IZHAJA OD LETA 1959
LETNIK XXII ŠT. 3 HRASTNIK, 12. 3. 1980
Iskrene čestitke ob dnevu žena
delavkam	in
Steklarne
Letna konferenca
V začetku meseca februarja je bila sklicana letna konferenca sindikata Steklarne Hrastnik, ki so se je udeležili delegati osnovnih organizacij sindikata iz temeljnih organizacij , individualno-poslovodni organi TOZD, DSSS in delovne organizacije, kakor tudi predstavniki ostalih družbeno-političnih organizacij in samoupravnih organov. Ostale vabljene steklarne iz Pule, Rogaške Slatine in Pančeva, so opravičile svojo odsotnost. Na konferenco je prišel tudi sekretar občinskega sveta Zveze sindikatov
Poročilo o delovanju organizacije sindikata v preteklem letu je podal predsednik Risto Cičič
Hrastnik tov Adi Zaletel, predstavnik občinskega komiteja ZK Hrastnik in predsednik konference Sindikata TKI Hrastnik tovariš Ivan Gnus.
Letna konferenca organizacije sindikata je mesto, kjer sindikalni delavci ocenijo minulo obdobje in spregovorijo o posameznih vprašanjih, kakor tudi o Smernicah ža bodoče delo in nalogah, ki jih je potrebno uresničiti.
Današnja Samoupravna družbena stvarnost in družbeno-ekonomski odnosi nalagajo tudi 'sindikate kot družbenopolitični organizaciji nemajhno vlogo, kakor tudi odgovornost, pri Uresničevanju nalog in poglabljanju vloge delavca kot ša-moupravljalča.
IZ POROČILA PREDSEDNIKA’
Uvodno poročilo o preteklem obdobju je podal predsednik tov. Risto Cičič.
2e na začetku je poudaril, da je na podlagi analize družbenopolitične aktivnosti in izvršenih akcij v delovnih sredinah mogoče ugotoviti, da v delovni organizaciji obstoja zadovoljivo sodelovanje med' vsemi družbenopolitičnimi organih
zacijami in samoupravnimi organi. Organizacija sindikata se je primerno angažirala tudi pri predhodnih razpravah in periodičnih obračunih, ki jih zahteva Zakon o združenem delu. Kljub pozitivnim korakom naprej pa se je potrebno zavedati tudi tega, da s tem ne moremo biti zadovoljni, ampak si moramo prizadevati, da bodo razprave v bodoče organizirane še temeljiteje, zlasti pa je potrebno vzbuditi večji interes pri delavcih, v samih razpravah. Predlogov in iniciativ za boljše delo je bilo namreč v teh razpravah še premalo.
V nadaljevanju se je dotaknil tudi določenih vprašanj in protale-mov, s katerimi smo se v preteklem obdobju srečevali, kjer pa smo pri reševanju, kljub omejenim možnostim, dosegli posamezne premike.
Bolniški stalež je še vedno želo visok in nam povzroča V proizvodnji zelo resne težave. Z zdravnikom smo še dogovorili, da je enkrat tedensko prisoten v delovni organizaciji, kar precej vpliva na zmanjšanje predčasnih odhodov k zdravniku zaradi manjših opravil: napotnice, recepti, ostali manjši nasveti in razgovori z zdravnikom.
Kljub temu, da vprašanja stanovanjskih vprašanj samskih delavcev še vedno nišo razrešena v tolikšni meri, kot So tudi potrebe de1-lovne organizacije po teh delavcih, 'smo v preteklem obdobju, sploh v primerjavi s prejšnjimi leti naredili precej. Prostori1 bivše ambulante so bili preurejeni v samski dom ža delaVce. V kratkem času pa so bili dograjeni tudi bivalni prostori za -več kot 40 samskih delavcev. Kljub temu pa nas čakajo še odgovorne naloge pri uresničevanju določil družbenega dogovora o minimalnih življenskih Standardih za!- samske delavce. Vendar pa realizacija tega dogovora zahteva precejšnje finančne možnosti in sredstva, s katerimi pa trenutno ne razpolagamo, vendar jih bo treba v bodoče tako ali drugače zagotoviti. i
N a področju stanovanjske - izgradnje ni zaslediti bistvenega' napredka. Tovariš predsednik je kot pozitivnega ocenil ■ predlog- delavcev TOZD 2 i- avtomatska predelava steklene mase, da bi pospešili gradnjo individualnih:: ■stanovanjskih-' hiš, ki naj bi jo podprli z združenimi sredstvi,' 'Zlasti v S tem smislu, da bi nudili posameznikom ustrezne kredite -im eventoelho komunalno: urejeno zemljišče.
Preusmeritve naše proizvodnje, začrtane tudi v planskih dokumentih za leto 1980 in za sredjeročno obdobje 1980/85, so po sedanjih ocenah takšnega značaja, da bomo bistveno povečali celotni prihodek in dohodek naše delovne organizacije. Ob tem pa ne gre pozabiti tudi na to, da je uspeh začrtanih nalog odvisen od kadrov. Ugotovimo namreč lahko, da število kvalificiranih in visokokvalificiranih delavcev, pa tudi kadrov z visoko izobrazbo, upada. To je povezano tudi z nezadovoljivimi delovnimi pogoji, pomanjkanjem stanovanj ih sorazmerno nizkimi osebnimi dohodki:. .
Kljub ugotovitvi, da je. v letu 1979. zapustilo delovno organizacijo 280 delavcev, kar je manj kot v letu poprej, lahko ugotovimo,' da je to še vedno visoka številka, ki jo je težko kvalitetno nadomestiti.
Osnova za odločanje delavcev so ustrezne informacije. Tov. predsednik je podal, ugotovitev, da so bili delavci preko glasila Steklar in Informatorjev dovolj seznanjeni; s problematiko, s katero Smo se pri delu srečevali. Kritično pa je potrebno opozoriti na to, da svoje vloge niso odigrale komisije za informiranje v temejnih organizacijah in delovni skupnosti.
Dora Godicelj se je dotaknila tudi vprašanja odnosa do delovnih sredstev
Organizacija sindikata je- bila aktivna tudi * na področju razreševanja vprašanj rekreacij e in leto-' vanja. Z akcijo v delovnih sredinah je bilo dogovorjeno, da boteo namenili 50 dih sredstev od vrednosti bonov mesečno, za adaptacijo naših počitniških domov v Portorožu in Bohinju. Do danes od -Službe družbenega knjigovodstva Sše nismo dobili dovoljenje, da uporabimo sredstva v željene namene.
Na preventivno letovanje je od-šlo 120 delavčev. Tov. Cičič je opozoril na to, da po zaključnem računu za leto 1979 ne ustvarjamo sredstev sklada skupne porabe,'kar pomeni tudi to, da ne bo sredstev za . željene izboljšave- v počitniških domovih,, kakor, tudi ne za široko preventivno dejavnost.,. Obstoječa- 'gospodarska situacija in razmere v naši celotni 'družbriža-
htevajo, da tudi to obliko spravimo v okvir naših možnosti, kar pomeni zmanjšanje obsega preventivnega, letovanja. Potrebno, pa se bo
Tov. Karl Bičanič je v razpravi poudaril nujnost medsebojnega sodelovanja in usklajevanja stališč
pogovoriti o bolj dodelanih kriterijih o koriščenju preventivnega zdravljenja, v kar bo Uvrščeno tudi mnenje in sodelovanje zdravnika.
Del Svoje aktivnosti je organizacija sindikata posvetila tudi področju interne zakonodaje. Dopolnjene ali sprcr;:''j5r,'> ~o bile nekatere določbe posameznih samoupravnih aktov-. Večjo aktivnost je bilo čutiti tudi na področju SLO ih DS.
'i V delovni organizaciji nam še Vedno ni uspelo dobro rešiti vprašanj e stimulativnega nagraj evanj a in dovolj objektivno opredeljenih dohodkovnih odnosov med temeljnimi. organizacijami. Ureditev teh dveh; -vprašanj ' bo V prihodnosti nujna, saj sta za samoupravni razvoj ključnega pomena.
S V nadaljevanju se je dotaknil tudi področja gospodarjenja v preteklem letu.: Bistvena značilnost le-tega- je izredno Visok; porast štro-.skov-j energij e\ in .reprodukcij škega materiala, prav tako pa tudi - resne težave z oskrbo s surovinami, kar vse je negativno vplivalo na oblikovanj e, ustvar j enega dohodka. Po vedati pa je treba tudi to, da nismo v zadostni meri izkoristili vseh notranjih rezerv.
V zaključku: je poudaril, da bo treba usmeriti naša prizadevanja tako, da bo poslovanje zagotovilo potrebna sredstva za vse vrste porabe, pri tem pa še posebej za razširitev materialne osnove našega gospodarstva. Računati moramo s tem, da bomo v letošnjem letu lahko porabljali sredstva za osebne dohodke izključno v Odvisnosti od ustvarjenega dohodka in ob zagotavljanju sredstev.za razširjeno reprodukcijo. Za uresničitev teh ciljev je bilo nujno potrebno sprejeti nekatere ukrepe, ki, so začasnega značaja iri katerih osnovni namen je, da se že takoj na začetku leta Zagotovi v vseh sredinah dosledno . stabilizacijsko obnašanje. Te ukrepe, moramo tudi samo tako razumeti in nikakor ne v smislu. nekega administrativnega omejevanja.
Delegati TOZD 4 na konferenci
sindikata Steklarne Hrastnik
Novo izvoljeni predsednik izvršnega odbora konference osnovnih organizacij sindikata DO Steklarne Hrastnik tov. Janez Ciglar
TEMELJNE ODGOVORNE NALOGE, KI NAS ČAKAJO V PRIHODNJEM OBDOBJU
1.	uskladitev planov temeljnih.: organizacij in delovne organizacije z resolucijskimi prizadevanji, ■
2.	ureditev dohodkovnih odnosov med temeljnimi organizacijami in ureditev sistema nagrajevanja po delu.
3- prehod na kolektivno vodenje .po programu Zveze sindikatov Slovenije,
.. 4. aktivno vključevanje v izvajanje stabilizacijskih ukrepov,
5.	angažiranje na področju- obveščanja delavcev,
6.	poglobiti delo organizacije sindikata med celotnim članstvom,
Vodja TOZD 1 Niko Kavšek dipl. ing.: Sestanki naj bodo na vseh ni-rvojih organizirani tako, da bodo - imeli za posledico čim manj izostankov z dela
zlasti, pa aktivirati sindikalne skupine, .
7.	tvorno sodelovanje z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami in samoupravnimi organi,
8.	izvrševati zastavljene naloge iz programa Zveze sindikatov Slovenije in naše občinske organizacije,
9.	angažiranje ob. izvedbi proslav v počastitev. 120-letnice delovne organizacije Steklarne Hrastnik.
IZ RAZPRAVE |
. V razpravi so sodelovali: Edi Pufler, Rajko Bočko, Janez Ciglar, Franc Jerman, Milan Vujsič, Dora Godicelj, Adi- Zaletel, Jože ing. Guzaj, Hilda Drame, Ivan Gnus, Milka Verač, Risto Cičič, Brane dipl. pravnik Milinovič, Romih, Slavi Pptušek, Anton ing. Žagar,
Pomembna naloga, ki jo moramo pri našem delu upoštevati, so stabilizacijski ukrepi, je poudaril tov. Brane Milinovič, direktor DO, dipl. pravnik
Dako Bradaševič, „ Niko dipl. ing. Kavšek, Kristina Pufler, Fani Lapornik, Jože Premec in Karl Bičanje, i
'Kljub podanemu poročilu in po-udarku temu, da bo potrebno v letošnjem letu, .gleefe na gospodarsko situacijo, prilagoditi .vse naše potrebe in porabo razpoložljivim ekonomskim .možnostim, „je bila zastavljena razprava in postavljena vprašanja, glede izplačila jubilejnih na-,. grad, začudenje: zakaj omejevanje, preventivnega letovanja ipd. Čeprav pri sebi marsikdo razmišlja, da je do teh.-bonitet, če jih tako imenujemo, res upravičen, pa si moramo biti enotni-ob ugotovitvi, da smo vsi odgovorni za uresničevanje stabilizacijskih ukrepov, da se postavimo na trdnejše temelje.-' Ne da pa se porabiti več kot ustvarimo: In čeprav se ob tem morda kdo čuti prizadetega, je to vendarle naj razumnejša pot do skupnega cilja.
' Tudi„glede 4-izmenskega dela in njegovega upoštevanja pri dopustu .'j e bilo -postavljeno vprašanje. Prav je, da se opozori na posamezna „mnenj a, .vendar. je potrebno ob vsem „tem, ko postavljamo zahteve in izražamo želje, upoštevati tudi obstoječe zakonske predpise in v okviru njih uskladiti -pravice delavcev.
Poleg teh posameznih: vprašanj pa se je diskusija razvila predvsem v smeri poudarka stabilizacijskih prizadevanj, kar zahteva od nas tudi to, da priznamo, da so notranje rezerve, jih poiščemo in izko-
ristimo. Prizadevanja moramo u-smeriti v boljše delo in zmanjševanje izostankov z dela zaradi bolniškega staleža, potrebna pa.je tudi večja .disciplina pri . delu. Se nadalje mora teči aktivnost v smislu tesnega sodelovanja in uskla«
• jevanja med temeljnimi organizacijami. Ob vsem tem ostane naša naloga skrb za delovne in življenjske pogoje. Pozornost so nekateri; razpravljala namenili tudi aktivnosti na področju prejanja dohodkovnih - odnosov med temeljnimi organizacijami. Odnos je potrebno urediti tako, da bodo -točno znane naloge in obveznosti vsake temeljne organizacije posebej, posebej pa tudi vse tisto, s čimer- TOZD -razpolaga ter rezultati, ki jih dosega. Poudarjeno je bilo, naj urejanje dohodkovnih odnosov ne vodi v poslabšanje odnosov v delovni organizaciji.
Pozitivno je bilo ocenjeno tudi sodelovanje med družbeno-politič-ni-mi organizacijami: tako tudi med „sindikatom in Zvezo’ komunistov. Tu nikakor ne gre za medsebojno razdvojenost, ampak je zaslediti aktivnost pri koordiniranju akcij, kljub temu pa si moramo še nada-lje prizadevati v smeri iskanja novih oblik takega sodelovanja. V okvir stabilizacijskih ukrepov, bomo morali spraviti -tudi način- sestankovanja, Seje. moramo organizirati tako, da. bodo imele za posledico čim manj izostankov z dela. Ne. kaže, pa zanemariti vzpodbujanja inovacij,rsaj lahko s pravilnim odnosom do tega.področja pridobimo ogromno :in prihranimo v proizvodnji marsikak dinar,, znesek pa ob konpu,nenazadnje..rii' tako majhen.
Razprava je,tekla sproščeno, saj so področja angažiranosti organizacije sindikata številna, kakor tudi vprašanja; na katera je bilo potrebno opozoriti.
VOLITVE
1 V nadaljevanju konference je bila dana razrešnica staremu odboru, delegati pa so na novo izvolili, naslednje organe:
	»«■■■■i
WÊBSSBÊÊÊ	MÈSÊÈSÊm
1 -s '*1 •'	Sgi . ;
	i- :
i t	
m	
1 ‘ f	SllllM
MP*F	
	ifi
	1 ’	■■ •?SSx:~ 1 1
Kristina Pufler, delegat TOZD 2
Janez Ciglar —- predsednik-iz vršnega odbora konference. OQS DO • Franc Jerman — namestnik predsednika Jasna Kosm — -tajnik Kristina-Greben — blagajnik Ostali člani izvršnega odbora: Avgust Novak, Edi Pufler, Silva Obermajer, Stane Senegačnik, Ra-
do Gnjidič, Kristina Pufler, Marija Hrnčič, Franc Videnšek, Edo Vol-fand, Ivan Matko, Samo Klemen in Risto Cičič.
Prejšnjemu predsedniku IOK OQS DO tov. Ediju Volfandu -je bila v zahvalo za njegova prizadevanja pri opravljanju te funkcije podeljena knjiga o Titu
Naj v ponovitev navedem, da so - na letnih konferencah O OS v temeljnih organizacijah za predsednike- osnovnih organizacij izvolili delavci naslednje ' tovariše :
Jože Vrtačnik — predsednik IO OOS TOZD 1,
Franc Jerman — predsednik IO OOS TOZD 2,
Erna Sihur — predsednik IO OOS TOZD 3,
Karli Koritnik II — predsednik IO OOS TOZD 4,
Rajko Bočko — predsednik IO OOS TOZD 5 in
Risto -Cičič — predsednik IO OOS DSSS.
Ostali organi konference pa so bili izvoljeni v naslednji sestavi:
a)	Nadzorni odbor:
Karli Dremel — predsednik, Hilda Drame,' Niko Skočir.
b)	Komisija za imenovanja in priznanja:
Risto Cičič — predsednik, Kristina Pufler, Albert Kapelar, Milena Pirc in Silva Obermajer.
c j Odbor za šport in rekreacijo:
Jože Premec -— I predsednik, Aleksej dipl. ing. Ds, Ylasta Mu-stač, Ferdo Žlindra, Doko Pokra-jac, Rado Gnjidič, Oskar Maurer, Erih Seničar, Jože.Ržek, Emil Bec, Milan Vujsič in Jože ing. Guzaj.
„ d) Kadrovska komisija:
Jože Vrtačnik, Jože ing. Kolander, Angela Petekj Vlado Preskar, Janez Ciglar, Franc Vidovič, Janez Kandolf. .,
' e) Komisija za samopomoč: -Hilda Drame—- predsednik, Valerija Jovan — blagajnik, Marija Brečko član.
Enoglasno je bil na konferenci sprejet tiidi“predlog, da se- formira- na nivoju delovne organizacije kolektivni organ, -sestavljen iz vseh predsednikov izvršnih odborov osnovnih organizacij sindikata temeljnih organizacij in delovne skupnosti ter predsednika IOK OOS DO.
Jasna Kosm
DELOVNO IN DOSTOJNO
OD 1,600.000 ZAPOSLENIH ŽENA, KOLIRKOR JIH JE DANES PRI NAS, JIH JE VEC KOT POL MILIONA ZASTOPANIH V SAMOUPRAVNIH TELESIH, OZIROMA SESTAVLJAJO 32 ODSTOTKOV VSEH IZBRANIH DELEGACIJ IN DELEGATSKIH ŠKUPSCIN. ŽENE SO VKLJUČENE V RAZLIČNE STRUKTURE TERITORIALNE OBRAMBE, USTANOVE JLA IN CIVILNE ZAŠČITE. — V NOB JE SODELOVALO VEC KOT 100.000 ŽENA, 2.000 MED NJIMI SO POSTALE OFICIRKE, 40.000 JIH JE BILO RANJENIH IN 25.000 JIH JE DAROVALO ŽIVLJENJE. VSAKI PETI BOREC V NOB JE BILA ZENA. ZA NARODNE HEROJE JE BILO PROGLAŠENIH 91 ŽENA.
OSMI MAREC — mednarodni praznik žena bomo letos proslavili delovno, ustvarjalno in dostojno, v boju za večjo produktivnost, ter za nadaljevanje uveljavitev samoupravnih dohodkovnih odnosov in delegatskega sistema. Praznik —-dan žena, proslavljamo v letu pomembnih jubilejev — 70-letnice rojstva Edvarda Kardelja, 30-letni-ce delavskega samoupravljanja in 35-letnice zmage nad fašizmom. Aktivno in ustvarjalno vključevanje žena v samoupravne procese, sistem splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite predstavljajo samo logično nadaljevanje vsega tistega, kar so si žene priborile in prevzele skrb za nadaljnjo iz-.gradnjo socializma, ter samoupravnih socialističnih odnosov in se obvezale, da bodo hranile domovino, ter njen samoupravni socialistični sistem.
Ko je govorila o boju za emancipacijo in enakopravnost žena na Prvem kongresu II internacionale 1889. leta, je Klara Cetkin, znana borka mednarodnega delovnega gibanja in ena od bližnjih sodelavk Karla Marxa, Friderika Engelsa in Vladimira Iliča Lenina, je dejala: »Ne priznamo nobeno posebno vprašanje delavk. Osvoboditev ženske bo prišlo do polne veljave šele v socialistični družbi, kjer bodo imele tudi ženske vse svoje pravice.« Na I. internacionalni socialistični konferenci žena je Klara Cetkin izbrana za sekretarja sekretariata žena. To je bilo leta 1870. V eni od številnih točk resolucije te konference je bilo napisano: »Socialistične partije vseh držav so dolžne, da se energično bore za to, da dobijo ženske pravico glasovanja.«
BOJ ZA EMANCIPACIJO
Osmega marca leta 1909 so bile v Chicagu velike demonstracije, kjer so ženske prvič javno zahtevale pravico glasovanja in druge enakopravnosti z moškimi. Na II. internacionalni konferenci žena, ki je bila leta 1910 v Kopenhagenu, je bil na predlog Klare Cetkin, OSMI MAREC proglašen ža mednarodni praznik žena. Jugoslovanke so se borile za svoje pravice že v predvojni kapitalistični Jugoslaviji. V Beogradu je bil že leta 191.0 velik zbor žena, na katerem so ustanovili sekretariat Socialdemokratov Jugoslavije, ki je bil obnovljen 1918. leta. Aprila, leta 1919 je bil sprejet statut, v katerem je med drugim zapisano: »Ženske socialisti smatrajo sebe, kot del partijske celote.«
Režim bivše kraljevine SHS ni dal ženam tistih pravic, za katere so se borili napredni socialisti, žen-■ska delavska družba. V ustavi iz leta 1921 — o ženski volilni pravici bo odločil zakon. Na to so žene ogorčeno protestirale, dvigle
svoj glas ter organizirano sodelovale pri stavkah in na delavskih zborovanjih. Pojavljale so se kot referenti in govorniki ter dopisniki, ki pišejo o aktualnih problemih partijskega in sindikalnega dela v časopisu »Enakost«. Z reakcionarnim zakonom »O zaščiti države«, po katerem je KPJ po letu 1921 prešla v ilegalo, je prišel v ilegalo tudi sekretariat žena-komunistov. Todia kljub hudim represalijam monarhofašističnega režima so vse žene Jugoslavije nadaljevale boj za enakopravne pravice in emancipacijo.
V velikem trboveljskem štrajku leta 1934 je med delavci sodelovalo tudi 2.000 žena, leta 1935 pa že 5.000 na demonstraciji v Zagrebu pred nemškim konzulatom, za mir in boj proti fašizmu. V. mirovni akciji so žene zbrale nad 600.000 podpisov, po vzoru španskih in francoskih delavk je okoli 1.000 žena tekstilne tovarne »Herman Bolek« v Zagrebu blokiralo tovarno in so stopile v odprto borbo s policijo, ki jih ni uspela zaustaviti. Podobni štrajki so bili tudi v drugih mestih Jugoslavije: v Ljubljani, Beogradu, Varaždinu, Dugi Resi, Karlovcu, Splitu, Sušaku, Banja Luki in drugod.
V STROJU REVOLUCIJE
Po direktivi KPJ je bila leta 1935 ustanovljena mladinska 'sekcija ženskega gibanja s ciljem, da bi zbrala čim več žena, ki bi razvijale borbo za napredek in svoje pravice. K masovnosti, aktivizira-nju in organiziranju ženskih društev je veliko, pripomogel časopis »Žena danes«, ki je začel izhajati v Beogradu leta 1936 in ki je leta 1939 poklical vse ženske organizacije v Jugoslaviji v odkrito borbo za uresničevanje volilne pravice. Na osnovah teh izkušenj so Jugo-slavenke pripravljeno politično dozorele dočakale drugo svetovno vojno. Zgodovinske odločitve V. državne konference KPJ leta 1940, v katerih so bile jasno začrtane vse naloge žena, v boju proti fašizmu imajo tudi veliko zaslug.
Tako so še Jugoslovanke prav v odločilnih trenutkih izkazale s politično zrelostjo in borbenostjo in globoko privrženostjo SKPJ, v boju proti fašizmu in domačim izdajalcem, odhajajoč množično v NOV in POJ. Svojo aktivnost so žene oblikovale tudi v okupiranih mestih, organizirale kurirsko službo, prenašanje tajnih poročil, hrane in zdravil, to so bile naloge, ki so jih organizacije AFŽ odlično opravljale. V okviru OF so bile Slovenke' najuspešnejše aktivistke, ki so zbirale dragocene podatke za štab in enote NOV o gibanjih in namerah sovražnika v mestih in pokrajinah. To ilustrirajo nekateri primeri.
Skojevke Poljanske gimnazije .v Ljubljani so že novi dan leta 1941 . štrajkale in pisale po stenah, učilnicah in zidovih razne antifašistične parole in raznašale letake. Žene mesta Drvar so s pomočjo organizacije AFŽ proglasile v -času dneva oktobrske socialistične revolucije leta 1942 udarni teden, ko so napravile zbiralno akcijo, v kateri so zbrale velike količine hrane, obleke in obutve za borce NOV in POJ. Žene Srbske Jasenice so pazile v letu 1942 na več kot 900 otrok s Kozare, ki so jih iz taborišča Jaška osvobodili hrvatski partizani. Poleti 1942 so žene in dekleta s Kozare prehodile več kot 70 kilometrov, da so na svobodnem ozemlju požele velike količine pšenice. Takšnih akcij je bilo nešteto, v katerih;so žene zelo doprinesle k končni zmagi NOV saj je bil vsak peti borec v NOV in POJ ženska. O velikem doprinosu žena so govorili tudi na I. konferenci AFŽ 6. decembra 1942. leta v Bosanskem Petrovcu, kjer je bila ustanovljena močna in enotna organizacija AFŽ. V času NOB je padlo 25.000 žensk, od skupno
100.000,	kolikor ih je bilo, ranjenih je bilo 40.000, 3.000. pa jih je postalo invalidov. 2.000 žena si je pridobilo oficirske čine, 1.900 pa jih ima »Partizansko spomenico 1941«. 91 žena pa so proglasili za narodne heroje.
Na I. konferenci AFŽ v Bosanskem Petro vcu je tovariš Tito med drugim dejal: »Ponošen sem, da sem m čelu-armade, ki ima v svojih vrstah toliko bork-žena. Lahko tudi rečem, . da so žene s svojim heroizmom in vzdržljivostjo ria prvem mestu, v prvih vrstah, kar je velika čast za našo domovino, da ima take hčere.« NOB je označil kot veliko spremebo v položaju in vrednotenju položaja žena. Kot so bile v revoluciji, tako so tudi sedaj žene enakopravni člani in sodelavci. Imajo volilno pravico, ter različne funkcije v družbenopolitičnih organih in javnem življenju. Njihova popolna enakopravnost je zapisana, v naši Ustavi SFRJ, kar jim omogoča enakopravnost na
Samoupravna stanovanjska skupnost občine'Hrastnik razpiše vsako leto natečaj za zbiranje prošenj delavcev TOZD in Vseh drugih organizacij in skupnosti za posojila.
