugih iz sosednjih župnij. Njej, ki ji je vsedobri nebeški Oče naklonil, da je doživela tako visoko starost, naj tudi podeli večni mir in pokoj! Preostalim naše prisrčno sožalje!
Jareaina. Tudi v Slovenskih goricah razsaja gripa in skoro ni hiše, ki ne bi koga zalezla, in tej zavratni bolezni je podlegla posestnica gdč. Koza Jamernik, hči znanega posestnika Jamernika v Vukovem dolu. Stara je bila 40 let. Rajno so položili v petek dne 14. marca na jareninskem pokopališču k večnemu počitku in g. kanon k Čižek je opravil zadnje molitve. Na njeni zadnji poti jo je spremilo veliko prijateljev in znancev od blizu in daleč. Pevski zbor pod vod3tvom g. organista Knupleža je v cerkvi in ob odprtem grobu zapel pretres-
ljive žalostinke. Naj počiva v miru, vsem žalujočim preostalim iskreno sožalje!
Sv. Marjete cb Pesnici. Tužno so zapeli zvonovi dne 15. marca in so nam naznanili tužno vest, da je po dolgi in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala v 52. letu svoje starosti dobra žena, blaga mati in skrbna gospodinja, posestnica in mlinarica v Grušovi Rozalija Dimnik. Pogreb blagopokojne se je vršil dne 17. t. m. popoldne ob dveh od hiše žalosti ob ogromni množici ljudstva na pokopališče k Sv. Marjeti ob Pesnici.
Bukovci. Hitimo živeti, hitimo delat', se veseliti, pa tudi umreti. Da nas lahko smrt iz-nenadi v najlepši dobi našega življenja, na to malo mislimo, a vendar se vse to dogaja zadnji čas v naši sredini. V globoki tugi in žalosti smo izročili materi zemlji prvo: L. Kri-stovič, katera je postala žrtev materinstva. Bila je stara komaj 26 let; pridna ter skrbna gospodinja. Drugi, zdaj večni sosed Kristovičeve je Fr. llrvat; podlegel je kratki in mučni bolezni, star komaj 44 let. Kdo ni poznal Beco-vega Franca? Nikdar ni nikomur storil nič hudega, pač pa so grenili drugi njegove ure. Bil je prijatelj nedolžnega veselja in dobri-čina, ki ga bo pogrešal marsikdo. Bog bodi obema usmiljen in dober plačnik!
Polenšak pri Ptuju. V boljše življenje, kakor ga je imela na tej zemlji, je odšla Bratuša Marija, viničarka na Polenšaku. V starosti 50 let ji je pretrgala nit življenja huda pljučnica. Zapušča žalujočega moža invalida ter dora-ščajočo hčer in sina. Pokoj njeni duši, ostalim naše sožalje!
Kraljevci, Sv. Jurij ob Ščavnici. Mlado cvetko, staro komaj 16 let, vrlo Marijino družbe-lico, nam je ugrabila kruta smrt Pred letom Ini je dobila špansko bolezen, pri kateri se je 'ako močno prehladila, da se je je polastila neusmiljena jetika. Iskali so njeni starši pri veščih zdravnikih pomoči, a ni je bilo od nikoder. Vedno je pravila, da bo v času sv. mi-
sijona šla sama k sv. maši, posebno takrat, ko bodo dekleta imela svojo pobožnost, če ne bo šlo drugače, pa jo bodo atek peljali. Bila je vedno veselega in šaljivega značaja. Zato j« z junaško potrpežljivostjo in brez godrnjanja prenašala svoje bolečine. V pondeljek je bila sprevidena s sv. zakramenti, v torek po noči pa je mirno v Gospodu zaspala. Pogreb je bil v soboto dne 9. t. m., ob obilni udeležbi ljudstva in belo oblečenih deklic; tudi narava se je oblekla v belo oblačilo. Sprevod je vodil domači gospod župnik ob asistenci g. kaplana. Pri odprtem grobu je spregovoril g. župn k prisrčne in tolažilne besede. Nato so ji dekleta zapela slovo, da ni ostalo suho nobeno oko. Očetu, materi, bratu in sestri naše sožaljel
Svetinje pri Ormožu. Umrl je naročnik na šega »Slovenskega gospodarja« Ludvik Slavi-nec, dober družinski oče, kmet v Mihalovcih, ki je še prvo nedeljo v mesecu marcu prejel svete zakramente v farni cerkvi. V pondeljek zjutraj ga je že zadela kap in po enem in pol dnevu je izdihnil svojo blago dušo. V petek dne 8. marca se je pokazalo vkljub hudemu mrazu, kako je bil rajni priljubljen pri vseh. Ob pol desetih je g. župnik Franc Bratušek v spremstvu g. župnika Polaka od Sv. Miklavža blagoslovil truplo pokojnika. Cerkveni pevski zbor mu je zapel na domu ginljivo žalost nko. Zatem je krenil v dolgi vrsti sprevod v cerkev, kjer je daroval sv. mašo za pokojnega domači gospod župnik. Ginljivo in nad vse hvalevredno za svetinjsko župnijo je bilo videti, kako bo pogrebci in rodbina prejeli sv. obhajilo za dušo pokojnega. Ob odprtem grobu mu je cerkveni pevski zbor soet zapel žalostinko. Počivaj v miru in nebeška 'uč naj ti svetil Žalujoči ženi in otrokom naše iskreno sožalje!
Griže v Savinjski dolini. V petek zvečer dne 8. marca proti polnoči je odšel v večnost naš bogoslovec III. letnika Štefan Vošnjak. V pondeljek so prišli iz Maribora njegovi tovariši bogoslovci s svojim ravnateljem, stolnim de-
Slcvesnosi! ob priliki povodnje.
V Egiptu so slavili vsako leto čuden praznik. Kako hitro je bilo videti na glavni egipčanski reki Nilu, da narašča, so zadelali vhod v kanal pri Ka-iri, po katerem je napeljana voda za namakanje celega gornjega Egipta. Ko je bil dogo-tovljen zatvorni jez, ga niso smeli poprej pre-dreti, dokler ni dosegla voda v Nilu gotove višine. Nato so proslavili dan predora jeza z največjimi slovesnostmi. Slovesnosti so je udeležil celo turški paša s svojim spremstvom. Cb kanalu so postavili številna šotore, pod katerim' so se nastanili imenitniki. Judje in Kopti so morali
poznajo po spodnjih krajih. Mladi Lapuh naprej in mi drugi za njim! Zmaga bo nasa, gosposka bo morala odnehati in mi bomo zopet gospodarji na svoji zemlji!
Odstavljeni sromeljski župan je oklical Vinka za organizatorja upornega kmečkega gibanja, ki je bilo čisto upravičeno in usmerjeno proti brezglavi brez-srčnosti gosposke.
Vinko je postal že tretjič v svojem življenju vodja ljudskih puntarjev, ne da bi se bil potegoval za to moč. Priprosti ljudje so nekako saini občutili in nek notranji glas jim je govoril, kdo izmed njih je najsposobnejši ter najpogumnejši, da jim pomaga do pravic na lastni grudi.
Lapuhov Vinko se ni otresal obče priljubljenosti kot vodja rakarjev, ni se strašil graničarjev v tajnem dostojanstvu glavarja tobakarjev, nikakor ni mogel prezreti glasne ljudske volje, ko ga je zahtevala za prvobojevnika proti teptačem ljudske lastnine.
Ni nikoli občutil v svojem srcu ljubezni do očeta! A očitni uboj roditelja s strani oblasti je silil tudi njega na maščevanje zoper nečuveno nasilje, katero grozi s prerano smrtjo še bogznaj kolikerim drugim kmečkim očetom!
Rojstna župnija Sromlje je postavila Vinka Lapuha na čelo upora. Pobuna je usmerila oblastno postopanje v povsem drugo smer!
Vinogradniški puntarji so prisilili merodajna mesta, da treba kmetu pomagati in ne ga samo tlačiti, dražiti in mu uničevati s sekiro in strupenimi plini njegov zadnji up.
*
Nikdo se ni prav zavedal, kdaj in kako je imel Lapuhov Vinko celotne spodnje kraje za seboj. Ni bilo treba mnogo prigovarjati ali dražiti ljudsko ne-voljo, zato so skrbele v obilni meri razkuževalne komisije. Kmetom je biio treba samo dopovedati, da en sam ali dva ne moreta nič opraviti, pač pa se bodo vsi skupaj zopet dokopali do pravic, da bo odločeval kmet sam, kaj se naj godi v njegovem vinogradu. In ravno zavesti do moči v skupnosti ni znal nikdo tako vzbujati, kakor Lapuhov Vinko. Kmalu so se pokazali sadovi njegove organizacije na raznih koncih in krajih.
