Foštnina plačana v gotoviai ^^^^^H ' ^^|^Hp ^^m^^lH^^^ ^ir ^HHI^^^^^HHMp ^BHHBHHMP^ ^^SHHHB^^ ^BBHBHl^^^BBl^^^^^H^BHfc Oena 1.50 din Izhaja vsak petek ob 16. // Naročnina znaša mesečno po pošti 5 din, v Celju z dostavo na dom po raznašalcih 5*50 din, za inozemstvo 10 din // Uredništvo: Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, pritličje, desno; uprava: levo // Telefon štev. 65 / / Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani štev. 10.666 lefo XXI. Celte, petek 2. iuniia 1939 Lfev. 23. Impozantna voiaška jvecanosf v Celiu Sfava 39. p. P- '" «zročitev Mafgajeve xasfawe Na binkoštno nedeljo je slavil 39. p. p. v Celju svojo slavo v spomin na zavzetje Grne po oddelkih celjskega pol- ka v koroških bojih l. 1919. Svečanost je bila letos ob dvajsetletnici koroških bojev posebno veličastna in prisrčna. Na predvečer je zažarel kres na Starem gradu. Okrog 400 članov krajevnih or- ganizacij Legije koroških in Zveze Mai- strovih borcev v Celju se je v nedeljo zjutraj udeležilo v opatijski cerkvi žal- ne službe za padle koroške borce. Iz cerkve so krenili z vojaško godbo na čelu na dvorišče vojašnice kralja Petra pred spomenik padlim koroškim juna- kom. V sprevodu je nosil član Legije koroških borcev in Malgajev junaški soborec g. Rajko Kotnik iz Guštanja v spremstvu svojih dveh bratrancev Kotnikov, prav tako koroških borcev, slovensko zastavo, ki jo je imel junak Franjo Malgaj pred 20 Ieti v bojih na Koroškem. Pred spomenikom na dvori- šču vojašnice so. se zbrali polsg koroš- kih borccv oficirski zbor, zastopniki ci- vilnih oblastev in uradov, šol, korpora- cij in nacionalnih društev, med njimi Sokoli in gasilci v krojih, vojaštvo in mnogo domačega prebivalstva. Ko je opravil pravoslavni svečenik g. Bulovan pred spomenikom molitve za padle ko- roške junake, so zapeli pevci »Oj Do- berdob«, častni vod pa je oddal tri salve Nato so se ves 39. p. p. in koroški borci postrojili na Dečkovem trgu. Pred Narodnim dcmom so se zbrali.tudi ko- mandant IV. armije armijski general Pantelije Jurišič, inspektor pešadije di- vizijski general Vladimir Kostič, inspek- tor artiljerije divizijski general Teodo- sije Lukovie, komandant konjenice divi- zijski general Milan Milkovič in načel- nik štaba IV. armije brigadni general Anton Lokar ter poveljnik 39. p. p. pol- kovnik Liberat Defar z oficirskim zborom in predstavniki ter zelo mnogo obeinstva. Po obhodu postrojenih čet po polkov- niku Defarju in armijskem generalu Jurišicu je opravil opat g. Jurak kato- liške molitve, vojak musliman musli- manske molitve, pravoslavni kveceni'k g. Bulovan pa obred rezanja slavskega kolaea. Nato je polkovnik g. Defar na- govoril vojaštvo ter v lepih besedah podčrtal pomen slave, uspehe celjskega polka pred 20 leti v osvobojevalnih bo- jih na Koroškem, počastil znane in ne- znane padle junake, jih stavil vojaštvu za vzgled, čestital vojakom k slavi in vzkliknil Nj. Vel. kralju Petru II. Trije gromki vzkliki vojaštva so pretresli ozračje, vojaška godba pa je zaigrala državno himno. Potem je g. Rajko Kot- nik s spremstvom z Malgajevo častit- ljivo zastavo obšel postrojene čete in koroške borce in z lcpim nagovorom izročil komaiidantu 39. p. p. g. polkov- niku Defarju Malgajevo zastavo v var- stvo, nakar se mu je polkovnik g. ^far zahvalil s prisrčnimi besedami in «bljubii, da bo 39 p p# yedno cenil to zastavo in se ravnai po svetih vzgledih koroških junakov, ki so bili pqlkovi pripadniki. Sledila je pred pogiopjem sreskega nacelstva pred komandantom armijskim generalom gosp. juriaičcm velika in u- činkovita parada celokupnega polka, re- zervistov in koroških borcev pod vod- stvom podpolkovnika g. Stefanovica. V paradi, ki je zapustila globok vtis, je sodelovalo okrog 2.500 mož. Nato je bila v Oficirskem domu zakuska, koroš- ki borci pa so bili opoldne pogoščeni v vojašnici. Popoldanska vojaška zabava na Glaziji je bila zaradi deževja odpo- vedana. Ob 21. se je pričel v Oficirskem domu zelo dobro obiskan in prisrčen družabni večer, ki je lepo zaključil po- membni dan. 45 let Celhkega pevtkega društva Koncert v Ceffffcem domu Celje, 2. junija. Letos obhaja Celjsko pevsko društvo, ki je najstarejše pevsko društvo na bivšem Stajerskem, 45 - letnico svojega obstoja. Njegovo ustanovno leto 1894. priča, da je bilo ustanovljeno v dobi najhujšega preganjanja slovenskega življa v tedanjem renegatskem Celju predvsem iz narodno obrambne nujnosti V njegovem krogu so se zbirali vsi na- rodno zavedni slovenski Celjani brez razlike stanu in svetovnega naziranja, dobro se zavedajoč, da je pesem ona sila, ki nas druži in navdušuje, nas bo- dri in krepi, kar je bilo zlasti važno, da naš človek v onem času ni klonil malodušno pred narodnim nasprotni- kom. Reči moramo, da je opravljalo CPD, ki je bilo več ko 20 let edino slo- vensko pevsko društvo v Celju, v tern pogledu velevažno nacionalno delo in tako ohranilo narodu marsikaterega omahljivca, ki bi bil sicer utonil v na- sprotnem vzdušju. Zato je gojilo v za- četku zla3ti družabnost in se posvečalo poleg petja tudi dramatiki ter je po- stalo središče vsega narodno kulturnega delovanja. Ko pa se je rodilo iz njegovih vrst Dramatično društvo, se je jelo CPD posvečati redno bolj petju in stremelo po izpopolnjevanju v umetnostnem pravcu. Pevski zbor, ki so ga vežbali odlični glasbeniki, kakor Anton Lajovic, dr.' Anton Schwab in Ciril Pregelj, je pod njihovim vodstvom kmalu dosegel priznanje doma in drugod. Priredil je nešteto koncertov v Celju in njegovi cžji in širši okolici, v Zagrebu itd., ne- steto pa je bilo nastopov pri važnih na- cionalnih prireditvah. Posebno je oživelo društveno delova- nje v CPD, odkar ga vodi marljivi in priznani pevovodja g. Pec Šegula. Pod njegovim vodstvom je absolviral pevski zbor v teku desetih let 28 samostojnih koncertov in preko 100 različnih nasto- pov in sodelovanj pri prireditvah nacio- nalnega, kulturnega in socialnega zna- čaja. Z zadoščenjem lahko gleda CPD na svoje delo v preteklosti, saj je šlo skozi njegove vrste mnogo pevskih ro- dov. Ob svoji štiridesetletnici je prejelo tudi priznanje z najvišjega mesta in bilo odlikovano z redom sv. Save IV. stopnje. Se lani je priznal pokojni skla- datelj dr. Anton Schwab, da je CPD med vsemi celjskimi pevskimi društvi po svoji agilnosti in vztrajnosti, kakor tudi po kvaliteti vodilno. Celjsko pevsko društvo bo priredilo v soboto 3. t. m. ob 20.30 v veliki dvo- rani Celjskega doma koncert, s katerim be obhajalo svoj 45-letni jubilej in hkrati počastilo 60-letnico odličnega siovenskega skladatelja in svojega nek- danjega pevovodje Antona Lajovica. Tudi mi iskreno čestitamo zaslužne- mu in marljivemu CPD in mu želimo še mnogo uspehov! 30- letnica irbovelhkega tokola SvGČano odkritjG spomenika kralßa Aleksandra Trbovlje, 2. junija. Spomenik Viteškega kralja Aleksan- dra I. Zedinitelja, ki bo odkrit v nede- ljo 18. junija, bo postavljen ob glavni cesti, ki vodi skozi trboveljsko dolino, tik Sokolskega doma, prav sredi doline. Ozadje spomenika tvorijo v polkrogu posajeni topoli, za njimi pa se v daljavi dviga Ostenk in še višja Mrzlica. Soha Epomenika, ki predstavlja eel lik pokoj- nega kralja v nadnaravni velikosti (2.15 m), je vlita v bron. V general- skem plašču, s sabljo v levi roki izsto- pa kralj v koraku naprej, kot da bi hotel stopiti med svoj narod, kateremu kaže z gesto desne roke s proženimi tremi prsti svojo misel o troedinem na- rodu. V lieu ima rahel nasmešek, ki je bil za pokojnega kralja tako značilen. Podstavek, na katerem stoji spomenik, jc. iz granita in je 80 cm visok. Zakaj postavljajo Trbovlje spomenik Viteškenm kralju. Trbovlje so marsi- kje po krivici razvpite kot nekulturen j kraj, kot leglo prevratne, protidržavne misli. Ne enö, ne drugo ni res. Kljub | težkim prilikam, v katerih živi trbovelj- ski rudar, je kulturno življenje v Ti'- bovljah močno razvito. Koliko držav- ljanske zavesti in domovinske ljubezni, ki pa se ne kaže v puhlih frazah, je v sreih našega trboveljskega delovnega ljudstva, so pokazali žalostni dncvi po marsejskem atentatu. Toliko iskrene žalosti in globokega, neponarejenega ža- lovanja, kakor sc je pokazalo v vseh ru- darskih kolonijah, po vseh rudarskih domovih, bi nihče ne bil pričakoval. Skupna žalna svečanost je zbrala toliko ljudi, kot doslej še nobena druga stvar v Trbovljah. Nič Čudnega torej, Če se je porotlila misel, da se -»•edi te doline, med to dobro delovno iud^tvo postav; )ik nnega, ki je hotel moeno in srečno Jugoslavijo in v njej srečne in zadovoljne Jugoslovene. Fntn Repič je tvorec trboveljskega i:raljevega spomenika. Delo je mojstr- sko izvršeno in so ga laskavo ocenili znani slovenski umetniki. Omenjamo le cno oceno, ki jo je podal znan aka- demski slikar: »Koncepcija stoječe kra- ljeve figure z nekoliko naprej nagnje- nim telesom, izražajočim hojo, je do- bra in učinkuje povsem naravno. Obraz s karakterističnim prijaznim nasmeš- kom, a vendar izražajoč energijo in s pogledom v daljavo je zares obraz kra- lja Aleksandra z zadovoljivo portretno sličnostjo. Obdelava rok je tudi brez- hibna in je gib desnice dobro izbran in razumljiv. Tehnika izdelave draperije in Anton Zorko: tudi telesnih oblik je preprosta, odgo- varja sodobnemu okusu in mnogo pri- pomore k vtisu monumentalnosti spo- menika. Zato z mirno vestjo lahko tr- dim, da je Repičevo delo posrečeno in da mu dela cast. Upam, da se bodo z menoj strinjali po odkritju spomenika vsi, ki ga bodo videli.