Prosilci za posojilo morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
1.	Prosilec mora biti član TOZD ali druge OZD, ki je podpisala Samoupravni sporazum o izločanju, združevanju in usmerjanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo,
2.	Prosilec mora posojilo uporabiti za enega od sledečih namenov:
—	za zidavo stanovanjske hiše v zasebni lastnini,
—	za rekonstrukcijo obstoječe stanovanjske hiše (povečava stanovanjske površine, zboljšava stanovanja z uvedbo ali modernizacijo sanitarne oziroma ogrevalne opreme,
—	za nakup stanovanja v osebni lasti.
3.	Prosilec mora na SSS občine
družbenopolitičnem in ekonomskem življenju.
V MATICI RAZVOJNIH TOKOV
Samoupravljanje in samoupravni odnosi pa je ženam omogočilo še večjo afirmacijo in vključevanje v vse družbene tokove kreiranja svojega življenja. Velike vsebinske in socialno-ekonomske transformacije v naši družbi so imele za posledico še popolnejše vkljiičevanje žena v razvojne tokove naše socialistične samoupravne družbe. Izkušnje iz naše samoupravne prakse kažejo, da imajo naše žene zelo ugoden status, ki jim ga je dalo vse večje udejstvovanje v skupnem razvoju družbe. Zato si v današnjem družbenem razvoju težko zamišljamo uresničevanje nalog brez vloge žensk. Mnoge med njimi opravljajo svoje' delo nadvse vestno in vzorno. Marksistične ideje uče, naj tisti ki ustvarja, tudi odloča o vseh vprašanjih razvoja delovne organizacije kjer delajo, pa tudi o ustvarjanju, ter delitvi dohodka.
Močan razvoj proizvajalnih sil, ki ga je spodbudila graditev naše socialistične družbe ter razmah industrije in urbanizma, sta zelo vplivala na naše delovne ljudi. Ženske • so se začele vedno bolj vključevati v družbeno proizvodnjo. Pred vojno je bilo V Jugoslaviji 200.000 zaposlenih žensk, ali 19%, danes jih je okoli 1,600.000, ali 35 %. V Sloveniji 43 %, Hrvatski 37 % in Kosovu 21 %. Pred vojno je bilo v naši deželi nepismena vsaka druga ženska. Danes ima v naši državi 3.000 žena naziv magistra in doktorja znanosti. Zato ne smemo pozabiti, da le letošnji OSMI MAREC slavi v znaku velikega jubileja 70-letnice obstoja organizacije, 30-letnice delavskega samoupravljanja in 35-letnice zmage nad fašizmom.
To naj bo dan prijetnih srečanj, čestitk, dan za delovni dogovor vseh nas, kako še izboljšati družbenoekonomske odnose žena, za' uresničevanje vseh pravic in dolž- • nosti, fei jih daje delovna skupnost kot celota vsem enako. S, N.
Hrastnik predložiti vso dokumentacijo zahtevano v razpisu:
—	prošnjo za posojilo,
—	podatek o povprečnem OD prosilca in njegovega zakonca v letu 1979,
—	pismeno dokazilo o lastni udeležbi,
—	dokument iz katerega je razvidno, zakaj bo prosilec uporabil posojilo (kupoprodajna pogodba, gradbeno dovoljenje, zemljiškoknjižni izpisek).
Prošnje za posojilo z vso dokumentacijo bo sprejemala delovna skupnost SSS občine Hrastnik od 14. 4. do vključno 12. 5. 1980.
Prošnje je potrebno vložiti osebno do navedenega roka. Rezultati razpisa bodo objavljeni v vseh TOZD in drugih OZD na isti način, kot bo objavljen razpis.
Vsi prosilci bodo tudi pismeno obveščeni o višini dodeljenega posojila.
Kreditiranje individualne stanovanjske graditve
Samouprava je moč ljudskih množic
V okviru programa dejavnosti v počastitev 70-letriice rojstva Edvarda Kardelja so si' učenci 7..'.in -8. razredov in -tudi delovni ljudje in občani Hrastnika 20, februafja 1980
v Ljubljani ogledali razstavo — Samouprava, je moč ljudskih množic.
Celotna razstava je vezana na življenje in delo Edvarda Kardelja, ki, ga uvrščamo,' med največje
»Tovariš Kardelj je|bil pol stoletja vojak našega revolucionarnega gibanja, neomajen borec, ki ni poznal umika in oddiha..,
Z izjemnim darom revolucionarja je sodeloval v graditvi strategije našega gibanja, zlasti v ustvarjanju naše fronte vseh demokratičnih in rodoljubnih sil...
Izredno velika sta bila vloga in prispevek tovariša Kardelja v ustvarjanju družbenoekonomskega in političnega sistema ...
Edvard Kardelj mi je bil najbližji sodelavec tudi v dejavnostih na zunanjepolitičnem področju, v krepitvi neodvisnega položaja naše države v svetu, v graditvi in uresničevanju politike neuvrščenosti...
Zato je tudi užival toliko ljubezni in neomejeno spoštovanje ... pri vseh narodih in narodnostih naše socialistične skupnosti...«
TITO
marksistične delavce in revolucionarje v sodobnem mednarodnem komunističnem delavskem gibanju. Njegovo delo je tesno povezano tudi z delom tovariša Tita, kar se odraža v vsej razstavi. Številna razstavljena dela in knjige tovariša Kardelja, prevedena v številne jezike, filmi o njegovem življenju in slike, obiskovalcu razstave posredujejo veličino dela tega velikega revolucionarja, ga- navdajajo s ponosom, da je bil tako velik borec član naše družbene skupnosti. Kako velika je bila zakladnica njegovega znanja, izkušenj in sposobnosti, koljko■ neizčrpne energije je v,vsem tem delu, Vemo, da to, kar je bilo razstavljeno, ni vse. Njegov prispevek je ogromen, je veličasten.: Tokovom družbenega življenja, samoupravljanju,; naši ,domovini — temu je tovariš Kardelj po-isvetil vse svoje življenje, v njem je s svojo ustvarjalno roko'ogromno ustvaril.
Učenci- osnovne šole, ki so obiskali razstavo, so se poklonili tudi z obiskom grobnice narodnih herojev, kjer je delegacija OO ZSMS šole položila šopek nageljnov v
imenu vseh učencev in delavčev šole. Ob tej priliki je šolska skupnost; poslala ponovno sporočilo to-: vanšu:.Titu:/
»Dragi tovariš Tito!
Učenci in „delavci osnovne .šole narodnega'heroja Rajka, Hrastnik, ti sporočamo, da iz dneva v dan z vso pozornostjo spremljamo tvoje počutje. Vsako najmanjše izboljšanje tvojega zdravstvenega stanja je za nas uteha.
Sporočamo ti, d.a si bomo jutri ogledali razstavo Samouprava je moč ljudske množice,- ki j g posvečena Edvardu Kardelju in vsem velikanom naše revolucije.
Ponosni smo na vaše revolucionarno delo in obljubljamo, da bomo ohranjali in razvijali pridobitve vašega dela.
Iž" vsega srca ti želim, da čim-prej okrevaš.« •
- Učenci in delavci OŠ heroja Rajka, Hrastnik
Rehabilitacija invalidov -pravica in dolžnost
To je geslo letošnjega praznovanja svetovnega, dneva ¿invalidov, o katerem je bilo dosti razprave na redndm letnem občnem zboru društva invalidov Hrastnika. Razprava je pokazala, da stoji pred društvom še obilo nerešenih problemov invalidov in invalidne mladine. Vse premajhna skrb je posvečena invalidni mladini, ki še: Išče deloJm enakopravno sodelovanje v družbi, kar je primarna haloga našega društva, da jim to tudi omogočimo. Iz razprave zastopnice Steklarne Hrastnik je bilo opaziti, da se ta kolektiv precej angažira da sprejme med seb'e invalidno mladino, kar je že stara praksa, ter tudi obljubljeno v naprej, da se bodo angažirali v reševanju tega perečega
problema.
Opaziti je bilo tudi, da je bilo premalo narejenega za boljšo obveščenost članov s pravicami in dolžnostmi, kar je predvsem opaziti na terenu v KS. Zato ni naključje, da je ena od zelo važnih nalog postavljena, od strani občnega zbora novemu izvršnemu odboru, da sestavi pododbore po krajevnih Skupnostih, seveda kjer'je to potrebno, da bo tisti del članstva,' ki ni zaposlen, boljše obveščen, ter da mu omogočimo enakopravno sodelovanje. na vseh področjih družbenega 'udejstvovanja.
Naloga društva je, da nujno posreduje' delegatsko vprašanje na SPIZ, da se za področje Zasavja formira samostojna invalidska komisija, v kateri naj bodo strokovnjaki s tega področja, ki poznajo način dela in delovna mesta v industriji Zasavja. Do sedaj je na tem področju precej pomanjkljivosti,-katere bo treba čim prej odpraviti ter- stem to pereče vprašanje že enkrat izključiti iz diskusije na raznih sestankih in občnih zborih.
Ponovno je bilo obravnavano in . naloženo novemu odboru, da se formirajo aktivi invalidov po DO kjer sedaj, razen ' pri Rudniku in Steklarni ne obstojajo.
Skrb mora še naprej biti, da se težjim' invalidom pomaga pri urejevanju stanovanjskega Vprašanja, kar je biio tudi sedaj ena od važnih nalog društva.
Društvo bo še nadalje po svojih finančnih, možnostih pošiljalo člane na preventivno zdravljenje, odnosno oddih, po obstoječem pravilniku. \
Nadaljevali bomo tudi z organizacijo izletov, za kar so člani za-
interesirani, saj-je to ena od oblik zbliževanja,
Naloga je še nudenje pomoči invalidom na domu, ki so brez svojcev in po možnosti tudi finančno pomagati.
Vsestransko je treba sodelovati s Športnim društvom Invalid Hrastnik da se vanj -vključi čim več članov invalidov. Tudi finančno je treba športnemu društvu pomagati kot smo to delali doslej. Organizirati čim več tekmovanj na katerih bi lahko sodelovalo čim več invalidov. Tudi ostala srečanja je treba organizirati skupno s društvi delovnih invalidov sosednih občin, na katerih si tudi izmenjavamo izkušnje o celotnem delu v invalidski organizaciji.
Organizirati koordinacijski odbor za sodelovanje društev invalidov: Zasavja in Posavja, za izmenjavo mnenj, ter dajanju pomoči občinam kjer še ni društva invalidov.
Ena od važnih nalog za boljše rezultate dela društva je bolj aktivno-sodelovanje s SIS in družbeno političnim organizacijami v občini ter delovnimi organizacijami v občini.
' Občni zbor je kljub majhni udeležbi dobro uspel, saj je vsestranska rasprava nakazala, ka je bilo dobro narejenega in kaj mora društvo še bolje reševati, sprejeti smernice za nadaljne delo. Da bo resnično delo uspešnejše, je bilo sklenjeno, da se program dela društva za leto 1980 še podrobneje izdela in tudi po časovnih obdobjih, z ozirom na najvažnejše naloge ki stoje pred društvom.
.Da pa bi društvo invalidov čim bolje delalo, je dolžnost vseh izvoljenih članov, da se redno odzivajo na sestanke in s skupnimi močmi-razrešujejo vse probleme ki se postavljajo pred-društvo, ter tako opravičijo zaupanje članov, ki so jih- izvolili.
Karl Grčar
ZAHVALA
Ob moji premestitvi v delovno skupnost skupnih služb se iskreno zahvaljujem sodelavkam na kontroli stekla za izročeno darilo in šopek,-s katerim ste me presenetile in ganile. Pri opravljanju dela vam želim še veliko uspehov in medsebojnega razumevanja, i
Slavi Žveplan
Rezultati poslovanja
UVOD
Namen tega poročila je, vse delavce seznaniti z rezultati gospodarjenja v preteklem letu. Poročilo je sestavljeno in vsebuje podatke in primerjave, ki jih zahtevata 140. in 141. člen Zakona o združenem delu in s katerimi morajo biti delavci seznanjeni, da lahko odločajo o dokončni razporeditvi doseženega dohodka.
iP-redvsem je treba poudariti, da so bili pogoji gospodarjenja,^ letu 1979 izredno težki, zaradi-česar smo tudi dosegli nekoliko slabše rezultate od planiranih. Omeniti je treba zlasti probleme, ki smo jim bili priča pri nabavah osnovnih surovin in materialov' za našo proizvodnjo. Zaradi -tega .smo morali skozi celo leto prilagajati proizvodnjo stanju zalog surovin in možnostim njihove nabave. To' je seveda imelo negativen vpliv na doseženo vrednost proizvodnje iin skupni končni rezultat.
Kljub izredno - težkim razmeram pa smo uspeldiusmeriti našo proizvodnjo tako, da ni prišlo do večjih zastojev.
Druga značilnost celega leta; 'ki je negativno vplivala na ustvarjen dohodek, čisti - dohodek: in njegov ostanek, pa tudi težave z likvidnostjo, so predstavljale izredne podražitve vseh vrst energije,- surovin, materiala in prevozov.
Poleg teh problemov pa je 'na dosežene rezultate izredno .negativno vplivala tudi velika fluktuacija delovne sile in tudi pomanjkanje delavcev ustreznih profilov predvsem v TOZD 1 in TOZD -2.
Vsem tem negativnim vplivom pa je potrebno dodati še nezadovoljiv odnos nas vseh skupaj do zastavljenih delovnih nalog. •
Skozi celo leto so si vodstva; TOZD in.DO in njihove službe prizadevali- zmanjšati negativne učinke prej opisanih faktorjev tako, da smo večkrat poskušali zvišati prodajne cene naših izdelkov, kar smo pri artiklih za domači trg delno uspeli,, med tem ko prodajnih cen za expöftni asortiman nismo mogli spreminjati, 'ker so bile .maksimalno možne , cene dogovorjene .že', ob
koncu leta 1978, ko še nismo mogli računati s takim povečanjem nabavnih cen, zunanji- trg pa zviševanja cen med letom ne sprejme.
Takšno1 stanje na področju cen je najbolj .prizadelo našo TOZD -1. Glede na to,-da priznanih pravic za uvoz nismo v celoti rabili za lastne potrebe cele. DO, smo del teh pravic na podlagi samoupravnih sporazumov odstopali drugim poslovnim partnerjem za ustrezno stimulacijo, kar je pozitivno vplivalo na finančni rezultat TOZD 1, ki pa je kljub temu zaključil leto 1979 z izgubo.
Delavskim svetom TOZD in DO predlagamo, da nastalo; izgubo delno pokrijemo iz rezervnih skladov, ki so jih TOZD dosegli po zaključnih. računih, za leto 1978, nepokriti del pa naj- se prenese v leto 1980 kot' del nepokritih regresov za prehrano, kar je po sedanjih, predpisih dovoljeno.
Negativen” rezultat poslovanja TOZD 1 je torej v veliki meri posledica opisanih objektivnih okoliščin, nadalje nepreciznih in nedodelanih dohodkovnih odnosov, med TOZD, delno pa je k . temu rezultatu prispeval tudi nezadovoljiv odnos do dela v DO (izkoriščanje
delovnega časa, odnos do sredstev
s katerimi razpolagamo in drugi negativni.subjektivni vplivaj”
Ne glede na vse Težave in probleme, s katerimi smo se v preteklem letu srečevali, smo zaključili poslovno leto 1979 z minimalnim ostankom čistega dohodka. Pri tem je pomembno to. da smo kljub zv.i-. šanim poslovnim stroškom za skoraj 34 %. dosegli za 28“%, večji.celoten prihodek, kot v letu 1978.. Družbeni proizvod smo povečali-za 26,8 % 'dohodek -pa za .28 %. Posebej j.e potrebno poudariti, da smo v DO ob koncu leta dosegli usklajenost, ki jo je'zahtevala, republiška resolucija. Kot že. rečeno je bil dohpdek večji za 28 %, sredstva za osebne , dohodke pa le '21 %. Cisti dohodek smo povečali za 21,5 % ostanek čistega-dohodka pa za skoraj -29%.
'Navedeni -podatki dopuščajo možnost, da delavci in organi u-pravljanja ocenijo.,.- poslovanje v preteklem letu za zadovoljivo.
TOZD 1 - Ročna in polavtomatska predelava steklene mase
'V.uvodnem poročilu je bilo .omenjeno, da je TOZD 1 zaključil leto' 1979 z izgubo, ki znaša kot je razvidno iz priloženih tabel, v višini 4,283.722,51;din, medtem ko je DO kot celota' zaključila poslovno leto' z minimalnim ostankom 2,164:659,54 din.'
Zato je bilo predlagano delavskemu svetu TOZD in delavskemu svetu DO, da nastalo oziroma izkazano izgubo TOZD 1 delno pokrij emo -iz rezervnih -skladov,- ki so jih TOZD dosegle po zaključnih računih za leto-; 1978 ■ v višini
3,1631771,23	din na podlagi sprejetega Samoupravnega sporazuma o združevanju TOZD v DO . Steklarno Hrastnik, -preostali nepokriti del v višini' 1,119.951,28 din pa predstavlja del nepokritih regresov ;za prehrano, -kar je po'sedanjih predpisih dovoljeno
Takoj.- ob teh - , nespodbudnih ugotovitvah pa j e treba ugotoviti,: da kažejo, ¡ostali, podatki na dobro delo v TOZD I.
proizvodnja
V letu -1979 planirano proizvod-njo 5,385.611 kg smo presegli za 212.-123 kg, . -saj - smo „uskladiščiiii 5,597.734 kg steklenih, izdelkov.: Tako smo torej dosegli količinskijet-ni plan . proizvodnje z ■ lt)3i94 % Tak .rezultat. smo dosegli, kljub, stalnemu žmanj Sevanju zaposlenih v TOZD, saj se, je .stanje z,app.sler' nih od 1. 1. 1979, ko je i bilo -v ; TOZD 1 še 708 delavcev, -znižalo na "643 zaposlenih na, dan 31. 12. 1979. To pomeni, da se je v letu dni zmanjšalo 'število - zaposlenih za, 65 delavcev. Posledica tega je upadanje števila-brigad, ki še je v zadnjih nekaj letih -gibalo-takole:
— v letu 1977 je delalo povprečno na dan 48,29 brigad, g§ftv letu 1978 47,06 in
letu 1979 je delalo 43,88
brigad.;
Izredno ugodni so podatki o doseženem skupnem lomu,.saj beležimo v . letu 1979 lom v višini samo 10,85%, kar je do sedaj najnižji lom-in je posledica skupnih naporov po boljšem delu vseh odgovornih od brigadirjev, izmenskih vodij, obratovodij, itd... Ta odpadek bi bil lahko še nižji, če bi bilo kvalitetnejše vzdrževanje hladilnih; peči;, saj beležimo porast loma v hladilnih pečeh za 0,24 %, napram prejšnjemu letu;,-kar pomeni izpad dohodka ca. 600.000 din. Vzrok za to je predvsem v pomanjkanju grelne žice (uvoz). Da bomo bolje f azumeli,. kakšno vrednost ima' podatek v -doseženem lomu 10,85%, naj navedem kakšne lome .smo dosegli v preteklosti: leto .1978 je bil dosežen lom 12,17%, leta 1977 13,50 %, .leta 1976 —' 19,43%, leta 1975 pa 22,60%,; .
nih dobav armatur (Sijaj) tako v sami proizvodnji kot pri kupcih.
Izredne probleme nam povzroča, neredna oziroma nepravočasna preskrba z diamantnimi diski iz uvoza, kar nam povzroča zatrpa-nost, v .dodelali; (brusilnici). :in. večji, lom.
Uvedba šumfriranja v novih pečeh se je pokazala za sicer zelo dobro, vendar se pri tem:.srečuje-mo ¡z .določenimi organizacijskimi težavami, ki onemogočajo, da bi to delo teklo brez težav., .,
Vprašanje rednega, odvoza iz proizvodnih,..obratov ostane nerešena naloga še vnaprej, ker so še vedno premočno prisotne stare na--vade, da iz obrata odvažajo tisto, kar potrebujejo za direktno naklaD danjo. Prav za dokončno rešitev, .tega problema bo treba odločneje storiti ustrezne korake, da bomo dosegli zadovoljiv ■ sproten odvoz.
Na področju . operativnega pla-j niranja proizvodnje nismo dosegli pomembnejših uspehov, saj. operativni plani (mesečni) ne upošteva- ■
V letu 1979 smo tudi obvladali taljenje na lončni peči, ki nam je povzročalo v letu 1978 še precej težav, prav tako smo tudi razmeroma hitro obvladali pripravo steklene mase na novo postavljeni elektro peči -za opal pri A-banji.
Nekaterih-, bistvenih zastoj ev' v sami proizvodnji ni bilo, z izj.emos nekaj dnevnega zastoj a dela proizvodnje. zaradi izpada komprimira-nega zraka in občasnega ..motenja dodelave zaradi pomanjkanja diamantnih. diskov; iz uvoza. Vseskozi pa smo imeli izredne težave s preskrbo.: z osnovnimi surovinami, zlasti sodo in kremenčevim peskom . in smo -bili večkrat prisiljeni delati s: surovinami,. slabše kakovosti, kar je povzročalo določene: probleme pri proizvodnji.šPo dru-;: gi strani pa se je bilo. treba, posluževati (še .vedno je tako) dru-. gib avtomobilskih prevozov sode, samo da smo zagotavljali ..pravočasno dostavo, kar pa je vsekakor povzročalo znatrie dodatne stroške. ;
Prav tako nismo zadovoljni z preskrbo s -kartoni.' Resne probleme smo imeli -zaradi nepravočas-
jo v zadostni meri kapacitet pro-' izvodnj e, ne zagotavljaj o preskrbo s kertoni,^možnosti dodelave,! ka-, pacitete TOZD .3 '(slikarnica-,-' sati-. nirnica), prav tako pa ne vsebujejo potrebnih stroškov za planirano proizvodnjo,:
iPrav .tako nismo, uspeli z 'mehaj ; niziranjem, nekaterih pomožnih; del zaradi.-dolgih, dobavnih rokov domačih dobaviteljevpnevmatike.
Zaradi -prevelikeporabe kornpri-mira-nega -zraka .še. vedno -Obstaja odprto vprašanje -aktiviranje stro-ja;za.izdelavo plafonjer, medtem ko smo ostale postavke|iz.,sanacijskega programa: uspešno ..jfealizirali (elekti-o- .peč- za. opal, peči .za šum-, friranje, diamantne, žage).
PRODAJA
Pri. prodaji je treba ugotoviti, da se zaloge • gotovih izdelkov niso bistveno zmanjšale, saj je bila prodaj a le za dobre 4 .tone gotovih izdelkov večja od proizvodnje. Pro-.dali -smo 5,601.872 kg steklenih izdelkov Aktiviranje, - industrijske prodajalne, ki naj bi pripomogla k . zmanjšanju zalog, ni bila. realizirana. j , 38	-
1970
IZVOZ
Med letom smo vložili vse napore za povečanje izvoza in rezultat téh naporov je za 21,62 % povečan izvoz, ki je dosegel vrednost 115,795.048,37 din. Izvozili smo 3,615.911 kg. torej 64,55% vse prodane proizvodnje na zahtevna konvertibilna tržišča. Pri prodaji v izvoz smo dosegli planirane cene z 111,778%!' Kljub temu pa 'predstavlja tako visok odstotek izvo-' za občuten izpad dohodka, saj so cene, ki jih dosegamo v izvozu občutno nižje od cen na1 domačem
•	trgu, kar je razvidno iz naslednje primerjave za asortiman skupine. RDBO, ki ga izvažamo. Izvozili smo 1,187.177 kg izdelkov te skupine in pri tem dosegli neto prodajno ceno za tono 41.063,12 din, medtem ko smo na -domačem trgu prodali samo 582.448 kg. -izdelkov te šku-. pine in pri tem dosegli neto prodajno ceno za tono -69.489,67 din. Torej je razlika v doseženi neto prodajni ceni za tono 28.426,45 din. Tudi’pri skupini MDR, kjer je dosegel izvoz 2,365.089 kg, prodaja na domačem trgu pa le 524.343 kg, u-gotavljamo pri izvozu za 8.702,45 din neto-prodajno ceno za tono.
Tako velik obseg izvoza, ki pa V letu 1979 še ni bil zadosti, sti-. muliran, ne more kljub vsem naporom (iskanje vseh vrst notranjih rezerv), prenesti tako visokih-stroš-knv, ki bremenijo TOZD.
DOMAČI TRG
Zaradi povečanja izvoza smo na domačem trgu prodali 96,31 % planirane prodaje, torej smo prodali 1,985.961 kg ih dosegli prodajo po neto prodajnih cenah v/ višini 89,997.075,98 din. Pri tern smo dosegli le 87,74 %'planiTane neto prodajne cene za tono prodanega stekla; Nedoseganje planirane) neto prodajne cène' pomeni' izpad, dohodka za več'kot 1,1 milijarde starih dinarjev.
; CELOTNI PRIHODEK smo dosegli v višini 229,357.347,73 din, kar je za 7,30 % več kot smo planirali ža leto 1979. STROŠKI šo do-
•	segli višino' 123,830.724,67 din, kar je za 12,19% več kot je bilo planirano. Od tega je pri poslovnih stroških ugotovljen porast za
5,70	%,, pri internih storitvah TOZD 3, ' TOZD 4 in TOZD 5 pa za i 14,45%. Poleg tega sta še nabavna vrednost’.prodanega materiala v višini : 1,347.362,95 din in izredni izdatki v višini 3,215.104,87 din, ki pa nista bila planirana.
Ob upoštevanju tako doseženih stroškov dobimo DRUŽBENI PROIZVOD v višini 105,526.623,06 din, kar je še za 2,08% več kot smo planirali. Pri- aMoRTIZÀCIJI pa zopet beležimo za 21,68 % večjo od planirane (vzrok- v slabem planira- * nju), tako da smo DOHODEK do-, segli- s, 100,94 %•
SPLOŠNA IN SKUPNA PORABA je dosežena s 137,52 %,' poleg tega pa so porastli tudi stroški za DSSS za 15,79% tako-, da je dosežen CISTI DOHODEK v višini 79,974.0^5,68-din kar -je de 94,06%; planiranega.
Za OSEBNE DOHODKE smo namenili -67,834.703,55 din, kar je za 4*49% več ko smo planirali..
Za -■ STANOVANJSKI' PRISPEVEK smo namenili 3,948.529,35 din kar ge za 1,37% več kot je bilo planirano.
Tako je tokrat OSTANEK ČISTEGA DOHODKA negativen in je 809.147,21 din.