Ni preteklo niti 14 dni po smrti njegovega očeta, že je morala pobegniti razkuževalna komisija pred razljutenimi kmeti iz Orešja v župniji Bizeljsko. Puntarji so se postavili ušivcem po robu s koli ter tre-
kanom g. dr. Cukalo, ki je opravil cerkvene obrede, in so ga od doma spremljal; na zadnji joti. Takega sprevoda še v Grižah ni bilo. V cerkvi se je gospod dekan in ravnatelj bogoslovja poslovil od rajnega Štefana, ki ga je Večni prej poklical k sebi, preden je stopil pred Njegov oltar. Nato je bila asistirana črna sv. maša. Bogoslovski pevski zbor, pri katerem je Štefan tako rad prepeval, mu je pel zadnje pesmi v slovo. Pri cerkvi počiva, njegova duša pa pokoj uživa pri Vsemogočnem, ki naj tolaži žalostne starše in sestri.
Podsreda. Pri nas smo pokopali ob spremstvu treh duhovnikov in ob ogromni udeležbi domačinov daleč znano ter obče priljubljeno in spoštovano gospo Ano Škerbec, bivšo pose-stnico na Pokleku. Rajna je bila najboljša mati 11 otrokom. In ravno kot mater jo je usoda prebridko preizkušala. Njen sin Janko je ponesrečil kot novomašnik z vozom in je
podlegel poškodbi. Od ostalih otrok so preživeli drago mater sin Edmund, ki vzorno gospodari na domu, hčerke Pepca, Marica in Tinka, ki so vse dobro poročene. Gospa Škerbec je bila znana pod nazivom »duhovniška mamica«. Prava slovenska mati trpinka, uživaj večno plačilo, katerega si si zaslužila!
Planina pri Sevnici. Pri nas je umrl posestnik in pekovski mojster tržan Franc Sluga. Bil je dober človek, skrben gospodar, 30 let član gasilnega društva, nazadnje izvoljen častnici članom in globoko veren katoličan. Bolehal je dolgo, rak na jetrih mu je uničeval življenje. Na pokopališč? smo ga spremljali v snegu in burji. Izredno velika udeležba je pričala, kako vsestransko je bil priljubljen. Poslovilne besede mu je govoril domači gospod župnik. Zapušča 371etno vdovo in štiri otro-čiče. Najstarejši je star 12 let, najmlajši pa 5 let. Naj v miru počiva!
Sv. Anton na Pohorju. Volk nam je šel skoti faro. Tukaj na Pohorju kriza še hujše pritiska ko drugod.
Št. Peter pri Mariboru. Preteklo nedeljo se je vršil sklep šestega gospodinjsko-kmetijske-ga tečaja, združenega z razstavo, ki ga vodijo tukajšnje šolske sestre. Tečaj je obiskovalo 13 grojenk. Iz teh tečajev je izšlo že nad 75 bodočih gospodinj. Gojenke so ob sklepu pokazale, koliko znanja so si pridobile v tem kratkem času ter potrdile, da so res pazljivo in marljivo se učile in sledile vsestranskemu pouku. Hvala gre tudi šolskim sestram, zlasti še voditeljici tečajev s. Gabrieli, ki polagajo mnogo truda in ljubezni pri vzgoji bodočih slov. gospodinj. Sklepne slovesnosti so se udeležili med drugimi tudi srezki šolski nadzornik g. Tomažič, ki se je zelo pohvalno izjavil o lepo dovršenem tečaju ter izrekel zahvalo šolskim sestram za njihovo vzgojno delo za šoli odraslo mladino; dalje zdravnik g. dr. Pihlar, ki je gojenke poučeval v zdravstvu, domači župnik in še drugi povabljeni gostje.
Sv. Jakob v Slov. goricah. Zaščitniku naših
družin sv. Jožefu radi -izkazujemo čast. Samo nekje so mislili s plesom obhajati ta praznik in se je zbrala gotova mladina, da se je plesalo celo noč v beli dan. Ali je ples in jucka-njc prikladno za postni čas?!
Sv. Jakob v Slov. goricah. V predpustnem času jo bilo v naši župniji obilo kandidatov, pa ne za parlament, marveč za zakonski stan. Nekaj se jih je tudi poročilo. — Že štiri mesece smo moledovali pri merodajnih krogih, da bi se zopet odprla naša knjižnica. Vsi poskusi so bili odločno zavrnjeni. V tem oziru bi lahko občinske uprave pomagale, pa jim manjka za to smisla. — Smolo smo imeli z volilnimi reklamacijami. Prvič smo zadostili predpisanemu roku in po nasvetu »Slovenskega gospodarja«, pa smo bili zavrnjeni. Ko smo zadostili zahtevanemu pogoju, pa smo bili drugič zavrnjen', češ, da je rok potekel. In vseh 71 reklamantov zgubi svojo volilno pravico in mi hočeš nočeš ostanemo pri prihodnjih volitvah abstinentje!
Zgornja Polskava. Morda že veste, da je postala naša Zgornja Polskava že lansko leto bolj ponosna in slavna, ker je namreč sedaj središče, to je sedež novo združene občine Polskava. Naši spodnji sosedje so nam to malo zamerili. Toda sčasoma se bomo že pobotali, tako da bo na obe strani prav, samo da bi te
šmentane krize ne bilo, pa je je čimdalje več, kakor kakšne nalezljive bolezni. Sprašujemo se v skrbeh, kaj bo, če ji zdravniki, ki se trudijo okoli nje, ne bodo prišli v okom. Pravijo, da je upanja zelo malo. Drugače smo še kljub' vsem stiskam bolj vesele narave, čeravno nam gre včasih tudi na jok, kadar namreč ogledujemo razne dražbene oklice na občinski deski.
Bukovci pri Plujn. Nahajamo se v mesecu marcu. Prestali smo, slabo oblečeni, hvalabo-gu ne prehudo zimo, narava se prebuja. Mi pa pravimo: mere je pes, april pa ves; maja pol, te če kaj bo! Na konec te prerokbe so posebno radovedni »janičarji« bivše JNS.
Polenšak pri Ptuju. Med drugimi, ki smo že njihova imena ovekovečili v »Slovenskem gospodarju«, so si še obljubili zakonsko zvestobo: Visenjak Martin, posestnik in vdovec iz Strmca, in Trunk Lizika iz Preroda. Bog daj sreče! Kukovec Franc, posestniški sin na Za-sadih, je kar mahnil par korakov preko ceste k sosedovim in rekel Brenholčevi materi: tukaj bova zdaj gospodarila, midva z vašo dobro hčerko Miciko. Priden mladenič Muhič Ivan, čevljar v Lasigovski grahi, si je zaželel čistejšega zraka in jo je mahnil k Sv. Lenartu, kjer je poročil mladenko Canjko Matildo, in s katero zadovoljno gospodari na razglednem hribčeku na Bresnici. Dober in delaven fant S'rc Ivan iz Polenec si je pripeljal mlado nevesto Šulak Otilijo iz Rucmanec, Sv. Tomaža fare. Še en par je bil pri nas poročen, ki pa noče biti imenovan, le toliko radovednežem lahko zaupamo, da ;e bil ženin iz Lancove vasi, nekje onkraj reke Drave. Vsem tem mladim, brhkim parom naj rosi nebo obilo sreče in blagoslova! — Pretekli teden zvečer sta dva neznanca na cesti pri Sv. Lenartu napadla bivšega župana, sedanjega upravnika bivše občine Polenci, Erlih Franca, ko se je vračal mirno in brezskrbno, ga precej pretepla in nagnala proti Prerodu, kjer sedaj stanuje. Opraskan in potolčen po glavi, je Erlih poiskal pomoč v ptujski bolnici. Kljub takojšnji in neumorni pomoči od strani župana Joško Laha, oblasti, ki so tudi takoj stopile v akcijo, niso še dosedaj mogle izslediti zločincev.