« Kraljev zastopnik. K odkritju spo- menika je povabljen tudi zastopnik Nj. Vel. kralja Petra II. Poloviena vozniiia je dovoljena z od- lokom ministrstva prometa GD St.. 1004 na območju ljubljanske železniške di- rekcije. Udeleženci kupijo na odhodnih postajah celo vozno karto in žel. obra- zec K-13. Kupljena vozna karta v zvezi s potrdilom prireditvenega odbora na žel. obrazcu K 13 o udeležbi velja za brezplačen povratek. Ta vozna ugod- nost velja za odhod v Trbovlje od 17. do 18. junija, za povratek pa od 18. do 19. junija. Rdeči žig. Ministrstvo za pošto je do- volilo trboveljskemu poštnemu uradu, da žigosa 18. t. m. vso pošto z žigom rde- če barve, na kar opozarjamo zlasti zbi- ralce znamk. Prihotl gostov z viaki: Z mariborske in zagrebške strani ob 7.54, z ljubljan- ske ob 8.59. Od 8. do 9. bosta na po- staji poslovali pisarni odseka za pre- hrano in žigosanje železniških legiti- macij. Povorka bo krenila ob 9.15 s postaje do spomenika, kjer bo ob 10.30, po pri- hodu zastopnika Nj. Vel. kralja odkrit je Sodelovanje vojske. Po odkritju spo- menika bo sodeloval tudi odred vojske z vojaško godbo. Prapori. Društva, ki imajo prapore naj pridejo s temi. Društva s kroji naj pozovejo svoje članstvo, da se udeležijo okritja v krojih. Narodne noše. Prav iskreno vabimo tudi narodne nose, za katere bo določen poseben prostor v bližini spomenika. Pola&anjc vencev. Prosimo društva, ki nameravajo položiti pred spomenik venee, da to predhodno javijo odboru za postavitev spomenika. Združeni pevski zbori. Pri odkritju bodo sodelovali vsi pevski zbori iz Tr- bovelj. Prenos govorov. Da bodo vsi udele- ženci slišali vse govore, bo nameščeno primerno število zvočnikov. Prehrana. Ker bo 18. junija gotovo velik naval v Trbovljah, naj se vsi ude- leženci pri javijo pri druatvih, katerih člani so, da pošljejo do 15. junija skup- no prijavo za kosilo. Le skupinam, ki se bodo do tega dne prijavile in poslale takoj po prihodu v Trbovlje svojega zastopnika v pisarno odseka za prehra- no, zagotavljamo, da bo zanje preskrb- ljeno kosilo. Opifsfosena Savinia Katastrofalne posledice zastruplievania (Konec) Zaradi ugotovitve, odkod je prislo to zastrupljenje, smo se posamezm člani ribarskega društva odločili, da preizku- simo Savinjo z ribarjenjem. Odšli smo ribarit: g. Ferdo Berger od podvinskega jeza nizdol, jaz od grobelskega mosta nizdol, g. Kač od Zalca nizdol. Ugotovili smo, da ima Savinja do izliva Bolske še žive ribe. Ujel sem v tern delu enega lipana in tri klene, dva lipana sta pa prijela, a ušla. Tudi g, Berger je lovil z uspehom. Pod izlivom Bolske, kjer smo opazovali ob priliki letošnjega drsta sulcev zelo mnogo lipanov in drugih rib, Ljubljanski velesejem cd 3. do 12. junija 1939 (45. razstavna prireditev) 600 razstavljalcev iz 12 držav. NaJraznovrstncjSe blago. Posebne razstave -¦ Pohlilvo A-vtomoblll Narodne vezenlne Polovična voznina po želcznlci. - Pri postajni blagajnl kupite rutneno 2elezniško Izkaznico za din 2.—. - 2rcbanjc vstopnic za dobitkc v vrednosti okrog din 100.000.— Stran 2 »NOVA DOBA« 2. VI. 1939 Stev. 2S. ki so hlastale po muhah, pa nisem imel niti enega prijema in tudi nisem videl niti ene ribe. Odločil sem se, da preiz- kusim vodo, ali se oko vendarle ni mo- tilo, da ni življenja v vodi, s sledečim poskusom: Ribe, ki sem jih ujel nad izlivom Bolske, sem začel na produ sna- žiti. Odprl sem eno in sicer nad »ladjo v Seščah«, torej pod izlivom Bolske, ter zmetal drob in kri v vodo. Opazoval sem namreč ob drugih takih prilikah, da so takoj priplavale ribice, ki so živahno jemale kri. Tu sem čakal pol ure, pa se ni prikazala niti ena ribica. Zalosten sem odšel naprej. Bil sem popolnoma prepričan, da je prišlo zastrupljenje iz Bolske. Sele na drugem mestu pod »ladjo« sem ugotovil, ko sem snažil drugo ribo in zmetal drob in kri v vodo, da so se prišle male ribice past. Za- strupljenje je torej zajelo ves izliv Bol- ske in dcročino proti »ladji«. Kdor je videl ta del vode ob koncu marca in v začetku aprila ter sedaj, bo znal preso- diti, kaj je bilo uničenega in kako mi je bilo pri srcu. Razmišljal sem, kako smo preganjali krivolovce, ki so s trn- kom v roki ali na zanke ali celo z mrežo ribarili po naših vodah. Tirali smo jih pred oblastva, kjer so bili potem zaradi ribje kraje kaznovani. Po starem avstrijskem zakonu so bili obsojeni za- radi navadne tatvine z zapornimi kazni- mi, vsled Cesar so imeli v poznejšem življenju še sitnosti, dobili niso obrtnega lista itd. Tu je pa poginilo vsled malo- marnosti ali neumnosti v nekaj urah na stotisoče rib, a se krivcu najbrž ne bo nič zgodilo, ker se grozni zločin menda ne bo dal za presojo po oblasti s popol- no sigurnostjo dokazati in pojasniti. 4. Hude udarce sta dobili Savinja in Voglajna od tovarne Westen d. d. v Ce- lju od leta 1929. dalje. Neverjetne mno- žine vseh vrst rib so morale prej pogi- niti, preden se je tovarni na ponovne pritožbe ribarskega društva posrečilo napraviti primerne čistilne naprave, ki sedaj vsaj deloma ustrezajo svojemu na- menu. Ce bo tovarna Westen svoje či- stilne naprave vzdrževala in jih stalno čistila, bomo z njo kar shajali. Ljudje, ki stanujejo ob Voglajni, pa so mi pri- povedovali, da iz Voglajne tu in tarn še smrdi. V interesu dobrega sožitja je, da tovarna določi stalnega nadzornika za svoje čistilne naprave, da bodo napra- ve — zlasti ponikovalnice — v redu delovale in da bodo vzdrževane. 5. Veliko škodo v naših vodah je po- vzročala tudi Zelezarna v Storah, ki od- vaja svoje odpadne vode v Voglajno. Voglajna ima vse vrste belih rib. V nje- nih globinah so zlasti lepe ščuke, ki do- segajo težo tudi do 10 kg. In tudi tu je prišlo do hudega zastrupljenja, ki je seglo daleč doli proti Teharju. Pri ko- misijskem ogledu 3. aprila 1928 sem predlagal po nasvetu sedanjega kasacij- skega sodnika g. dr. Munde biološko či- sčenje s prezračevanjem in filtracijo. Komisija je moj predlog osvojila. Pred- stavnik tovarne g. inž. Hruschka je predložil projekt čistilnih naprav, po ka- terem se naj odpadne vode tovarne na- peljejo v zbiralne bazene. Od tod se naj že razredčene Črpajo po ceveh na hrib zahodno od tovarne, kjer se naj razkro- pe v zrak in padajo nato na pobočje hriba, kjer se filtrirajo in nevtralizirajo skozi zemljo in nasip, ki obstoji večino- ma iz žlindre in drugih odpadkov to- varne. Razdalja med vznožjem pobočja, kamor padajo odpadne vode, in Voglaj- no znaša kakih 50 korakov. Resnici na ljubo moram reči, da te enostavne čistil- ne naprave prav dobro funkcionirajo. Med tern časom pa se je dogodilo, da so odpadne vode iz zbiralnih bazenov, na- mesto, da bi jih bili črpali na hrib, spu- stili naravnost v odtočni kanal za čisto vodo in nato v Voglajno, kjer so po- novno povzročile zastrupljenje. Tovar- niško vodstvo se je opravičilo enkrat z defektom cevi, drugič pa z malomar- nostjo nekega delavca. Ob tej priliki si dovoljujem vodstvu tovarne, ki kaže ve- liko razumevanje, da se odpadne vode tovarne kolikor pač mogoče očiščene od- vajajo v odprto vodo, opozoriti, da bi svojo končno cev, iz katere brizgajo čr- pane odpadne vode na hrib, podaljšalo za 5 do 10 metrov, ker sta zemlja in tudi nasip na dosedanjem mestu že pre- nasičena ter so odpadne vode, če še ne škodljive, pa vsaj higienično že nedo- statne. 