Iz ostanka čistega dohodka bi morali pokriti še:
—	regres za letni dopust
—	regres za prehrano'
- din
1,524.535,90
1,950.039,40
Izguba
4,283.722,51
Zaradi tega je bil dan predlog vsem delavskim svetom TOZD in delavskemu svetu DO, da se ta izguba pokrijeiz rezervnih skladov TOZD, ki je bil dosežen po zaključnih računih 1978 v višini
3,163.771,23	din in sicer:
din
-1,370.928,94 1,453.536,55 67.245,30 117.840,53 154.219,91
iz
TOZD 1 TOZD 2 TOZD.,3 TOZD 4 TOZD 5
3,163.771,23
Po potrditvi teh predlogov bi ostala nepokrita izguba v znesku
1,119.951,28 din, kar pa lahko kot nepokrite bone za prehrano po veljavnih predpisih prenesemo v ieto 1980.
Glavni vzroki, da je TOZD 1 dosegel v letu 1979 prikazane rezultate so po mojem mnenju naslednji:
1.	Nedodelani dohodkovni odnosi med TOZD v okviru DO imajo za posledico neustrezne obremenitve proizvodnih TOZD. Tako je razvidno, da so interne storitve porasle za 14,45% nad planiranimi, kar pomeni za TOZD 1 povečanje stroškov za 4,520,000,00 din. V tem povečanju so vsi stroški TOZD 3, TOZD 4 in TOZD 5, kakor tudi vse .slabosti oziroma pomanjkljivosti pri njihovem delu (boljša ali slabša storilnost, večji ali manjši lom, bolj ali manj uspešno vzdrževanje, večji osebni dohodki, itd.), skratka poslovanje teh TOZD, saj jih v dogovorjenem deležu pokrivata oba TOZD tako, da le-ti ne izkazujejo izgube.
2.	Na domačem trgu smo zaradi znanih, administrativnih : ukrepov pri - določanju cen dosegli le 87,74% planirane neto prodajne cene za kg, medtem ko je TOZD 2 dosegel planirano neto prodajno ceno na domačem trgu v višini 120,63%! Nedoseganje planirane
neto prodajne cene ima za posledico izpad dohodka v višini naj-. maiflj 11,000.000,00 din!
3.	Nizka stimulacija izvoza v letu 1979, ko je TOZD razpolagal le z 30% ustvarjenih deviznih pravic, je TOZD iz tega naslova prinesla le 5,800.000,00 din dohodka, kar je za polovico manj kot leta 1978, ko je bilo to v okviru delovne organizacije drugače urejeno.
4.	Skoraj 16% večji stroški za DSSS pomenijo za TOZD 1 dodatnih 2,100.000,00 din več kot je bilo predvideno z letnim planom. Temu je vzrok preveliko število neustrezno' usposobljenih v DSSS in slaba opremljenost z sodobnimi pisarniškimi pripomočki, slaba^zko-riščenost delovnega časa.
5.	Razlika med danimi zamudnimi obrestmi in zaračunanimi zamudnimi 'obrestmi znaša
1,520.000,00 din in je odvoz naših prodajnih pogojev, ki so bili glede na pogoje dobaviteljev premili.
To je po mojem mišljenju nekaj glavnih momentov,; ki’ so" odločilno vplivali- na 'pošldvahje' TOZD 1 v letu 1979, Vsekakor pa bo takoj potrebno podrobno analizirati vse -navedene pomanjkljivosti, ki; sem jih navedel z namenom; da -j ih uredimo boljše.
Vodja TOZD 1 Niko Kavšek, dipl. ing.
TOZD 2 - Avtomatska predelava steklene mase
Zaključni račun je dejansko pregled poslovanja ža , celotno koledarsko leto. Kljub temu, da smo. precej: temeljito obravnavali tudi k-vartalne obračune, menim, da moramo zaključni račun obdelati bolj temeljito. Predvsem zaradi: tega, da vse momente, ki so nekako negativno vplivali na naše poslovne rezultate podrobno proučimo. In prav na osnovi tega gradimo boljše rezultate' v naslednjih letih.
visnosti z momenti, ki šo-’navedeni ža kg. proizvodnjo.
Dejansko pa smo z istimi'kapacitetami izdelali’ za 7,92 % več komadov kot v letu 1978.
To je dokaz, da so proizvodni rezultati' deJanško kljub vsem težavam zadovoljivi. Že- ob sprejetju plana žk leto 1979 pa smo se zavedali, da je plan proizvodnje zelo visok. In, da vsi neplanirani vplivi bodo onemogočili, dejansko realizacijo plana.
PROIZVODNJA
Dejansko smo fizični obseg proizvodnje dosegli v našem TOZD samo 94,76 %. Po planu 19,745.921 kg, doseženo 18,711.528 kg. Vzroki, da nismo dosegli te planirane proizvodnje so predvsem:
1.	Na 401 peči neplanirani zastoj (izliv stekla).
2.	Podaljšani remont 251 peči za 15 dni.
3.	Kišpih' steklo na B bani -s- črne lise.
.4. Pomanjkanja sode in smo zaradi tčga omejevali proizvodnjo.
5.	Slabša proizvodnja na, stroju IS 1 in delno tudi na stroju'IS 6.
6.	Močna flUktuacij a delovne sile.
Ce -fizični obseg proizvodnje izrazimo v komadih, ugotovimo, da tudi komadnega plana Uisiho dosegli/ Jašhb/je/to vs'e-"v'-tesni od-
C ; CEDOTNT PRIHODEK PO PLAČANI REALIZACIJI
PRODAJA
Razvidno je, da smo več prodali kot pa proizvedli, ih- sicer je bila prodaja: večja za 460.337 kg.
Za celotno leto lahko rečemo, da je bila prisotna izredna konjunktura in da je celo pomanjkanje steklenih izdelkov, predvsem je deficit pri embalaži. .
Prodajne cene smo napram planu povečali za 16.23 %. Dosežena cena za tono je 17.583,05 din.
Poudariti je treba, da je na to -povečanje vplivalo:
1." Višje cene s 1/ 7. 1979.	,
- 2. Sprememba asortimana — u-vajali smo nov bolj zahtevni asortiman, za katerega je. možno več iztržiti. (Npr. — serija BLED, kozarec 1610, program PODRAVKE, nove steklenice za kozmetiko.)
3.	Zaradi pomanjkanja sode smo /proizvajali' manjšo embalažo, ki ima]/večjo/ceno za kg.
IZVOZ
Izvoz je bil .plahiran 2;074.440kg in dosežen 3,020.314 kg.
' Vrednostno izraženo smo izvozili za'2,191.-920,75 |, kar je 38,52 % nad planom. Dejanško bi lahko izvoz še poVečali, vendar zaradi obveznosti do domačih kUpčev to ni bilo nidgoče.
Prodajna cena v izvozu je dosežena le z 92,67%, vendar je potrebno poudariti, da je) na to vplivala tudi sprememba asortimana. Planirali smo; da bdmo izvozili določene količine kelihov,' ki imajo kg visoko ceno. Vendar dd tega izvoza ni prišlo.
LOM — IZMET
V primerjavi s planom in doseženim odpadkom v letu 1978 je ta bistveno manjši En % zmanjšanja odpadka pa predstavlja prihranek 377 milijonov starih dinarjev.
Predvsem ;je iz tabele razvidno, da je odpadek na stroju H-28 dosežen le z 4,85 %, kar, mislim/ da je tudi v primerjavi ž ostalimi proizvajalci ižreden rezultat.
UGOTOVITEV CELOTNEGA DOHODKA PO FAKTURIRANI REALIZACIJI
Planirani celotni prihodek
Skonto rabati doseženi
377,571,176,25
38,251.171,96
	•Doseženo I,—XIÍ/ 1978		’ Plan za o lefo’ 1979	Doseženo , I,—XII. 1979	% S 1978	"% ■ planu
Celotni prihodek ■	: 256	815.009,07	298,721.545	344,754.565,77	• 134,24	115,41
Poslovni stroški	115	,208:491,92	143,696.338	164,213:127,64	142,54 -	114,28
Interne storitve	- 50	.279,397,58	56,437.763	65,224.189,39	129,72 1	115,57
Nabavna vredhOst-prodanegà blaga		- —- .	Üb —	160.662,40	—	-
Izredni izdatki	11	,177.567,53	• —r" ■	4,928.057,591	• 44,09	—
SKUPAJ	176,	.665.457,03	200,134.101 .	234,526.037,02	132,75	117,18
Družbeni ’proizvod	80	,149:552,04	98,587.444	110,228.528,75	137,53	111,81
Amortizacija	19	,665.034,15	19,882.123	22,982.965,70	116,87	115,60
DOHODEK	60	.484.517,89	78,705.321	87,245.562,85	114,24	, 110,85
Splošna in škupna poraba	12	.704.087,55	10.988.496	- 16,009.690,65	126,02	145,70
Del za DSSS	8	892.150,98	17,944.114	20,845.573,98	234,43	116,17
CISTI DOHODEK	38	888.279,36	49*772.711	50,390.298,22	129,58	101,24
)
Rezultati poslovanja
Prav tako pa ni možno iz ostanka dohodka nameniti potrebna sredstva za razširjeno materialno osnovo..
Zaradi tega menim, da moramo v celoti sprejeti akcijski program, ki temelji na družbeno ekonomski
resoluciji SRS za leto 1980 in s tem plan za leto 1980 uskladiti z resolucijo. Predvsem pa- bo potrebno varčevati z vsemi materiali, saj nam prav na teh postavkah odhaja največ dohodka,
Z gospodarnim ' obnašanjem pri celotnem poslovanju pa mislim, da imamo kljub zaostrenim pogojem, tudi za v naprej dobre izhodiščne pogoje in da bi ostanek do-, hodka moral v prihodnjih letih biti večji.
Pokazatelj	Doseženo . I—XII. 1978 '"	Plan za . leto 1979	Doseženo ■I.—XII. 1979	co iô-ps . ©""Ci	■ %. j planu
Del za OD	33,916.132,61	38.760.807.	39,779.217,20	117,29	102,63
Del za stanovanjski prispevek	2,098.788,55	2,320.924	2,286.169,50	198,93	| 98,50
OSTANEK ČISTEGA DOHODKA	2,873.358,20	' 8,690.980	• 8,324.91 i, 52	289,73	95,79
■Za regres za dopust	V-v '	1,065.828	844.542,95		79,24
Za regres ža prehrano	1,419.821,65	2,031.908-.	1,228.640,60	86,53 .	60,47
2,5% od dohodka za rez. sklad	!		1,967.633	2,181.139.00 1	§lggii|§i	110,85
Za druge namene	1,453.536,55	3,625.611	4,070.588,97	280,05	112,27
Iz prikazanih podatkov je razvidno, da so kategorije dohodka v primerjavi s planom presežene.
Predvsem pa je največje odstopanje v splošni in skupni porabi
145,70	%, kar predstavlja napram planu večji strošek za ca. 600 milijonov dinarjev. V
Prav tako ima podražitev vseh vrst materialov predvsem pa energije izredni vpliv na poslovne rezultate.
Poslovni stroški so planirani 143,696.338 din, dejansko doseženi pa 164,213.127,64 din, ' kar je 114,28%, vendar je potrebno poudariti, da iz naslova investicijskega vzdrževanja, ker planiranih remontov nismo v celoti realizirali, zmanjšali stroške za 1 milijardo starih dinarjev. Če pa to upoštevamo potem je % podražitev nad planiranim kar je 121%.
FINANCIRANJE STROŠKOV DSSS
Z ozirom na to, da pri financiranjih DSSS še nismo prišli do obračuna na principu svobodne menjave dela, se ti stroški pokrivajo po ključu zaposlenih in ustvarjenem dohodku.
Prav zaradi težjih pogojev pošlo vanj a. smo s planom za leto 1979 začrtali, da TOZD 2 prevzema večje obveznosti kot TOZD 1, Mislim, da je to zaradi izredne izvozne usmeritvije TOZD 1 dejansko tudi potrebno.
Vendar pa smo absolutno gledano, prispevali za financiranje skupnih služb 20,845.573,98 din, kar je. za ca. 9 milijonov din več, kot v letu 1978.
Potrebno pa je poudariti, da so večji stroški v DSSS tudi zaradi reorganizacije. Skladišče gotovih izdelkov in embalaže spadajo v letu 1979 pod DSSS in ni več vključen organizacijsko v TOZD 1 in TOZD 2.
DELOVNA SILA
V TOZD 2 je bilo povprečno zaposlenih 383 ljudi na osnovi vkal-kuliranih ur, kar je le slabih 90 % od planiranega.
Odšlo pa je 91 ljudi, torej je bila fluktuacija ca. 24%.
	leto	leto
	1978	1979
Bolezni do 30 dni	55.328	47.692
Bolezen nad 30 dni	35.198	37.203
Kot glavni vzrok za veliko fluk-tuacijo so:. .
1 Neurejene stanovanjske razmere družin in samcev.
2.	Težki pogoji dela - (4 izmene, ropot, vročina).
3.	Slabi osebni dohodki.
. FINANCE
Kljub dobri prodaji in proizvodnji je bilo finančno poslovanje predvsem zaradi pomanjkanja li-
kvidnih sredstev, ofežkooenp. Najemali smo kratkoročne kredite, kar je še dodatno vplivalo na slab-še poslovne rezultate.
Doseženi'poslovni rezultat naše TOZD je kljub ostanku dohodka
4,070	milijonov, nezadovoljiv, saj nam tak ostanek ne omogoča, da bi iz tega naslova lahko pokrili že navedene obveznosti.
Vodja TOZD 2 Anton Žagar, ing.
TOZD 3 - Dekorirnica s satinirnico
PROIZVODNJA IN PRIDOBIVANJE PRIHODKA
V letu 1979 smo imeli vedno dovolj izdelkov za dekorirati in to za vse tri proizvode grupe tj. ročno, ■ sitotisk in satiniranje. Dekori-rali smo 6,920.000 izdelkov, kar je 1,5% manj, kakor v letu 1978. Manj smo naredili v grupi ročno, to pa zato, ker smo dekorirali. izdelke ki zahtevajo dva ali več fazno delo. Pri tem pa je bilo povprečno število zaposlenih 70 delavcev v obeh primerjalnih obdobjih. Povprečno je vsak dan delalo v slikarniei 15,92 akordnih delavcev. V letu 1978 jih je bilo 16,61.
Da smo manj naredili, je vzrok tudi v. velikih izostankih z dela. ‘Samo zaradi bolezni, izredno plačanega dopusta in neopravičenih izostankov je izgubljeno 16.866 delovnih ur, kar pa pomeni, da j e’bilo skozi vse leto vsak dan odsotnih 8 delavk. Vrednostno to znaša 33 milijonov starih dinarjev.
Na drugi strani pa smo morali določena dela opraviti v nadurah, da je proizvodnja tekla brez večjih zastojev. Nadur je bilo 2.767. V primerjavi s prejšnjim letom jih je za 75 % več.
Lom in škart je bil v vseh treh grupah 2,42% od vseh dekorira-nih izdelkov. V primerjavi s prejšnjim letom je manjši za 1,2%.
Stroški materiala so 27,68 % večji kot smo planirali in za 15% . večji kot smo jih dosegli v letu 1978. Planirali pa smo jih za 11 % manj -od doseženih v letu 1978.
Surovin (pomožni material) je bilo porabljenih za 216 starih milijonov več, kot prejšnje leto, v procentih je to za 46 % več, čeprav smo v satinirnici za enako proizvodnjo porabili za 2.896 kg HF kisline in 2.920 kg amonijevega bifluo-rida manj kot v letu 1978,
Vzrok temu je povečanje cen. Naj navedem, da se je lister podražil za 13%, kristalni led 12%, oljne barve pa kar za 115 %. Pa tudi cene ostalih materialov, ki se rabijo v manjših količinah, niso ostale na nivoju prejšnjega leta. Večje vrednostne porabe, kot smo jih planirali, so še pri električni energiji in ostalih materialnih stroških kot šo vodarina, investicijsko vzdrževanje in režijski material niso bile presežene glede na planirane vrednosti. Vendar pa vseeno nismo sami ustvarili dovolj sredstev, da bi se dokončno pora-
I Ï J
imm
r
I I
m Vlii
■ni
■
a
IB
■
čunali stroški pomožnega, materia-' la, katere smo razmejevali tekom leta, Za ta poračun so se uporabila sredstva udeležbe na dohodku proizvodnih tozd za katere opravljamo storitve. ■
Stroške za TOZD 3 bomo morali bolji realno planirati, ne oziraje N se na negativni vpliv ie-teh na dohodek obeh proizvodnih TOZD. V ižogib temu pa naj se uredijo pogoji in merila, ki naj vladajo v od-nosih med TOZD. Tako bo odstranjeno vsako izgovarjanje in prevračanje službenega dela na druge.
CELOTNI PRIHODEK
-pridobivamo š;storitvami deko-riranja izdelkov za TOZD 1 in TOZD 2 kar je .naša interna realizacija. Ugotavljamo ga na osnovi internih kalkulacij in količin opravljenega dela. Kot sem že: v periodičnih poročilih med letom omenjal, da imamo interne nerealne, predvsem za starejše dekorje in izdelke. Ta problem se med letom ni uredil, upam- pa, da «se bo . to uredilo v naslednjem obdobju. Vendar samo s tem ne bomo povečali celotnega prihodka, v tolikšni meri, da bi zadostil vsem našim željam iri potrebam. Več bomo morali storiti v drugo smer tj. povečanje produktivnosti, kar je najbolj zanesljiva pot za povečanje prihodka.
DELITEV PRIHODKA
Celotnega prihodka smo ustvarili za 19,544.704,60 to je za 16,78% več kot smo planirali in 24,87 % več kot v letu 1978. Od tega najprej oddvojimo materialne stroške, v znesku 9,937.656,15 din, amortizacijo, ki znaša 48.204,50 din . in j e "z a 16% večja od planirane. Tako dobimo dohodek, ki je osnova in izhodišče za vse nadaljnje delitve. Tega smo ustvarili 9,124.643,95 din, kar je za 9,6% več od planirane in za 23 % več kot v prejšnjem letu. Zakonske in pogodbene obveznosti so za 105 % večje od planiranih in znašajo 679.464,85 din pa tudi prispevek za DSSS je za 16 % večji.
CISTI DOHODEK
Čistega dohodka je 6,942.358,60 din, predstavlja 3,9%, več od plana. Namenjen je za osebne dohodke in za stanovanjski prispevek. Za osebne dohodke smo porabili
6,151.487,70	din, kar je za 21,8% več kot preteklo leto in 8 % več, kot smo planirali. Tudi za stanovanja je.namenjeno nekaj več sredstev kot je bilo planirano, Iz ostanka čistega dohodka še je poračunal regres za dopust, regres za prehrano in rezervni sklad. Sredstev za druge namene, kot je formiranje poslovnega sklada pa ni več ostalo.
Mislim, da je bilo poslovanje v preteklem letu zadovoljivo. Rezultati bi bili lahko boljši, če bi spremenili nekatere odnose do dela. To jo predvsem boljše' izkoriščanje delovnega časa, boljše izkoriščanje žgalnih peči-in enakomernejše de-
lo.	Vse to pa so naloge, ki jih moramo urediti v tekočem letu in s tem prispevati naš delež k stabilizaciji celotnega gospodarstva.
Vodja TOZD 3 Anton Kobal
v letu 1979
TOZD 4 - Orodjarna s strugarsko-cizelersko delavnico
poročilu o gospodarjenju v letu 1979, bom skušal izvleči najaktualnejše podatke o poslovanju. Doseženi rezultati poslovanja pa so primerljivi z rezultati poslovanja v letu 1978, ter s planom za leto 1979.	•	v
. KADRI
V	letu 1979 smo načrtovali; da bi bilo stanje zaposlenih po številu- 102 delavca. Vendar je bila povprečna zaposlenost 92 delavcev.. Manjše število zaposlenih od planiranega je negativno vplivalo, zlasti še zaradi nezadovoljivo izdelane količine orodij za proizvodne
. TOZD.
Zelo je čutiti pomanjkanje inte-' resa za te poklice že v osnovnih šolah, saj kljub precejšnim, napo- . rom za pridobitev vajencev,'je. teh iz leta v leto manj.
• Po najnovejšem dogovoru na nivoju Republike o.usmerjenem izobraževanju upamo, da bo problem rešen.:
Učenec bo že v osnovni šoli usmerjen. v: nadaljnje šolanje in se bo lahko, če se bo opredelil za poklic kovinarske . stroke, vpisal le. kot izobraževanje v kovinski poklic. Srednje tehniške šole v pra-. vém pomenu ne bo več. Vsi učenci se bodo izobraževali do tretje stopnje enako, s tem; da se bo po prvem letu vsak učenec opredelil v poklic npr. sttugar, rezkar, ključavničar itd. .Najsposobnejše:bo po končani III. stopnji, komisija z učenčevo željo usmerila v'nadaljr nje izobraževanje do V. stopnje, to je poklic diplomirani tehnik.
PROIZVODNJA
TOZD 4 svojo dejavnost, izdelavo orodij za proizvodnjo, opravlja: z 21 stružnicami, 2 kopirnima rezal--nima .strojema, 3 skobelnimi stroji,
1 brusilnim strojem ter. 1 NCrez-kalnim strojem. .
Celotni prihodek v letu 1979 po planu jev znašal 22,799.530 din. Za . pridobivanje dohodka TOZD je bila pri izdelavi plana , 1979 izračunana vrednost ure, s katero pokrivamo vse planirane stroške. Od.92 . zaposlenih je bilo 78 akordnih in 14 ■režijskih: delavcev. Da je tolikšno število režijskih delavcev je vzrok, , da imamo na čiščenju modelov Za- I poslenih nekaj invalidov iz TOZD 1. Vsa dela so v 90 % normirana.
Kljub stabilizacijskim ukrepom, ki smo jih sprejeli in izvajali, finančno stanje skozi--leto ni bilo zadovoljivo, v
V	vse večjem porastu so bili materialni stroški, energija, in zakonske obveznosti. Zasledovanje stroškov pa jé bilo večinoma otež-kočeno. Zagotoviti bi bilo potrebno, da bi bila finančna služba'sposobna; ...
Y-— voditi ustrezno finančno poli-; tikd DO in TOZD,
—	skrbeti; za čim- efekti vnejše , podatke v pravem časil,
—	pravočasno pripravljati ana-. liže in podatke za periodične obračune.
-V. takih pogojih bo tudi omogočeno kvalitetnejše odločanje delavcev in samoupravnih organov.
ANALIZA IZGUBLJENIH UR ZARADI .BOLEZNI IN IZREDNIH DOPUSTOV TOZD 3 V LETU 1979,
_ Ure • din
Izredno plačani
dopust	2.742	138.169,75
Neopravičeni
izoštanki -	64	8.390,00
Boleznine
do 30 dni	8.390	'194.390,75-
Boleznine
nad 30 dni	7.234	182.899,05
Skupaj
18,430 523.849,55
ANALIZA STROŠKOV- PO OBOLNI- LISTI ZA LETO 1979
Stabilizacijski program, ki smo ga izdelali v začetku leta. je bil Usmerjen predvsem na racionalnejšo porabo materiala, energije, izkoriščanje delovnega časa itd. Tako smo skozi vse leto mesečno' ugotovili višino in količino porabljenih stroškov. Iz tega sledi, da stroški, na katere smo lahko vplivali v TOZD, ne odstopajo od plana. To so Stroški investicijskega-vzdrževanja, režijski material de--; lavnic (vse orodje; za délo), medtem ko nekateri ostali stroški, kot so energija, pogodbene, zakonske obveznosti, bistveno prekoračujejo planirane stroške.;
Prav tako občutno prekoračujejo stroške:
dnevnice za službena potovanja V državi,
— dnevnice za službena potovanja v tujini,
—	nočnine v državi in
—	nočnine v tujini,
Ti stroški so nastali zaradi spe- ; cializacijé delavcev - v Vzhodni' : Nemčiji- pri firmi Eckert — Auer-bach.
Pri .'planu za leto’ 1979 še nismo' videli možnosti izpolnitve' oziroma realizacij e sanacij skega programa, zato tudi teh stroškov nismo planirali. f|f
Kljub težki situaciji, pa smo vseeno planirani celotni prihodek 22,799 520 din' ' presegli za 9,73 %> oziroma;.: vrednostno 25,016,915,75 din.' :
Poslovni stroški so bili za 4,5.% večji-ali 5,649.783,90 din, Dohodek pa je bil ; za 10,41 %_ večji ali 17,445.064,17 din. Od Vsega pa nam je Ostalo 'čistega dohodka za 1,92 % več ali 13,543.074,92 din. Za osebne: dohodke - smo - izplačali 12.184.703,20 din, kar je za 5 % več. od plana.
Za stanovan jski prispevek" smo -dali. 717.316,70 din, tako da nam je ; Ostalo čistega dohodka 641.055,02 • din. Ta čisli dohodek pa smo: namenili za: '
. din
—	regres za dopust 241.042,25,
—	regres za prehrano 343.065,15
—	25:% od dohodka za
rezervni sklad	56.947,62
In iz vsega, je rezultat, da nam za druge namene, kot je sklad Sküpné. porabe, ni - ostalo /denarja.
INVESTICIJE
Pri' investicijah je osnovna naloga TOZD 4, kot tudi DO, realizacija razširjenega senacijsko investicijskega programa.
Od predvidenega programa:
VVr- NC rezkalni stroj,
—	NC stružnica,
—	elektroerozija,
■ brusilni stroj -^ ploskovni,
—	brusilni stroj — univerzalni in kalilnica,
je realiziran le NC rezkalni stroj, ki uspešno dela in opravičuje nakup. Za ostale stroške so sredstva (dinarska) -rezervirana. Problem je samo v pridobitvi -uvoznih dovoljenj, vendar upamo; da bodo stroji v letu 1980 nabavljeni.
Če ugotavljamo, kako smo uresničevali naše planske cilje, lahko r Ugotovimo, da dobro. Število delavcev je bilo manjše od planiranih, celotni prihodek pa presežen.
Ostaja pa še . vrsta nerešenih vprašanj, za katere ni realnih iz-gledov,- da bi jih uspešno rešili v doglednem času. Nerešena so stanovanjska vprašanja, za katere imamo v TOZD 4 16 prosilcev, kot. tudi ostali družbeni standard. Zaradi neformiranja sklada, skupne
porabe ne bomo mogli poravnati nekaterih obveznosti do .družbenih skupnosti.
ZAKLJUČEK
Da bi bili v letu 1980 rezultati gospodarjenja boljši, pa moramo posvetiti več pozornosti našemu odnosu do dela, do delovne discipline in koriščenja sredstev s katerimi gospodarimo. Posebej, moramo upoštevati program varčevanja z materialom in energijo. Za boljše in kvalitetnejše odločanje delavcev in samoupravnih organov potrebujemo kvalitetne in pravočasno obdelane podatke. Le na ta način bo omogočeno kvalitetnejše informiranje.