Razkrižje pri Ljutomeru. Pri nas je bil pust precej ž;vahen. Na pustno nedeljo smo imeli v zavodu sv. Ivana priliko se nasmejati črez
bežnicami. Razkuževalci so morali vzeti pot pod noge in so bežali na vso sapo iz Orešja na Bizeljsko. Vladni komisar, ki je vodil oreško komisijo, je zgubil na begu pečenega piščanca, katerega mu je bila dala na pot krčmarica, pri kateri je bil na hrani.
Josip Mešiček, nadučitelj v pokoju in posestnik ▼ Krčevini pri Mariboru, je bil očividec majhnega nastopa tedanjega puntarskega gibanja. V »Naših goricah« iz leta 1928 piše omenjeni sledeče: »Bilo je meseca septembra, v času veselih šolskih počitnic, ko pride k meni na poset moj dragi, sedaj že pokojni tovariš Jože Cizel, poznejši profesor na ženskem učiteljišču v Gorici. Bival sem takrat v Pišecah, dasi »em bil že imenovan za Brežice. Ostal je pri meni en dan in dogovorila sva se, da ga drugi dan spremim na njegov rojstni dom v vasi Zlogonsko, sedaj Vrhje ob Sotli, v občini Kapele pri Brežicah. Ko sva naslednjega dne korakala preko pišečkih gričev in prišla iz vinskih goric v majhen gozdič, sva zagledala na potu pred seboj moža, ki je biokal z motiko po tleh. Nisva še bila pri njem, ko stopi iz goščave drug mož s kram-pežnico na rami in hkrati z druge strani še tretji z gor-jačo v roki. Zdelo se je nama takoj, da ti možje nič
dobrega ne nameravajo. Eden izmed njih pa je mene brž spoznal in je drugima dvema zašepetal: »Ta dva nista prava.« Drugi dan smo zvedeli, da so v taistem kraju prepodili komisijo, ki je hotela razkuževati vinograde. In taki izgredi proti vladnim organom so se potem še ponavljali.«
Večkrat se je zbralo na mestu, kamor so bili namenjeni razkuževalci, po par sto kmetov. Vsak je imel nekaj trdega v rokah. V takih slučajih jo je komisija popihala med posmehom in krhkimi psovkami.
Vrhovnim komisarjem je postalo jasno pri tolikanj pogostih pojavih nasilnega odpora, da puntarje nekdo organizira, jim daje smernice in jih razpošilja v močnih skupinah, ki preprečujejo razkuževalne posle.
Kakor že omenjeno, so člani ušivih komisij za taiste čase zaslužili sijajno. Ravno radi mastnega zaslužka se skraja niso toliko zmenili za punt v bojazni, da bi jih ne zamenjali ali sploh ukinili. Šele tedaj, ko je bilo onemogočeno vsako nadaljevanje razkuževanja, je razposlalo glavarstvo orožniške patrulje, da doženejo, kdo hujska na odpor in kdo je kolovodja očitne vstaje,
[Dalje sledi.)
jez predreti, nakar so pometali brezštevilni navzoči v pred jezom nabrano vodo: orehe, melone in vse mogoče predmete. Paša je pognal v vodo nekaj rumenih zlatnikov. Predor jeza je bil spremljan od razsvetljave, priprosti ljudje so plesali, tulili in izražali veselje, da bo poplava Nila zapustila zemlji rodovitnost ter bogato žetev.
Poraba bucik (šlvank) v Združenih državab Severne Amerike.
Vsako leto izdelajo V Ameriki 10 do 15 milijard bucik. Na vsakega Amerikanca odpade na leto v Združenih državah Severne Amerike 100 do 150 komadov te igle.
vrh fantom, ki so vprizorili par nedolžnih komedij. Na pustni torek pa smo gledali maška-re, ki so se šetale po naši vasi sem ter tja. f— Na pustni pondeljek se je končala pri nas koristna gospodarska šola, ki se je vršila v naši šoli in se bo nadaljevala v prihodnji zimi. Hvala našemu šolskemu upravitelju g. Kocbeku, ki je pripravil vse potrebno, da se je šola mogla vršiti. Šola nam bo dobra podlaga, da bomo s pomočjo naših slovenskih li-Btov »Slovenca« >in »Slovenskega gospodarja«, ki nam zmiraj gredo tudi v gospodarskem oziru na roko, gospodarili v čast Bogu in v dobrobit države in da nam ne bo prva politika, ampak zemlja, ki nas zmiraj kliče in ki jo moramo ljubiti!
Št. Janž pri Velenju. Da bi se župljani čim lepše pripravili na evharistični kongres in čim boljše opravili svojo velikonočno dolžnost, se je vršila v dnevih od 15. do 17. marca ev-haristična tridnevnica, nekak farni evharistični kongres. Vodil jo je s pomočjo domačega g. župnika č. g. župnik iz Št. Jošta, Čarf Miloš. Vsaki dan tridnevnice sta bili dve slovesni službi božji pred izpostavljenim Najsvetejšim, molitvena ura za uspeh tridnevnice in evharističnega kongresa in so se razdelile med darovanji podobice s predpisano molitvijo. Spovedovalo in obhajalo se je po stanovih: v nedeljo možje in šolarji, pondeljek žene in na mladinski praznik sv. Jožefa pa fantje in dekleta, vsaki dan s primernim nagovorom pri skupnem sv. obhajilu. Vse tri dni je bilo nad 700 sv. obhajil, za župnijo, ki šteje samo 1096 du/š, gotovo častno število. Po slovesnih večer-nicah na Jožefovo, ko je vsa cerkev zapela zahvalno pesem in angelsko češčenje ter pevski zbor še pesem »Povsod Boga«, se je vsa velika množica faranov zvrstila v dolgo, prekrasno rimsko procesijo, ki se je vila, pojoč litanije Matere božje in Srca Jezusovega, po pobočju navzdol k evharističnemu križu, ki so ga pripravili možje in postavili fantje tako, da so vse sedmere vasi vneto sodelovale. Križ je 9 m visok, sredi njega je velika bela hostija z žarki, na počeznem brunu pa napis: Živel Kristus Kralj. Po nagovoru je šentjoški g. župnik križ slovesno blagoslovil, nakar je domači g* župnik skupno z ljudstvom posvetil vso župnijo evharističnemu Kralju. Vsa množica je potem navdušeno zapela pesem o križu, moški pevski zbor pa pesem: »Kristus mora kraljevati«. Morje lučic je valovilo okrog evharističnega križa, razsvetljena okna bližnjih in daljnih hiš so ga pobožno pozdravljala in štirji kresovi 60 nanznanjali veliko in gorečo ljubezen do njega. Neizbrisno bo ostala faranom v spominu vsa tridnevna svečanost, evharistični križ pa bodi vsem kažipot k župnijski cerkvi, k tabernaklju, oltarju in obhajilni mizi, kjer živi križani Zveličar v presveti Evharistiji!
Savinjski Lurd. V cerkvi lurške Matere božje pri Grižah je druga služba božja na vsak Marijin praznik, tudi nezapovedan in še nekatere nedelje in praznike. Te nedelje in prazniki so: nedelja po lurški Materi božji februarja, velikonočni pondeljek, binkoštni pondeljek, lepa nedelja po karmelski Materi božji avgusta, roženvenska nedelja in pohvalna nedelja. Lurška Mati božja vas vabi!
Šmartno ob Peki (Nenavaden družinski blagoslov.) Nekemu ubogemu delavcu v tej župniji se je rodil te dni 17. otrok. Poseduje malo hišico in košček zemlje. Od otrok jih živi 15; v teh hudih časih imajo težko življenje. Matere in zdravnike bi zanimalo, da sedaj rojeno 17. dete ni kaka slabotna, življenja nezmožna stvarca, temveč izredno dobro razvita in močna deklica s polnim ličecem. Poroka je bila pred 25 leti, mati je gedaj stara 45 let, mož pa
Hrelii našega Cs§n
ki jih povzroča pomanjkljiva, prehrana in način življenja, kateri je ljudem vsiljen po današnjih življenjskih razmerah, so zakrivili, da ni mogoče razvrstiti cele legije prerano po-starelih ljudi, ki vsi trpijo na kakoršnemkoli defektu prebavn h organov. Zaprtost, napih-njenost, leno delovanje čreves, obolenje želodca, ledvic, jeter, slez, žolča in preobilica kisline se zapazijo šele, ko je že prepozno. Zato je sistematično izčiščevanje telesa velikega pomena, vendar je najbolj splošno takozvano pomladansko zdravljenje s Planinka čajem, ki je najbolj priljubljen radi njegovega sigurnega in naravnega delovanja.
eno leto več. Takšna uboga, z bogatim potomstvom obdarovana družina bi pač zaslužila kako javno, banovinsko ali državno podporo, kakor se to vrši po drugih državah.