6. Najmanj pristopna, da bi svoje čistilne naprave uredila, pa je Cinkar- na d. d. v Celju. Od leta 1929., torej polnih 10 let, nam onesnažuje in za- struplja Voglajno in Savinjo s svojimi odpadnimi vodami, ki so po analizi Hi- gienskega zavoda v Zagrebu St. 315-29- IX direktno škodljive za življenje rib. Pogosto spušča Cinkarna tako smrd- ljivo gnojnico v Voglajno, da bi tega tudi higienska oblast absolutno ne smela trpeti. Pri mestnem poglavar- stvu v Celju smo z vlogo z dne 27. ju- nija 1938 štev. IV.-2-38 zaprosili, da bi cinkarni predpisali Emšerjeve čistil- ne naprave z biološkim čiščenjem s prezračevanjem in filtracijo. Prostora za to ima tovarna ob svojem odtočnem kanalu dovolj. Upam, da bo ta vloga v kratkem rešena in da bo cinkarna pri- siljena, da spravi svoje naprave v sklad s predpisi zakona. 7. Hude preklarije smo imeli s tek- stilno tovarno in barvarno »Metko« (last g. Weinbergerja), ki nam je od leta 1934. zastrupljala Koprivnico, pri- tok Voglajne. Koprivnica je potoček, v katerem žive bele ribe, je pa pomem- ben, ker se prihajajo vanj drstit kleni in ščuke iz Voglajne. Kakor tovarna Mautner, tudi tovarna »Metka« ni ho- tela priznati,-da bi bila zastrupila ribe v Koprivnici, in je zahtevano odškod- nino odklonila. S tožbo smo jo moral! prisiliti, da je poravnala škodo. Ker so bile dosedanje čistilne naprave tovarne premajhne, ji je bilo pri komisijski raz- pravi, ki je bila letos 14. marca, pred- pisano, da v roku šestih mesecev pred- loži nove načrte, ki bodo v sporazumu s Higienskim zavodom v Ljubljani iz- delani tako, da bo odpadna voda spo- sobna za izpust v odprte vode. Ribarsko društvo v Celju si je datum 14. 9. 1939 dobro zabeležilo in si bo ta dan dovolilo vprašati pristojno mestno poglavarstvo v Celju, ali so načrti že predloženi. 8. Tovarna Metalna d. d. v Celju, to je prejšnja kemična tovarna, je 22. junija 1938 zastrupila Voglajno z ga- lično raztopino. Pravijo, da je bila ne- j sreča in jaz nimam povoda o tern dvo- miti. Brez dvoma pa je tudi, da bo morala tovarna poravnati škodo. Ncki višji funkcionar tovarne, ki slovenski ne zna, je ironično pripomnil: »No, pa kaj to, Vam bomo pač kupili ribji zarod!« Ce bi ta gospod videl učinek stika galice z vodo ter na tisoče velikih in tudi vsakovrstnih plemenitih rib — milijona zaroda niti ne omenjam, planktona pa tudi ne, ki je bil ves uni- čen — bi ne bil izustil omenjenih be- sed, zlasti ker se zarod ščuk in belih rib v Jugoslaviji še ne producira. Naš odškodninski zahtevek še ni odmerjen, zadeva sporazumno počiva do rešitve postopanja, ki teče zoper imenovano tovarno po § 26. odnosno 60. zakona o sladkovodnem ribarstvu. 9. Ivan Braun, predilnica, tkalnica, barvarna in izdelovalnica vate v Brez- nem pri Vitanju, je nova tovarna. Kr. banska uprava ji je predpisala z od- ločbo VIII 589-6 z dne 1. oktobra 1937 moderne čistilne naprave za odvajanje odpadnih vod v potok Hudinjo. Hudi- nja je bila ena najplodovitejših postrv- jih vod celjskega sreza. Ima precej močan padec, je razmeroma velika — 650 litrov na sekundo — in ima krasnc tolmune. V njej je bilo prijetno ribariti. Nikdar ni šel človek zaman za vodo in razni letoviščarski gostje z Dobrne so se leto za letom prijetno zabavali ob njej. Danes je ta voda popolnoma prazna. Zanimivo je, da do občega za- strupljenja sploh ni prišlo, a ribe so popolnoma izginile. Korporativno so se podale v Hudinjin pritok Dobrnco, ki je sedaj poln postrvi in še nikdar ni bil tako obljuden kakor danes. Da pa ne poreče kdo, da to ni resnica, nava- jam za pričo g. Stareta, kontrolorja davčne upravc v Celju, in g. Franca Kača, čevljarskega mojstra v Celju. Oba sta izvrstna ribiča. Prvi je pred dnevi ribaril ves dopoldan, pa ni ujel repa. Drugi, ki je ribaril prej, ko to- varna še ni obratovala, je takrat ujel po 50 komadov in več. Sedaj je ujel le v bližini izliva Dobrnce dva komada, zgoraj v najlepših tolmunih pa nič. Prišlo je torej do popolnega razvred- notenja Hudinje. Cistilne naprave pa funkcionirajo in če bo kdo ugovarjal, da ne, bo nastalo veliko razburjenje, češ, da je te čistilne naprave predpi- sala banska uprava, da so točno kolav- diranc itd. Kot mejaš ribarskih pravic v Hudinji je Ribarsko društvo predlagalo, da bi se odpadne vode iz zbiralnega bazena, preden se neposredno spuščajo v potok Hudinjo, spravile z neprestano delujočo črpalko na desni breg Hudinje in tarn na hribčku kakih 50 metrov od potoka razpršile v zrak ter bi nato padale na zemljo, od koder bi pronicale v potok. Predlog ni bil upoštevan in danes je Hudinja popolnoma prazna. Za svojo osebo sem preprican, da bi edino pred- lagano biološko čiščenje s filtracijo in nevtralizacijo obvarovalo ribe pred po- ginom, oziroma preprečilo njih izselitev. Imamo pa še druge industrije, ki onesnažujejo naše vode. V Laškem je tekstilna tovarna, prej Gerkman, ki baje tudi spušča tako gnojnico v Savi- njo, da je strah. Rudnik Trboveljske premogokopne družbe v Hudi jami pri Laškem trdi, da ima najboljše čistilne bazene, ki se redno snažijo. Ce pa človek pogleda Rečico, v katero se rudniške vode izli- vajo, in Savinjo od izliva Rečice nizdol, bo takoj videl, da so čistilni bazeni le na papirju. Sami uslužbenci rudnika so mi pripovedovali, da bazenov ne snaži- jo redno, da teče umazanija kar čez nje v potok Rečico. Rudnik Zabukovca je poglavje zase. Koliko so že o njem pisali, komisioni- rali, pošiljali deputacije, zaradi njega so bile protestne seje itd., pa ni dosti pomagalo. Nekaj časa je dobro, nato se zopet začne stara pesem. Zablatena voda iz državnega rudnika v Zabukovci nam je letos uničila vse ikre sulcev in lipanov. Ta črna ilovnata brozga, ki jo spuščajo sedaj le ponoči, se namreč useda. Zablatila nam je v nekaj dneh vse sulčje jame tako, da nismo mogli več ugotoviti, kje je bila sulčja drst. Z zablatenjem sulčjih jam pa se zablatijo tudi ikre, ki poginejo, ker ne morejo dihati. Enako je seveda z lipanskimi ikrami. Mi sportni ribiči, ki ne lovimo le rib, ampak jih tudi gojimo, to do- bro vemo. Dopovedati si pa tega ne da- do gospodje, ki nad nami vedrijo in oblačijo. S tern se nam je seveda zgo- dila velikanska škoda, ki jo pa znamo ceniti zopet le mi. Da bi nastalo škodo ifetoževali^ je preüiskantno, ker5 pogi- nulih iker sodišču žal ne morcmo pre- zcntirati. Iz te razprave si lahko napravi jav- nost sliko, kake težkoče ima danes Ri- barsko društvo. Ce bo šlo tako naprej, bodo v kratkem vse naše lepe vode uni- čene. Take bodo kakor Mura in le kak gorski potoček, do katerega industrija ne bo prišla, bo ost&l čist. V njem se bo še našla naša lepa potočna postrv, iz dolinskih potokov in rek pa bo izgi- nila. Po mojem mnenju je treba indu- strijam le dobre volje, pa bi se ob da- našnji tehniki dalo vse urediti. Celjsko ribarsko društvo ne misli vreči puške v koruzo. Stalo bo slej ko prej na braniku za zaščito naravnih krasot naše lepe Savinjske doline, zlasti vodne favne. Politika Beseda poljske mladine V poljskih listih smo čitali pred kratkim naslednjo izjavo poljske mladine: »Da očuva svojo integriteto in neod- visnost, je poljska mladina pripravljena boriti se in žrtvovati svoje življenje. Vse Poljake, ki bi bili pripravljeni na kake koncesije napadalcu, bomo sma- trali za izdajalce. Obračamo se na mla- dino vsega sveta, zlasti pa na mladino demokratičnih držav, da skupaj z nami pomaga ponovno ustvariti mir, osno- van na načelih humanosti in pravice.