S sanacijskim programom, to je nakup visokoprpduktivnih strojev z numeričnim upravljanjem se odpira nova vrsta in kvaliteta dela. Te koncepcije bomo delno prodajali tudi navzven. Prav v tem poslu ge treba iskati razvojne možnosti, povezovanja in interesente "za skupna vlaganja.
Iz dosedanjega celotnega prihodka v letu 1979 v primerjavi .z letom 1976 in planom 1979 je razvidno, da je bilo poslovanje us-, pešno.
Vodja TOZD 4 Karl Dragar, inž.
TOZD 5 - Energetika s ključavničarsko delavnico
Poročilo o poslovanju TOZD 5 energetika s' ključavničarsko delavnico za leto 1979 služi kot pred-’ hodna informacija delavcem o doseženih rezultatih poslovanja ,TOZD 5 v letu 1979 V primerjavi z letom 1978 in planom za leto 1979. To poročilo služi tudi.kot informacija o' problematiki, ki je nastajala v letu 1979 in je kot taka vplivala na poslovanje TOZD. V-zaključ-kih so nakazane tudi rešitve dold-- čepih problemov, ki bi se ne smeli več ponavljati v letu 1980. Samo poročilo pa ne bi bilo popolno, če se ne bi v stabilizacijskem letu 1980 dotaknili ukrepov, ki bodo -doprinesli svoj delež k boljšemu poslovanju • v letu 1980 in naprej.
Vsi vemo, d.a je bilo leto 1979. izjemno težko, predvsem zaradi nenehnih podražitev surovin in. Vseh energetskih virov, ki so bistveno vplivali na poslovanje OZD kot.ce--
lolo.,	vsekakor pa tudi na uspešnost poslovanja naše TOZD. Leta 1979 je bilo tudi za našo TOZD, leto izjemmh naporov, saj smo. v • tem letu izvršili. obsežna investicijska in vzdrževalna: dela ' kot so remont 251 kadne peči in montaža, novih elektro peči v TOZD 1 poleg vseh rednih, vzdrževalnih’ del. Mislim, da šo delavci, v TOZD po--kazali visoko, zavest in so vlagali,
. izjemne .napore pri izvršitvi zadanih nalog.
Kot sem že v več svojih poroči-, lih Omenil) je funkcija TOZD 5 predvsem spremljanje in omogoča-. nje proizvodnim TOZD'. doseganj e, čim boljših poslovnih rezultatov in s. tem dohodka DO, ker se-le ti dVe TOZD pojavljajo' na trgu. Ven--dar menim, da je tudi dejavnost vseh .spremljajočih' TOZD pomembna,in da so z dobrim delom velik doprinos k doseganju-boljših proizvodnih rezultatov, kakor-tudi prispevek k zmanjševanju stroškov,'
Celotni prihodek TOZD pridobi-' va na podlagi storitev, ki jih opravlja za ostalo TOZD v okviru DO Steklarne Hrastnik.' Registrira-
na pa je tildi za izvrševanje storitev izven DO.
»Celoten prihodek se pridobiva na podlagi obračunskih ur, ki so. izračunane na podlagi stroškov za posamezne delavnice v preteklem letu povečane oziroma ocenjene za podražitev v naslednjem obračunskem letu. Smatram pa, da tak način hi v redu, ker lahko pride, zaradi- povečanih podražitev,, do bistvenih -vprašanj ° realnosti višine obračunskih Ur. / Zaradi ukinitve participacije na distribucijo, vseh vrst energetskih virov se je TOZD tekom celega leta, zaradi zgoraj omenjenih'težav, borila za doseganje'boljših, poslovnih rezultatov.;
•Tlahirani prihodek./TOZD 5 za loto 1980 je znašal 48,566.075 din,
■ dosežen pa je 60,663.087,39 din ali za 24,91 % Večji od planiranega, v primerjavi z letom 1978 pa višji za . 21,01%. To se'pravi, , da smo pla-nirSni prihodek TOZD presegli za ; 24)91'%.
Poslovni stroški TOZD so se. s planiranih 17.545.822 din. povečali na 20,057.019,39 din kar je , za 14,31 % več od planiranega. ?
. Dohodek TOZD v lanskem letu znaša 27,649.200)40 din kar je za 9,11.% več kot je bilo začrtano 'Z planom za leto 1979 oziroma za 21,83% več kot v letu .1978.
Po odbitkih splošne in skupne porabe ter dela za DSSS znaša, čisti dohodek 20,912.453,56 din kar je za 2,17 % več v primerjavi s. planom 1979 ali za 23,45 % Več kot V letu 1978,.
. Z odbitkom postavke OD in sta-, novanjski prispevek je ostanek čistega dohodka 986.459,61 din- kar je v . primerjavi z planom za leto : 1979 za 41,69 % manj, vendar če primerjamo z planom 1978' za . 40,84 % več. Po nadaljnji delitvi se pokriva regres za dopust in regres za prehrano ostanfe 75.204,46 din kar pa v celoti namenimo za rezervni sklad. Vsi zgoraj navedeni podatki so prikazani in priloženi v tabelah.
(Nadaljevanje, na 10. strani) .
Rezultati poslovanja
(Nadaljevanje z 9. strani)
Če vse skupaj analiziramo vidimo, da smo kljub znatnemu preseganju celotnega prihodka dosegli končni rezultat, ki ni pokazal planiranih oziroma želj enih ciljev. •
Če analiziramo stroške se nam o tem pokaže jasnejša slika zakaj je takšen rezultat.
1.	Delovna sila se je povečala v DSSS za 16,17%..
2.	Osebni dohodki so se v primerjavi z planom povečali za 6,16 % kar znaša okrog 110 starih milijonov v bruto masi.
3.	Stroški za mazut so za 6,03% višji, od planiranega. _
4.	Stroški za električno energijo so za 3,94% večji od planiranih. Celotni materialni stroški so za 19,5% višji od planiranih za leto 1979 ali v absolutnem znesku 4,241.197 din.
5.	Pogodbene obveznosti so se povečale za 11,47 %.
6.	Zakonske obveznosti so se povečale za 34,85%.
Tako so primerni stroški v primerjavi z planom za leto 1979 porasli za 12,96 % ali v absolutnem znesku za 6,554.794 din.
Iz zgoraj navedenih podatkov je jasno razvidno, da glede na to rezultati poslovanja ne morejo biti bistveno boljši kljub temu, da obstojajo tudi določeni subjektivni faktorji za doseganje takšnega rezultata, ki jih bom poskušal kasneje analizirati.
Pri prekoračitvi bruto mase za OD je predvsem vzrok večjega števila izvršenih ur zaradi remontov in investicij v letu 1979.
Vse druge postavke so takšnega značaja, da nanje ne moremo bistveno vplivati, razen pri porabi energije, kar bomo morali začrtati v stabilizacijske programe.
Če analiziramo postavko* materialnih stroškov, , ki so še povečali za 19,5 % se v teh procentih predvsem odražajo podražitve energetskih virov in pa repromateriala.
Stroški reprezentance, potni stroški, kilometrine so se gibale v mejah planiranih.
Dnevnice za službena potovanja v državi so nižji za 37,56%.
Dnevnice za službena potovanja v tujini so višji za 67,76% ali v obratnem znesku 8.608 din.
Stroški kilometrine v državi so manjši za 29,93%, potni stroški v v tujini so višje za 67,76 % ali v solutnem znesku 3.949 din.
Reprezentančni stroški so znaša-: li 6.520 din.
Skupni zgoraj navedeni stroški so znašali skupaj 193.570 din.
V letu 1980, nas pričakuje reali? zacija investicije, uvedbe zemeljskega plina. Ta investicija je velikega pomena za delovno organizacijo, katera bo s tem pridobila kvalitetnejše gorivo (zaradi žvepla in s tem onesnaževanje okolja) kakor tudi s tem dodaten vir, ki bo zagotavljal nemoteno obratovanje, pa tudi v bistvu cenejše gorivo. (Odpade ogrevanje in spraznjevanje.) ■ Ta dela so že v. teku, vendar so težave, zaradi dobave materiala in tudi uv.ožene opreme, zaradi pridobitve ustreznih uvoznih dovoljenj.
Nerealizirana je pa še investicija »hladilni stolp«,, ki pa bo dokončana v letošnjem letu.
Glede na težave gospodarstva oziroma celotne gospodarske situ-
acije, je bilo nujno sprejeti določene ukrepe za zboljšanje splošne gospodarske situacije. Vsi ti stabilizacijski ukrepi oziroma dogovori, morajo biti usklajeni s planom , za leto 1980 in konkretizirani na posameznih področjih. Eden izmed takih dogovorov, je dogovor o uresničevanju družbene usmeritve ' razporejanja dohodka v letu 1980, ki pravi, da naj delavci TOZD ob pripravljanju in sprejemanju svojih planskih aktov za leto 1980. ter o razporejanju dohodka in čistega dohodka v letu 1980, uresničujejo usmeritve resolucije za 25 % po-časnejšo rast sredstev za ošebne dohodke od rasti dohodka v SR Sloveniji tako da upoštevajo:
1.	Prispevek živega dela delavcev in to predvsem na podlagi povečane produktivnosti, povečanega izvoza, zniževanje stroškov in smotrnejše porabe energije.
2.	Nujnost Sorazmerno večjega zaostajanja rasti sredstev za OD z rastjo1 dohodka v tistih organizacijah združenega dela, kjer raste dohodek občutno hitreje od povprečne rasti dohodka v gospodarstvu.
3.	Večje zaostajanje rasti OD za rastjo dohodka v tistih DO kjer tega do sedaj niso prilagodili.
4.	Za DO, kjer je del prihodka ustvarjen z izvozom,.naj bo zaostajanje rasti OD za dohodek manjše.
Eden izmed ukrepov je tudi, da izplačevanje sredstev za namene skupne porabe v letu 1980 naj ne preseže 13 % porasta glede na "izplačilo v letu 1979. Pri izplačevanju iz sredstev skupne porabe odločajo delavci v OZD in delovnih skupnostih predvsem za povečanje regresa za organizirano prehrano med delom, vendar do največ 550 dinarjev mesečno na delavca.
Delavci v OZD in delovnih skupnostih naj zagotovijo, da vsa ostala izplačila iz sredstev skupne porabe ne bodo presegala ravni, dosežene’ v letu 1979. Pri tem naj se • zmanjšuje izplačilo za izlete, strokovne ekskurzije, proslavljanja ter, za športne igre.
Zaostrene gospodarske in politične razmere v svetu terjajo od nas, pri uresničevanju srednjeročnega plana v letu 198.0 odločno stabilizacijske^ ravnanje.
Temeljni cilji stabilizacije so:
—	krepitev akumulativne in reproduktivne sposobnosti gospodarstva:
—	hitrejše združevanje dela in sredstev na dohodkovnih podlagah ter odločnejše uveljavljanje vloge in odgovornosti delavcev pri. gospodarjenju in upravljanju z družbenimi sredstvi: .
—	umirjenejšo rast proizvodnje ter njeno povečevanje predvsem na podlagi povečane produktivnosti dela in izvoza;
—	racionalnejše izkoriščanje vseh proizvodnih sil dela, predvsem pa skrbnejšo izrabo delovnega časa, manjšo rast zaposlovanja, zmanjševanje proizvodnih stroškov, skrajno varčevanje z energijo in boljše izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti;
'' hitrejše povečanje izvoza, racionalno nadomeščanje uvoza:
. —umirjena rast cen:
—	omejevanje investicij v mejah razpoložljivih sredstev;,
—	zmanjševanje vseh oblik neproizvodne uporabe, zlasti pa osebne, skupne, in splošne porabe.
Glede na temeljne stabilizacijske cjlje se bomo morali v letu 1980 in nadalje, na mnogih mestih povsem drugače ali stabilizacijsko obnašati, ker je iz vseh pokazateljev razvidno,^ da si bomo lahko enake ali višje OD zagotovili le z boljšimi rezultati dela. Za doseganje boljših rezultatov dela pa bomo morali vsi vložiti vse sile, če jih bomo hoteli doseči, vendar bi vsi stabilizacijski ukrepi ¡zvodeneli v kolikor ne bo konkretnih zadolžitev opremljeni z roki in odgovornostmi. Zato se v okviru DO in pa po-
sameznih TOZD pripravljajo konkretne. zadolžitve po posameznih stabilizacijskih ciljih; ki bodo temeljne usmeritve za nadaljnje boljše gospodarjenje.
Glede na ostanek dohodka še vedno obstajajo.' problemi obveznosti, ki jih imamo do družbe po dogovorjenih samoupravnih sporazumih in to predvsem za nove dejavnosti in negospodarske investicije, ki jih tudi po tem zaključnem računu ne bomo__mogli poravnati.
'" Vodja TOZD 5 Jože Guzaj, inž.
Delovna skupnost skupnih služb
Delovna skupnost ne ustvarja s svojimi storitvami temeljnim organizacijam ostanka čistega dohodka, temveč ji temeljne organizacije na podlagi planskih predvidevanj, zagotavljajo sredstva za poslovanje v planskem obsegu-in pa nepredvidena utemeljena povečanja stroškov, nastalih v tekočem letu.
GIBANJE ZAPOSLENIH V DELOVNI SKUPNOSTI .
delavci
1.	Stanjema dan 1. 1. 1979	302
2.	Stanje na dan 31. 12. 1E^9 308
Iz tega podatka je razvidno, da je število izvršiteljev povečano za 6 delavcev in sicer zaradi zaposlitve pripravnikov, ki so bili naši štipendisti.
	Novodošli v letu 1979	Odšli v letu 1979
VOŠ	1	—
VIŠ	1	- 	 •
SŠ	- 15.	13
VK	—	2
KV:	3	2
PK	- •		2
NK ’	13	6
Skupaj	| 33	25
Vzroki prekinitve delovnega razmerja:
—	sporazumna prekinitev delovnega razmerja 15: delavcev,
—	samovoljna prekinitev delovnega razmerja 3 delavci,
—	upokojeni 6 delavcev, .; invalidsko upokojen 1 delavec.
IZOSTANKI V LETU 1979	,
ur
-izredno plačani dopust 1.968 vrednostno 82.343,85 din
—	izredno neplačan dopust 240
—	.neopravičeni izostanki 112
—	bolniški stalež do 30 dni 28.861 vrednostno. 562:097,60 din ." . "
—	bolniški stalež nad 30 dni 15.131-vrednostno 365.492,45 din
—	porodniški dopust	20.880
vrednostno 388.798,90 din
Skupaj za leto 1979	67.192
vrednostno 1,389.732,80 din
STRUKTURA ZAPOSLENIH
VOŠ	3
VIŠ	14
SŠ	92
NŠ	4
KV	26
PK	13
NK -	151
Pripravniki:
1 dipl,, ing. kemije, VOŠ 1 prevajalka, VOŠ 3 ekonomski tehniki, Sš
Reorganizacija delovne skupnosti, navedena v prejšnjem odstavku je povzročila, da so nastali stroški v letu 1979, v primerjavi z letom 1978 za 35,88 % višji. Celotni prihodek pa je v primerjavi z lanskim letom višji za 64,54%, v primerjavi s planom za leto 1979 pa 19,12% višji. Iz istih razlogov je bil dosežen dohodek v letu 1979 za 90,63 % višji od lanskega, glede na plan za leto 1979 pa za 9,79 % višji.
Povečano število zaposlenih je vplivalo na višino stroškov'splošne in skupne porabe iz dohodka, na višino mesa za bruto osebne dohodke in pa na višino splošne in skupne / porabe istega dohodka. Razporejen čisti dohodek je za • fr,37 % višji od planiranega, del čistega dohodka za osebne dohodke pa je za ■ 6 % višji1 od planira-, nega.
Smatram, da je potrebno posebej preandhzirati sredstva ki so bila izkoriščena v . letu 1979 za dnevnice, službena potovanja ter nadomestila za prevozne stroške,; reprezentančni stroški, izdatki za
, reklamo in propagando in civilno pravno razmerje.
din
Dnevnice za službena potovanja v državi -	295.066
-Dnevnice za službena
potovanja v tujino (plan) 121.384 Nočnine v državi	30.997
Nočnine v tujini (plan)	18.123
Kilometrina	*	438.405
Potni stroški v državi-	138.031
Potni stroški v tujini |	81.748
Reprezentančni	stroški	366.299
Izdatki za reklamo in propagando	-j	46.349
Civilno pravno razmerje 1,491.580
Sredstva za' reprezentanco se uporabljajo v okviru letnega programa, s katerim se določi višina sredstev, ciiji, ,ki, se z reprezentanco zasledujejo s TOZD oziroma delovno organizacijo..
Posebej je potrebno preanalizi-rati civilno pravno razmerje, katerega je porast v letu 1979 z indeksom 198,05. Analiza je pokazala, da je prišlo do prekomernega povečanja zaradi naslednjih faktorjev: .. — Sklenjeno civilno pravno razmerje oziroma pogodbe o delu z upokojenci za opravljanje del oziroma nalog v skladišču gotovih izdelkov, — inventura.
v letu TOS
V dialogu z mojo ženo
BIL- SEM DELEGAT NA LETNI KONFERENCI. SINDIKATA .
—	V času letne sezone sklenjena civilno pravna razmerja- z upokojenci za dela in naloge v počitniškem domu Portorož in Bohinj.
—	Selitev v. novo. upravno poslopje.
V	skladu -z zakonom o začasni prepovedi razpolaganja z družbenimi sredstvi za izplačevanje dnevnic za službena potovanja, nadomestil za prevozne stroške za službena' potovanja, reprezentančnih izdatkov, izdatkov iza reklamo in propagando sledi, da organizacije združenega dela začasno imajo prepovedano v letu 1980 razpolagati z delom družbenih sredstev in sicer za izplačevanje, dnevnic, službena potovanja ter nadomestil za prevozne stroške na službenemi potovanju-v večjem znesku od njihovega zneska ugotovljenega v Zaključnem računu v letu 1979, povečano za 10 %. .
V	letu 1980 se lahko razpolaga z družbenimi sredstvi za izplačevanje reprezentančnih’izdatkov v višini 80 ®/o' ugotovljenega zneska:-v zaključnem računu v letu 1979.
Delovna skupnost, konkretno splošno kadrovski sektor, na podlagi nalog, katere so prenesle temeljne organizacije na nivo delovne skupnosti,“je v skladu z začrtanim programom vršil izobraževanje na področju industrijskih profilov delavcev (51 vajencev), štipendiranje (21 'študentov na 'srednjih oziroma višjih šolah),, ter na področju internega izobraževanj a (viličari-sti, izobraževanje ob delu v TOZD 1 in TOZD 2).
V’ skladu z, ugotovitvami komisije: za izvajanje zakona, o Združenem delu pri Skupščim\ občine Hrastnik je referat za samoupravo pripravil vse ■ potrebne dopolnitve pravilnikov oziroma samoupravnih sporazumov za. temeljne organizacije, delovno skupnost in DO.
Delavski sveti so v decembru mesecu sprejemali dopolnitve pravilnikov v soglasju IO OOS, v mesecu januarju smo pa -sprejemali ha referendumu dopolnitev statuta DO, statute TOZD, samoupravni sporazum g združitvi delavcev v TOZD in samoupravnega sporazuma o združitvi temeljnih organizacij v delovno, organizacijo.
Smatram, da je potrebno konkretno preanalizirati problem samskih domov. DO Steklarna Hrastnik ima sedaj dva moška samska doma in enega ženskega. Mislim, da bi morali za to področje oziroma problematiko, ki se pojavlja, določiti konkretno osebo, ki bi imela nadzor nad' vzdrževanjem samskih domov, potrebno evidenco in pa nadzor.
STANOVANJSKA
PROBLEMATIKA
V delovni skupnosti je še naprej problem za stanovanja. Na listi prosilcev je-21 zahtev, od tega za 8 novih stanovanj, ostali stara. V preteklem letu. smo dobili 1 Stanovanje.
VARSTVO PRI DELU
Delavci oziroma delavke v delovni skupnosti so bili V letu 1979 zdravstveno pregledani v skladu z ■določili pravilnika o varstvu pri delu’ delovne skupnosti. Še zmeraj se ugotavlja, da delovni pogoji v •skladišču gotovih izdelkov niso primerni (mraz, prepih).
SAMOUPRAVNA
ORGANIZIRANOST
Kot je že bilo omenjeno v - poročilu v -letu 1979 delovna skupnost nima organiziranih dokončno nekaterih služb oziroma sektorjev. Konkretno nimamo organiziranega splošno kadrovskega sektorja, katerega smo Organizacijsko spreme-hili tako, da. smo iz njega izločili kadrovsko, službo, katera naj bi se' organizirala v sklopu poslovne skupnosti. Glede na nov' predjog organizacije poslovne' skupnosti bomo morali pristopiti novi organizaciji tega sektorja.
Predlaga se tudi, da se formira nov'sektor. za razvoj investicije. Ta sektor naj bi se formiral na podlagi razvojnih možnosti DO Steklarne Hrastnik leta 1980, oziroma za naslednjem plansko’ obdobje ’ 1981—1985.
Med 110 povabljenimi sem bil tudi jaz in čeprav nas je prišlo samo 66, je bila kar- živahna razprava.
Žena je doma komaj; čakala, da se vrnem in povem, kaj je novega. Bilo je- pravo Zasliševanje, vprašanje za vprašanjem, na katera sem pridno odgovarjal. »Samo ne bodi preveč zahtevna in ne pričakuj preveč od sindikata, ker se je začelo leto Stabilizacije«, sem ji svetoval.
Vseeno so bila prva vprašanja: »Kaj ste debatirali p dodatku na 4-izmensko delo, pa o dopustu za nočno in 4-izmensko delo in kaj o jubilejnih nagradah letos, ko je za Steklarno jubilejno leto?«
- »Preveč dobrih novic nimam, a naj ti povem po vrsti«, sem hitel, ko sem videl, da je nevarno povzdignila levo ohrvo. »No, tovariš Bočko je predlagal, da bi dali v tem jubilejnem letu nagrade vsaj delavcem, ki delajo čistih 30 let. Odgovor tovariša Frica je bil kratek. Nimamo sklada, iz katerega bi lahko to izplačali, ker smo v sanaciji. Ko mu je tov. Bočko oporekal, da druga podjetja vseeno dajejo te nagrade, je dobil zopet kratek odgovor, da so morda to za družbo bolj gpmembna podjetja, ki si lahko potem ta izdatek pri-. voščijo.
»Kaj je Sijaj toliko boljši, da lahko plačujejo te..nagrade že od 10 let delovne .dobe dalje in ali nismo bili tudi- lani v sanaciji, ko sta tov, Risto in tov. Fric predla-:gala da moramo ..- enkrat začeti s temi nagradami, ker smo menda . edini, ki .tega. še'nismo storili«; je zagrmelo iz nasproti sedeče boljše polovice.
'a»To. je res, sem pohitel, a spomni, se; da so bili mladi ha zborih delovnih ljudi proti tem nagradam, posebno nekateri. Najlepše jim je odgovorila Marica Brečko, ko je rekla, da so morali 'delavci, ki delajo 30 in več let, večkrat krepko zategniti 'pasove, da imamo danes takorekoč novo .tovarno-in bi si zaslužili; to jubilejno nagrado. Po mojem pa je po sredi -sama nevoščljivost in če bi bil denar za vse; bi se kar lahko izplačal. Saj veš; če Bi gorela nevoščljivost...«, sem -hotel biti duhovit, pa me je prekinila, naj- poročam naprej. :#;»Mo;’ šem previdno -začeI:V»Gle-de- dodatka za 4-izmensko- delo je govoril tovariš -direktor Brane in nas' ošvrknil, da’ smo5 Za 4-izmensko delo že nekaj nagrajeni (menda je: mislil nedelje s 50%) in da imamo bonificiran delovni staž in tbomo prej upokojeni, ¡ter da je to tudi nekaj.«
: - »Vi pa seveda kar lepo tiho?«, je zopet Zagrmelo. »Kaj pa drugi, ki imajo- tudi beneficirano - delovno dobo, pa so ob nedeljah in praznikih prosti? Kaj-smo pa me, pregle-
dalke, ki tudi delamo na 4 izmene, delamo skoraj vse soboto in nedelje, pa nimamo benificiran delovni staž? Na nas ste pa kar pozabili, ali ne?«
Kar vase sem zlezel in se izgovarjal na sklerozo, da pač nisem vsega tako na hitro dojel in še mi .je šele sedaj, ko sem slišal njen mili glasek, izkristaliziralo v možganih. »Naj ti v tolažbo povem, da se je za nas zavzel tovariš Žagar, direktor TOZD 2. Pravzaprav je najlepše govoril, čeprav je delegate TOZD 2 zbodel, da se čudi, ko se tako malo oglašamo hi je toliko problemov. V TOZD 2 imamo največjo fluktuacijo (okrog 25 %) in če odide 10 VK delavcev, dobimo samo enega na novo. Zavzel se j.e tudi za hitrejšo gradnjo stanovanj in še za kup koristnih predlogov. Med drugim je povedal, da bo plača obdavčena z novimi 3 % in da bi bil že čas, da bi se še drugi česa odrekli in ne nalagali- kar nam. Pa tudi ni prav, ker j e, Steklarna velik izvoznik in ustvari precej deviz, mi pa še moramo kar’ sami ubadati z izgubo, ki jo prinaša izvdz.;«
• »Imaš še kaj dobrih novic?« je sledilo naslednje vprašanje.
»Ja. nekaj predlogov je bilo kar dobrih. Več sodelovanja jn razumevanja med TOZD, pa da bi se zmanjšal bolniški stalež, ker je Hrastnik glede tega na prvem mestu v republiki. Skladiščne delavke so. dale predlog, da se uredi ogrevanje, za’ katerega prosijo -že pet let.« .
»Tudi me pregledalke smo dolgo prosile in zahtevale ogrevanje, da smo ga končno dobile,« je. vzdihnila.
»No, po 1. oktobru boš Za--bone lahko dobila- samo še toplo malico,« .
»Kaj pa, če ti ne odgovarja in ali si želodčni bolnik«, je bila spet huda.
Nadaljeval sem, da bo tudi preventive manj. Vzelo ji; je sapo, zato sem hitro dodal, da nekateri ce-lih deset dni pijančujejo in potem, ko pridejo domov, res,rabijo zdravnika, da se odpočijejo.'
»Vsaj eno res dobro novico povej«, je že skoraj naveličano rekla.