Sladkagora. Dobili smo novega župnika g. Stakne Andreja. Bog blagoslovi njegovo delo!
—	Odšel je od nas k Sv. Kunigundi g. župnik v pokoju Kolarič Jožef, ki je skoro 10 let med nami opravljal dušnopastirsko službo. Poleg tega se je udejstvoval mnogo na gospodarskem polju naše župnije. Glavno njegovo delo je tukajšnji vodovod. Sladkogorska vas m sosedna Polžanska vas sta bili do naprave vodovoda brez vode ob vsaki znatni suši. Koliko so trpeli prebivalci teh vasi vsled pomanjkanja vode ob sušah, vedo sami najbolje. Zares težkega dela, ki je bilo zvezano s skoraj nepremagljivimi ovirami in težkočami, se je imenovani odločno lotil. In sedaj imata obe vasi Sladkagora in Polžanska vas krasen vodovod z izborno vodo, kar jim marsikdo zavida. Na njegovo pobudo se je tudi ustanovila gasilska četa, ki zbira prispevke posebno s prireditvami za nakup potrebnih gasilskih cevi. In res se govori, da bodo gasilci s pomočjo prijateljev in dobrotnikov skoraj imeli tolikšnega »mačka« skupaj, da si v kratkem kupijo cevi.
—	Predpust nam je obetal več porok in gostij, kot jih je v resnici bilo. So pač ovire. Kljub temu se jih je precej izmuznilo iz samskega stanu, oziroma vdovskega. Med njimi je tudi Kovačev Miha, bivši predstavnik in zastopnik fantov svoje okolice, ki so ga res spoštovali in radi imeli. Zdaj se je že njegova mlada žena, ki jo je privabil \z Poljčan, udoma-čuje na novem domu. Na predvečer poroke so se zbrali fantje iz okolice ter mu zapeli poslovilno podoknico, se poslovili od njega ter mu želeli sreče na mernike.
Sv. Petc-r pod Sv. gorami. Kjer se ptič zval , tja rad zleti, pravi pregovor. Tako se je zgodilo tudi z našim organistom. Še ni minulo leto, odkar je nastopil službo organista pri nas. Že je dobil poročilo iz domačega kraja, da je tam nekje v Medžimurju razpisana služba organista. Pobral je svojo prtljago in odjadral preko Sotle v svoj rojstni kraj. Veseli smo Te bili, dragi Janko, ki si nas razveseljeval z lepim cerkvenim petjem. Želimo Ti v novem kraju obilno uspehov!
Sv. Eupert nad Laškim. Smo tako daleč od velikega sveta, da se res čudimo, kako je tudi k nam našla pot moderna bolezen hripa! Menda vsako hišo in vsako kočico naše župnije je obiskala ta ljubezniva Španjolka in nas nagnala na peči ali za peč. Sicer se je pa zlasti otroci niso zelo ustrašili: saj so mnogi v hudi zimi bili prikovani na peč, zato ker bosi niso mogli hoditi po snegu in ledu, čevljev pa jim starši niso mogli omisliti. V resnic', strašna stiska ubogih ljudi: niso mogli vVmi otrok pošiljati v šolo, ker ni obutelji in ni denarja za obutelj! Zdaj pa prihaja ljuba in topla pomlad, hripa se je menda vrnila na Špansko, otroci zapuščajo peči, ker lahko že bosi pohajajo šolo. Tudi smo polni velikega zaupanja
ra našo novo vlado, ki je slovesno obljubila, da se hoče zavzeti zlasti za največjega trpina in siromaka v državi, ubogega kmeta. Železniške cene so že znižal', upamo, da se to zgodi tudi pri soli, petroleju, Vžigalicah in sladkorje! Ker so naše poljedelske reči, recimo: jajca, les, živina tako znižane v ceni, da jih bolj znižati sploh ni več mogoče, pričakujemo, da se gospodi, ki imajo usodo države in ljudstva v rokah, tudi na nas spomnijo, zlasti ker nam to vedno obljubljajo. Seveda nočemo biti tako poredni, da bi pri tem mislili na tistega Slom-šekovega belega mucka, ki se je v čevljarskem loncu prebarvali po dlaki, v srcu pa ostal pravi šmentani mucek! Bog ne daj kij takega misliti! Resni časi volitev se nam bližajo, zato moramo trezno misliti!
Zagreb. V nedeljo dne 10. marca smo doži-' vali pri sv. Roku prijetno presenečenje, ko smo zagledali pred oltarjem svojega prejšnjega g duhovnika Janeza Hladhka, G. Jože ga je povabil in g. Janez je rad prišel k svojim zagrebškim Slovencem, za katere je pred letom tako vneto delal. G. Janez je imel pri sv. Roku deseto sv. mašo in popoldne krščanski nauk z iitanijami. V Kostanjevico 6e je vrnil v pondeljek. — Isto nedeljo po litanijah je bilo v Slomšekovem društvu predavanje o Lutru :n o protestantizmu. G. predsednik prosvetnega odseka je povedal mnogo zanimivosti iz Lutro-vega življenja in protestantovskega gibanja, ki je prišlo tudi k nam v Slovenijo (Primož Trubar), — V nedeljo dne 17. marca je prav lepo predaval g. dr. J. Klemene o turških napadih na Slovence v 15. in 10. stoletju. O drugih dogodkih drugič!
Politične ncvice.
Mala in Balkanska zveza v očigled novemu položaju, ki je nastal vsled splošne voja<ške dolžnosti v Nemčiji. Dne 24. marca se je pripeljal v Beograd rumunski zunanji minister Titulescu, kjer je imel posvetovanja z našim zunanjim ministrom Jevtičem. Iz Beograda je odpotoval v Bratislavo na sestanek s čelio-slovaškim zunanjim ministrom dr. Benešem. Od tam se je napotil v Pariz in v London, da obvesti francosko in angleško vlado o stališču, ki ga zavzemata Mala in Balkanska zveza glede na položaj, ki je nastal z uvedbo splošne vojaške dolžnosti v Nemčiji.
Trgovski sporazum m;d našo državo in Italijo je podaljšan od 31. marca do konca junija, ko bo podpisana nova pogodba med obema državama.
Italija bo imela do 1. aprila t. 1. pod orožjem 80C GG0 mož.
Vladna kriza v Belgiji že traja nekaj časa.
Dva poskusa za sestavo nove vlade sta se izjalovila.
Domače novice.
Roko je odtrgala trpnsznisija v Mariboru v Rosenbergovem mlinu delavcu F. Rinc-u.
Drog za električno napeljavo v Mariboru
se je pri postavljanju prevrn'1 in sta bila poškodovana dva delavca. Martinu Zorku je stisnil} prsni koš, Avgustu Jančiču je zlomilo levo roko in nogo.
Desno nogo si jo zlomil v Plešivcu Martin Goršek pri padcu s skednja. Zdravi se v 6lo-venjgraški bolnišnici.
Prireditve.
Št. 11] pri Velenju. Dne 31. marca ponovi fiti občno željo tukajšnje prosvetno društvo misijonsko igro »Tri modrosti starega Wanga« v:
društveni dvorani. Pred predstavo bo predavanje o naših misijonih na Kitajskem. Govori g. gimnazijski profesor Peter Kovačič iz Celja. Začetek točno ob treh popoldne.
Ljutomer. Igralci Katoliškega doma nam za postni čas pripravljajo lepo svetopisemsko igro »Izgubljeni sin«. Igra obsega pet dejanj in ima samo moške vloge. Priredil jo je po nemškem izvirniku rajni tomaževski župnik Matija Zemljič. Kakor nalašč je za postni čas. Ozadje tvori znana sevtopisemska zgodba. Igra je tako lepa po vsebini, da človeku res vtisne misel: kako žalostno je človekovo življenje v tujini, brez Boga. Nazaj domov k Očetu. Prva predstava se vrši na tiho nedeljo dne 7. aprila popoldne ob pol 4. uri. Pridite, da boste doživeli misel postnega časa!
Ljutomer. To nedeljo dne 31. marca, po osmi sv. maši, ima naše prosvetno društvo »Ljudska čitalnica« svoj redni mesečni sestanek v Katoliškem domu. Na eporedu je skioptično predavanje: Potovanje k pasijonskim igram v Oberammergau n i Bavarsko. Predava domači kaplan g. Matija Munda, ki se je lansko leto znamenitih pasijonskih iger na Bavarskem sam osebno udeležil. Vsi prijatelji prav iskreno vabljeni!