« ZasfoJ v Hovaški fcn/fževnosfi Jan Horaček, slovaški knjigarnar in vodilen clan Hlinkove garde, je potožil pred kratkim v svojem govoru v radiu, da slovaški pisatelji že pol leta molčijo in da so stroji v tiskarnah ves ta čas brez posla. Kakor v Lepoglavi »Nova riječ« objavlja: Neka gospa v Zagrebu je prejela pi- smo (ki gre skozi strogo cenzuro) od svoje prijateljice v Bratislavi, ki piše med drugim: ... »Nam je tukaj zelo lepo. Vsega imamo, kakor da smo v Lepoglavi« ... Cenzura v Bratislavi ne pozna Lepo- glave, pa je pustila pismo naprej. Kino METROPOL Celie Od 2. do 4. junija Donski kozaki Nekdanja veličastna in razkoSna carska Rusija — Kozaki, otrocl svo- bode, v borbi življenja — 20 let je čakala krogla v samokresu. da opere cast kozaškega oficirja — Izbrana glasbena spremljava in odlično petje Vera Korene Knex i. Trubecfroj Matineja v nedeljo ob 10. in 14 : BEG PRED SMRTJO Društvo prijateljev luiiških Srbov ki je delovalo v Pragi polnih 32 let, so likvidirali. To društvo je izdajalo za lužiške Srbe v Nemčiji knjižnico ter Lužiško - srbski Vestnik in Korespon- denco. Jugoras Zagrebška »Nova riječ« poroča, da je dobil Jugoras od osrednje uprave za posredovanje dela 2,500.000 din, od osrednje uprave za nezaposlene pa 100.000 din. X Nj. Vis. knez namestnik Pa vie in kneginja Olga sta prispela s sprem- stvom v četrtek popoldne na uraden obisk v Berlin, kjer jima je bil prire- jen velik sprejem. Na kolodvoru so pozdravili visoka gosta kancelar Hitler, maršal Goring in njegova soproga. Knez namestnik in kneginja Olga bosta ostala v Nemčiji teden dni. X Pogajanja za sklenitev obrambne- ga pakta med Anglijo, Francijo in Ru- sijo so dovedla do načelnega sporazuma Sedaj pa je Rusija stavila še neke svoje zahteve. Zlasti zahteva, da prevzame Anglija jamstvo tudi za baltiške države. V Angliji in Franciji so prepričani, da bodo pogajanja z Rusijo kmalu zaklju- čena s popolnim sporazumom. Damaie vesti POLOŽNICE smo1 priložili današnji številki »Nove Dobe« vsem, ki prcjeniajo list po pošti. Vse cenj. naročniko, ki so / naroonino v zaostanku, prosimo, da bi nam naroč- nino čim prej pora\nali. Kdor ima na- roenino že plačano, naj položnico shrani za pozneje. — Uprava. — Dobitki za obiskovalce Ljubljan- skejja \elesejnia iz tuzemstva. Vsakemu obiskovalcu letošnjega velesejma, ki bo od 3. do 12. junija, se ponuja sreča, da mu bo žreb naklonil kak dobitek. Vstopnice so opremljene s kuponom, na katerega bo obiskovalec napisal svoje ime, ga odtrgal in vrgel v zapečateno žaro ob glavnem vhodu, vstopnico pa naj shrani. Od žrebanja so izvzete legi- timacije ljubljanske, razstavljalske, uslužbenake in inozemske, ki nimajo teh kuponov. Dobitki so: Orehova spalnica, motorno kolo Phänomen, šivalni stroj Pfaff, kolo Panax, motorno kolo Bis- marck, 5 cevni radijski aparat Siera, kuhinjska oprema, klavirska harmoni- ka, pralni stroj Viktoria, zložljiv šotor za 4 osebe, kolo Axo, kolo Diktator, ko- lo Tribuna, pec Lutz, dve preprogi, 2 vrtni garnituri, 50 steklonic Unionskega piva, 12 buteljk vina Moser, manikura, zaboj Kneippove žitne kave, 2 zaboja Rogaške slatine, 1 pletena zibelka, ka- seta kozmetičnih predmetov, 20 ročk po 1 kg maslinovega olja, 2 brezplačni vožnji s parnikom I. razreda Sušak— Kotor in nazaj, 21-dnevne počitnice v Niški Banji, 21-dnevne počitnice v Bre- stovački Banji, 10-dnevne počitnice v Slatini Radencih, lO-dncvne počitnice na Dobrni, 10-dnevne počitnice v Catežkih toplicah, 8-dnevne počitnice na Omišlju, hotel Učka, 7-dnevne počitnice v Novem Vinodolu, Palace Hotel, 7-dnevne počit- nice v Krapinskih toplicah, 7-dnevne po- čitnice v Mediji - Izlakah, 5-dnevne po- čitnice v Rogaški Slatini, 5-dnevne po- čitnice v kopališču Palicu, 2-dnevnc po- <5itnice na Bledu v hotelu Unionu. Dan obiska je poljuben od 3. do 12. junija. Komisijsko žrebanje pa bo 12 junija. — Obiskovalci Ljubljanskega vele- sejnia imajo na železnicah brezplačen Štev. 23. »NOVA DOBA« 2. VI. 1039 Statui 3 povratek. Na postajni blagajni kupijo poleg cclc vozne karte še rumeno želez- niško izkaznico za 2 din. Ko dobe potr- dilo o obisku velesejma, imajo s to iz- kaznieo in staro vozno karto brezplaeen povratek. V Ljubljano lahko potujejo od 31. maja do 12. junija, vračajo pa se lahko od 3. do 17. junija. — Tragična smrt dijaka na Korošici. Na binkoštno nedeljo zjutraj jo krenil 20-letni dijak 7. razroda ljubljanskc re- alne gimnazije Gerhard Simunich, sin upokojenega majorja in nečak graščaka Ulma na Klevevžu pri Smarjeti na Do- lenjskem, v družbi petih turistov s kam- niške strani čez Veliko pianino in Konj- ščico na Korošico. Med potjo sta se ji- ma pridružila še dva ljubljanska turista Na Konju jih je zajel silcn snežni me- tež. Ko so bili že blizu Kocbekovega doma na Korošici, je Simunich vsled prevelikih naporov ornagal. Prenesli 30 ga v Kocbekov dom, a že med preno- som je podlegel kapi. Štirje člani re- ševalne postaje SPD v Lučah, ki sta se jim na povratku s Korošice pridru- žila tudi naeelnik reševalne poataje SPD v Cclju g. Andrino Kopinšek in član te postaje, sedmošolec Dušan Gradišnik iz Celja, so prenesli Simunichevo truplo v torek v najhujšcm snežncm metežu in v stalni življenjski nevarnooü v Luče. Tam sta že čakala na svojega mrtvega sina oče in mati. Truplo tragično umr- lega dijaka so prepsljali s celjskim avtosurgonom skozi Celje na Dolenj- sko in ga položili v Slapih k zadnjemu počitku. — Jugoslovenska revija. Najnovejša, dvojna številka te zanimivc in lepo ilu- strirane meseone revije, ki izhaja v Ljubljani, ima naslednjo pestro vsebi- no: Banska uprava za unaprcdjenje tu- rizma u Savskoj banovini. D. V.: Baška — jugoslovenski novi Lido. Vladimir Regally: Nekaj spominov na Vrhbosno in dandanašnje Sarajevo. Boris Rihter- aič: Naše lepo Celje — biser ob Savinji. V. B.: Uspomene sa putovanja na lje- tovanje u Korčulr. K.: Saobračajno tu- ristički problem Gorskog Kotara. Vla- dimir Regally: Nekaj vtiskov s poti proti Bcogradu. Razno. — Dunajska vremenska riapoved za soboto 3. t. m.: Menjaje oblaeno in jasno, porast toplote. Celiemokolica Občni zbor kraievnih organizacii JN$ in OJNS za mesto Celie se bo pričel drevi točno ob osinih v mali dvoran i Celjskega doma. Na občncin zboru bo poročal senator g. dr. Albert Kramer. Telovadni nastop Sokola - matice v necfef/o 4, junija V nedeljo 4. t. m. bo na dvorišču mestne narodne sole telovadni nastop Sokolskega društva Celja-matice, na ka- terega pozivamo vse narodno zavedno celjsko javnost. Ob 15. bo zbor vsega članstva, nara- ščaja in dece na dvorišcu, kjer se bo sormirala povorka, ki bo krcnila nato po mestnih ulicah. Udeležba članov, ki imajo kroje, v krojih, člani v civilu z znakom. Ob 1G. telovadni nastop vseh oddel- kov s prostimi vajami in na orodju. Na orodju bo nastopila tudi prva društve- na vrsta z br. Grilcem na čelu. Vse udeležence opozarjamo, da si na- bavijo vstopnice še pred povorko pri blagajnah, ki bodo odprte že ob 14.30. Celjsko sokolstvo, v nedeljo zbor! c »Slovenski dom« bi ra4 dajal lckcijc. »Slovenski dom« je ol)javii z ozirom lla razpravo o tožbi starešine sreskega so- disča v Konjicah, g. Lcvsteka, dopis iz Celja, v katerem pripoveduje, da je predsednik senata opozoril predstavni- ka našega lista, da naj vendar prencha napadati uradništvo in da imamo na programu več tožb. Dopisnik'zakljucujc s farizejsko željo, da bi si naš list vzel to k srcu. Da napadamo uradništvo, je seveda docela neresniono. Vsak eitatolj našega lista nam bo potrdil, da se ob vsaki priliki iskreno zavzemamo za uradništvo. »Slovenski dom« ima naj- manj lcgitimacije drugim dajati lekeije o napadih na uradništvo, ker je sloven- ski javnosti predobro znan način njego- vega in »Sloveneevega« pisanja o uradr ništvu. Ce kdaj kritiziramo delovanje kakega javnega nameščenca, se to zgodi le, ako smatramo mi ali pa naš dopis- nik to za potrebno. S tern pa ae dolgo ne napadamo vscga uradništva. Namen časopisja je javna kritika razmer v državi. Mi smo temu namenu služili vse- lej stvarno in zato je bila naša kritika vselej pozitivna. »Nova doba« sploh ni bila še nikdar obsojena zaradi kakih na- padov ali žalitev. »Slovenski dom« in ^Slovenec« pa se imata samo milostnim aktom amnestij zahvaliti, da sta ušla marsikateri obsodbi ali da sta ušla iz- reku ali pa izvršitvi maraikatere obsodbe zaradi žaljenja in klevetanja. Zato naj gospodje kar lepo molčijo o žalitvah v časopisih in naj si svoje lekcije prihra- nijo. ZNAMKE •. v- 7 ^ Uarling f f ^^^^IajVeüa domača TRGDVSKA HIŠA y JUGOSLAVIJI c Sreska skup.scina JNS in OJNS za eeljski srez bo v nedeljo 11. t. m. ob 10. dopoldne v Celjskem dorau. Na skupšči- ni bo poročal senator g. Ivan I*u<-Hj. c Koncert CPD, na katerem bo sodelo- vala operna pevka gde. Valči Heybalo- va iz Ljubljane, se bo pričel v soboto 3. t. m. ob 20.30 v Celjskem domu v dvorani kina Union. Predprodaja vstop- nic v knjigarni K. Goricarja vdv. c Solski nastopi gojeneev Glasbene Matice v Celju tudi letos v polni meri potrjujejo upravičenost slovesa, ki ga uživa ta odlični glasbeno vzgojni zavod in njegove učne moči v naši javnosti. Prvi dve produkciji sta bili v sredo in eetrtek zvečer v celjskem gledališču. Pri obeh produkcijah je nastopil mla- dinski pevski zbor pod vodstvom g. Ci- rila Preglja. Zbor je žel za svoje dovr- šeno, precizno, dinamično visokovrcdno in izredno učinkovito izvajanje navdu- šeno odobravanje. Gosp. Pregelj je zo- pet pokazal, da je mojstrski pevovodja mladinskih zborov. Oba večera so na- stopili gojenci in gojenke klavirskih šol ge. Mirce Sancinove, Ljudmilc Božioeve, Mafenka Plzak - Sancinove in g. Duša- na Saneina ter