,■, »Najbolje, da zaenkrat končava, ker boš vse ostala zaneslij-vo -lahko prebrala v Steklarju,- Govornikov je bilo okrog 25 in bi bilo za sedaj preveč.«
Ker se je strinjala in je bilo zasliševanja konec, sem jo od veselja prijel pod pazduho in odpeljal na sprehod, kjer sva si na kolikor toliko- svežem zraku odpočila živce, obenem pa ugotovila, da bo to leto stabilizacije precej težko in da bo treba krepko zavihati rokave, da bomo kos vsem težavam.
---A------”-l 1
Starešina :DSSS Franc Vidovič
Stanovanjska gradnja
Na področju štanovanjske gradnje bo v letu 1980 zgrajenih v naši občini 64 stanovanj, od tega na Dolu v prvi fazi’--26, in; v B bloku .na Logu še 38.
V	letu 1980 pa bo pričetek dei na 101 ’ stanovanju, od tega;
—’2;’ faza- na Dolu za 14 stahovanj,
— C blok.na-Novem Logu — 27-stanovanj,
’ — D in E blok na Novem Logu—L 60 stanovanj.
V	C bloku bodo poslovni prostori za samopostrežno trgovino.
Na področju individualne gradnje se predvideva'priprava ih opremljenost stavbnega zemljišča ter dela v’ zazidalnem otoku S Š Slatno na Dolu, kjer bo urejeno 35 lokacij in pa urejenost pbšameznih lokacij, v^obstoječih zazidalnih načrtih Studence in Veličkova cesta.
Iz resolucije-o, politiki izvajanja družbenega plana občine Hrastnik, za leto 1980
OBVESTILO
Glede- na stanje požarne. varnosti so dežurni gasilci dolžni izdajati ureditvene naloge za odpravo pomanjkljivosti.
Vsi;-vodje oziroma: delavci pa so dolžni, da v določenem roku-te pomanjkljivosti ali napake odpravijo.
Za nespoštovanje ureditvenega naloga se uvede disciplin-’ ski,postopek. . .	Za požarno varnost
■ing. Aleksander Siveč
IZ BELO V NE SREDINE
V laboratorij naše delovne organizacije me pot malokdaj vodi. Vendar pa sem se' tokrat odpravila v kot brusilnice, kjer je skromen vhod, do katerega se pride po ozkem hodniku in si sploh ne predstavljaš-, da boš stopil v tako prostoren prostor. No, tu sem poiskala Dolores Predovnik, sedaj Ličar in ji v času malice ukradla nekaj minut časa za tale pomenek.
Dolores se je pri nas zaposlila 7. januarja 1980, kot pripravnica. K nam je prišla kot diplomirani inženir tekstilne, tehnologije. Poklic in stopnja izobrazbe, ki smo jo v naši družbi tudi pri ženskah vajeni, ki pa daje misliti tudi na to, koliko truda in odrekanj je potrebno, da'dosežeš ta cilj.
Dolores pravi, da ne gre pri tem le za naslov, ampak predvsem za tisto, kar si znal ob tem pridobiti, za zadovoljstvo in občutek zmagoslavja nad izpolnjeno nalogo.
Povedati je namreč treba, da je ona cilj,' ki si, ga je zastavila, uspešno dosegla.
Ne da bi želeli naštevati le njene uspehe, a je vseeno prav, da napišem, da njen študij na Fakulteti za naravoslovje in tebhologiip — oddelek za tekstilno industrijo, po mojem mnenju lahko uvrstimo med tiste vidnejše, ki niso le fizično prisostvovanje na fakulteti ih šolanje zaradi^zaključka samega, ampak bistveno več.
V 3. letniku študija je-sogovornica prejela nagrado sklada Borisa Kidriča za raziskovalno delo na katedri za nauk o vlaknih. To je bilo delo, ki se mif je posvetila ob svojem rodnem študiju, v popoldanskem času.
Že po treh mesecih absolventskega staža je 11. decembra 1979 diplomirala. Diplomska naloga? je obsegala del obširnejše teme, ki jo je obravnavala s področja kemije: nauka -o vlaknih. Za to nalogo- je prejela tudi fakultetno Prešernovo ■nagrado in je bila na fakulteti, kjer je študirala, edina nagrajenka v tem času.
Izredno majhno? število' podeljenih nagrad oziroma, dejstvo, da j6 kandidirala- sama, priča d tem, da to nišo le. simbolične nagrade zaradi nagrad, ampak je potrebno resnično vložiti trud, prizadevanje, Znanje'in predvsem tudi voljo.
' Dolores meni, da je v zvezi , z raziskovalnim delom prav na fakulteti- največ možnosti, da nekaj po-
kažeš, da se stvari samostojno lotiš, vendar pa te. mora pri tem voditi'želja po odkrivanju, povezana s pripravljenostjo in voljo za delo. Le nagrada nikakor ne more biti cilj, saj dostikrat delaš, si prizadevaš, pa tvoje delo ne naleti na tisti odziv, če si pričakoval seveda le javno priznani e. in nagrado. Veliko je takih, ki se tega prestrašijo in so potem razočarani. »V službi je seveda nekoliko drugače v zvezi z delom, ki ga opravljam«, meni »Tu je delo teamsko, uspeh pa ni odvisen samo od tebe, ampak od celotne skupine. Tudi ne moreš po svoji volji iskati teme in vprašanj, ki bi se jih loteval, ampak te vodi že bistveno širši interes.«
Takoj po končanem študiju se je zaposlila pri nas. Zanimalo me je, kako to, da je našla pot v našo delovno sredino. Pojasnila mi je, da je bila sicer štipendistka Julona iz Ljubljane, pa bi se ob -nastopu službe v Ljubljani pojavilo . kup problemov, predvsem pa zaradi utrudljive vožnje iz Ljubljane domov, ki ne le, da je napor po. opravljeni službi, ampak Vzame tudi precej časa. Prav tako je imela željo, zaposliti-,se bliže doma.
Spregovorila je tudi o svojih prvih vtisih, ki si jih je nabrala v-novem delovnem okolju.
Svojih, začetkov v tej prvi . zaposlitvi se spominja kot prijetnih, -saj: so jo sodelavci- dobro ; sprejeli. 'Usmeritev na področje steklarske
Dolores v laboratoriju
tehnologije zahteva od Dolores še dodaten študij, kiga-bo vpisala ob delu na kemijski fakulteti, prav zaradi specifičnosti področja, s katerim se bo pri nas ukvarjala, Vvprimerjavi z njenim dosedanjim študijem.
In kako ¿potekajo .njeni delovni-, dnevi?
-. Pestro. Spoznava-se. s kemijo in tehnologijo stekla,- izdeluje analize vzorcev v laboratoriju, se loteva tudi literature v. zvezi s tem področjem, ki je večinoma v tujih jezikih, ši Ustvarja pregled nad celotno tehnologijo priprave stekla. Pri tem ji svetuje tudi dipl. ing. Us Aleksej, pomočnik direktorja za tehnična vprašanja.
In cilji? Na koncu vedno povpra-šamo o načrtih.
Dolores namerava uspešno zaključiti pripravniško dobo in končati študij, ki se ga' bo še lotila ob delu, z zaupanjem vase, ki je pri delu in študiju edino pravo vodilo: vztrajati do konca in se ne 'ustavljati pred problemi, ki nas zavirajo, temveč angažirati svoje znanje, da se problem in težave razrešijo.
Resno govori. Vendar ne resno v smislu samovšečnosti, da je dosegla to kar je, ampak zavesti, da želi v delo preliti svoje znanje in izkušnje, ki si jih je z dosedanjim študijem in raziskovalnim delom že nabrala. 2 - metodičnih! in trdim delom, V katerem je našla potrdi--tev že v času študija, verjamem, da ji bo uspelo. In pri tem ji želi- -mo še veliko uspehov.
jasna Kosin
Kdaj in kako?
Poročilo o poteku izgradnje obrata družbene prehrane na Logu
V lptu 1977 se je na osnovi sprejetega Samoupravnega sporazuma pristopilo k izgradnji-odnosno pripravah! za izgradnjo obrata družbene prehrano ;za pokrivanje potreb po toplih obrokih hrane za vse delavce, ki združujejo delo v hrastniškem gospodarstvu. Prišlo je tudi do združitve, takratnega gostinskega podjetja »Jelka« v SOZD Mercator Ljubljana.
Idejni projekt, ki je bil takrat predložen planski - službi SOZD Mercator, je bil dopolnjen' in TOZD »Jelka« gostinstvo Hrastnik kot investitor jo v Soglasju z gradbenim odborom za izgradnjo7 Obrata DP naročil nov projekt, ki je bil dot polnjen s tem, da se Obrat DP nad-
zida, s čemer je pridobljeno novih 40 ležišč. Tako? je dobil objekt novo fine: Obrat družbene prehrane s hotelom »B« kategorije.
Finančna konstrukcija je bila grajena na naslednjih osnovah:
1.	Sredstva zbrana po samoupravnem sporazumu o združevanju sredstev za izgradnjo Obrata DP v znesku 12 milijonov din.
2.	Združena sredstva SOZD Mercator.:
' 3, Kredit Temeljne banke LB Trbovlje7.??
4.	Kredit združene GB Ljubljana.
5.	Kredit dobavitelja opreme.
. 6. Sredstva investitorja TOZD »Jelka« Hrastnik.

Po tej spremembi projekta in za-7 radi časovne žamaknitve izgradnje je vrednost investicije narasla iz prvotno predvidenih 24 milijonov dinarjev ' na 44 milijonov v začetku Teta 1978, ko se je pričelo s pripravljalnimi deli.
Zaradi ¿nepričakovanih težav pri izkopih —- lokacija je na bivšem rudniškem jašku — so se dela zelo zavlekla inTtudi količinsko odstopala od predvidevanj po projektu. Na osnovi izdanega gradbenega, dovoljenja za pripravljalna dela so bila opravljena naslednja dela: izkop gradbene jame, izdelava zaklonišča in kleti z obveznimi kanalizacijskimi deli. Posebno? gradb.e.-no dovoljenje je pokrivalo izdelavo dovozne ceste in prestavitev toplovodnega omrežja. Za Vsa opisana dela smo porabili celotna sredstva zbrana po SS v višini 12 milijonov dinarjev ter 4 milijonov dinarjev združenih sredstev SOZD Mercator, Torej pripravljalna dela so opravljena v vrednosti 16 mir lijohov dinarjev.
. Ker v času izvajanja pripravljalnih del ni bilo mogoče zaključiti celotne ' finančne; .konstrukcije, zaradi znanih . restrikcij kreditiranja, nismo bili v stanju pridobiti gradbenega' dovoljenja za dokončno iz- f gradnjo objekta. Ko nam je Temeljna banka LB Trbovlje v mesecu maju 1979 -že .¿odobrila kredit v znesku 24 milij oiiov dinarjev, j e lc lega še isti mesec preklicala zaradi omejevanja plasinanov in nam-sporočila, daje odobrena sredstva mogoče koristiti šele v letu-' 1980 in še to v več tranšah. r7
To dejstvo je ponovno odmaknilo nadaljevanje gradnje in s te'm so bila široko . odprta vrata vsem
, Z gradbišča obrata družbene prehrane
- (Nadaljevanje na, 13, strani)
DELNA NADOMESTITEV STANARINE
UKREPI ZA ZAVAROVANJE ŽIVLJENJSKEGA STANDARDA STANOVALCEV Z NIZKIMI DOHODKI
Dohodkovni razred	Število članov gospodinjstva
Št: Letni DDG din	1	2	3	4	5	6	7-	8
Da bi se zavaroval življenjski standard občanov z nizkimi družinskimi dohodki ter dograjeval sistem socialne varnosti, se je uveljavil sistem subvencioniranja ekonomske stanarine.
Pravico do subvencije — delne nadomestitve stanarine ima vsak občan, ki je, imetnik stanovanjske, pravice na družbenem ali zasebnem stanovanju in plačuje stanarino.
Delna nadomestitev stanarine je odvisna od premoženjskega stanja nosilca stanovanjske pravice in članov njegovega gospodinjstva, od velikosti stanovanja, števila članov gospodinjstva in od opremljenosti stanovanja.
Imetnik stanovanjske pravice lahko prejme subvencijo le za stanovanjsko površino oziroma stanovanje, ki po površini ne presega naslednjega normativa:
Število članov	Površinski
gospodinjstva	normativi m2
1	do	28
2 1	do	42
3	do	57
4	do	66
in na vsalcega nadaljnjega člana gospodinjstva do 10 m2.
Za nefunkcionalna stanovanja, ki so starejša od 50 let, se lahko normativ površine poveča do 30%.
Seveda pa vpliva na pridobitev subvencije tudi višina letnega dohodka gospodinjstva glede na število članov gospodinjstva. V tabeli spodaj so prikazani posamezni tipi gospodinjstev glede na njihove letne dokazljive dohodke.
1.	11.899	0,4
2.	11.900— 23.799	4,5
3.	23.800— 35.699	6,2
4.	35.700— 47.599	8,2
5.	47.600— 59.499	9,7
fi.	59.500— 71.399	10,9
7,	71.400— 83.299	12,0
8.	83.300— 95.199	12,9
9.	95.200—107.099	13,7
10.	107.100—118.999	14,4
11.	119.000—130.899	15,0
12.	130.900—142.799	15,6
13.	142.800—154.699	16,2
14.	154.700—166.599	-16,7
15.	166.600—178.499	17,1
16.	178.500—190.399	17,5
17.	190.400—202.299	18,0
18.	'202.300—214.199	18,4
19.	214.200—226.099	18,7
20.	226.100—237.999-	19,1
1,8
3,7	0,4					
5,2	2,9	0,3				
6,5	3,1'	1,5	0,8	0,3		
7,5	4,1	. 2,6	1,9	1,4	0,8	0,6
8,4	5,0	3,5	2,8	2,3	1,7	1,5
9,2	5,8	4,3	3,6	3,1	2,5	2,3
9,9	6,6	5,0	4,3	3,8.	2,9	2,h
10,6	7,2	5,6	4,9	4,4	3,9	3,6
11,2	7,8	6,2	■ 5,5	5,0	4,5	4,2
11,7	- 8,3	6,8	6,1	5,5	5,0 '	4,8
12,2	8,8	7,3	6,6	6,0	5,5	5,3
12,7	9,3	7,7	7,0	6,5	6,0	5,7
13,0	9,6	8,1	7,4	6,9	6,3	6,1
13,5	10,1	8,6	7,9	7,4	6,8	6,6
13,9	10,5	9,0	8,3	7,8	7,2	7,0
14,3	10,9	9,3	8,6'	8,1	7,6	7,3
14,6	11,2	9,7	9,0 .	8,5	7,9	7,7
Kdaj in kako?
(Nadaljevanje z 12. strani)
podražitvam. Pripomniti moramo, da nam je celotna družbena skupnost Hrastnika od Občinske konference ZK do IS SOB, SZDL in Sindikatov zelo pomagala pri akcijah za odpravo nastale situacije. Vse pa je bilo malo uspešno kajti brez zagotovljenih finančnih sredstev ni bilo mogoče nadaljevati gradnje.
Šele v mesecu novembru 1979 nam je interna, banka SOZD Mercator izdala garancijo na znesek 29 milijonov dinarjev na osnovi katere smo dobili gradbeno dovoljenje za izgradnjo obrata družbene prehrane š samopostrežno restavracijo in bifejem. Izgradnja hotelskega dela je bila tako odložena na leto 1981.
Dne 25. 12. 1979 smo sklenili gradbeng pogodbo' z izvajalcem SGP-Hrastnik, ki se je po tej pogodbi . tudi zavezal, da bo Obrat družbene prehrane z restavracijo in bile jem končan in izročen svojemu namenu 1. oktobra 1980.
Žal nam je ta podaljšan rok zaradi težav v kreditiranju prinesel ponovne podražitve tako, da je sedanja vrednost objekta Obrata DP že- dosegla. 59 milijonov dinarjev, dočim ostaja trenutno končanje hotelskega dela še Odprto. Ocenitev teh del je pri sedanjih cenah ovrednotena na Ca. 15 milijonov dinarjev kar pomeni, da bo kompleten objekt stal ca. 75 milijonov dinarjev.
Spričo take situacije je centralni DS SOZD Mercator, na svoji' seji dne 26. 12. 1979 Sprejel sklep, da se takoj pristopi k izdelavi, potrebne dokumentacije in plana finansiranj a, da se gradnji, v Hrastniku posveti: absolutna: prioriteta in-da se celoten objekt konča v čim krajšem možnem času.
S tem pojasnilom smatramo, da smo vam odgovorili na prvo vprašanje, ki se je nanašalo na vzroke prekoračitve gradbenih rokov in na pokrivanje finančne konstrukcije za gradnjo.
Na drugo vprašanje vam žal ne moremo odgovoriti konkretno iz razloga, ker je trenutno gibanje cen tako nezadržno, da je nemogoče dobiti realne osnove za pred-kalkulacijo naših jedi iz bodočega obrata DP.
.Pojasnimo vam' lahko! da je iz elaborata o upravičenosti in rentabilnosti obrata DP razvidno, da bo obrat posloval aktivno pri 70 % izkoriščenosti, kar pomeni, da bodo vse' podpisnice od prvega dne delovanja skupne kuhinje te usluge tudi koristile: Izpod 30 % je predviden zaradi specifičnosti dostave hrane v jamske obrate in na oddaljena gradbišča SGP Hrastnik, C
. Pri rentabilnem izračunu smo iz-haj ali iz cene. toplemu obroku malice 18,25 din (cene 30. 9. 1979) in upoštevali vse obremenitve ki izhajajo iz investicije tj. odplačevanje .anuitet, interkalarne obresti, amortizacija in stroški rednih obresti od’ kreditov.
V zaključku naj še povemo, da je izračunana rentabilnost 'vsekakor odvisna od spoštovanja določil samoupravnega sporazuma, ki obvezuje vse podpisnice, da bodo takoj ob začetku obratovanja obrata DP ukinile- svoje kuhinje in si' do takrat uredile primerne razde-lilnice .hrane za svoje, . kolektive. Vsakršno nespoštovanje tega odločila SS pa pomeni, da bo zgrajen obrat postal veliko breme investitorja in celotnega hrastniškega gospodarstva, kajti poslovni rizifco je razmejen v tem smislu, da eventualne neuspehe v hotelskem' delu pokriva Mercator, medtem ko je Obrat DP riZiko podpisnic Samoupravnega sporaztima. To dejstvo nam narekuje.: potrebo,, da Se čim preje'pripravimo in se samoupravno tako organiziramo, da . bomo imeli v„ vodenju obrata DP zagotovljene vse elemente za dobro in uspešno; poslovanje v zadovoljstvo Vseh delovnih ljudi .'Hrastnika.
DO Mercator Hoteli Gostinstvo
Znosna letna stanarina, ki jo je nosilec stanovanjske pravice dolžan plačati; se izračuna tako, da se letni dohodek gospodinjstva pomnoži z odstotkom iz ustreznega stolpca iz tabele in deli s 100. Na ta način, si lahko vsak imetnik stanovanj ske pravice sam izračuna znosni znesek stanarine in lahko ugotovi ali je upravičen do delne nadomestitve stanarine ali ne.
Pravico do delne nadomestitve stanarine- uveljavlja nosilec stanovanjske pravice z zahtevkom, ki ga vloži pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Hrastnik, vsako leto ponovno do 31. 1. 1980 za tekoče leto oziroma v 30 dneh po preselitvi v novo oziroma drugo stanovanje.
Zahtevku je potrebno priložiti:
—	potrdilo o osebnem dohodku zaposlenih članov gospodinjstva in o vseh drugih dokazljivih dohodkih za preteklo leto, I
—	potrdilo o številu družinskih članov,
. — pismeno izjavo nosilca stanovanjske pravice o drugih dohodkih vseh članov gospodinjstva, ki niso zajeti v potrdilu o osebnem dohodku oziroma pokojnini in invalidnini.
Za dokazovanje višine letnih dohodkov nosilca stanovanjske pravice in članov gospodinjstva, se neposredno uporablja 15. člen Zakona o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS št. 5/72).
0	pravici do delne nadomestitve. stanarine odloča 9 članski odbor za subvencioniranje stanarin, ki ga sestavljajo:
4 delegati samoupravne stanovanjske skupnosti,
4.	delegata skupnosti socialnega varstva in
1	delegat skupnosti -socialnega 'skrbstva. - ’
Ne glede! na. ostale kriterije, lahko odbor -za subvencioniranje stanarin prizna subvencijo tudi posameznikom. ali družinam, ki živijo v težkih pogojih (bolezen, invalidnost, druge hude obremenitve) ozir roma odkloni subvencijo-posamez-*' rukom ali družini, ki formalno izpolnjuje kriterije, dejansko pa živi v ugodnejšem položaju.
Delna nadomestitev stanarine se daje za dobo enega leta in se iz-
plačuje upravičencem trimesečno za preteklo obdobje.. Najmanjši znesek, do katerega se delna nadomestitev stanarine izplačuje, je 50 dih.
. So pa tudi nekatere omejitve, za katere ne pripada nosilcem stanovanjske pravice subvencija, in sicer:
—	če nosilec stanovanjske pravice oddaja del oziroma stanovanje v podnajem,
—■ če nosilec stanovanjske pravice uporablja del stanovanja tv poslovne namene,
—	če je nosilec stanovanjske pravice ali drug član gospodinjstva lastnik . avtomobila ali počitniške hišice. Določilo o avtomobilu ne velja ža invalida.
Zazeljeno bi bilo, da bi si vsak občan, še posebej pa nosilec stanovanjske pravice v družbenem stanovanju prebral ta članek in naredil preizkus izračuna o upravičenosti do subvencije, kajti SSS občine Hrastnik ugotavlja, da je še veliko primerov v občini'Hrastnik, ki. bi bili upravičeni do subvencije, vendar se morebiti ne zanimajo ali pa nimajo dovolj pojasnjenih informacij o tej pravici. Kajti na drugi strani pa pri SSS Hrastnik — sredstva za družbeno pomoč, ki so namenjena za dodelitev subvencij ostajajo neizkoriščena.
Strokovna služb.a Samoupravne stanovanjske skupnosti Hrastnik
ZAHVALA
Ob odhodu v pokoj se zahvaljujem za prelepo darilo, ki ste mi ga poklonili, drage sodelavke in sodelavci kontrole stekla, brusilnice in adrni-'nišfracijb TOZD 1: Vedno me bo spominjalo na vas in na prijet-. • na leta, ki sem jih preživela; med vami. Prijetno ste me presenetili in ganili. Pri vašem nadaljnem delu vam želim še veliko medsebojnega razumevanja in delovnih uspehov.
Kati Tramte
Inventura za leto 1979
S seje delavskih svetov DO, TOZD in DSSS
O tem področju so razpravljali člani delavskega sveta delovne organizacije in člani delavskih svetov temeljnih organizacij in delovne skupnosti na skupnem zasedanju konec meseca januarja, v zvezi s tem pa sprejeli sklepe, in podali ugotovitve, ki jih podajamo v nadaljevanju.
Popis v počitniških domovih
Popis inventure v počitniških domovih je bil potrjen.
Izvrši se odpis drobnega inventarja in sicer:
— počitniški dom Portorož —• od št. 1 do 25,
—- počitniški dom Bohinj — od št. 1 do 8.
Potrjen je bil tudi popis gptovine, znamk in vrednostnih papirjev, kakor tudi popis zalog, prehrambenih izdelkov v menzi.
Popis osnovnih sredstev v TOZD in DSSS-
Na skupnem zasedanju so člani delavskih svetov potrdili popis osnovnih sredstev v TOZD in DSSS- in sprejeli tudi sklep, da se zaradi neuporabnosti- izvrši odpis naslednjih osnovnih sredstev:
Invent. številka	Naziv osnovnega sredstva'	Nabavna vrednost-	Odpisani del
1	2	3	4
TOZD 1
1361	Omara vitrina	1 860,10	860,10
793	Omara vitrina	3.158,25	3.158,25
1422	50 komadov stolov	8.339,10	8.339,10
1451	Omara* pisarniška	909,00	909,00
1452	Omara pisarniška	909,00	909,00
1450	Pisalna miza	1.213,85	1.213,85
1456	Pisalna miza	1.042,75	1.042,75
1609	Pisalna' miza	1.162,95	1.162,95
1458 .	Obešalnik	184,70	, 184,70
1481—1	Pisalna miza	1.129,55	1.129,55
1481—2	Pisalna miza	1.129,60	1.129,60
1264	Rolo omara '	1.251,55	1.251,55
1363—2	Pisalna miza	867,10	867,10
1363—1	Pisalna miza	1.123,95	1.123,95
522	Vrtalni stroj	21.956,20	21.956,20
1032 '	Termo peč	2.742,75	2.742,75
£04	Vrtalni 'stroj -.	24.315,25	24.315,25
- 393	Banja za taljenje- stekla	1,609.016,15	1,609.016,15
• 295	Dnevna kadna peč . .	571.174,80	571.174,80
396-	Dnevna kadna peč	571.174,80	571.174,80
129—3	Oprema za oljno' kurjavo	277.827,20	277.827,20
129—5	Oprema-za oljno kurjavo	305.077,30	305.077,30
'577	Dvigalo- za dviganje zmesi	6.196,75	6.196,75
-1150	Ventilatorji ,za kristalne obeske	86.952,50	86.952,50
	Oprema za obeske	1,106.172,05	■ 1,106.172,05
	Ingehirmg za kristalne obeske	774.216,15	774.216,15
■1212.	Brusilno’ vreteno	4.026,40	4.026,40
1213	Brusilno vreteno	4.026,40	4.026,40
1214	Brusilno’ vreteno	4.026,40	4.026,40
1215	Brusilno' vreteno	4.026,40	-s 4.026,40
1216	Brusilno vreteno	4.026,45	4026,45
1218	BrUSno vreteno	4.026,45	4.026,45
1219	Brusno vreteno	4.026,45	4:026,45
1220	Brusno vreteno	•5.176,80	5.176,80
-1-225	Brusilna miza -	5.176,80	5.176,80
-1226	Avtomat' Za brušenje manjšihkozarcev	109.289,25	109.289,25
1227	Strbj za brušenje	100.660,85	' 100.660,85
1228	Stroj za brušenje	100.660,85 1	100.660,85
1229	Stroj za brušenje	100.660,85	100.660,85
1236 -	Stroj za brušenje	138.049,05	138.049;05
1237	Avtomat za brušenje rob. -	1;150.413,85	1,150.413,85
1238	Stroj,, za poliranje površin	1 51.768,45	' 51.768,45
1239	Stroj za grobo in fino-poliranje površin.	' 51.768,45	51.768,45
1242	Stroj za fino brušenje š kamnom	74.776,65	74.776,65
1243	Stroj za grobo brušenje preslingov 69.024,55		69.024,55
‘1244	Gumijasti transportni trak	85.486,60	85.486,60
•1210	Brusno- vreteno	4:026,40	4.026,40
•1235	.Vertikalni tračni brusilni stroj	5.752,00	5.752,00
1245	Električna peč	89.156,85	89.156,85
125	Elektromotor	4.829,60	4.829,60
		7,924.686,50	7,924^86,50
TOZD 2 '1345	Restavracijske mize	3.815,90	3.815,90
1466	Pisalna-miza	1.261,15	1.261,15
1443	Stol vrtiljak	1.519,50	1.519,50
1444	Stoli vrtiljak	6.002,60	6.002,60
1460	Pisalna miza	1.172,25	1.172,25
892	Varilni transformator	5.634,00'	.5.634,00
		19:405,40	19.405,40
- 1	2	3	4:
TOZD 3			
1465	Pisalna miza	1.405,20	• 1:405,20
764	Preproga	2.742,45 -	2.742,45
1551	Črpalka	10.236,85	10.236,85
1545	Črpalka	10.032,10	10.032,10
1546	Črpalka	10.032,10	10.032,10
1547	Črpalka	10.032,10	10.032,10
1548	Črpalka NCP 12-05	10.032,10	10.032,10
1487	Omara	2:846,80	, 2.846,80
		57.359,70	57.359,70
TOZD 5			
464	Avtomat KS-6	43,809,25	43.-809,25
463	Avtomat KS-6 II.	43.809,25 s	43.809,25
460	Ostanek avtomata	43.809,25	43.809,-25
821	Kamion. TAM	186.918,35	186.918,35
27	Avto Kombi	61.771,90	61.771,90
999 1	Osebni avto	366.738,35	366.738,35
1685	Zobčasta .črpalka	6.616,60	6.616,60
1137	Zobčasta črpalka	4:993,25	4.993,25
965	Plinska peč	2.633,95	2.633,95
130	Elektrocentrala diesel	1,122.462,60 .	1,122.462,60
- 933	Črpalka-	6.885,30	6.885,30
		1,890.448,05	1,890.448,05
'DSSS			
. 15	Knjižne omare	6.244,80	6.244,80
6	Pisalni stroj	11.021,50 -	11,021,50
13	Motorno kolo	9.195,40	9.195,40
		-26.461,70	- 26.461,70
Sprejet je bil še-naslednji, sklep:
Odpisana osnovna sredstva se:mbrajo v najkrajšem čšsu odstraniti iz obratov. Potrebno- jih" je odprodati,- predvsem pa realno oceniti nji-hovo vrednost, ki predstavlja odpadni material. - 1
Splošni sektor se zadolži, da se -v letošnjem letuf najkasneje do 1. junija 1980 odstranijo iz obratov (s prodajo ali-uničenjem in odstranitvijo) vsi odpisani predmeti.