Radna ob Savi. Duhovne vaje za fante iz boštanjske in sevniške župnije bomo imeli na Radni v salezijanskem domu od 28. do 31. t. m. Začetek v četrtek zvečer. Pričakuje se, da bo udeležba polnoštevilna!
1	Dopisi.
Sv. Anton v Slov. goricah. Zločinci živijo tu med nami. To pričajo tatvine, ki so se znova začele ponavljati. Zlasti pa poštene ljudi strašijo še hujša zlodejstva, to so požigi od zločinske roke. Ni še leto dni, ko je v naši župniji petkrat gorelo. Nobenkrat ne gre za kako nesrečo, temveč vsakokrat za zločin. Najpod-lejše je ravnal hudodelec, ki je dne 15. marca zažgal domačijo želarja Fekonja Jožefa na Vanetini, očeta 11 nepreskrbljenih otrok. Lani v avgustu je to hišo doletela odlika, da je devetemu sinu kumoval pri krstu Nj. Vel. kralj po svojem zastopniku. Zdaj pa je po zločinski roki prav ob vse. Zgorela je hiša, vsa poslopja, 4 glave živine, svinje, kokoši, vse. V silni naglici so komaj rešili vse otroke, zakaj v dobri minuti je velikanski plamen zajel slamnate - strehe in v hipu zaprl vse izhode. Nesrečna dobra družina zasluži vso pomoč, škoda se težko dovolj visoko preceni, brez ozira na gorje in strah. Ljudje pravijo, da je generalni štab
s0 let je minilo 27. marca, odkar se je rodil fizik V. Kondrad p! Röntgen. Celi svet se poslužuje njegovega odkritja — Röntgenovih žarkov,
Veliki jugoslovanski izumitelj g. dr. M. Pupin je umrl v Njujcrku.
naših požigalcev istoveten z generalnim štabom slovenjegoriških tatov. Tudi pravijo, da božji mlini meljejo počasi, toda silno natančno, to se pravi, da bodo enkrat zgrabili in dobro zmleli tudi naše »veleprefrigane« domače lopove.
Ljutomer, Da se bomo poboljšali, smo obljubili ob novem letu. Pa se bomo res. Saj smo imeli letos za vse stanove posebne duhovne vaje, v adventu za dekleta (dr. Tominec), tri-dnevnico pustne dni (ptujski kapuciiv), ob Jo-žefovem duhovne vaje za fante in može, obojni so se v častnem številu odzvali našemu vabilu in z veseljem poslušali krasne govore gospoda Vogrina iz Veržeja, ta teden pa imamo duhovne vaje za meščansk» šolo in šesti razred ljudske šole, ki odhaja v življenje. Še postne pridige imamo vsako nedeljo. Prilike torej dosti, da se poboljšamo in opravimo velikonočno dolžnost. — Materinski dan bomo letos združili s proslavo prvega sv. obhajila, katero bomo letos imeli že meseca majnika. To bo veseli dan za naše mamice in za naše otroke. '■— To nedeljo se vrši pri Sv. Križu prt Ljutomeru pevski tečaj za okoliška pevska društva. Predava g. profesor Bajuk iz Maribora. Tečaj se vrši popoldne ob dveh v Slorrjšekovi dvorani. Ljutomersko pevsko okrožje se namreč pripravlja na pevski koncert, na katerem bo prikazalo ves Satnerjev glasbeni razvoj. Izvajale se bodo namreč samo Satnerjeve skladbe. Koncert se bo vršil najprej v Ljutomeru, pozneje v Radgoni, Križevcili, pri Sv. Juriju, Mali Nedelji in Sv. Tomažu. Vsled navednega pevskega tečaja se predstava »Izgubljenega sina« v Katoliškemu domu v Ljutomeru preloži na prihodnjo nedeljo d. c 7. in 14. aprila. — Na Krapju je bil prejšnji teden zopet ogenj. Zgorelo j - posestniku Dolamiču vse do tal. To je bil v isti vasi let-s peti požar. Vzrok ni pojasnjen. — Ljutomerska okolica je zdrava. Nismo imeli mrliča do 10. .ebruarja, odkar so v Nunski grabi ubili Vrliovnika. Samo 12 mrličev še imamo letos. — Za politiko se tudi zanimamo. Kandidatov za volitev imamo že devet. Vsak si misli, kakor poje kuplet o županu: Zakaj bi ja.: ¡,e bil poslanec. Samo eden ali celo nobeden bo izvoljen!
Pohora za nameravan grozen zločin.
Lansko leto dne 30. maja, zvečer pred praznikom Rešnjega Telesa, je bil na Dunaju v Talija ulici 161 težko ranjen na obeh rokah vsled eksplozije topiča mlad moški, Ludvik Balejka. Na bolniški postelji je izpovedal zadevo pre-
iskujoči policiji, da je našel topič na vrtu. Ker ni znal, da je nabit, ga je vzel v roko, a je nenadoma eksplodiral. Balejka je trdil, da so mu nastavili na vrt topič komunisti iz političnega maščevanja. Poizvedbe za komunisti so ostale brezuspešne, pač pa je doznala policija, da se je ranjeni sam ukvarjal z izdelavo razstrelilnih snovi. Priče so mu dokazale,' da je hotel položiti nabiti topič dne 31. maja pod oltar, ki je bil postavljen za procesijo na Telovo na Ottakringu. Med procesijo bi naj bil naboj eksplodiral. Eksplozija bi bila raznesla oltar, pobila nekaj oseb in povzročila strahovito zmedo. Koncem decembra je bila dunajska policija s poizvedbami tako daleč, da je zaprla Balejka, njegovega očeta, enega vrtnarskega pomočnika i > še enega tretjega sokrivca. Balejka je priznal v preiskavi ,da je izgotovil :am z razstrelivom napolnjeni topič, ki se je pa prehitro razletel in mu je raztrgal do popolne nerabnosti obe roki. Vse tri obdolžence je predala policija deželnemu sodišču v obsodbo.
üll §i le oünovil
naročnino I
Pomlad je in
rabim pomladanske obleke. Kupiti hočem samo dobro in poceni blago. Spomnil sem se, da dobim najcenejše v trgovini	363
MIHA PENIČ — MARIBOR Vetrinjska ulica 9.
Tvrdka nudi srednje do najboljše vrste blago, kakor: štofi, kamgarn, volna, svila, vsake vrste cvirnato blago, svilene robce, oxford, platno, nogavice itd. Istotam dobite prvovrstna zajamčena semena in umetna gnojila po izjemno nizkih cenah.
Singer šivalni ¿troj proda poceni in proti garanciji mehanik Draksler v Mariboru, Vetrinjska ulica 11.	36G
Vcše dolgove poravnamo pri posojilnicah ter bankah. Hranilne knjižice vseh bank in hranilnic kupimo takoj po najvišji ceni. Tudi v vseh ostalih denarnih zadevah se obrnite zaupno na Bančno kom. zavod v Mariboru, Aleksandrova cesta 40. Za odgovor priložite 3 Din v znamkah.	362
Več parcel po 600 m3 na prodaj po i Din m', tudi na obroke. Studenci pri Mariboru, Frankopanova ulica 4.	364
Proda se kovaško orodje in meh. Vpraša se: Ptujska gora 2.	365
Vabilo k rednemu občnemu zboru Hranilnice in posojilnice na Muti, r. z. z n. z, ki se bo
vršil dne 5. aprila 1935, ob pol 10. uri pred-poldne v pisarni zadruge s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1934. 3. Čitanje revizijskega poročila.
4.	Predlogi o odlogih izplačil hranilnih vlog.
5.	Slučajnosti. — Opomba: V slučaju, da bi ta občni zbor ob določeni uri ne bil sklepčen, se vrši na istem mestu in z istim dnevnim redom pol ure kasneje drug občni zbor, ki sklepa ne glede na število navzočih članov. — Odbor.	343
PIALA OZNANILA
Cenik malim oglasom.