violinskih šol gg. ravna- telja Karla Saneina in Dušana Saneina Prvi večcr je nastopilo 12 gojeneev in 7 gojenk, drugi večer pa 6 gojeneev in 8 gojenk. Vscm gojencem se je poznala skrbna in tcmcljita sola. Med njimi je bilo več izrazitih talentov. Drugo pro- dukeijo je zaključil godalni orkester, ki jt' pod vodstvom g. ravn. K. Saneina eksaktno in s fineso izvajal Gretryjevo uverturo »Les Meprises« in Karla San- eina »Venec slovenskih napevov«. Obe produkciji pa so žal motili otroci, ki so aasedli galerijo in vzbujali s svojim nc- dostojnim vedenjem in nemirom splošno zgražanje. Cudno se nam zdi, da ni bilo nikogar, ki bi bil to preprečil. c Tretji, zaključni javni nastop go- jeneev Glasbene Matice v Celju bo v ponedeljek 5. t. m. ob 20. v Mestnem gledališču. Vstopnine ni. Vstop je do- voljen samo s sporedom, ki ga boste dobili v ponedeljek zvečer p-ri gledališ- ki blagajni. Na tej produkciji bodo po- leg solistov na klavirju in violini na- stopili tudi solopevci in komorni orke- ster. c Iz celjske statlstikc. V mesecu maju sta obiskala Celje 1102 tujca (944 Ju- goslovenov in 158 inozemcev in sicer 939 oscb poslovno in 163 izletnikov) na- sproti 1088 v letošnjem aprilu in 1134 v lanskem maju. V preteklem mesecu je umrlo v Celju 25 oseb in sicer 9 v mestu in 16 v javni bolnici. Pri celjski borzi dela je bilo 1. t. m. v evidenci 499 brezposelnih (442 moških in 57 žensk) nasproti 640 (580 moškim in 60 ženskam) dne 20. maja. Delo dobijo 4 hlapci, 1 žagar, 6 privatnih kuharic, 5 kmečkih dekel, 3 servirke za sezono, po 2 sobarici in služkinji ter po 1 hotelska kuharica in natakarica. c Koroški borci so pocastili polkovni- ka Mihajlovica. V soboto, na predvečer impozantne slave 39. p. p., so se zbrali ob 20. v sejni dvorani na mestnem po- glavarstvu člani krajevne organizacije Legije koroških borcev v Celju s pred- sednikom g. Jankom Briščkom, da poea- stijo prejšnjega poveljnika 39. p. p. ge- neralstabnega polkovnika g. Dragoljuba Mihajlovica. Predsednik g. Brišček je v lepem nagovoru orisal velike zasluge g. polkovnika za koroške borce in njihovo organizacijo ter mu v znak zahvale iz- roci'l v imenu krajevnega odbora Legije lepo oficirsko sabljo. Polkovnik Mihaj- lovič se je s prisrenimi besedami zahva- lil za počastitev. c Deževne binkošti. Za binkoštne praz- nike je krenilo mnogo Celjanov v Lo- garsko dolino, na Savinjske in Julijske Ali^e ter na morje. Zal pa niso prišli na svoj račun, ker jim je izredno slabo vreme povsod pokvarilo zaželeni užitek. V Logarski dolini je deževalo, na plani- nah je snežilo, pa tudi ob morju je bilo oblačno in deževno. Najbolj zadovoljni so bili še oni Celjani, ki so ostali doma. Slabo vreme je ugodno vplivalo na obisk celjskih gostiln, kavarn in kine- matograiov. c Predavanje br. Konrada Grilca. Pod kriljem Sokolskega društva Celja I bo predaval br. Konrad Grilec, ki si je pri- boril pri mednarodnih telovadnih tek- mah v Parizu drugo, v Varšavi pa prvo mesto, v sredo 7. t. m. ob 20. v Sokol- skem domu v Gaberju o mednarodnih telovadnih tekmah v Parizu in Varšavi. Sokolsko društvo Celje I poziva vse avoje pripadnike, da so udeležijo p7-eda- vanja. c Straliotna sliku jetične družine. Krajevna prolituberkulozna liga v Ce- lju je prejela te dni naslednje pretres- ljivo pismo: »Imam moža na smrt bol- nega, leži v postelji vsled tuberkuloze, pljucne jetike — odprta pijuča: bljuje bacile in si ne more pomoči. Izkašljuje komade pljuč, krvi, gnoja in leži že 2 leti. Imam 6 malih nepre&krbljenih otrok, vsi so slabo hranjem, nimam do- volj, vobče nič živil, kakor kruha, masti itd. Nimam živega govejskega blaga za otroke, da bi imcla mleko, niti drugih prihodkov. Smo brez vsakega premože- nja in dohodkov. Otroci so stari od 13 do 5 mesecev. Bolnik leži v baraki - izbi 4 m X 3 m, ometani s protjem in z dračjem, nimam pa nobene shrambe, kleti, sobe, vsi otroci so z bolnikom v eni izbi. Jaz tudi občutim bolezen v pr- sih, a otroci so vsi sitni, vedno tožijo, da so bolni itd. Kleče prosim ligo, da nam pošlje zdravnika, podporo itd., a vse to po naredbi kr. banske uprave drav. banovine, ker se taka bolezen mo- ra prcprečiti, ker je škodljiva za vso vas. Vsled bolezni, ker sem tudi bolna, 5-mesečni otrok ne dobi ntleka. V na- prej se najlepše zahvaljujem in ostanem vdana Novak Marija, Gorjane 24, obči- na Podsreda, srez Brežice, 29. maja -1939.« — Ta pr*etresljivi primer poleg ne- štetih drugih kriči po čim intenzivnejši in temeljitejši borbi proti jetiki, ki povzroea med našim narodom toliko gorja in ne3reč. Podprimo to borbo z vsemi silami, ker s tern koristimo naro- du in državi! Molitveniki, rožni venci in razne lepe stonske slike poccni in v veliki izbiri pri tvrdki Karl Goričar vdv., Celje, Kralja Petra cesta 7—9. j c Učiteljsko zboro\anje. Sresko dru- štvo JUU v Celju bo zborovalo v sobo- to 3. t. m. s pričetkorn ob pol 9. dopold- nc na I. drž. narodni šoli v Celju. Po- lcg običajnih aktualnih točk je na dnev- nem redu predavanje učiteljice gdc. Mare Samsove iz Vojnika »O vplivih socialnih razmer na otroka« in poročilo g. Ivana Lovšcta o Učiteljskem domu v Mariboru. Bister nataknr pravi : Gost jc naroCil oranžado! Torej gotovo želi p o in a r a n č n i bonbon 505 s črto ZAOKO-ČRTA : ZAOKUS-AROMA Mi Proizvaia UNION Zagreb c Upokojono učiteljstvo iz Celja in okolice bo imelo svoj mesečni sestanek v soboto 3. t. m. v gostilni g. Emila Perdiha v Laškem. Odhod iz Celja z vlakom ob 15.56, povratek ob 20.20. Na dnevnem redu je zanimivo predavanje o daljšem potovanju. c Uradni dan Zborniee za TOI za CeJje in okolico bo v torek 13. t. m. od 8. do 12. dopoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje v Razlagovi ulici. c Kibarsko društvo v Celju bo imelo v petek 16. t. m. ob 19.45 v gO3tilniš- kih prostorih g. Fer.da Berger ja na Deekovem trgu svoj redni letni obeni zbor z dnevnim redom, ki je predviden v pravilih. c Društvo hišnih posestnikov za Ce- lje in celjski srez je imelo pred dnevl občni zbor, ki se ga je udeležilo samu 29 članov izmed 299. Predsednik je po- ročal, da društvo skrbno ščiti konsti svojih članov in da je tudi v preteklem poslovnem letu doseglo lepe uspehe. Na seji davenega odbora so bili dose- ženi uspehi pri odpisu zgradarinc v pri- merih, ko je bil dohodek previsoko oce- njen. Društvo je storilo potrebne kora- ke proti katastrofalnemu onesnaževa- nju Savinje po odpadnih vodah iz ne- katerih rudnikov in industrijskih pod- jetij. Društvo bo nadaljevalo svoja pri- zadiivanja, da sc 20-odstotna občinska doklada za regulacijo Savinje odpravi in -imesto nje najame večje dolgoročno posojilo, ki ga bo odplačevala tudi pri- hodnja generacija. Gradnja sportnega stadiona bo stala poldrug milijon dianr- jev. Občina bo skušala dobiti v to svr- ho državno zvišanje dohodkov, kar pa je zaradi nizkih prcjemkov uradništva in dclavstva, ki ne more plačevati višjih najemnin nemogoče. Po poročilih tajni- ka g. Blažona in blagajnika g. Gamsa ter po kratkih slučajnostih je bil občni zbor zaključen. c Sahovski brzoturnir Celjskega ša- hovskega kluba za prvenstvo v mesecu maju jc bil v sredo zvečer v klub'skih prostorih hotela »Evrope«. Prvo me- sto si je priboril g. prof. Gabrovšek s 13 točkami izmed 14 dosegljivih, drugo in tretje mesto pa si delita gg. Josip Grašer in Vladimir Diehl, vsak z 9 to- čkami. c Iz sodnc službe. Gosp. Fortunat Sta- novšek, vodja zemljiške knjige pri sres- kem sodišču v Konjicah, je imenovan za vodjo zemljiške knjige v Celju. c Uboj pri Rogaški Slatiiii. V soboto 6. maja zvečer se je 21-letni delavec Ivan Crešnar iz Brestovca pri Rogaški Slatini pri nekem posestniku na Brezju pri Rogaški Slatini sprl z delavcem Iva- nom Dimcem. V prepiru je navalil Di- mec z nožem na Crešnarja in ga zabodel v levo stran hrbta, pri čemer mu je ra- nil pljuča. Crešnarja so prepeljali v celjsko bolnico, kjer je v petek 26. maja umrl. Dimca so aretirali in izro- čili sodišču. c Obupno dejanje starčka. V eetrtek po polnoči se je obesil v kuhinji svoje- ga stanovanja v Pečovniku štev. 27 pri Celju 86-letni preužitkar Franc Bonaja. Odprl je predal kredence, vtaknil vanj palico, pritrdil nanjo vrv In si jo zadrg- nil okrog vratu. Ko so ga domači našli je bil že mrtev. Bonaja je bil bolehen in vsled starosti duševno omejen. Ze več- krat je hotel izvršiti samomor, a so do- mači vsakokrat to preprečili. Truplo so prepeljali v mrtvašnico na okoliško pokopališče. c Na sokolslii zlet v Mursko Soboto bo vozil v nedeljo 18. t. m. iz Celja po- seben avtobus. Interesenti naj se takoj prijavijo v tajništvu Sokolskega dru- ätva Celja - matice. Stran 4 »NOVA DOBA« 2. VI. 1939 Štev. 2». c Zvcstoba za 7,vestobo! V 45 letih svojega delovanja ,ni odreklo Celjsko pevsko društvo nikomur svojega sode- lovanja. Zato v soboto 3. t. m. zvecer vsi na njogov koncert! c Društvo banovinskih uslužbencev in upokojencev dravske banovine v Ljub- ljani bo imelo občni zbor v nedeljo 4. 