Popis kartonske embalaže
. Potrdili so popis kartonske embalaže. '
:Zaradi neuporabnosti se izvrši odpiš naslednje kartonske embalaže: 225 kom — garnitura za 4 kozarce (stara in neprimerna embalaža),
11.750 kom — plastične folije' (stare in neuporabne), .
882 kom T 314 kartoni (uničeni zaradi tega, ker so se že uporabili za prepakiranje).
Popis pomožnega, materiala in surovin
Potrdili- so popis pomožnega materiala in surovin, in sicer’:
Pomožni material
Presežek	159.295,60 dih
Primanjkljaj	• 202.864,30 dih
Surovine
Presežek’	15.212,00 din
Primanjkljaj-	48.328,40 din
Presežki se knjižijo v dobro izrednih dohodkov, primanjkljaji pa v breme izrednih izdatkov.
Nadalje sta bila sprejeta še naslednja, sklepa:,
T.	V zvezi s pripombami-komisije ža popis pomožnega materiala glede stare zalogerjjekla različnih dimenzij, -ki se nahaja v skladišču pomožnega- materiala-, se predlaga vodji Skladišča,- da se dogovori s- per-rabniki tega jekla’ o nadaljnji porabi.
Nadalje še vodja skladišča pomožnega materiala zadolži, da- z'vodstvom TOZD 2 uredi glede zaloge rezervnih delov zg feedre.
2. Skladiščnemu osebju priporočamo; da ob minimalnih zalogah surovin in materialov sami-opravijo inventuro-ih jo uskladijo s: svojimi evidencami,	......
Popis gotovih izdelkov
Potrjen je bil tudi popis gotovih izdelkov za TOZD 1 in .TOZD 2 in sicer:
TOZD I	16,818.269,30 din lom - 1,344.392,45 din
TOZD 2 v 32,521.188,15 din lom 846.854,00 din
Skupaj	49,339.457,45 din ■ -2,191.246,45 din
Popis nedovršene proizvodnje
1.	Delavski sveti so potrdili popis nedovršene'proizvodnje in sicer;
TOZD 1	1,703.636,30 din
TOZD 2	2,995.663,20 din	-
Skupaj	. 4,699.299,50 din
2.	V zvezi s problematiko popisovanja nedovršene proizvodnje so sklenili, da morajo TOZD 1, 2 in 3 imenovati stalne člane popisnih komisij za popis nedovršene proizvodnje.;
Vodje temeljnih organizacij so osebno odgovorni, da se v letu 1980 inventure dejansko opravljajo konec vsakega meseca,.
, Na tehnični konferenci Se je. potrebno dogovoriti o ureditvi medfaznega. skladišča- v proizvodnih obratih/
Popis sive litine
'Izvrši se odpis neuporabnih odlitkov, ki so bili. namenjeni- -za KS. avtomat in -sicer:
* 0544	1/2 mod. 31 kom. 465 kg
0540	1/2 mod. 52 kom. 1.040 kg .
Skupaj V'-.	. ■ ;	1 ..505kg
Popis‘drobnega inventarja v TOZD in DSSS
Potrjen je bil'tudi popis drobnega inventarja, v uporabi, v višini 25 % ali 405 374,50 din, V kolikor ima ta inventar-še vrednost, ki-je: evidentiranav-finančnem sektorju, -	- ...
Prejšnja vrednost	1,477.396;70 din
Predlog za odpis 25 %	—	405.374,50 din
Sedanja vrednost-	./	- - 1,072.077,15 din
Za osebe’, ki imajo v uporabi orodje: individualno ali-skupinsko- v posameznih TOZD, in so .je.-pri popisu ugotovil primanjkljaj,; seiza/iSte-ga obremenijo,	in sicer:
//-■‘r-v za	orodje	v	uporabi	do	1	leta ;	100 %.	•
— za,	orodje	v	uporabi	do	2	let-;	75 %.•'	,
• — za	orodje	v	uporabi	n.a.d	2	leti	50 %
Osebe; ki imajo primanjkljaj, se obvestijo-o--tem sklepu, da so dolžne poravnati- določeno vrednost manjkajočega orodja.
Vodja TOZD in gospodarsko računski- sektor so dolžni,-da> ukrepajo, po tem sklepu.
H
m
S
Popis inventarja CZ in SLO
Potrdi so popis- opreme CZ in SLO.
Izvrši se odpis .15 parov gumijastih rokavic, za*'potrebe RBK, rokavice So namreč neuporabne.
Popis obveznosti in terjatev
" Izvrši sc. odpis terjatev, ki so manjše 'od 50,00 din.
Tudi‘popis obveznosti in terjatev se potrdi.
Prodajno, službo se zadolžuje, da izterja zneske, ki nam jih dolgujejo naslednji kupci
1.	Poslovna skupnost za vinogradništvo .in vinarstvo Maribor, 13.058,50 din.
2.	Nova trgovina Sarajevo, 40.024;95 din.
3.	RastaVeč 'Tijesno,47.167 din.
V nadaljevanju zasedanja je delavski svet delovne organizacije-ob*-ravnava!.programe komisij-ob proslavitvi jubileja Steklarne. Hrastnik — ,120-letnice obstoja. Programi so^bih potrjeni,-z naslednjimi pripombami:
programe komisij je potrebno uskladiti -z dogovorom o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka, in oblikovanja, in ,po? rabe sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v letu 1980,
—	programe je treba dopolniti tudi z določenim datumom zaključne proslave in lokacij o.
Namesto tov. Adija Zaletel je bil 'za predsednika odbora za poslovno., politiko imenovan-; tovariš. Slavko:Marčen.
Delavski svet delovne; organizacije je obravnaval tudi predlog za imenovanje komisije za , odprodajo oziroma ..licitacijo garaž, ki so. v.Jasti; delovne organizacije.
Komisija se ,imenuje/v..naslednji sestavi; JV
t— . Ervin' Predovnik,
—- Valentin Polušek,.
Dariiio Rižnar in
—	Vera Habjan. -
Pri odkupu garaž imajo prednost tisti člani:DO, ki - imajo:-garaže sedaj; v najemu. V kolikor, se ne bi strinjali: s ceno-in; prodajnimi pogoji, se razpiše' licitacija, pri kateri bodo lahko;sodelovali tudi; drugi- zainte--resirani.	■_
Obravnavana je .bila se; pripomba delavcev glede zagotovitve tople:; vode v/moški kopalnici. V zvezi s tem, se; zadolžuje TOZD -5, da uredi dovod tople vode . v moško kopalnico.
N amestnik. -predsednika: ©S Milena Pirc
Seznam delavcev, pri katerih je bil ob inventuri ugotovljen primanjkljaj drobnega inventarja
Popis orodja in modelov izdelanih v lastni v TOZD 1 in TOZD 2	režiji- in od drugih
Delavski svet DO Steklarne Hrastnik in	člani DS TOZD in. DSSS so
potrdili popis orodja in modelov izdelanih* v TOZD 1 in TOZD .2, in sicer:	v dastni - režiji in od drugih
TOZD 1	
— železni modeli	6,481.007,60 din
TOZD 2	
■ — rabljeni železni modeli za	
IS, za prešo, za kelihe	2,254.422,80 din
Popis gasilnega orodja 1	
Delavski svet DO Steklarne Hrastnik in	člani DS TOZD ih DSSS so
potrdili popis gasilnega orodja.,:,;	
Izvrši se odpis orodja in opreme:	
— Tlačne cevi »B«	, 30 m
‘ — Tlačne cevi »C« .	150 m
—: Spojke, »B« in »C«	2 kom.
^^pi-Cevne obveze »B«	6 kom.
- -— Konopljena vrv	1 kom.
Spi-/Cevne obveze »C«	; 6 kom.
S/lSr Požarni kavelj '	1 kom.
— Gumi škornji	; 4 kom.
— Platneni- gumirani čevlji 2 kom..	
— Motika '	1 kom.
— Akumulatorska svetilka 1 kom.	
— Brcntača	1 kom. "
— Vedra za vodo	2'kom.
TOZD 4	št. kosov.
Bojan Klemen	— pomično merilo 150 mm	1
Marjan- Strniša II	— orodna marka	1
Franjo Debelak f	— spiralni sveder 0 22	1
Milan Puštišek ,	—- izvijač ,	1
Viki Volfand -	- — matični ključ . 17—19	1-
Jerko Lekočevič.	- orodna marka ..	2
	imbus-Vključ 6,8 mm	' 2
TOZD 5		
Vili Alt	— klešče papagajke	1
Smode. Mirko.	— pinceta	1
Erno/ Rotar	. ’ razcepili izvijač	; 1
Marjan Gračner	;. pate.ht.ni izvijač	1
Rajkb Bočko	— ploščate klešče	1
Bruno Kelner	— klešče-ščipalke-	1
Zvonko Sihur/ "v*	—. rmbus ključ	1
Jakob- Mokolar -	dleto 30 mm	1 •
Alojz Smagelj	— izvijač ,135 N 6,5 mm	]
Ivan V ovčko	,— pile	2
	■ sekač .	2
	. spiralni sveder	11
	vžigalnik ža plin	1
TOZD 2		
Irfan Durmiševič ,	— tekalath-it mazalica	1
Jože.'Potoein..	— matični ključ;	2
	očesni ključ	. 1-
	/ koničaste: klešče	2
Rado Gnjidič	■— matični ključi -	3
	— raztezalni ključ.:	1
	— pomično; merilo ,	i garnitura
Ivan Rupnik	— ključi imbus	1
		št. kosov.
Osman Danko vic ‘	- — ključi imbus	1
Frane' Košič	— klešče papagajke	'1
Anton Sopar	— prestavni ključ	1
	— tekalamit mazalica'	1 ■
Franc .Naj denič;.	— tekalamit mazalica	1
Franc Klepej	: — očesni ključ *	1
Visok jubilej
Godba na pihala Svobode II praznuje letos 50-letnieo svojega obstoja - nekaj drobcev iz preteklosti in današnjega delovanja godbe
Leta 1930 je prišel v Steklarno Hrastnik prvi kapelnik, ki je prinesel s seboj tudi nekaj instrumentov. Ustanovitelj naše godbe še živi in je star .90 let. Tovariš .Petrovič sedaj živi na Primorskem, z njim pa smo ohranili tudi stike. Ob praznovanju obletnice pa ga nameravamo povabiti tudi v Hrastnik.
Ustanovitelj steklarske godb^ sedaj SO-letni Jože Petrovič, iz Šempasa na Krasu
Tako se je začelo. Nekaj nadarjenih fantov je pričelo z vadbo in tako je nastala’godba. Danes še živeča godbenika, ki sta delovala vse od ustanovitve godbe, sta Jože Kastelic in Jože Milbauer. Oba sta še aktivna.
-Godba trenutno šteje 32 aktivnih članov, med katerimi je tudi nekaj učencev, ki se' izobražujejo v glasbeni šoli. To so klarinetisti. Igranje na trobila pa poučujejo nekateri naši starejši godbeniki. Dolga leta pa ,nas že vodi naš marljivi kapelnik Vili Zaletel, od leta 1952. Pred njim so godbo vodili: Leo-’
pold Jager, Peter Ignatijev, Avgust Rus in Oti Papp. V zadnjih letih je. godba nastopala na prireditvah ob državnih in republiških, praznikih, obletnicah, skupaj z rudarsko godbo pa tildi na republiškem tekmovanju godb na pihala, kjef smo od skupno 52 godb zasedli drugo mesto in prejeli srebrno odličje. To pa je tudi največji uspeh godbe nasploh. Visoko mesto je godba zasedla še leta 1939, na tekmovanju godb .v Kranju, kjer je v 3. skupini zasedla 1. mesto.
„ Kulturna zvrst, kot je godba na pihala, v preteklem obdobju ni imela dosti ljubiteljev. Kot se spreminja moda oblačil in podobno, je tudi glasba dobila svojo obliko; modernejših ritmov,'tako da je privrženost mladine za tovrstno glas-; bo, kot tudi za ostalo klasično glasbo, močno upadla.
Toda, čeprav Sni: bilo’ mladega prirastka, smo vzdržali, nadaljevali tradicijo, ki so jo začeli predhodniki. Ob tem pa gre največja zasluga vseh zaposlenih v Steklarni Hrastnik in Tovarni kemičnih izdelkov, ki nas vseskozi materialno podpirajo, kar je predpogoj za de-, kovanje. Če povzamemo stroške 32-članske godbe sedaj, stanejo instrumenti ca. 100 starih milijonov, uniforme okoli 20 milijonov, poleg tega pa notni material in. ostala oprema tudi precej.
Glede na težave s kadri pred ne-, kaj leti, pa se stanje- izboljšuje. Nekaj mladih godbenikov je že v naših vrstah, tako, da upamo, da v prihodnje ne bo več' problematično nadaljnje delovanje godbe. Večkrat tudi ugotavljamo, da je dosti tovarišev, ki so nekoč uspešno delovali pri godbi, danes ne najdejo poti nazaj. Več je takih, ki.so opustili delovanje zaradi- pomanjkanja časa, bolezni, nekateri pa zaradi notranjih nesoglasij.. S temi tova-.
: riši bo potrebno navezati stike in. jih pridobiti za ponovno vključitev v naše vrste, j
Vsi imamo obveznosti tudi po rednem delu. Toda le ljubezen do glasbe nas združuje. Igranje na pogrebih nam vzame dosti časa, toda
Godba na pihala ob 20-letnici obstoja
Vili Zaletel vodi našo godbo na pihala, že od leta 1952 dalje
to' je naša obveza do kolektivov. S promenadnimi koncerti, ki jih ysako leto prirejamo po krajevnih skupnostih, pa razveselimo tiste, ki so včasih obiskovali'naše koncerte, zdaj pa težko zapustijo svoje domove zaradi ostarelosti ali bolezni. Teh koncertov šo veseli tudi tisti, ki so kljub poplavi moderne glasbe ohranili ljubezen do naših melodij.rŽe sedaj se pripravljamo na 120-letnico Steklarne in svoj 50, jubilej. Priredili bomo samostojni koncert in upam da boste in želite slišati, kaj dela in kakšna je po kvaliteti vaša steklarska godba.
Na. kraju bi pozval mlade, ki imajo . veselje da-glasbe, naj se vključijo v vejo kulturne dejavnosti, ker le tako bo. mlada generacija ostala zvesta' idealom in tradiciji, ter nositelj ustvarjanja rlove in naprednejše delavske kulture.
Naše- geslo naj bo še naprej: »Vse šile za večji kulturni napredek, delovnemu^ človeku pa zdravo in kulturno' razvedrilo.«
Karl Dragar
S konierence sindikata	
BLAGAJNIŠKA -POROČILA	
a) Izvršni odbor konference sindikata DO	
DOHODEK	
1 Saldo dne 31. 1. 1979 — žiro račun	5.459,85
2. Saldo dne 31. 1. 1979 na blagajni	51,90
3. Članarina	S 123.342,30
4. Ostali prihodki	16,023,60
Skupaj'■'dohodek • v-. -: . ,	144.877,65
IZDATKI : -	
1. Bolniška podpora	40.481,20
2. Podpora vojakom •	1.200.00
■3. .Honorar	7.600,00
4. Potni stroški	2.400,00
5. Časopisi, revije, kultura	5.061,70
/ ‘ 6. Pogrebni stroški	4.000,00
7. Stroški letne konference	13.487,00
8. Stroški konference	6.443,75
9. Bančni. stroški	604,40
10. Praznovanje 22. julija	9.960,40
11. Praznovanje 8. marca	7.625,95
12. Razno	2.646,50
Skupaj izdatki	101.510,90
Saldo 5. .2. 1980	. 43.306,75
b) Sredstva posmrtnine'	
1. Dohodki	100.729,40
2. Saldo iz prejšnjega leta •	8.947,50
Skupaj dohodek	109.676,90
IZDATKI	
1. Posmrtnina za smrt delavca, svojca,	
po obstoječem pravilniku	72.000,00
2. Ostali pogrebni stroški (prevoz godbe,	
pevcev izven Hrastnika itd.)	4.300,00
. Izdatki skupaj	76.300,00
Saldo dne 5. 2. 1980	33.376,90
_ Blagajnik: Metka Auflič	
c) Blagajna vzajemne pomoči	
Vzajemna pomoč šteje 327 članov, ki so od	5. februarja 1979 do
5. februarja 1980 vplačali:	
Članarine	99.824,15
Obresti za leto 1979	3.555,70
Saldo dne 5. 2. 1979	202.173,30
'Skupaj	228.509,15 .
Od tega:	
— izplačana članarina članom	71.244,00
v’.-^stroški.poslovanja	. 5.800,00
Izdatki skupaj	' 77.044,00 -•
Saldo	228.509,15
Blagajnik: Valerija Jovan
Iz meseca
Se dobre štiri meseče naš loči od osrednje proslave■ 120-Ietnic.e kolektiva. Visok jubilej bomo počastili s številnimi športnimi prireditvami, ki pa bodo v večini primerov imele' predvsem rekreativni značaj, z- osnovnim vodilom: zajeti čimvečje število zaposlenih.
Prestop Boruta Petriča k ljubljan-
. skemu Rogu nikakor ni negativno vplival na razvoj odnosov med upravama obeh klubov. Lahko rečemo le, da je ta prestop pogoj oval še. boljše odnose in prpdvsem strokovno in materialno pomoč Rogovih delavcev Hrastničanom.
Odpadlo republiško prvenstvo v ciklokrosu so hrastniški kolesarji nadomestili s podobnim klubskim prvenstvom. S takšno obliko tekmovanja doma, nišo zaposlili le programsko Vrzel, ampak so prvič preizkusili tudi progo v Čečah, ki se je ob tej priliki pokazala za izvrstno in bi jo s po-
. dobnirhi prireditvami vsekakor še bilo potrebno preizkusiti.
Rekreacijski odbor je nosilec in izvajalec programa rekreativne de-, •javnosti v delovni organizaciji. Resnici na ljubo je treba povedati, da le-ta v zadnjem letu, dveh, svoje naloge ni povsem izpolnil. Na zadnjem občnem zboru sindikata je bil izvoljen nov odbor. Upamo, da bo pri svojem delu uspešnejši in predvsem aktivnejši,
Trboveljski drugoligaš je v mini prestopnem roku številčno precej okrepil in ojačal svoje vrste. Mar to pomeni, da bo hujša konkurenca tudi v vrstah moštev, ki nastopajo v Zasavski rekreacijski ligi? Hudomušneži pravijo: če ne prej, v jeseni prav gotovo.
Izvršni odbor TKS bo imel V letu. stabilizacije še kako odgovorno nalogo. Sredstva, tako za tekmovalni šport, kot množično dejavnost, so tako pičlo odmerjena, da že sedaj mnogi resno premišljujejo j kje dobiti sredstva za tekmovanja. Cene niso praV nič stabilizacijske.
Rekreacija, bolje rečeno, telesna kultura bi morala dobiti svoje dr-žavlj anske pravice V slehernem
PROGRAM OB: SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU
V	Hrastniku so bile ob slovenskem kulturnem prazniku številne prireditve. VeS teden je bila odprta likovna razstava, na kateri smo učenci od 1.—8. razreda prikazali svoja likovna dela. Predvajali so tudi igre in pripravili Teden amaterske kulture, kjer so se občani predstavili ž raznimi dejavnostmi. -
V	šoli pri slovenskem jeziku pa sino imeli spominsko uro, na kateri smo obudili spomin na Franceta Prešerna, Prežihovega Voranca, Cirila Kosmača in Leopolda Suhodolčana. :
Zdenka Sihur novinarski krožek OŠ Hrastnik
v mesec
Zaselku, v sleherni KS in mestni četrti. Vse lepo in prav. Vprašanje. pa je, kako in „na kakšen. način, ko pa vemo, da nam še kako primanjkuje kadrov, da o športnih površinah niti ne govorimo.
En teden-intenzivnih priprav je ~Imela četverica hrast-niških kaja-. kašev pretekli mesec V Poreču, kjer so vadili pod strokovnim vodstvom čehoslovaškega stro-, kovnjaka Františka Valika. Ta je namreč angažiran s ¡strani ljubljanskih kajakaških, delavcev.
: Bolj ali manj pa bo imel nadzor,
' nad vsemi našimi najboljšimi tek- -■ movalci.
Konec-koncev je že tako, da je tu-' di za proste dejavnosti potreben; — prosti čas-. Tega pa jé iz razno, raznih vzfokov, tudi sestankovanja, vse manj. Zato je riajnovejši predlog, da bi v te namene dal 'vsak Zaposleni (v Steklarni seveda) en dan svojega rednega dopusta, kar se da zanimivi S 'tem - bi pokrili del izgube, ki jo povzročajo sestanki, pa še za en pro-5 šti dan nam, ne bi bilo treba skrbeti. Ni kaj :, dve muhi na en mah. ■ , ,.	. •
Resnično boren je bil izkupiêék naših predstavnikov na lanskoletnih delavskih športnih igrah v-. Hrastniku. V devetih športnih pa4 nogah niti enega prvega mesta. Izjema so bile le strelke, ki pa so prvo mesto osvojile brez konkurence. Moški so se držali o-' limpijskega načela: »važno sodelovati ...«
En sam hipec nepazljivosti v boju je bil dovolj, da se je pretrgala Življenjska nit Venci j a Rancin-gerja, nekdanjega nogometaša Hrastnika, Steklarja, nekaj časa tudi trboveljskega Rudarja in nazadnje Sijaja. Devetindvajseti Nuški, tako so ga vsaj Igralci kli-. cali, ni bil le dober nogometaš, temveč tudi dober prijatelj in delavec ter vzoren oče in mož. Andreja Ojsteršek je postala premočna zmagçvalka letošnjega republiškega mladinskega prvenstva v Kranju. Poleg prvtega mesta med posameznicami je zmagala (skupaj s Tatjano Krsnik) tudi v igrah ženskih dvojic, medtem ko je bila v konkurenci me--šanih parov druga.
Celih 14 dni naj bi četverica najbolj perspektivnih hrastniških kolesarjev prebila na. skupnih republiških pripravah v Poreču. Pod vodstvom zveznega trenerja Zvoneta Zanoškarja bodo opra-' vili številne teste in prevozili več kot 1.700 km po cestah Istre. Igralci, in igralke Kemičarja nimajo v svojem vodji Viliju Ojsteršku le dobrega vzornika in trener-; ja, ampak tudi svetovalca, Jci vzgaja. Žal je njemu podobnih vse manj. To pa se še kako pozna na celotnem področju hrašt-niškega športa. Zdi se, da naziv mentorja mladine ni več tako či-'-slan kot nekdaj. Škoda.
Jože Urh se ni uspel uvrstiti V prvo jakostno skupino najboljših jugoslovanskih namiznoteniških igralcev. Vendar to ne moti zveznega kapetana Dušana Osman-agiča, da ga še naprej'poziva na priprave najboljših. Talent, ki prihaja pozneje.
Aforizme, ali kakork-oli že hočete imenovati'.te kratke zapiske je tudi tokrat zbral in po svoje zapisal Jože Premec.
Tudi pevci organizirali občni zbor
Moški pevski zbor Svoboda II je organiziral svoj_ letni zbor po nekako treh letih, kar pa ne pomeni, da njihoVa dejavnost ni-bila pisana in bogata tudi v tem obdobju. Nasprotno, vseskozi so izpolnjevali svoj program, ki. so si ga zastavili. Obeležili so tudi svoj visoki jubilej: 70-ietnico obstoja zbora, v. letu 1978. Kot vedno so sodelovali na pevskem taboru v Šentvidu pri Stični, na proslavah ob 8. marcu, 1. maju, dnevu mrtvih in dnevu republike in ob ostalih praznikih, ob dnevu vstaje slovenskega naroda in steklarskem . prazniku v Gorah, ob 50-letnici stavke steklarjev, ob 60-letnici ZKJ na proslavi na Vr-heh in še bi lahko naštevali. Skupaj so nastopili 28 krat, peli pa so tudi na 82 pogrebih v Hrastniku, Radečah in Rimskih Toplicah. -
Zbor vzdržuje stalne stike s pevci, ki so ga zapustili zaradi bolezni ali starosti in tako prenehali aktivno delovati. V njihovi sredini.