Vsaka beseda v malem oglasu stane Din l.=. (Preklici, Poslano, Izjave pa Din 2.— za besedo.) Davek se zaračunava posebej do velikosti 20 cm3 Din 1.—, do velikosti 50 cms Din 2.50. Kdor inserira tako, da ne pove svojega naslova, ampak mora zbirati uprava lista prijave, doplača še Din 5.—. Mali oglasi se morajo brezizjemno plačati naprej, sicer se ne objavijo. Kdor hoče odgovor ali naslov iz malih inseratov, mora priložiti znamko za Din 2.—, sicer se ne odgovarja.
Olerja, ki razpolaga s 5 delovnimi močmi (3 moške, 2 ženski), sprejme takoj za poljska dela: Oskrbništvo Brandhof, Studenci pri Mariboru. Predpogoj: moški dobri kosci. 330
Majerja s 5 delavnimi močmi se sprejme. Ja-r eni na 39.	342
Sprejme se učenec za trgovino z mešanim blagom, poštenih staršev in z dobrim šolskim spričevalom, oskrba v hiši. Grahor Viktor, Fala pri Mariboru.	347
Slovenec v tujini, vdovec s 60.000 Din, se želi I oročiti na posestvo, če mogoče v bližini mesta. Ponudbe pod »Tujina«.	343
Redni občni zbor
Spodnješfajersiie ljudske posojilnice u Mariboru
r. z. z n. z.,	3i6
se vrši v sredo dne 10. aprila 1935 ob 16. uri v uradnih prostorih v Mariboru, Gosposka ul. 23, s sledečim sporedom:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Potrjenje računskega zaključka za 1. 1934 in razdelitev čistega dobička.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Volitev treh članov načelstva.
7.	Slučajnosti.
V smislu § 33 zadruginih pravil se vrši v slučaju nesklepčnosti eno uro pozneje, to je ob 17. uri, istotam drugi občni zbor, ki sme sklepati ob vsakem številu navzočih zadružnikov.	Načelstvo.
Kamgarnc m
mmM oHl€He
X veliki izbiri od Din 90, 120, 130, 140, 150, 160 itd. v modni in manufakturni trgovini
FRANJO MAJER — MARIBOR
Glavni trg 9.	359
Gospodinjo sprejmem. Polutnik, mlinar, Jur-klošter.	350
Pošten kmečki fa*it želi vstopiti v službo za hlapca. Ponudbe je poslati upravi šole v Orešju, pošta Klanjec ob Sotli. Vajen je vsakemu delu.	349
Pošten hlapec doti službo. Marija Bračko, Sv. Peter pri Mariboru	358
Prodam in tudi dam v najem srednje posestvo v bližini Maribora. Naslov v upravi našega lista.	348
Lepo posestvo, 4 orale zžmlje, 25 minut od cerkve in postaje Št. IIj v Slov. gor., pripravno za vpokojenca, se proda. Ustmene informacije daje: Černko, čevljar istotam.	361
Pridite po ostanke od 3 Din naprej v Maribor v Novo starinarno, Koroška cesta 3. Žamet, barhent, cajg, otročje obleke, hlače, predpasnike, srajce, čevlje, nogavice, belo platno. 360
Parfumi, kolonska voda odprta, mila in toaletne potrebščine, glavniki, ščetke, gobe. — Velika izbira in ugodne cene. Šučevič, Maribor, Slovenska 8.	353
Motorno kolo za eno osebo »Sachs«, deluje ali funkcioiira brezhibno kakor novo, v prav dobre mstanju, brez vsake napake, proda poceni A. Pinter, Slov. Bistrica.	356
Kupim okrogli les: jelše, jesen, črešnje, hm-, ške, hraste, lipe, gaber, breze, bore in smreke. Vindiš, žaga, Ptuj.	317
Semena, oblačilno blago in vse potrebščine kupujte vedno v trgovinah Senčar, Mala Nedelja, Ljutomer in Štrigova.	333
Izjava. Proti vsakomur, ki bi o meni razširi jat neresnične in žaljive stvari, bom sod-nijsko postopal. Klojčnik Matija, krojaški mojster, Sv. Peter pri Mariboru.	310
Hranilnica in posojilnica v Dobrni ima svoj redni občni zbor dne 11. aprila, ob 19. uri v uradnem prostoru z običajnim dnevnim redom. — Načelstvo.	357
Občni zbor Strojne zadruge Pongerce se vrši dne 31. marca 1935, ob 2. uri popoldne. Dnevni red: 1. Odobritev računskega zaključka za leto 1934. 2. Slučajnosti. — Načelstvo. 355
Občni zbor Posojilnice v Slatini, r. z. z n. z.,
se vrši dne 7. aprila 1935, ob pol i v poso-jilničnih prostorih s sledečim dnevnim re-dom: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobrenje računskega zaključka za leto 1934. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Čitanje revizijskega poročila. 5. Slučajnosti. — Ako bi ne bilo ob določenem času zadostno število članov navzočih, se vrši pol ure pozneje na istem mestu in ob vsakem številu navzočih- članov drugi občni zbor. —1 Načelstvo.	344
♦ ♦
►
Pozor! Pozor! ^
Za češčenje presvetega Iteš- ^ njega Telesa je izšel nov ^r
molitvenik	^^
♦
„Fridiie, molimo!"
* #
#
!!llllillllllll!l!lll!
ki obsega poleg običajnih molitev tudi šest molitvenih ur za skupne molitvene ure. Zelo priročna knjiga stane samo Din IG-— z rdečo obrezo in Din 20"— z zlato obrezo.
Knjiga se naroča pri
Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
# #

illHIBBIIIIIIIHB
Kdor v Slov. gospodarju oglašuje, uspeha gotovo
se raduje! sissBEaBiaB&BBBiaaa
lllllli
Golša — nabrekel vrat!
je obolenje ščitne žleze, katera se more pravočasno ozdraviti, ker se drugače delovanje tega važnega organa kot zaščita proti sirupom o-groža, vsled česar nastopajo neugodni in dostikrat nevarni pojavi.	351 Zdravniška znanost je ugotovila, da soli, ki vsebujejo jod, izvanredno dobro delujejo na razne oblike golš. Mnogobrojni bolniki so u-gotovili, da dosežejo z uporabo našega enostavnega pitnega zdravljenja hiter in povsem neškodljiv upliv na bolezen. Vsakdo, kdor trpi na golši in ima nabrekel vrat, otečene žleze, naj zahteva našo knjižico, katero mu pošljemo brezplačno. Dopisnica zadostuje. Poštno nabiralno mesto: Georg Fulgner, Berlin-NEUKOLLN,
Ringbahnstrasse 24, Abt. P. 83.
Kmetovalci, vrzite se zopet m konterelo!
Konji imajo od vse živine največjo ceno in po lepih konjih je vedno večje povpraševanje. V letu 1934 je bilo nad 30.000 konj izvoženih. Nemčija jih je pokupila nad 3000, seveda samo prvovrstne, za katere se je cena sukala med 6000 in 8000 I). Nemčija na Štajerskem ni mogla kupiti teh konj, ker so kmetovalci konjerejo opustili, čeravno so naši konji poznani kot najboljših Za žrebeta 6—7 mesecev dobivajo Prekmurci po 3—4 tisoč Din. Seveda mora biti žrebe lepo, ne samo da je žrebe. Pripust te kobile k mojemu žrebcu. Cena je nizka, 60 Din, samo da se konjereja zopet dvigne. Vidite ga lahko tu na sliki, ogledate si ga lahko v hlevu: Maribor, Einspielerjeva uiica 2, to je ravno pod tovornim kolodvorom. Vpraša se pa tudi pri lastniku Anton Golež, trafika, Maribor, Aleksandrova cesta 41, bl zu Vla-liovičeve gostilne. — Spušča 6e dnevno zjutraj do 8 ure, opoldne in zvečer po 6. uri. Plača se pa lahko z ovsem ali koruzo, če se Vam toži denarja. 359.
Karl May:
Zaklad v Srebrnem fezeru,
(Dalje.)
»Ker —. No, odkrito vam vse povem!«
Porinil mu je poln kozarec in zaupljivo pravil:
»Z nami se vozi neki orjaški človek, ki mu pravijo Old Firehand. Ste ga videli?«
»Kaj pa! Strašno močen človek je!«
»V njegovi družbi sta še dva, črnobradat človek, ki mu pravijo Tom, in —.«
»Tudi tistega sem videl,«
»— in neka pustna šema v dolgi usnjati suknji, teta Droll mu pravijo. Ste tudi njega videli?«
»Pravkar je prišel na krov?«
»Da, tisti. Vidim, da poznate ljudi, ki nas zanimajo!«
»Kaj bi bilo z njimi?«
Tisti Old Firehand je bogat farmer in ona druga dva sta njegova gosta, k njemu potujeta.