1. m. ob 10. dopoldne v vrtnem salo- au iiotela »Evrope« v Celju. c Cdjsko pevsko društvo bo priredilo na Tclovo 8. t. m. ob 15. koncert v Ro- &atcu, ob 20. pa v Rogaski Slatini. Kdor podpira NAKODNO KKEDITNO ZADKUOO z o. /. v CELJU pomaga iruvati naše nieje in naso na- rodno posest. Ustaiiovitelji: Sokolskc župe: Celje, Kran.j, Ljubljana, Maribor in Novo incsio Dru/.ba sv. Cirila in Metoda \r Ljnbljani, Sokol - niatita: CHje, Ljubljana, Mari- bor in Zvvza kuliurnih drustev v Ljub- ljani. e Doprinos k fondu narodne obrambc. Davčna uprava v Celju objavlja naslcd- nji poziv: Po § 19. finančncga zakona 7A\ leio 1939.-1940. se mora poeenši s julijcm p.939. pobirati poseben doprinos k fondu narodne obrambe v višini, dolo- čeni v lestvici, ki jo vsebujc ta para- grai, a po osnovi skupno obremenitvc v preteklem letu na davkih, ki se su- marno knjižijo na področju ene obeine. V to osnovnico za odmero doprinos i spada osnovni, dopolnilni in minimalni davek ter pose)mi davčni dodatek zem- ljarine, zgradarine, pridobnine, družbe- nega davka, rentnina, odmerjena po raz- porcdu, in davek na samce. V smislu S 19.-II., točk 8. in 9. finančnega zakona za 1. 1939.-1940. pa se mora doprinos, dolocen v lestvici v tern paragrafu, zni žati vscm davenim zavezancem, ki imajo 3—4 zakonske žive, mladoletne otroke, t. j. izpod 14 let, za 1 stopnjo, a onim davčnim zavezancem, ki imajo 5 ali vee zakonskih mladoletnih živih otrok, za 2 stopnji. Da bo mogla davčna uprava postopati v smislu teh zakonskih dolo- eil, se pozivajo daveni zavezanci, da v svojem lastncm interest! prijavijo davc- ni upravi, kjor imajo predpis kakoga davka, najdalje do 15. t. m. stanje rod- binskih članov z navedbo imena, poklica in rojstnega datuma živih otrok na dan prijave. Te prijave, ki so takse proste, li a j potrdijo kot pravilne pred predajo občinski uradi. Prijave je treba vložif.i neposredno pri daveni upravi. Prijave, vložene po 15. juniju, se pri odmcri <'oga doprinosa ne bodo upoštevale. V »stem roku mora jo prcdložiti daveni uf>ravi prijave tudi vsi preko 30 let ata- ri daveni zavezanci, ki so samci, ali pa so oženjeni ali vdovci (vdove) brez otrok, zaradi odmere tega doprinosa po višji stopnji, kakor predvideva 61. S 19.-II., točka 9. finančnega zakona za 3 939.-1940. Netočne prijave imajo «a posledico kaznovanje zaradi utajitve davka po 61. 142. zakona o neposrednih davkih. c Zetev smrti. Na Bregu 12 pri Celju je umrla v soboto v starosti 50 let ga. Marija Janžekova, roj. Urbiceva, vdova po štabnem naredniku in trafikantinja v Celju. Na#Teharju je umrla v sredo v starosti 76 let ga. Franeiška Pocaj- tovä, roj. Vošnakova, mati mlinarja in posestnika g. Franca Pocajta. Istega due je umrl v Gradcu v 42. letu staro- sti trgovec g. Viljem Putan, sin pokoj- nega celjskega trgovca g. Luke Putana. Na Zg. Hudinji 47 je umrla v petek 75- lctna žena upokojenega železničarja Ge- novefa Kmeclova. V celjski bolhici ja umrla v torek 66-letna dninarica Marrja Jelenova iz Št. Andraža pri Velenju, v cetrtek pa 7-letna posestnikova hčerka Ivanka Kumprejeva s Savine pri Ljub- nem. Pokojnim bodi ohranjen blag spo- min, svojeem naše iskreno sožaljc! c Olepševalno in tujskoprometno dm- štvo v Celju bo te dni pobiralo člana- vino. Društvo se trudi, da olepša naše mesto v ponos in razvedrilo domačinov in privabi letoviščarje. Povsod v mestu in okolici vidimo lepe cvetlične in dre- vesne nasade, naš mestni park pa je naravnost idealno urejen. Vsa ta kra- sota pa stane mnogo denarja. Zato naj sc vsak zaveden Celjan čuti dolžnega biti član tega važnega društva, premož- nejši sloji pa naj k clanarini še kaj privržcjo. c Zdravniška preiskava prodajalcev živii. Mestno poglavarstvo v Celju raz- glaša: Na podlagi zakona o nadzorstvu nad živili (61. 21.), pravilnika o natanc- nejših določilih za izvrševanje zakona o nadzorstvu nad živili (61. 233.) in za- kona o zatiranju nalezljivih bolezni (61. 35.) bo mestno poglavarstvo v Ce- lju izvršilo ponovno kontrolo nad izde- lovanjem, pripravo in prodajo živil tei nad osobjem, ki je zaposleno v obrato- valnicah. Pozivajo se vsi delodajalci in delojemalci, zaposleni v trgovinah z živili, gostilnaii, kavarnah, slaščičarnah mesarijah, pekarnah, spioh v vseh obra- tovalnicah z živili in v brivnicah zapo- slene osebe, da se podvržejo brezplačni zdravniški preiskavi, da ne bolehajo za iuberkulozo. Preiskave 30 vsak delavnik od 10. do 12. dopoldne na mestnem lizi- katu. Pricele so se 1. t. m. in bodo tra- jale do vštetega 30. t. m. Po poteku tega termina bo proLi vsem onim, ki se ne bodo mogli izkazati z legitimaeijo, da ne bolehajo za tuberkulozo, uvedeno kazensko postopanje v smislu 61. 22. in 23. zakona o nadzorstvu nad živili od- nosno 61. 08. zakona o notranji upravi. c Vse la,slnike lovnUiit in diu^ib psov opozarja mestno poglavarstvo v Celju, da bo najstrožje posiopalo po določilih ^ 85., točke 4. lovskega zakona proii vsakomur, ki bi namenoma vodil psu v lovišče aii ki bi mu psi po nemarnosti pobegnili v lovišce, kjer bi preganjali divjaeino. c Nočno lekarniško službo iina od 3. do 9. t. m. kr. dvorna lekarna »Pri Ma riji pomagaj« na Glavnem trgu. c Gasii»ka četa Celje. üd 4. do 10. t. m. ima službo 111. vod. Iz obcinstva „Merkur" in nedogra- ieni planinski dorn pod Tovstom Celje, 2. junija. Iz vrst članov »Merkurja«, družtva trgovskih in privatnih namešeeneev Ju- goslavije, smo prejeli: Zanimanje za planinski dom pod Tovstom, ki že toliko let sameva in 6a- ka odrešenja, je postalo v zadnjih me- secih zopet precej živahno. Imeli smo priliko čitati nekaj elankov, ki so zaslo- pali stališče tukajšne podružnice >;Merkurja« in stališče Savinjskc po- družniee SPD v Celju. Kakor je razvid- no iz poročila o občnem zboru Olepše- valnega in tujsko prometnega društva v Celju je predsednik Savinjske podruž- liice SPD na obenem zboru apeliral na Olepševalno in tujsko prometno druš- tvo, da bi podprlo njeno stremljenje za odkup te stavbe v višini esektivnih iz- datkov. Razveseljivo jc, da stopa to vprašanje zopct v ospredje, vendar sem pa dobil vtis — in morda tudi drugi 6i- tatelji — da se vodi za to stavbo borba med ccljskima podružnicama »Merkur- ja« in SPD. Tcmu pa ni tako, in da bo širša javnost o tem poučena, hoeem xadevo obširneje raztolmaeiti. »Merkur« je društvo, ki oskrbuje višje zavarovanje privatnih nameščcn- cev. Ima podružnicc v 97 mestih po vsej državi ih šteje danes 26.000 članov. »Merkur« pošilja sedaj svoje člane v okrcvališča Suzorja, kjer pa ni vcdno na razpolago dovolj postelj in clan ne more ravno takrat na okrevanje, ko mu je to najbolj potrebno, temveč mora čakau tako dolgo, da je za- njega na razpolago postelja. Ravno to je bil vzrok, da so pričele razne podružnice - Jüerkurja«, ki imajo svoje fonde zbrane s prostovoljnimi in rednimi prispevki eianov, ra?:mišljati o gradnji lastnih o>liicvališč. S temi fondi, ki znašajo po- nekod celo' preko stotisoc dinarjev, lah- ho podružnice v okviru društvenih pra- yil svobodno xazpolagajo. Posebno živa ije bila ta mi.