Kot je že-v navadi, v naših kulturnih društvih, se 'tudi pri pevcih kot' rdeča nit .vleče . pomanjkanje mladih novih kadrov, ki jih ni, kljub temu, da verno da so ¿mladinci in pionirji osnovne šole na tem področju precej aktivni. Po končani osemletki pa se kar nekam razgubijo. Tudi mladinska organizacija naše delovne ■ organizacije kljub že obravnavani problematiki in predlogom s strani zbora še ni usmerila svoje aktivnosti v’ to, da bi v gvojih vrstah vzbudila interes za to obliko udejstvovanja.
Problem glede finančnih sredstev je mogoče sedaj gledati bolj optimistično, saj so delavci v preteklosti v Steklarni odobrili pove- -Čanje sredstev, namenjenih za pev-. ski zbor, godbo na pihala in posmrtnino. Kljub temu, da so pri dodeljevanju dotacij s strani ZKO Hrastnik še vedno pomanjkljivosti, pa so pevci na podlagi poročila predsednika ugotovili, da gre tudi tu na bolje. Tov. Jože Gerhard je v nadaljevanju svojega poročila tudi poudaril, da je konferenca sindikar ta delovne organizacije ob organizaciji jubileja nudila zboru precejšnjo pomoč, kakor je bilo tudi s strani delovne organizacije zaslediti pripravljenost, da so delavci z zamenjavo izmen lahko redno obiskovali vaje.
Ob rešenih vprašanjih, ki jih je mogoče zaslediti, predvsem glede financiranja, pa so pevci spregovorili tudi o tem, da bo potrebno še več storiti na področju samo-, discipline, obiskovanja vaj in udeležbe na pogrebih.
Izvolili so tudi nov odbor, v katerega so bili imenovani: Jože .Gerhard kot predsednik, Viljem Alt, Karl Plazar, Ladislav Tavčar, Franc Zupanek, Milan Kaluder, Jože, Rojko. Nadzorni odbor pa Sestavljajo: Vinko Zore, Franc ¡Lipovšek, Ignac Stopinšek.
Dolgo vrsto let že vztrajajo skupaj. Posebno tistim, ki delajo na izmene in imajo še ostale obveznosti in'funkcije, je včasih težko, da redno obiskujejo vaje in izpolnjujejo' s tem tudi obveznost do društva.
Mnogo težav je bilo, ki so jih premagali;,sami, ali pa ob pomoči drugih. Razreševanju le-teh namreč v nobeni sredini ni konca. A naši pevci imajo‘eno težavo, ki je hkrati tudi želja. Sedanji, lokal, ki ga imajo, je že najedel zob. časa in predvsem vlaga je spremenila njegovo podobo, da ni več‘ tako prijeten; in na oko urejen, kot- bi moral biti, v nevarnosti, da začnejo propadati,, so tudi številne, slike in priznanja — mozaik njihovega bogatega delovanja. N,e vemo še, kakšna bo namembnost prostorov v gradu, vendar želimo in upamo, da bo tudi to Vprašanje, tako ali drugače ob pomoči in razumevanju ZKG 'Hrastnik in Steklarne Hrastnik, razrešeno.
In kje smo mi, kot porabniki kulturnih dobrin, vemo sami. Vemo tudi-to, da pevci ne delujejo v svojem zboru le zaradi njih samih, ampak da dajejo nam to, kar so se naučili, s trudom ustvarili in kar tudi ne obvlada vsak.. Vse to dajejo nam, ki nam ostane le majhna obveznost — da s prisotnostjo na proslavah in njihovih koncertih potrdimo, in priznamo njihov trud in vloženo delo, ki ni majhno.
Ko smo prisostvovali njihovemu liastopu ob Tednu amaterske kulture, smo se lahko v dvorani prešteli, saj nas je bilo.malo. Ko je dvorano zagrnila tema, je k sreči nekoliko skrila prazne sedeže, ki so vprašaj vsem nam, našemu čutu ¿dgovornosti, pripravljenosti in smislu za kulturno dejavnost. Vprašanje zato, ker nezadovoljni pogosto ugotavljamo, da je kulturnih prireditev v naši občini premalo in nimamo kam iti. Ko pa so te prireditve organizirane, objavljene, ko smo obveščeni, molčimo in se izgovarjamo na vse mogoče. Takrat nas namreč ni. Ali je potem naša. kritika do drugih res u-pravičena? Včasih bi bilo bolje, da bi se obrnili sami vase in razmislili tudi o, tem.
J^sna Kosm
IZREDNI PLAČANI DOPUST
-— Sklenitev zakonske zveze (V nočni izmeni velja dopust za prejšnji -dan)	1 dan
—	Smrt: zakonca, otroka, brata, matere,
očeta, posvojenca, očima,, mačehe	3 dni
./-ri Za primer smrti, če živijo v skupnem gospodinjstvu: tast, tašča, stari starši	2 dni
—	Ce je delavec oskrbnik pogreba sorodnika	3 dni
—	Krvodajalci, s tem, da se predhodno obvesti DO, v skladu s planom krvodajalstva, razen v
nujnih primerih	1 dan
Iz pravilpika o delovnih razmerjih
Zfmovanje v Bohinju
V soboto 26. 1. 1980 se je na postaji pri Birtiču zbrala skupina 17. otrok, ki so bili namenjeni na počitnice v Bohinj.
Na postajo so otroke stare 7—14 let pospremili starši, ki so jim pomagali nositi težko smučarsko opremo. Opremo in osebne stvari so zložili v kombi, ki jim je peljal stvari direktno pred steklarski dom v Bohinj. Točno ob pol šestih,pa je pripeljal avtobus, ki vozi na redni liniji Trbovlje — Bohinj.
in morali so se vrniti na avtob.us. Potem pa se. je začel zajtrk oziroma mdlica ali pa samo sladkarije z dobrotami, katere so jim pripravile skrbne mame.
Nadaljevali so pot in po dveh urah vožnje prispeli v Bohinj. V steklarskem domu sta jih zelo lepo sprejeli oskrbnica — Gita Bider-man in tovarišica Tina. Steklarski, kombi je že stal pred domom in otroci so pohiteli po prtljago in se porazdelili po sobah. Kcso se vr-
Otroci naših delavcev na smučarskem tečaju v Bohinju
. Na. avtobusu so se - udeleženci smučarskega tečaj a seznanili in potem so. do Ljubljane še. malo za-dremalL Ker ima avtobus za Bohinj v Ljubljani eno uro postanka, so se smučarska učitelja tov. Nace Jeršin in Rado Gnjidič-Top ter pedagoški vodja skupine tov. Metka Poljšak z otroki domenili, da gredo na sprehod. Ker pa je za tak sprehod potrebno veliko pazljivosti, so tovariši prijeli za. roke naj-mlajše ter v skupini šli do Tromo-stovja. Potdm so šli po desnem bre-, gu Ljubljanice do Suštarskega moštu. Tam so pripovedovali inserte. fz mladinskega filma Sreča na vrvici, ki je bil posnet prav na tem mostu. Žal jih je čas že preganjal
Zmagovalci v tekmovanju v mlajši skupini: Igor Završnik, Sašo Hai-zer, Matiček Jeršin
niliv jedilnico, jih je tovarišica seznanila z dnevni mredom. Obljubili so, da bodo pridni in tako pomagali tovarišem, da bodo njihove počitnice v Bohinju -nadvse prijetne. Po kosilu so se odpravili smučat nedaleč od doma, kjer sta tovariša postavila prenosno vlečnico.
Pri smučanju so se drug za drugim vrstili padci. Precej utrujeni so se otroci'vrnili v dom, kjer jih je že čakala popoldanska malica in čaj. Ko so, se preoblekli, so se v jedilnici igrali razne igrice; karte, šah, palčice, človek ne jezi se,
... nekateri pa so risali.
Po večerji so še gledali televizijo in ob devetih, so se odpravili spat. Zjutraj pri zajtrku pa so nekateri starši po telefonu že spraševali o počutju svojih malčkov. Tako so otroci smučali, se zabavali, se igrali in počenjali razne norčije. Nekega popoldnéva so se šli s tovarišico na jezero tudi drsat in. bilo je zelo prijetno. Šli so tudi k slapu Savice,- vendar- -so -žal zgrešili pot in potem so se čisto mo-‘ kri in utrujeni' vrnili v dom. Namesto slapa pa so videli dva lepa gamsa.. Od dopoldanskega in popoldanskega'smučanj a so bili utrujeni, zato so eno dopoldne počivali v domu. Igrali'so sé in pripravljali poslovilni večer s čajanko.
Zadnji dan je komisija-za red in disciplino naredila zbirnik in dolo-' čila najbolj urejeno sobó, najbolj discipliniranega posameznika in; najbolj 'disciplinirano sobo. Posebno živahno pa''je bilo' na smučar-: skem tekmovanju. Tovariša sta postavila progo, Sneg nam je ponagajal, šaj je bilo južno.
Starši so svoje otroke poslali na smučarski tečaj z namenom, da bi se izpopolnili v tehniki smučanja, da bi se naužili svežega zraka in da bi preživeli v Bohinju nekaj pri-
jetnih dni v družbi svojih'kolegov in sošolcev. Menim, da še jim je ta namen tudi uresničil in da so se malčki zadovoljni vrnili dOm°v.
Manja Poljšak
Zanimivi dnevi hitro tečejo
Zjutraj v soboto 26. 1. 1980 smo se zbrali pri postaji Birtič. Naše smuči je odpeljal kombi. Mi pa smo počakali na avtobus.
Dolga vožnja nas je kmalu utrudila. Ustavili smo se v Ljubljani, kjer smo se nekaj časa sprehajali. Potem smo se zopet usedli na avtobus in se odpeljali naprej proti Bohinju. Kmalu smo prispeli do jezera, kjer smo izstopili. Napotili smo se proti Steklarskemu domu. Lepo so nas sprejeli in razporedili po šobah. V naši sobi smo štiri deklice. Kar dobro se razumemo. Kmali smo imeli okusno kosilo, nato pa počitek. Ob treh popoldne smo se odšli smučat. Dolgo smo hodili predno smo prispeli na smučišče. Tovariša sta za seboj 'na sankah vlekla vlečnico, Sprva se nismo nič' vozili, ampak samo teptali. V mraku smo Se utrujeni vr-
Doživljaj v naravi
V sredo popoldan smo se odločili, da gremo k slapu Savica.
Peljali smo se z avtobusom do hotela Zlatorog. Nato smo pešači-
li.	Cesta je bila ledena, Iz vseh strani 50 nas obdajale visoke gore. Cesta ni peljala do slapa, zato smo šli po stezi, ki je vodila k slapu. Na poti je bilo veliko smerokazov. Bili smo že visoko v gorah. Nato ni bilo več poti. Pred nami'so bile ledene sveče. Mislili smo, da je to
nili v dom. Do devetih smo lahko gledali televizijo. Potem smo se morali umiti in oditi spat. Pod našim oknom, je privezan pes Muri. Celo noč je lajal. Skoraj nič nisem spala. Zjutraj smo morali vrstati ob pol osmih. Umili smo se in sedli za .mize, kjer nas je že čakal zajtrk. Po zajtrku smo se oblekli in lia smuči: Porazdelili smo se v skupine. Našo skupino je vodil tovariš Rado. Smučali smo slalom. Ko smo prišli domov, se je Janez jokal;-Mučilo ga je domotožje. Po njega so prišli sorodniki. Odpeljali so ga domov. V sobo kjer je bil prej Janez, se'’je preselil Igor, zraven Železnikov pa je prišla Manja, Teden hitro mineva. 'Včeraj smo šli k slapu-Savica. Pripravljamo sena poslovilni večer. Kmalu se bolno poslovili in odšli domov.
Alenka Brilej
slap. Na: skalah smo videli gamsa. Vrnili smo ,se in ugotovili, da-bi k slapu morali iti po drugi poti. Začelo se je mračiti. Na postaji ni bilo avtobusa, zato smo šli po cesti peš, Ker je bila cesta ledena, sm6 se drsali. Bila je že gosta tema. Ko smo hodili, smo peli pesmi. Ustavili smo avtobus in se del poti peljali. Utrujeni smo se vrnili v. dom,
Sašo Halzer
Zanimalo vas bo
Prišli v podjetje v mesecu februarju 1980
TOZD 1
Mihalj Laca ^ predstiskalec, Milan' Lončina" — odnašalec stekla, Salim Džuhera odnašalec Stekla, Ratko Grujič — odbij alec.
TOZD 2
Fazila Ahmeti — kontrolor .stekla, Ljubimka Milič — kontrolor stekla, Marija Senčar — kontrolor stekla, Boris Krošlin — vzdrževalec, Viktor Draksler — vzdrževalec, Mara: Baraga —; kontrolor stekla, Matej Kaiser.. — pomočnik strojnika, Hana Cidič — kontrolor stekla.
DSSS
Jožef- Drame — pripravnik v finančnem knjigovodstvu, Darinka Pikelj — čistilka poslovnih prostorov.
Odšli iz podjetja
Samovoljna zapustitev delovne organizacije
Ivo Lončar — odnašalec stekla. TOZD 1, Emsuda Kahteran — kontrolor-stekla TOZD. 2, Slavko Dacar — •predstiskalec TOZD 1, Ratko Milinski —'delavec težak TOZD
5.
Sporazumna prekinitev delovnega razmerja
Zoran Petrovič — krogličar TOZD 1, Muhamed Merdanovič — dostavljalec zmesi TOZD 1, Edvard Delalud — odnašalec stekla TOZD 1.
Odšli v JLA
Omer Avdič — priučitev. TOZD 1, Hasan Hasič — priučitev TOZD 1, Anton Plazar—-žgalec modelov TOZD 2.
Upokojeni
Ludvik- Seničar — vodja stroja H-23 TOZD 2, Jožefa Šmit— kbn-trolor-stekla TOZD 2, Magda Jev-šinek — kontrolor stepla TOZD 1, Ciril Novak ročni pihalec TOZD 1 .Marija 'Barič — kontrolor stekla TOZD 3, " Bruiio Rački —^ Vratar DSSS.
Poročili so se
* Doldfes ' Predovnik'— dipl. ing. tekstilne1 tehnologije in Bojan Ličar,' 'Anica Šošter — odnašalka-stiskalka RDBO in Franc Predovnik.
NAGRADIVA KRIŽANKA
STEKLARNA M	PODROČJE, PR ISTO J* NOST	ZIDAK >	ČIŠČENJE SNEGA	VZKLIK ; PRI 8IK0* BORBAH	PRERIJSKI VOLK	OTON GLIHA	STEKLARNA Li	GENERALNI SEKRETAR KP SZ OD *1922-1953	POVER* JENIK	OLGA . REMS	MESTO V ITALIJI CP0ŠEVNI STOLP)	STAR SLOVAN	EGIPČANSKI SVETI HROŠČ	m	STEKLARNA m	ČETRTI MESEC -V LETU ,	ŽELODČNA KAŠA	OBNAV* LJALEC	LEPOTNA ČEBULNICA
UMETHOSTH SLOG, KI SE JE RAZVIL IZ P07NE* GA BAROKA							STA RO s GRŠKI KIPAR							KOVINSKI TLAKOMER	INDIJSKO MESTO Z ZNAMENITIM TEMPLJEM TADŽ-MAHAL				
sklepna BESEDA							PREB!« valka TORINA								KETTEJEV ROJSTNI KRAJ REKA V ANGLIJI				
SLOVENSKI SLIKAR (MAKSIM)						JAPONSKI ZIMSKO* ŠPORTNI CENTER	AMERICIJ STAROGR* SKI ZEMLJE PISEC			NAJEMNINA STANOVANJA JANEZ TROJNA									
PRITOK /VOLGE				TUJE ŽENSKO ; IME								PREGLEDNIK KALCIJ ‘							
VN0RD.MIT. GOSPODARI* CA'MORJA				IZLETNIK, HRIBOLAZEC							FR. FILMSKA IGRALKA						RIMSKA ŠEST TEHTNICA		
				ŽOGA-IZVEN IGRIŠČA							ITAL. BOREC ZA SVOBODO (GIUSEPPE).								
	KORISTNA PTICA UJ.EDA	JAKOB ALJAŽ			.TELESNA | POŠKODBA ■					AFRIŠKA DRŽAVA						POJAV NA VODI			
		NER0DNEŽ			BIKOVO 0» GLASANJE					DELEŽ POSOJILA									
VOJAŠKI UDAR, PUČ								KUBANSKI POLITIK				PODJETJE' V NIŠU			MESTO V SZ ITALIJI (PENEČA VlNft)	GLASBENIK soss 1			
								FRANCOSKI SLIKAR ' (CHAIM) -				FILMSKA IGRALKA BLYTH ,							
0NDINA OTTA			OTOK V KIKLADIH						LÄTNIK							PERNATA ŽIVAL			
			DIAMETER						BROM							'TONA: z			
HRASTNIŠK0 PODJETJE				DOBRIČINA IZ„KEKCA" REKA SKOZI GREN0BLE									SUROVINA ZA CEMENT, LAPOR	NEKDANJA VOTLA MERA					gTEWAFWA
														- REČ» PREDMET					fJH
PRIPADNIK ANGL.K0.Ns SERVATIVNE stranke					SESTAVIL: KARLI DREMEL	POTRTOST .REKA NA KOROŠKEM										MALAJSKA BLAZNOST	MESTO V PADSKI NIzINJ	MALIK	GORNJI DEL STOPALA
VRSTA ŽITA					LUČAJ				KARL0VAÇ			ENCIM V SLINI .							
									ČEŠKI REFORMATOR HUS			MANJŠE 1 NASELJE							
MLEČNA ŽLEZA ŽENSKIH SESALCEV					LATINSKI PESNIK-C« ANALI')					MESTO V UKRAJINI					NAČIN 0= BtAČENJA				
&UHOV* SCINA					SOPROGA					GLAVNO . MESTO . bangla* DEŠA					KRAJ,KJER VODA.ZEM? LJ0ODNAŠA				
PRITOK REN A V i sviti					ZAČETNIK BOLGARSKE DINASTIJE					REKA SKOZI : MÜNCHEN					DEL ŠKOT. SKE MO> ŠKE NOSE				
' Med reševalci s. pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili sedem nagrad:
1.	nagrada	100	din	,
2.	nagrada	70	din
3.	—7. nagrada po 50 din
Izrezek z vpisano rešitvijo pošlji-te-.-na naslov: Uredništvo ^»-STEKLARJA«, .Steklarna Hrastnik. ’Pri žrebanju, bomo upoštevali „samo pravilne rešitve, ki bodo v uredništvu do torka 25. marca.
NAGRAJENI REŠEVALCI
Ža nagradno križanko, „objavljeno v »STEKLARJU« st. 2/1980'smo prejeli 64 rešitev. Žreb je razdelil: nagrade takole:
1. nagrada : 100 din: Irma Kirn, upokojenka,.
2. nagrada 70 din: Zlatka Dušak, upokojenka,
^#•7; nagrada po 50 din: Marjana Ranzinger, Oto Dremel, Marija Kolman, Jože Rojko, Milica Cvet^ ko.
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO: prestolonaslednik, antirevolucionarka, Stein, kiparstvo, Aon, Ravne, staje, aktiv, D, Ulma mater, J. O., angina, Goa,, pik, Besi, ou, E, H., Asta, ol, T.evta, smola, Irak,. ser, R. N., Tatar, ro-kada,- Lonja, No, draguljar, skiro, SK, >E. G.,.;otiater,. . irigatbr, člen', •plima; zib, laso, kaik, sen, greda, ,klen, Erie, Ana, Ukmar, ajda.
D. K.
OLASILoIpEtAVCEV STEKtABHE-HHASINIK
UREDNIŠKI ODBOR: Matija Koritnik — -»predsednik odbora, Jasna Kosin —■ odgovorni urednik, člani: Slavko Gornik, Hilda Drame, Albert Kapela!*, Pavle Bauerheim, Adi' Zaletel, Anita Greben, Mili Kobal.
DRUŽBENI ORGAN ZA INFORMIRANJE: Adi Zaletel — predsednik, člani: Vili Petrič II, Kristina Greben, Mirko Zorc II, Janez Ciglar, Vera Habjan, Rudi Kirhmajer, .Matija Koritnik, Anita Greben..
UREDNIŠTVO: Steklarna Hrastnik, Hrastnik. Izhaja vsakega 5., v mesecu. Naslov: Steklar j glasilo delavcev Steklarne Hrastnik, tel. 314-622 interno 51. Tisk ‘ih klišeji AERO, TOZD grafika Celje. -
Za »NAGRADNI • KVIŽj ZNANJA« iz prejšnje številke »STEKLARJA« smo prejeli 23 rešitev, Pravilni odgovori so:
1. B Kranjska Gbelica .2, Zdravljica 9
3.	Julija Primic •
4.	E Zadovoljni Kranjec
•Za pravilne,, odgovore,.so -bili z žrebom nagrajeni:
.60 din: Jerica Rižnar 40 din: Greta Jager 30 din: 'Gvido Kosm
Ob boleči izgubi zlate mame
Frančiške Vidmaj er
se zahvaljujemo vsem, ki so. j o pospremili na njeni poslednji poti v prerani grob. Posebna hvala godbi na pihala in pevcem, ter govorniku, kakor tudi vsem, ki s,o, darovali, vence in. šopke, ler še posebej hvala sodelavkam TOZD 3 in kadrovskemu oddelku.
žalujoči: hči Fahei-.-ih mož Ferdinand
Ob boleči izgubi mame ...
Karoline Režen
iskrena hvala vsem, k-i ste jo pospremili na njeni poslednji poti. Zahvaljujem se godbi na pihala in, pevcem ter govorniku, .za besede ob slovesu, kakor tudi V-sem za- darovane vence, .
Sin Jože z. družino
Ob smrti Očeta
ALFIREV DUŠANA
s.e iskreno zahvaljujem vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, kakor tudi iskrena hvala za darovane vence in izrečeno sožalje.	sin Rudi
Samoupravni sporazum o dodeljevanju stanovanj
Na podlagi 463, člena Zakona o združenem delu in v skladu z določili statutov temeljnih organizacij in delovne skupnosti in predhodni obravnavi 'na skupni seji izvršnih odborov osnovnih organizacij sindikata dne 12. 1. 1980 in zborih delavcev v temeljnih organizacijah in delovni skupnosti dne 18. 1., 21. 1., 22. 1. in 23. 1. 1980, so delavci v:
TOZD 1 —■ Ročna in polavtomatska predelava, steklene mase*
TOZD 2 — Avtomatska predelava steklene mase,
TOZD 3 — Dekorirnica s satinirnico,
TOZD 4 — Orodjarna s strugarsko-cizelersko delavnico,
TOZD 5 — Energetika s ključavničarsko delavnico m DSSS — Delovna skupnost skupnih služb sprejeli na referendumu dne 30. 1. 1980 naslednji
♦
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O DODELJEVANJU STANOVANJ
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem samoupravnim sporazumom delavci,v temeljnih "organizacij ah in delovni skupnosti v okviru delovne organizacije urejajo:
—	samoupravno organiziranost;
—	pogoje Za pridobitev stanovanjske pravice na družbenem stanovanju;
i —: način dodeljevanja stanovanj;
•;-¿.-pogoje, za dodeljevanje kreditov za gradnjo, nakup in rekonstrukcijo stanovanjskih hiš in stanovanj;
—	ostala področja, opredeljena v tem samoupravnem sporazumu.
2.	člen
Stanovanja se po tem samoupravnem sporazumu dodeljujejo delavcem, ki so združili svoje delo z delavci TOZD in DSSS v okviru delovne organizacije.
3	člen
Pravico do stanovanja imajo tudi delavci, neposredno pred upokojitvijo, kakor tudi že upokojeni delavci, če njihova prošnja še ni bila ustrezno rešena.
j§ 4. člen
Vrstni red pri reševanju stanovanjskih vprašanj delavcev se določa po prednostni listi, katere osnova je točkovni sistem opredeljenih kriterijev v tem sporazumu. II.
II.	SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST
5.	člen
Delavski svet temeljne organizacije oziroma delovne skupnosti imenuje odbor za družbeni standard in stanovanjske zadeve, ki deluje na področju razreševanja~stanovanjskih vprašanj.
V odboru za družbeni standardom stanovanjske zadeve je pet . članov. Mandatna doba člana je dve leti. Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen za člana tega odbora.
(	6. člen
Pristojnosti odbora so:
—	vodi postopek evidentiranja prosilcev za stanovanja;
—	sestavlja, potrjuje in objavlja prednostno listo prosilcev za stanovanja;
—. ob j avl j a prosta stanovanj a;
—	izvrši potreben ogled stanovanj;
—	odloča o dodelitvi stanovanja;
.	- izdaja sklep oziroma odločbo o do-
delitvi stanovanja;
razpravlja in odloča o prošnjah prosilcev glede odloga, plačila lastne udeležbe;
TTtv: razpravlja in odloča o upravičenosti zamenjave stanovanj na podlagi' prošenj prosilcev;
—: posreduje delavskemu svetu predlog glede dodeljevanja stanovanjskih posojil delavcem;
—- sodeluje z ostalimi odbori za družbeni standard in stanovanjske zadeve v okviru DO;
—	izdaja soglasja delavcem, za vložitev prošnje za stanovanja, zgrajena s sredstvi za družbeno pomoč;
—	rešuje ostalo problematiko s področja stanovanjske politike, v skladu s tem samoupravnim sporazumom.
7.	člen
Za koordinirano delo na področju stanovanjske politike v okviru delovne organizacije deluje tudi skupen organ, ki ga sestavljajo predsedniki odborov za druž-| beni standard in stanovanjske zadeve- temeljnih organizacij in delovne skupnosti ih strokovni delavec.
8.	člen
Pristojnosti organa iz prejšnjega člena so:
—	dogovarja sero razdelitvi stanovanj po temeljnih organizacijah in delovni skupnosti, na podlagi vToženih sredstev in dogovorjenih razmerjih, iz tega samoupravnega sporazuma;
—	dogovarja se o reševanju stanovanjskih vprašanj, kjer je potrebno sodelovanje vseh temeljnih organizacij in delovne skupnosti.;
—	pregleduje stanovanjski fond temeljnih organizacij in delovne skupnosti in predlaga način razvrstitve posameznih stanovanj v te fonde;
—	koordinira stališča glede ostalih vprašanj, kjer je potrebno skupno razreševanje.
III.	POGOJI ZA PRIDOBITEV STANOVANJSKE PRAVICE NA DRUŽBENEM STANOVANJU
9.	. člen .