Slučajno smo tudi mi namenjeni na tisto farmo, delo dobimo. Pa bi radi zvedeli, kdo so tisti ljudje. Saj razumete —! Človek ne stopi rad v službo pri ljudeh, ki jih ne pozna —.«
»Seveda ne!«
»Kakor vidite, ne zahtevam od vas nič napačnega in prepovedanega!«
»Ali right, — vse v redu — sir! Nihče mi ne more braniti, da slišim, če se drugi glasno pogovarjajo.«
»Pa tudi utegnete poslušati? Mislim, če nimate morebiti službe prav sedajle —.«
»Šest ur sem prost in lahko počenjam, kar se mi zljubi.«
»Dobro! Prisluškovali torej bodete.
Ampak v jedilnici! Smete stopiti v jedilnico?«
»Prepovedano mi ni. Pa opraviti nimam nič v jedilnici.«
Razmišljal je.
»Lahko bi kako reč prinesel ali odnesel —.«
»Premalo! Mudili bi se kvečjemu nekaj minut in bi nič ne slišali ali pa le kako besedo.«
»Hm —! Je res —! Sesti pa ne smem —.«
»Ali nimate v jedilnici dela, ki bi se z njim po-mudili vsaj za nekaj časa?«
»Zal ne —.«
Spet je razmišljal,
»Pač! Okna so umazana, snažil jih bom,«
»Ne bo sumljivo?«
»Ne. Jedilnica je ves dan zasedena in okna umivamo tudi, če so potniki v jedilnici.«
»Vi jih umivate?«
»Okna mora umivati pravzaprav steward. Pa zelo se mu prikupim, če opravim delo mesto njega.«
»Zasumil bi, da kaj nameravate —.«
»Ne! Zvito se ga bom lotil. Dobro ve, da nimam denarja in da sem rad žejen. Pa mu porečem, da rad danes umijem okna mesto njega, če mi plača kozarec dobrega brandyja.
Le nič se ne bojte, sir! Dobro bom opravil! Koliko mi obljubite?«
»Plačam po vrednosti novic, ki mi jih prinesete, najmanj pa tri dolarje. Upam, da ste zadovoljni?«
»Ali right! Se bo naredilo!
Še enkrat mi nalijte, sir, pa pojdem.«
Izpil je poln kozarec in odšel.
Tovariši so se lotili cornela in ga izpraševali, kaj namerava s črncem.
Navihano se je režal in pravil:
»Ubogi trampi smo, veste, in oči moramo odpreti, če hočemo kaj .zaslužiti' —! Plačali smo voznino, kar pomeni za naš žep izgubo. Vrniti nam morajo tisti denar, vse bomo storili, kar moremo, da ga dobimo nazaj. Pot je še ''oiga, naša blagajna pa je prazna!«
»Saj si jo bomo napolnili iz železniške blagajne, ki jo mislimo izprazniti, kakor si pravil!« je dejal eden.
»Ali veš, da nam bo uspelo —? Če nam ne uspe, — ali bomo s praznimi žepi potovali v gorovje?
Prilika se nam nudi, da si jih lahko napolnimo kar tukajle na parniku, — res neumni bi bili, če bi je ne zagrabili! Bolje prej seči po denar ko pa prepozno!«
»Hm —! Da povem naravnost, — krasti mislimo na krovu? Nevarno bo!«
»Prav nič!«
»Če okradeni opazi izgubo, bo zagnal hrup, vso ladjo bodo preiskali in vse potnike in tudi nas —! In nas še najpoprej! Našli bodo ukradeni denar in nas obesili!«
»Največji otrok si, kar sem jih kedaj srečal! Taka zadeva je nevarna ali pa tudi ne, kakor se je pač kdo loti. In jaz sem eden tistih, ki bi se je ne lotil od napačne strani, to sam dobro veš!
Le lepo ubogajte in storite, kar vam naročam, pa nam bo vse uspelo, tudi zadnji, največji udar!«
»Gori na Srebrnem jezeru —? Hm —! Če te le ni kdo potegnil s tistim jezerom —!«
Cornel je zamahnil z roko.
»Pshaw —! Vem, kar vem!«
»Pa nam povej, kaj je_ s tistim jezerom!«
»Mi na misel ne hodi! Ko pridemo na mesto, vam vse povem, prej pa ne! Čemu tudi? Saj bi me ne razumeli. Do tedaj pa mi zaupajte in mi verjemite, če vam pravim, tam gori ležijo zakladi, da jih bomo imeli dovolj za vse življenje!
Pa pustimo nepotrebno besedičenje! Opazujejo nas! Rajši mirno počakajmo, kake novice nam bo prinesel neumni nigger!«
Naslonil se je na ograjo in zaprl oči, kar je bilo za trampe znamenje, da ne mara nič več slišati in tudi ne govoriti.
Trampi so polegli in zadremali, eni pa so še šepetali o velikanskem cornelovem načrtu, ki jim bo nesel milijone in ki so se mu radi njega zavezali na življenje in smrt.
»Neumni nigger« je menda le dosegel, kar je nameraval. Zdavnaj bi se že bil vrnil, da mu ni bilo mogoče prisluškovati. Videli so ga, da je stopil v stewardovo kabino in odšel v jedilnico. In dobra ura je minila, da se je spet prikazal. Cunje je prinesel, najbrž tiste, ki je z njimi snažil okna, jih zanesel k stewardu pa prišel k trampom in prisedel.
Ni videl, da ga ostro opazuje četvero oči —. In tiste oči so bile oči Velikega in Malega medveda.
Cornel ga je že nestrpno čakal.
»No —? Kako ste opravili?«
Slabe volje je dejal:
»Zelo sem se potrudil, pa ne verjamem, da bom za svoje novice prejel kaj več ko tiste tri dolarje —.«
»Kako to? Povejte, kaj ste čuli!«
»Zmotili ste se, sir!«
»V čem?«
»Tistemu orjaku je sicer ime Old Firehand, farmer pa ni. In tudi Črni Toni in teta Droll nista njegova gosta.«
Cornel se je naredil razočaranega.
»Tako —? O ti smola!«
»Da da! Tisti orjak Firehand je slaven lovec in westman, ne pa farmer! Farmerja sploh ni med njimi.«
»Kam pa potuje?«
»V Skalno gorovje.«
»Kam posebej?«
»Ne vem.«
»Preslišali ste!«
»Ne! Na vsako besedo sem pazil, nobena mi ni
ušla.
Tisti trije, ki bi jih naj opazoval, so sedeli za sebe, ločeni od drugih potnikov. Pri njih je sedel le oče dekleta, ki ga je napadel panter. Tistemu je ime Buttler.«
»Farmer je?«
»Ne, inženjer.«
»Kam pa tisti potuje?«
»V gore z Old Firehandom.«
»On —? Inženjer —? Po kaj pa potujeta v gore?«
'Dalje sledi.)
Čuden potnik.
Oktobra 1875 je bilo več potnikov v postnem vozu na vožnji iz Coventry v London. Kmalu se je razvil živahen razgovor. Samo en gospod, ki je sedel sključen v kotu, se ni zmenil za občo zabavo. Vsi so bili prepričani, da spi in go ga puatili na miru. Ko se je pričelo svitati, se je ustavil poštni voz na postaji v nekem kraju. Vsi potniki so izstopili, da bi zajuterkovali. Vljuden potnik je hotel opozoriti na telesno okrepčalo tudi ves čas molčečega tovariša v kotu voza. Ni prejel nobenega odgovora in se je odstranil ves ne-voljen. »No, gospod v kotu mora biti prava surovina«, je rekel po-stiljonu. »Štor sključeni, sploh ne da nobenega odgovora!« »Rad verjamem«, je odgovoril postiljon. »Včeraj so ga obesili radi konjske tatvine. Njegovo truplo je kupil zdravnik v Londonu, kamor ga peljem. Potnik: se vendar ne morejo spotikati nad za vse čase obmolklim tovarišem.«
Najbolj nevarno mesto za ladje
se nahaja v morju in sicer južno od visoko proti severu ležečega otoka Islandija. Tamkaj neprestano spreminjajo pod morjem delujoči ognjeniki glo-bočino morja. Uradno je ugotovljeno, da je tamkaj ponesrečilo in se razbilo tekom zadnjih 25 let 400 ladij in ob življenje je bilo 2 tisoč mornarjev in ribičev. Na najbolj opa-snih mestih je največ rib in ribje bogastvo je kljub znani nevarnosti vedno nova privlačna sila za ribiške ladje in parnke.