äel v podružnicah v Slavo- {niji in. Vojvodini, kjer zelo pogrešajo gorskega in laiorskega zraka. NekaterG podružnice so že pričele graditi lastna okrevališča. Tudi osrednja uprava društva v Za- grebu je uvidela' potrebo gradnje okre- vališč. Da sli&i mnenje vaeh podružnic, jo osrednja utprava lani ob 65-lctnici obstoja drustva »Merkurja« sklicala konfereyico predstavnikov vseh podruž- nic. Sklep konference ^e bil, da se zgra- dita najprej samo dve reprezentativni okrevališci in 3icer eno na morju m eno v gorskem kraju. Splošno mnenje jc bilo, da se ne sme gledati na oddalje- nost podružnic od okrevališča in s tem v zvezi na potne stroške, ker je pred- nost spremembe bivališča ravno spre- memba podnebja. Gledati je treba pred- vsem na lego okrevališča, t. j. na kli- matske razmere in ostale medicinsite m higienske pogoje. Slovenske podružnica so se takoj postavile na stališče, da pride za okrevališče v gorskem kraju v poštev samo Slovenija. Celjska po- diužnica je pa še .posebej zavzela stali- ä6e, da pride za okrevališče v poštev samo okolica Celja, ki je geograi'sko središče Slovenije. Možnost je namreč Ludi ta, da bi se za okrevališce potego- vala podružnica »Merkurja« v Mariboru in tudi podružnica v Ljubljani. Üdbor ueljüke podružnice »Merkurja« je takoj zacel i'azmisljati o stavbi pod Tovstom. Sklenil je predlagati nakup te stavbe, ker se je nadejal, da bo na ta nacin najzaneslivejše dosegel sprejetje svo- jega piedioga. Temu predlogu je naklo- njena, kolikor sem sam slišal, sama uprava društva v Zagrebu in posebno se zagrebška podružnica »Merkurja«, ki ima sama 12.000 članov. Zagrebca- liom je namree Celjska koea že dobro znana in jo radi posečajo. Dana je to- rej možnost, da dobimo okrevališče ¦>Merkurja« v Celje. Pri vsem tem pa ni bil namen »Mer- kurja«, da bi konkuriral Savinjski po- družnici SPD glede stavbe pod Tovstom. Naj jo SPD cimprej odkupi in dogra- di. Celjskemu obeinstvu je vsceno, kdo ta dom dogradi, glavno je, da ga Ijo koneno vendar že lahko u])orabljalo. Kakor mi je znano, ima SPD v na- črtu še gradnjo drugih zavetišč in to na mestih, ki za »Merkurjevo« okreva- ;:šcdi ne. pridejo v poštev. Zato bi mo- rala biti takšna rešitev Savinjski po- družnici SPD dobro došla, ker bi lahko uporabila svoja denai'na sredstva dru- god, kjer je to trenutno še važnejše in potrebnejse. Stavba pod Tovstom bi Savinjsko podružniuo po mojem mnonju gmotno precej izčrpala. Društvo »Mer- kur«, ki ima 26.000 članstva, pa lahko hitro zbere potrebna sredstva. Odbor podružnice »Merkurja« se za okreva- lišče niti tako zelo ne ogreva, ker bi si s tem naprtil samo še nove skrbi in delo. Celjskim elanom »Merkurja« to okrevališče tudi ne bi mnogo koristilo, ker pač najrajši prežive letni odmor ob morju in pride za nje v poštev okreva- lišče ob morju. Odbor je stavil ta pred- log samo v interesu mesta Celja, trdno preprican, da bo javnost ta korak po- zdravila in ga vsestransko podpila. Kakor sem že zgoraj omenil, bi rao- ralo biti okrevališce zgrajeno v vecjem stilu, tako da bi v vsakern oziru ustre- zalo svojemu namenu. »Merkur« bi se- danjo stavbo gotovo še razširil üi ta stavba bi bila Celju v ponos. S to stav- bo bi uživalo mesto Celje ceneno re- klamo po vsej državi pri 26.000 cla'üh ^Merkurja«. Ti člani bi stalno privajiii s seboj tudi svoje znance. Vsi bi se za- drževali v mestu samem, prirejali bi izlete na bližnje vrhove, v letovis'a in kopališea ter v Savinjske planine. Kaj bi to pomenilo za mesto Celje, mau ja ni treba posebej poudarjati. Opozarjamo še, da so bili na glavnem obcnem zboru v Zagrebu letos izneešni tudi predlogi za gradnjo tega okreva- lišča v Gorskem Kotarju ali na Plitvi- cah. Zato poudarjam še ankrat mož- nost, da okrevališča v Celju ne bo, 6e ne bomo uživali v svojem stremljenju vse stranske podpore. Priobčujem ta cla- nek tudi zato, da ne bo nadaljnjih ocitkov, da »Merkur« nie ne investira v Sloveniji. 1. v. Vremenska postaia na celhkem koäodvoru Kakor se vsakdo lahko prepriča, so vremenski aparati v tem tednu tako vpostavljeni, da oznacujejo temperatu- ro, zracni tlak in vlago na listku za en dan pozneje, tako da so temperatura, zracni tlak in vlaga od nedelje zabele- ženi za ponedeljek, od ponedeljka za to- rek itd. Priporočljivo pa bi bilo, da bi bil na listku pri vsakem dnevu napisan datum in da bi listke izmenjavali v noci od nedelje na ponedeljek, ne pa šele ob osmili ali devetih zjutraj —t f ofcofsfvo Razvitie tokobkega prapora v Brasloucah Braslovee, 2. junija. V nedeljo 4. t. m. ob 15. bo razvilo Sokolsko društvo v Brasloveah svoj društveni prapor. Razvitje prapora je združeno z okrožnim nastopom. Gotovo pa se bodo udeležila proslave tudi osta- la društva iz Savinjske doline. Sokolsko društvo v Bra3lov6ah je bilo ustanovljeno pred 32 leti ter ima danes lep in ponosen dom s krasnim lclnim telovadiščem ob koncu trga. Tu stoji savinjska sokolska trdnjava. V tem domu se cuje vsak dan veselje mladine, dece in naraščaja ter clanstva, k. rado in v lepem šlovilu obiskuje te- lovadbo. Zivljenje in delo v telovadnici je danes bolj razgibano kot kdaj koli jirej. BraslovSki Sokol izvršuje danes z vsemi moemi tudi nacionalno poslan- stvo, saj črpa vsakdo vsak dan v telo- vadnici misli in težnje našega naroda in naše domovine, da bo vstopil v zrelo dobo kot popoln in temeljito pripravljen borec. Podprimo v nedeljo vsi s svojo nav- zoenostjo braslovškega Sokola, ki se bo še bolj strnjeno zbral" pod svojim praporom v službi kralju in domovini. Praporu bo kumovala s. nacelnica Olga Maršičeva. Sodelovala bo tudi četa vo- jakov 39. p. p. iz Celja. Tudi to nam bodi v krepko vzpodbudo, saj je nji- hova in naša naloga ena! Pri svečano- sti bo igrala sokolska godba iz Trbo- velj. Po razvitju prapora bo povorka, nato pa nastop sokolskih oddelkov in vojske. Sokoli in prijatelji sokolstva, v ne- deljo v Braslovee! Sport Atlelski initiiig v Celju. Lahkoatlet- ska sekeija SK Celja bo priredila v ns- deljo 4. t. m. ob pol 9. dopoldne na Gla- ziji prvi letošnji atletski miting, ki js pi'opagandnega znacaja in medldubski. Ker se je prvotni razpis tekmovanja ne- koliko spremenil, navajamo danes tek- movalni l'ed in discipline: 100 m, ju- niorji B in C. Met krogle, jun. B, C, omladinci in seniorji. Tek 200 m, omla- dinci in seniorji. Skok v daljino, juni- orji B, C, omladinci in seniorji. 1000 m, juniorji B in C. Troskok, juniorji C, omladinci in seniorji. Met diska, omla- dinci in seniorji. 1500 m, omladinci in seniorji. Met kopja, juniorji B, C, omla- dinci in seniorji. Stafeta 4X100 m. Za tekmovanje vlada med celjskimi atleti živahno zanimanje, ker je to prvi le- tošnji nastop. Pričakuje se tudi precej- šnja udeležba atletov zunanjih klubov. Prijatelje atletike vabimo, da si ogle- dajo zanimivo tekmovanje nase mladine >: Olimpijski dan v Celju. Jugosloven- ski olimpijski odbor je določil letoänji 18. junij za Olimpijski dan. Ta dan naj bi se propagirala olimpijska misel, ob- enem naj bi se zbirala sredstva, s ka- terimi se podpirajo naši vsakokratni sportni in telovadni tekmovalci na olim- piadah. Tudi celjski klubi in telovadne organizaeije so se odzvali vabilu JOO za sodelovanje in so odlocili, da bodo ta dan na najprimernejši nacin organizi- rali prireditve. Ze na predvečer bo sta- ietni tek po celjskih ulicah, nakar bo promenadni koncert pred kolodvorom. V nedeljo 18. t. m. bodo dopoldne sle- dcee prireditve: na Glaziji atletski mi- ting, v mestnem parku teniški turnir, v II. državni (okoliški) narodni šoli table-teniški tur-nir. Popoldne pa bo no- gometni turnir na Glaziji in kolesarska dirka s startom in ciljem na Glaziji. Ves dan bodo skavti prodajali olimpijske zna6ke v korist olimpijskega fonda. Pri teh prireditvah bodo sodelovale vse sportne in telovadne organizaeije. Teniška zmaga Jugoslavije. V Mila- nu je Jugoslavija v tekmovanju za Da- visov pokal premagala Italijo s 3:2 in si priborila vstop v evropski Semifinale. * SK Celje — atletska sekeija. Vse atlete, predvsem zunanje, pozivam, da se nedeljskcga mitinga gotovo udeležijo. — Načelnik. Gosffftifčarjf — pozor ! Spccialcn polnomastcn in okusen sir v hlebčkih ca. 1*50 kg dobite po nizki ceni pri tv. Karo/ Loibner. Cef/c. Kralja Pe- tra cesla št. 17. teles on st. Y2O. Prosim, poskusite! St©Y. 23. »NOVA DOBA« %. VI. 1939 Stran 5 Iz naših kraiev St. Jurii ob j. ž. j Tabor v St. Juriju pri Celju. O binkoštih smo imeli tudi pri nas tabor. Na njem so nastopili kot govornki g. ban dr. Natlačen, poslanec Brodar, predsednik mladinske Kmečke zvezc Puš in g. Pongrac Turnšek s Polzele. Tabori so bili nekdaj velike in rrogocne manifestacije naroda. $ed*ij pa je že vsaka zadeževana veselica tabor, ako zapiše tako »Slovenski donv. ali :>Slo- venec«. Po »Slovenskem domu-r se je udeležilo te hladne pogrebščine do 2.000 ljudi, »Slovenec« pa oznanja avetu dan za njim, da je okrog 500 ljudi priko- rakalo v trg in navdušeno vzklikalo. Lani in letos je bilo že vse preveč ta- kih taborov, kakor je zadnje case tudi že proveč dežja, pa so 3e tudi naši siccr prav poslušni ljudje vsega skupaj nave- ličali, da zadnji slavnostni govornik že ni imel več kot 100 L ožiivcvalnih po slušalcev. Ali tabor je pa vendar bil in sprejeli smo tudi prav močno reso- lucijo. Rogaška tlatina si Celjsko pevsko društvo iz Celja bo priredilo na Telovo 8. t. m. ob 20. v veliki dvorani Zdraviliäkega doma kon- cert z izbranim