Najbolj znsmeniti te< kač.
Najbolj znamenitega tekača je imela usluž-benega vdova po vaj-marskem (na Nemškem) vojvodu Amalija Gre za Antona Focke, ki je leta 1747 dohitel divjega zajca v polnem diru, ga ujel in na željo gledalcev celo daleč prehitel.
W
Nasi f avnosti I
Vse, kar dobimo gotovine lz starih posojil, izplačujemo vlagateljem s starimi vlogami v enakih zneskih. Upamo, da se bodo te razmere kedaj zboljšale.
Vse nove vloge imamo stalno razpoložljive. Vsak vlagatelj, ki na novo vlaga, laliko dobi od nove vloge vsaki dan vso svoto nazaj. Teh vlog imamo preko 1,500.000 Din.
Ves denar, pri nas naložen, je popolnoma varen. Naše naložbe pri 15 denarnih zavodih ne bodo utrpele nikake škode, vsa naša posojila so zavarovana s hipotekami. Poleg tega Imamo lastne milijonske re-zerve, če bi tudi kaka izguba kje nastala, in konečno jamči za varnost vlog v znesku 55,000.000 Din ¿675 članov s premoženjem okrog 500.000.000 Din.
Z našimi hranilnimi knjižicami se ne trguje, vsak zahteva za nje celotno sveto.
Ne nasedajte ljudem, ki se zastonj trudijo, da bi z lažmi omajali zaupanje javnosti napram našemu
zavodu.
Če tudi ne moremo sami v celoti kljubovati svetovni gospodarski in domači denarni krizi, vendar pa smo v moči kljubovati ji tako, da bodo naši vlagatelji obvarovani vsake škods.
Spodnltfiafcrska ifudska posojilnica v Mariboru.
2SS233
■BnBHBSBHUa

za trgovce, obrtnike, urade, kakor tudi večbarvne razglednice, barvo-tiske in druge v svojo stroko spadajoče tiskanice v latinici in cirilici
izvršuj e
hitro, solidno in po najnižjih cenah
TIskarno su. Cirila
Čekov, račun tT štev. 10.603 H Telefon interurb.št.2ii3
ZAVARUJE:
POŽAR VLOM STEKLO KASKO JAMSTVO NEZGODE r VONOVE ŽIVLJENJE
EARITAS ♦
Vsak slovenski gospodar zavaruje sebe, svojce in svoje imetje le pri naši zavarovalnici.	167
gospodje si naročijo svoje obleke direiktno v tovarni, (kjer je izbira ogromna in cene letos zopet zelo znižane: hlačevinasta obleka Din 210, obleka iz meltona Din 270, iz kamgarna Din 310, treneh-coat Din 580, »Hubertus« plašč Din 300, gumi plašč Din 215, fantovski pralni kostum Din 50, Se v jot kostum Din 130, fantoska kamgarn obleka Din 180 itd.	235
Celje št.
TSGOVSsl • DOM
PEKlA-il-OBLEK
Zahtevajte veliki, novi ilustrirani cenik in vzorce, katere dobite brezplačno.
urno m- Din
St. 75895. Elegantna za-pestna hrom ura s finim pravim švicarskim strojem s kameni	Din 143'-
Št. 75896. Ista ura s ra-dium svetlečimi številkami in kazalci Din 154 -
3-lefna pismena garancija!
Rizika ni, zamenjava do-puščeua ali so vrne denar.
Cenik brezplačno
in poštnine prosto.
H.
Ljubljana 758.
Lastna protokolirana tovar-323 na ur t Švici.
¡ox>o<xx>o<&ooa
Za zdrave	^
hleve, za podstrešja	*
i. t. d. je najcenejše in	q
najboljše	q
tlakovanje 0
„Laporil"- 2 ilakovniki jj
20x40 cm, iz žganega 0 maierijala.	0
299 Dobavlja	^
Opekarna Lajtersberg ()
F. Dervvuschek v
^ Košaki pri Mariboru. ^
¡aoooo<>ooooooea
OGLASI
v „Slov. gospodarju"
imajo najboljši uspeh!
00020100534800010202010201000100020100
4 4 4
i 4
4
I
Hranilnica Dravske h
Centrala: Maribor
Celic
v lastni novi palaii na oglu	nasproti pošle, preg Jsžnošža-
Gosposhe-Slovenshe ulice.	a	iersfsa Hranilnica.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina 8 celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno.
MALA OZNANILA.
Raznovrstno železnino, cement, apno, traver-ze, motike, lopate, mrože za ograje ter drugo poljedelsko orodje dobite po zmernih cenah pri staroznani tvrdki Vlncenc Kiihar
naslednik Alfonz Meuz, Maribor, pri frančiškanski cerkvi. Prepričajte se pred Vašim nakupom!	331
Kolesa in dele več nemških in francoskih znamk kupite po najnižjih cenah tudi na obroke pri Jugu v Mariboru, Tattenbahova 14, nasproti Narodnega doma.	295
Zanesljivo kaljlva semena, dobro poljsko orodje, špecerijo in železnino kupujte pri Jos. Jagodič, Celje, Glavni trg — Gubčeva 2. 292
S enske ure po tovarniški ceni odproda urar Jan v. gradu, Maribor. Tudi na obroke in knjižice.	158
Sadna drevesa ln cepljeno trsje. Same potomce od rodovitnih dreves in trsov, kateri stalno in najbolj rodijo, dobita še v drevesnici Gradišnik Ivan, Šmarjeta pri Celju. Zahtevajte seznam.	210
Klobuke najnovejše
Din 42'-, 48'- itd. Obleke moške od Din 150'- naprej fantovske od Din 60'-naprej.	215
Kar se potrebuje za o-bleči in obuti, kupite dobro in po zmerni ceni v trgovini
Jakob Lah
Maribor
samo Glavni trg 2
Vinogradniki in sadjarji!
Najuspešnejše sredstvo za zatiranje trsnih, sadnih in vrtnih škodljivcev je	225
žveplova apnena brozga
znamka „Zvezda"
Cene za 20% znižane! — Dobi se v priznano najboljši kakovosti pri tvrdki Anton Jurca naslednik
MILKO SENČAR, PTUJ.
Uporabna navodila na razpolago.
Naročite za fante,
ki se odpravljajo k vojakom, knjižico:
Noj tovarll.
Molitvenik za mladeniče in še zlasti za vojaka.
Cena t. rudečo obrezo 10 Din, z zlato obrezo 18 Din. Po pošti 1 Din več.
Tiskarna sv. Cirila, Maribor.
Preje Trg svobode, sedaj Vetrinjska til. 30
vsakovrstna kakor: travna, detelj na, zelenjadna in cvetlična, posebno pa za
e S o
p
neprekosljive kakovosti in kaljivosti, Vam priporoča v nakup staroznana tvrdka
M. Berdajs, Maribor 328
Ustanovljena 1869. — Telefon št. 23-51 (interurban) Cenilci na razpolago 1
Hol|c za Tiiregrade
rezano 1000 komadov Din 200.— cepano 1090 komadov Din 300.—
prodaja v vsaki množini 354 »DRAVA« d. d., Maribor, Meljska c. 91.
p^r tepe pialovarje
volnene od 24 Din naprej dobite v
TRPINOVEM BAZARJU, MARIBOR, Vetrinjska ulica 15.
Barve za obnovitev doma
oljnate in za apno, kolomaža, strojna olja in karbollnej za drevesa, kakor vse potrebščine za dom, ščetke, čopiče, dobite najugodnejše v trgovini	352
Branko Sučevič
Slovenska ulica 8.
regislrovana zadruga z neomejeno zavezo
v novi lastni palači na oglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice
Sprejema hranilne vloge in jih .-. obrestnje najbolje •■ .-. Denar je pri nlel naložen po-.\	polnoma varno.	.*.
Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiS nad 5000 ¿lanov- posestnikov z vsem svojim pre-v mož eni em!	v .•.
Tiskar; Tiskarna «v. Cirila X Mariboru, predstavnk Alblu Ilrovatin v Mariboru. w Urednik: JanuS Goleč, novinar s Mariboru. »
Jidajatelj; Tiskarna ay, Cirila, ¡>r*,l5taYa!k; Franc llrastelj Y Maribpru.