sporedom. Spored bodo izvajali moški, ženski in mešani zbor. Gostje, domačini in okoličani, posetite koncert v velikem številu! Rogatec ro Koncert OPD. Na Telovo 8. t. m. bo posetilo naš trg Celjsko pevsko dru- štvo iz Celja, ki bo priredilo ob 15. koncert v dvorani hotela »Pri pošti« (Sporn). Zapelo bo vrsto narodnih in umetnih pesmi v moškem, ženskem in mešanem zboru. Rogatčani in okoličani, vsi na koncert! Store š Šentlovrenski oder je zaradi slabe- ga vremena preložil svojo veselico na nedeljo 4. t. m. Veselica, prirejena ob petletnici kulturnega udejstvovanja ^Sentlovrenskega odra«, bo na lepem senčnatem vrtu pri gostiJni Gajšek v St. Lovrencu pri Storah. Igrala bo pri- ljubljena sokolska godba iz Stor. Zače- tek ob 15. Zveze z vlaki ugodne. Ude- ležite se te prireditve v čim večjem številu! Pefrovce p Pogreb Edmunda Oblaka. Da ni bil 86-letni železniški miloščinar Ed- mund Oblak, ki je v duševni zmedenosti nasel smrt v narasli Savinji, po- kopan brez cerkvenega .obreda, ki mu ga je odrekel žalski župnik g. Veternik, se imamo zahvaliti širokogrudnosti in uvidevnosti g. Ivana Kramaršiča, du- hovnika v zavodu za duševne bolezni v Novem Celju, ki je brezplačno opravil molitve na pokopališču pri Sv. Kanci- jrnu. S tern dobrim krščanskim delom usmiljenja je imenovani gospod na- pravil najlepši vtis med pogrebci in v javnosti sploh, 2el0 pa je potolažil globoko uzaloščeno vdovo. Vsa cast g. Kramaršiču! — Pri reševanju Edmunda Oblaka utopljenega Melhiorja Fabjana doslej še niso našli. Splavarji so videli njegovo truplo, ki ga je narasla Savinja splavila v Savo. Koniice k Krasno uspele banovinske skupšči- ne omiadine JNS, ki je bila 21. junija v Ljubljana se je iz konjiškega sreza udeležilo poleg 10 delegatov §e 26 omla- dincev in članov JNS, ki so na zboro- vanju vzbudili posebno pozornost. Pri- Liubljeni predsednik OJNS tov. inž. Joze Rus je tovarišc iz konjiškega sre- za posebej pozdravil in poudaril njiho- vo požrtvovalnoat. Mnogi izmed njih so kljub dežju zgodaj zjutraj prehodili več ur dalec peš do ceste, kjer so sedli v avtobus. Konjiški Srez se je tudi to pot izkazal. Videli smo, da so se te skupščine udeležili po večini pripadniki kmečkega, delavskega in obrtniškega sloja ter si z denarjem, ki si ga težko prislužijo, plačali vožnjo in prehrano v Ljubljani. Zastopane so bile vse občine v srezu. Posebno delavne so omladinske crganizacije v Ločah, Zrečah in Strani- cah, ki so pod vodstvom marljivega predsednika sreske organizacije tov. Bertonclja vedno na mestu. V Ljublja- ni so si naši fantje in možje po kon- čanem zborovanju, s katerega so odne- sli izredno dobre vtise, ogledali pod vodstvom tov. Cirila Zagarja razne za- nimivtssti. Obiskali so tudi agilno kra- I jevno organizacijo OJNS na Viču pri j Ljubljani, v kateri tudi sodeluje tov. Ciril Zagar. Pod vodstvom priljubljene- ga predsednika in organizatorja tov. Rudija Marinčiča z Viča so odborniki viške organizacije prijateljsko sprejeli svoje tovariše izpod zelenega Pohorja in jim obljubili, da jim bodo v letošnjem poletju vrnili obisk v Konjicah. Konjiš- ka sreska organizacija bo tudi v bodoče krepko delovala v korist države, stran- ke in svojih članov. Laško Pozor, kmetie! Laško, 2. junija. Pred nekaj meseci smo poročali, da poskuša naša davčna uprava uvesti no- vo prakso pri odmeri takse na prenos nepremičnin in pri ugotavljanju pro- metne vrednosti nepremičnin ter zlasti tudi preužitka. Kakor se je doslej v mnogih desetletjih prakticiralo, je bil preužitek ocenjen običajno na 5 do 10% od višine vrednosti izročene nepremični- ne, oziroma so pravilno pojmovali preu- žitkarske pogodbe v tern smislu, da vrednosti preužitka v naravi, t. j. žita, krompirja, fižola itd. niso računali po tržnih cenah, marveč po vrednosti, ki prihaja v poštev pri kmetu na domu. Tako je bil preužitek ocenjen navadno na 3.000 do 5.000 din, kar pa je bilo že visoko. Nek nov uradnik na tukajšnji davč- ni upravi, ki je bil dobro znan tudi svojčas v Celju, pa je v nekem primeru zahteval od kmeta, ki je prevzel posest- vo od svojega očeta, da se mora preu- žitek oceniti po tržni ceni in da se mo- ra tudi preužitkarsko stanovanje vzeti z ono vrednostjo, ki odgovarja običaj- nim najemninam v kraju. Pri omenjeni pogodbi je bil uveden cenzurni postopek in pogodba je romala v Beograd. Nekdo pa je moral biti tako dober, da jih je v Beogradu poučil, da je preužitek dosti več vreden, nego je bil ocenjen v omenjeni izročilni pogod- bi. Tako bo sedaj izvedena cenitev preu- žitka po izvedencih, kakor to predpisuje zakon odnosno pripombe k t. post. 12 zakona o taksah in razpis finančnega ministra iz leta 1927. Tako preti naše- mu kmetu novo težko breme in velika škoda. Treba bo po naših oblasteh po- skušati, da pridemo do stare, pravilne prakse. Zopet teika ne$reia na ceils Rimtke toplice -- Zidähi most Laško, 2. junija. Na binkoštno nedeljo popoldne se je peljal dr. ing. Eberhard Staube, indu- strijec in nemški državljan iz Zagreba, iz Celja proti Zidanemu mostu. Kmalu pod Rimskimi toplicami mu je med 17. in 18. km blizu posestnika Plahute pri- peljal nasproti z osebnim avtomobilom šofer Pavel Filipčič iz Prudnic pri Za- grebu. Oba avtomobila sta bila polno zasedena. Pri dr. Staubeju je sedela njegova žena s hčerkami, Filipčie pa je imel v svojem avtomobilu 6 oseb, veči- noma mladih gospodičen. Na nekem ovinku sta se oba avtomobüa srečala in se zaradi ozke ceste nista mogla zado- sti izogniti drug drugemu. Filipčič je zadel na kamen ob cesti, tako da je avtomobil zasukalo in je zgrmel po strmem klancu navzdol v globino 40 m. Avto se je preobrnil, zadel ob neko dre- vo in obležal z navzgor obrnjenimi kole- si. Drevo je obvarovalo, da ni avto s potniki vred zgrmel v naraslo Savinjo. Avtomobil se je popolnoma razbil. Ka- kor čudež pa se sliši, da se ni potnikom nič zgodilo. Le dve gospodični sta dobili male praske in odrgnine. Filipčič ima okrog 60.000 din, dr. Staube pa okrog 15.000 din škode. Voznika valita krivdo drug na drugega, v resnici pa ni kriv ne eden ne drugi, marveč le naše žalostne cestne razmere, ki smo jih v »Novi dobi« že tolikokrat ožigosali. Brez dvoma je cesta Laško—Zidani most najbogatejša na avtomobilskih in drugih nesrečah. Ne mine mesec, da bi ne bil kak karambol in nešteto smrt- nih in težko poškodovanih žrtev izka- zuje žalostna statistika. Vse to pa še vedno ni povzročilo, da bi se '.''.,'" končno vendar že pobrigale za cesto, ki spada med eno najbolj prometnih avto- mobilskih cest. Naj si kdo prizadeva kolikor hoče, res je, da je ta cesta pro- metna in da je naravna zveza med Za- grebom, Celjem in Savinjsko dolino, če že ne prihajata v poštev kopališči v Laškem in Rimskih toplicah. To dejstvo je neizpodbitno in vredno upoštevanja, ako nam je res kaj za tujski promet. Pred nekaj tedni smo slišali, da je ta cesta podržavljena, a to je bilo name- njeno menda le ušesom dobrih volilcev. V Ljubljani in Beogradu o tern ne vedo ničesar. Lani v jeseni so začeli s pre- ložitvijo ceste v Smarjeti. Delo je bilo na pol dovršeno in čaka nadaljevanja. Okoli termalnega kopališče so ceste razkopane in razdejane, da vozniki ne vedo, kam bi se obrnili, in da jih pre- metava po Jiapravljenih klancih. Moder- niziranje ceste proti Zidanemu mostu je zastalo sredi dela in tarn se je zgodila omenjena nesreča. Ce ni vse slepo in gluho, se mora nekaj ukreniti. 1 Damoklejev meč nad Nabavno in prodajno za Oddam s 1. julijem krasno komfortno sfa- novanje, 3 sobe, 1 poselska soba, kopalnica. Celje, Cesta na grad. Najemnina 700 din. Informacije pri Ani Mohor, Prešernova 12. 3 otroika kolesa rafaljcna 2 damski kolesi rabljeni 2 m o š k i „ „ z e 1 o poceni proda Franjo Dolžan - Celje Za kresijo 4 Telefon 245 kleparstvo, vodovodne instalaciie sfrelovodne naprave Prevzema vsa v zgorai navedene stroke ipadajoža dela Id popravila — Cene zmerne — Pojtrežba toüna in lolidni Celjskanosojilnicad d u Celju JE NAJSTAREJŠINARODNIDENAENIZAV0D V CELJU Vse hranilne vloge, vložene pri CELJSKI POSOJILNICI D. D. Y CELJU so varno naložene, se ugodno obrestujejo in se izplačujejo točno v gotoyini Denar, naložen v domač denarni zavod, donaša koristi vsemu domaČemn narodnemu gospodarstvu NALAGRJTE SVOJE PRIHRÄNKE V Celjski pOSOJilnici d.d. vCeljU-Narodni dom CENTRstLA: CELJE, NstRODNI DOM PODRUŽNICI: MARIBOR, ŠOSTAN] Urejuje in za konzorcij »Nove Dobe« odgovarja Rado Pecnik — Za Zvezno tiskarno v Celju Jusip KLuluik — Oba v Celju