Osnovni kriteriji za pridobitev stanovanjske pravic- v družbenem stanovanju
sp:	.' •- • ■-■■■■ ■
1.	Stanovanjske razmere prosilca,
2.	Standardi velikosti stanovanja.
3.	Zdravstvene razmere prosilca. - ;
4.	Pomembnost poklica in dela delavca za Temeljno organizacijo oziroma delovno skupnost,
5.	Delovna doba delavca in doba čaka* nja na stanovanje. •
6.	Aktivnost v družbenopolitičnih'organizacijah, samoupravnih organih, prizadeva nost delavca pri delu.
7.	Lastna udeležba.
8.	Kadrovska stanovanja.
Stanovanjske razmere prosilca
10.	člen
a)	Število družinskih članov prosilca
■ št. točk
—	Samski	0,5
—	poročen	brez otrok	l
—	poročen	z	enim otrokom	.	4
—	poročen	z	dvema otrokoma	5	■
—	poročen	s	tremi . otroki	-	6
— za vsakega naslednjega otroka se prišteje še ena (1 j .točka.
Za družinskega člana se štejejo člani družine (žena, mož/ otroci), ne pa tudi tisti, ki živijo pri cfr-užini v skupnem gospodinjstvu ali kot podnajemniki. Za družinskega člana se šteje tudi tisti, ki ga mora prosilec po zakonu vzdrževati.
Mati samohranilka se točkuje kot poročeni— z ustreznim številom otrok.
Prav tako se kot poročeni točkujejo vdove, vdovci.
Zdravniška spričevala oziroma-potrdila o nosečnosti nad 4 mesece se upoštevajo, kot da je otrok že rojen.
Če do izstavitve odločbe nastanejo spremembe v zvezi s prejšnjim odstavkom, potem določba odstavka ne velja.
b)	Stanovanjske razmere prosilca
št. točk
1.	Živi kot podnajemnik, v privatnem stanovanju .	4
2.	Živi ločeno od družine	6
3.	Živi v samskem domu z družino 4
4.	Živi v skupnem gospodinjstvu
s souporabo prostorov	5
5.	Ima stanovanje v kraju, odkoder se mora dnevno voziti:
—	od 0 do 20 km	0 .
=— od 21 do 35km.	2
—	od 36 km dalje	.3
(Upošteva se. razdalj a v obe
smeri skupaj.)
6.	Ima neprimerno stanovanje
do	5 m2 na družinskega člana	6
7.	Ima stanovanje v površini
6 m2 na družinskega člana	5
8.	Ima stanovanje v površini
od 7—8 m2 na družinskega člana	3
9.	Ima stanovanje v površini
od 9—12 m3 na družinskega člana 1
10.	Ima 13 m2 in več površine na družinskega člana	0
Glede površine stanovanja mora prosilec priložiti stanovanjsko odločbo, kot dokazilo za navedene podatke.
c)	Kakovost sedanjega stanovanja
št. točk
1.	Stanovanje je popolnoma vlažno 5
2.	Stanovanje je delno vlažno	3
3.	V kuhinji ali spalnici nujna
umetna svetloba	1
4.	Stanovanje je v leseni baraki,
ali v stavbi iz slabega ali iztrošenega gradbenega materiala	3
5.	Kletno stanovanje	3
6.	Podstrešno stanovanje	2
7.	Stanovanje ima skupne sanitarije in vodo zunaj	3
8.	Stanovanje ima skupne sanitarije in vodo v zgradbi	2
C točka se ne upošteva pri prosilcih, ki. v B točki navajajo 2., 3. in 4. primer, V takem primeru se za to točko prišteje osem (8) točk.
Standardi velikosti stanovanja
11.	člen
Pri dodeljevanju družbenega stanovanja mora odbor za družbeni standard in stanovanjske zadeve poleg prioritetne liste upoštevati tudi standarde stanovanjske površine na' družinskega člana in sicer:
Število	Normativi
družinskih članov	površine
1	do	28 m2
2	do	42 m2
3	do	57 m2
4	do	66 m2
za vsakega naslednjega člana še do 10 m2.
Za nefunkcionalna stanovanja, starejša od 50 let, se normativ površine poveča za 30%./
V kolikor je na prednostni listi prvi delavec, za katerega je razpoložljivo stanovanje preveliko, glede na gornje standarde, se mu stanovanje kljub 1. mestu ne more dodeliti.
Zdravstvene razmere prosilca in družinskih članov
12.	člen
št. točk
a)	bolezen, ki je posledica neustreznega stanovanja	3
b)	poklicna bolezen, invalidnost
2.	ali 3. kategorije	3
c)	sodelovanje v NOV ali internacija	3
O zdravstvenem stanju je potrebno priložiti zdravniško spričevalo.
Udeležba v NOV se upošteva za pro-silce-udeležence NOV ali internirane in za njihove družinske člane.
Pomembnost poklica in dela delavca
13.	člen
Dela in naloge, ki so pomembnega značaja za temeljno organizacijo in jih opravlja delavec-prosilec za stanovanje, se posebej točkuje in sicer:
št. točk
—	velika deficitarnost in velik
pomen za TOZD	10
—	srednja deficitarnost in srednji
pomen za TOZD	6
—	nedeficitarnost del	in nalog	0
Deficitarna dela in naloge opredeli delavski svet temeljne organizacije oziroma delovne skupnosti.
14.	člen
Kot deficitarna dela in naloge so opredeljena:
TOZD 1:
Velika deficitarnost: steklopihalec, nabiralec na polavtomatu I, II, III in IV.
Srednja deficitarnost: krogličar, izpihal-ka, natikalka, kemijski tehnik, tehtalec zmesi, elektro peč, kadna peč, kontrolor stekla.
TOZD 2:
Velika deficitarnost: dela in naloge, za katera se zahteva visoka ali višja izobrazba.
Srednja deficitarnost: strojniki in pomočniki na avtomatih, kontrolor steklenih izdelkov.
TOZD 3:
Srednja deficitarnost: satiner.
TOZD 4:
TOZD 5:
Velika deficitarnost: mizar, zidar.
Srednja deficitarnost: ključavničar, električar, delavci v energetiki, delavci na transportu.
DSSS:
Velika deficitarnost: dela in naloge, za katera se zahteva višja ali visoka izobrazba ekonomske, pravne in ostalih smeri.
Delovna doba in doba čakanja na stanovanje
15.	člen
Upošteva se tista doba čakanja, ki jo je mogoče dokumentirati z vloženo prošnjo pri ustreznem odboru v temeljni organizaciji. Upošteva se le datum prošnje, ki je odbor Še ni obravnaval oziroma ustrezno rešil.
št. točk
—	prošnja,	vložena	1	leto	0
—	prošnja,	vložena	2	leti	0,5
—	prošnja,	vložena	3	leta	1
—	prošnja,	vložena	4	leta	2
—	prošnja,	vložena	5	let	3
— za vsako naslednje leto se doda še ena (1) točka.
16.	člen
Delovna doba v delovni organizaciji Steklarni Hrastnik:
št. točk
—	od 0 do 5 let	0
—	za vsako naslednje leto se doda 1
Delovna doba v drugi delovni
organizaciji:
—	za vsako naslednje leto se doda 0,5
Upošteva se delovna doba, ki se šteje
v pokojninsko oziroma zavarovalno dobo.
Ne upošteva se delovna doba s povečanjem.
Čas, prebit v JLA, se ne šteje za prekinitev.
17.	člen
Če delata v Steklarni Hrastnik oba zakonca, ki vlagata prošnjo za stanovanje, se točkuje tudi delovna doba zakonca prosilca v Steklarni Hrastnik in sicer:
št. točk
— od 0 do 5 let	0
— od 6 do 10 let	3
—	od 11 let dalje	5
Te točke se prištejejo k skupnemu seštevku točk prosilca za stanovanje.
Aktivnost v društvenopolitičnih organizacijah in prizadevnost pri delu
18.	člen
V primeru, da imata dva prosilca na prednostni listi enako število točk, se razmeji njun položaj na listi s tem, da se pregleda aktivnost v družbenopolitičnih organizacijah, samoupravnih organih in društvih.
19.	člen
Vsem prosilcem za stanovanje se za področje delovne uspešnosti in prizadevnosti pri delu prištejejo 3 točke.
To število točk se odvzame delavcem-prosilcem, ki:
—	neopravičeno izostajajo z dela,
—	imajo neustrezen odnos do dela, de- -lovnih sredstev in delovne sredine,
—	kako drugače negativno ravnajo.
Dodelitev teh treh točk oziroma odvzem
se opredeli na ppdlagi razpoložljive evidence in mnenja nadrejenih, poda pa mnenje osnovna organizacija sindikata.
Lastna udeležba
20.	člen
Delavec, ki ip.ii je dodeljena stanovanjska pravica, je dolžan prispevati po načelu solidarnosti k hitrejšemu reševanju stanovanjskih potreb drugih delavcev, z lastno udeležbo (soudeležbo).
Soudeležba delavca za pridobitev stanovanjske pravice obstaja v obveznosti delavca, da vplača v stanovanjski sklad temeljne organizacije kot posojilo znesek, ki je določen s temi določili samoupravnega sporazuma.
Soudeležbo mora vplačati delavec ob vselitvi v stanovanje.
21.	člen
Soudeležbo so dolžni zagotoviti delavci v naslednjih primerih:
—	za novo stanovanje,
—	za staro stanovanje,
—	v primeru zamenjave stanovanja (novo za večje novo),
— za dodelitev stanovanj, zgrajenih S sredstvi za družbeno pomoč,
; A- kadrovska' stanovanj a.
22.	člen
Razpon lastne udeležbe znaša od 5 do 20 % od nominalne vrednosti stanovanja in je odvisen od povprečnega osebnega dohodka na družinskega člana v -primerjavi s povprečnim mesečnim osebnim dohodkom na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji za preteklo leto.
23.	člen
•Soudeležba se vrne delavcu v 10 (desetih) letih po 2 % obrestni meri.
Vračilo soudeležbe poteka v mesečnih obrokih, tako da prvi obrok zapade po 6 mesecih od dneva vplačila soudeležbe.
24.	člen
V primeru,-da delavec zaradi težke materialne ali druge situacije, ne zmore takojšnjega plačila soudeležbe, lahko odbor Sprejme sklep o odlogu plačila soudeležbe za največ 1 (eno) .leto.
O prošnji za odlog razpravlja odbor za družbeni standard in stanovanjske zadeve ob predložitvi ustreznih dokazil in utemeljitve-prosilca;
25: člen
Višina lastne udeležbe se določi'po naslednji tabeli:
OD na člana družine glede na • p ovpreeni osebni dohodek v SRS na zaposlenega v preteklem letu 1	Višina posojila , ,glede na vrednost • stanovanja
do 40 %	0%
41— 50% .	5%
51— 60 %	6 °7o
61— 70% '	7 °/o
71— 80%	9%
81# 90;%	. 11%
91—100%	13% .
101—115%	15% :
116—130%	17%
131—150 %	19 % |
ISI-s-tVCČ %	20 % -
26.	člen
Delavec-prosjleč za katerokoli stanovanje, navedeno v 21. členu tegašamouprav-'mega sporazuma, ki. ima počitniško hišico, ' se glede plačila soudeležbe'uvrsti za 2 kategorije' više ‘v razpredelnici iz 25, člena sporazuma. V primeru; da glede na osebni dohodek na člane družine spada v najvišji * razred, se višina soudeležbe poveča za
■	¡311I
Kadrovska Stanovanja
27.	člen
Odbor za družbeni standard in stanovanjske zadeve lahko mimo kriterijev tega samoupravnega sporazuma, navedenih pod "l.,;2., 3.,-4.,'5; in'6. točko 9. člena; dodeli stanovanje delavcu, če gre za nove-kadre, potrebne za opravljanje del in nalog' s' področja investicijskih vlaganj ali za ižbolj-
■	šanje in razširitev poslovanja v zveži z integracijami ali reorganizacijami.
Utemeljene predloge za'dodelitev stanovanj iz prejšnjega odstavka lahko podajo:
— individualno-poslovodni organ temeljne organizacije oziroma starešina delovne skupnosti,
A- individualno-poslovodni organ delovne organizacije.
IV.	NAČIN DODELJEVANJA STANOVANJ, EVIDENCA STANOVANJ
28.	člen
Odbor; • z-a družbeni standard in stanovanjske zadeve dodeljuje stanovanja na podlagi prednostne liste prosilcev.
Prednostna lista se. sestavi na podlagi sprejetih prošenj vseh prosilcev stanovanj in- na podlagi točkovne ocenitve stanovanja in ostalih razmer, ki jih navaja prosilec.
Dolžnost odbora je, da se prepriča o resničnosti •navedenih podatkov,-če je potrebno, tudi z ogledom stanovanj.
29.	člen
Listo, ki jo odbor na podlagi preverjenih podatkov sprejme, objavi na oglasni deski temeljne organizacije.
Lista se: objavi in usklajuje enkrat letno. Zaključena in objavljena mora biti en mesec dni pred objavo novih stanovanj za tekoče leto.
Nove-prošnje in spremembe glede razmer prosilca se lahko vnašajo znova po razdelitvi razpisanih stanovanj.
30.	člen
Vsa prosta stanovanja temeljne organizacije se objavijo na oglasni deski.
Delavec, ki želi pridobiti, pravico do uporabe na določenem stanovanju, mora ob objavi prostih stanovanj vložiti še dodatno prošnjo, ki vsebuje le konkretno navedbo, nad katerim stanovanjem želijo pridobiti pravico do uporabe.
Upokojene delavce-prosilce za stanovanja se pri razdelitvi in objavi stanovanj Upošteva ne .glede na vloženo -konkretno prošnjo.
3,1.	člen
. Odbor z_a .družbeni standard in stanovanjske zadeve obravnava vse; pravočasno prispele konkretne prošnje.
Prosilec lahko vloži konkretno'prošnjo le, če ima vloženo tudi prošnjo iz 30. člena tega sporazuma in je tako uvrščen na prednostno listo.
Konkretna'prošnja'mora biti vložena v 5roku 15 dni od objave prostih stanovanj. 1
32.	člen
Odbor za družbeni standard in stanovanjske zadeve dodeli .stan.ovanje napod-lagi pregleda prejetih prošenj in ob upoštevanju prednostne liste ter standardov velikosti stanovanja iz 11. člena tega sporazuma.
Stanovanje se dodeli prosilcu, ki- ima največje števila točk.
33.	člen
Če delavec, ki Ima po prednostni listi največ je število točk, ne vloži konkretne prošnje za objavljeno prosto stanovanje,
odbor dodeli stanovanje delavcu, ki je vložil konkretno prošnjo in ima po vrstnem redu neposredno največje število točk.
V	kolikor je naprednostni listi prvi delavec, za katerega je stanovanje, ki se dodeljuje, preveliko glede na opredeljene standarde iz 11. člena tega sporazuma, se mu stanovanje kljub prvemu mestu ne more dodeliti. -
Možno je, da odbor poskusi v primeru iz prejšnjega'odstavka izvršiti-ustrezno zamenjavo primernih stanovanj, da se tako reši tudi stanovanjsko vprašanje delavca, ki je na listi prvi. .
34.	člen
- Stanovanje dodeli odbor-za družbeni standard in stanovanjske zadeve s- sklepom.
• Po pravnomočnosti sklepa izda odbor odločbo o dodelitvi stanovanja, v treh izvodih.
En izvod odločbe dobi delavec, en izvod shrani odbor v arhiv, en izvod pa še pošlje Samoupravni stanovanjski skupnosti, ki sklene z nosilcem stanovanjske pravice stanovanjsko pogodbo.
35.	člen
Nosilec stanovanjske pravice, ki se. brez opravičenega razloga ne vseli v 30 dneh po sklenitvi stanovanjske pogodbe v dodeljeno stanovanje, izgubi pravico do uporabe stanovanja.
36.	člen
Nosilec stanovanjske pravice ne Utore zamenjati stanovanja ali ga dati v podnajem, brez soglasja odbora za družbeni standard in stanovanjske' zadeve. -
37.	člen
Delavec, ki pridobi' novo stanovanje, sme zaprositi za drUgo novo stanovanje šele; ko v prvem preživi najmanj 10 (deset) let.
Določba prvega odstavka ne velja v primeru, da gre za družino, v kateri se družinsko stanje Bistveno spremeni tako, da postanejo družinske razmere nevzdržne.
V	takih primerih mora biti podana primerna obrazložitev-stanja; o kateri odbor posebej sklepa.
Reševanje stanovanjskih vprašanj delovnih invalidov
38.	člen
. V kolikor je delavec, ki. je postal delovni invalid, s priznanjem pravice do zaposlitve na drugem ustreznem delu, zaradi tega premeščen v drugo temeljno organizacijo v okviru delovne organizacije, pa njegovo stanovanjsko vprašanje še ni zadovoljivo rešeno., se pri reševanju stanovanjskega vprašanja vključi tudi temeljna organizacija, v kateri je delavec postal delovni invalid.
39.	člen
Delovni invalid, premeščen v drugo temeljno organizacijo v okviru delovne organizacije, pridobiva pravico do stanovanja pod enakimi pogoji, kot vsi ostali delavci to temeljne organizacije.
' Stanovanje mu dodeli temeljna organizacija, v kateri je 'delovni'invalid zaposlen.
Odbor te temeljne organizacije tudi odloča o razdelitvi prejšnjega stanovanja delovnega invalida.
40.	člen
Temeljna organizacija, v kateri je delavec delal pred nastankom invalidnosti, se vključi pri reševanju stanovanjskega vprašanja;
—	Za 10 do 15 let delovne dobe delavca v temeljni organizaciji prispeva 30 %l vrednosti stanovanja,
—— za 16 do 20 let delovne dobe prispeva 40 % vrednosti stanovanja,
—	za 21 let in več prispeva 50 % vrednosti stanovanja.
V	primeru, da je delovni invalid pred nastankom invalidnosti delal v dveh temeljnih organizacijah, se sporazumno opre- ’ deli'višina sredstev v odnosu na delovno dobo, ki jo prispevata ti dve temeljni Organizaciji. :
Evidenca o stanovanjih
41.	člen
Temeljna organizacija ima svoj. fond stanovanj, o katerem se vodi evidenca in _ kartoteka stanovanj. Enotno kartoteko Stanovanj vodi ih ureja strokovna služba.
42.	člen
V	primeru, ko pride do fluktuacije delavca iz ene temeljne organizacije v drugo,
V okviru delovne organizacije Steklarne Hrastnik, se opredeli tudi razmerje temeljne organizacije do stanovanja tega delavca. .
V	kolikor ima delavec, ki je sklenil delovno razmerje v drugi temeljni organizaciji v okviru delovne organizacije, Skup-: i no 10 let delovne dobe in od tega najmanj
5.	let v prejšnji temeljni organizaciji, prehaja stanovanje z delavcem in se uvrsti v., stanovanjski fond druge temeljne organizacije.
Ce pogoj glede delovne dobe, iz pre.jš-'. njega odstavka, ni izpolnjen, mora temeljna . organizacija, ki je sprejela delavca v delovno razmerje, izvršiti poravnavo vrednosti stanovanja prejšnji temeljni organizaciji.
43.	člen
Določila:prejšnjega člena.ne veljajo v primeru,-. da pride do reorganizacije posameznih obratov,. služb; oziroma oddelkov-in njihove uvrstitve v drugo temeljno organizacijo.
• V tem primeru se stanovanja uvrstijo v stanovanjski fond druge temeljne organizacije brez vrednostne poravnave, ne glede na delovno dobo teh delavcev.
Sofinanciranje stanovanj p
44.	člen
Kadar gre za sofinanciranje stanovanj med temeljno organizacijo in drugimi or-ganizacijami združenega dela, ki zakoncu našega prosilca dodeljujejo stanovanje ob dogovoru za sofinanciranje, se ne upoštevajo prej, v 9. členu navedeni kriteriji,
." Prosilec ima V. takem primeru prednost . pred ostalimi: prosilci na prednostni listi, -pod pogojem, da j.e nosilec, stanovanjske
pravice druga organizacija združenega dela.
V	primeru, da se pojavi več prosilcev, za sofinanciranje, se upošteva njihov položaj na prednostni listi.
45.	člen ..
■ Odbor za družbeni standard in stanovanjske zadeve odloča tudi o podpisu jamstva prosilce mza stanovanja zgrajena s sredstvi za družbeno pomoč — kategorija »mlade družine«.;
Jamstvo se lahko izda samo delavcem, ki imajo tudi v temeljni organizaciji vloženo prošnjo za stanovanje. V kolikor je število soglasij, ki jih bo izdal odbor temeljne organizacije omejeno, se upošteva položaj prosilca na prednostni listi.
46.	člen
V	kolikor je zakonec prosilca za kategorijo stanovanja iz prej šnjegar člena, zaposlen v drugi temeljni organizaciji v okviru delovne organizacije, se temeljni orga-. nizaciji dogovorita, o skupnem reševanju stanovanjskega vprašanja mlade družine,, po preteku dobe, ko po družbenem dogovoru v občini Hrastnik nastopi ta obveznost.
V	kolikoT druga temeljna organizacija ne izda soglasja za skupno reševanje stanovanjskega vprašanja, število jamstev pa je omejeno, imajo prednost prosilci, kjer je to soglasje doseženo,
Pritožba
47.	člen
Delavec, ki se ne strinja z odločitvijo in sklepom odbora glede dodelitve stanovanja, ima pravico vložiti pritožbo na delavski svet.temeljne organizacije in, sicer v roku 30 dni od objave sklepov na oglasni deski.
V	primeru, da je odločitev delavskega sveta negativna in se delavec z njo ne strinja, ali pa ne dobi odgovora v roku 30 dni od vložitve pritožbe, ima pravico zahtevati varstvo svojih pravic v roku 30 dni na sodišču Združenega dela.
V.	KREDITI ZA STANOVANJSKO IZGRADNJO
48.	člen
Iz sredstev, namenjenih za stanovanjske potrebe delavcev, se lahko dajejo dolgoročna posojila za;
graditev družinske stanovanjske hiše «ali stanovanja kot posebnega dela zgradbe,
t— nakup družinske stanovanjske: hiše ali stanovanja,
-rekonstrukcija, adaptacija družinske stanovanjske hiše ali stanovanja v lasti delavca ali njegovega ožjega družinskega člana.
49.	člen
Za rekonstrukcijo, adaptacijo stanovanjske hiše ali stanovanja se po določbah-tega sporazuma štejejo vsa dela, s katerimi se poveča stanovanjska površina oziroma število stanovanjskih prostorov ali s katerimi.se izboljšajo stanovanjske razme-
re z uvedbo Sanitarne oziroma ogrevalne opreme ter izboljšanje zvočne, toplotne in hidro izolacije stanovanjske hiše oziroma stanovanja-, kakor tudi obnovo ali zamenjavo gradbenih konstrukcij.
Sredstva iz tega člena in zadnjega odstavka prejšnjega člena združuje delovna organizacija' po družbenem, dogovoru v okviru občine Hrastnik pri Samoupravni stanovanjski skupnosti,
50.	člen
Posojilo za reševanje stanovanjskih potreb. delavcev po tem pravilniku se lahko odobri delavcu, ki razen izpolnjevanja pogojev za uvrstitev na prednostno listo, izpolnjuje še naslednje zahteve: .
—	da uporabi posojilo za gradnjo, nakup družinske stanovanjske hiše ali stanom vanja, v kraju organizacijske enote oziroma dela delovne organizacije ali v bližnji okolici tako, da se brez večjih, stroškov in naporov dnevno vozi na delo in z dela (oddaljenost skupaj do 30km);
—	da mu še ni bilo poprej dano stanovanjsko posojilo v obsegu, ki bi mu omogočilo, dokončno rešitev osnovnega Stanovanjskega standarda po določilih tega samoupravnega sporazuma;
—	da ima zagotovljena vsa druga sredstva za nakup stanovanjske enote (lastno udeležbo ali posojilo druge OZD, bančno posojilo in podobno);
-	==-■ da je kreditno sposoben.
i '	51. člen
Delavcu, ki še nima rešenega stanovanjskega vprašanja zase in za svojo ožjo družino, se lahko odobri posojilo za
—	nakup stanovanja v višini 50 %,
—; za gradnjo stanovanjske hiše v višini 40 •% od vrednosti stanovanja v tekočem letu, ki ustreza osnovnemu stanovanjskemu standardu delavca in njegove družine po določbah tega samoupravnega sporazuma;
52.	elen
-	Posojilo za gradnjo hiš še dodeljuje delavcem, ki so zaključili I. fazo gradnje, kar pomeni, da imajo urejeno zemljišče in gradbeno dovoljenje.
53.	člen
Stanovanjska posojila po določbah tega pravilnika se dajejo delavcem na podlagi razpisa, ki se objavi.praviloma vsako leto po potrditvi finančnega načrta' sklada skupne porabe.
Razpis za stanovanjska posojila mora vsebovati predvsem:
; — podatke o -razpoložljivih sredstvih za stanovanjska posojila v; skladu s sprejetim načrtom reševanja stanovanjske problematike. v tekočem letu;
—	zahtevano dokumentacijo;
—	komu in do katerega roka morajo, delavci vložiti zahtevke.'..
54.	člen
Razpis mora biti objavljen na oglasnih deskah temeljnih organizacij in delovne skupnosti in v glasilu delovne organizacije Steklar ali v internem Informatorju.
Rok za vlaganje zahtevkov delavcev za posojila je 15 dni od dneva objave razpisa.
Vsak delavec, ki želi dobiti stanovanjsko posojilo, mora v roku, določenem v tem členu, vložiti pismeni zahtevek pri strokovni službi, navedeni v razpisu. Zahtevek mora vložiti skupaj z zahtevano dokumentacijo.
55.	člen
Zahtevek za stanovanjsko posojilo mora vsebovati:
—	osebne podatke delavca (ime, priimek, datum rojstva, dela in naloge, ki jih opravlja, poklic, stalno ali začasno bivališče) ;
—	podatke o sedanjih stanovanjskih razmerah;
'— višino zaprošenega posojila in namen, za katerega bo porabljeno;
—	predračunska vrednost gradnje oziroma kupnine s podatki o velikosti stanovanja ali stanovanjske hiše ter druge potrebne podatke, ki so pomembni za odločanje v posojilu oziroma rešitvi stanovanjskih potreb delavca;
—	podatke o drugih sredstvih, s katerimi bo razpolagal delavec (lastna udeležba, bančna posojila, udeležba drugih OZD);
—	podatki o obstoječih obveznostih (dolgoročnih in kratkoročnih) delavca in njegovih družinskih članov.
56.	člen
Zahtevku priloži delavec vso dokumentacijo, s katero dokazuje in potrjuje resničnost svojih navedb v. zahtevku: gradbene načrte, gradbeno dovoljenje oziroma potrdilo, da to ni potrebno, kupno pogodbo ali rezervacijo stanovanjske enote, dokaze o lastnih in drugih sredstvih, dokazila za delovno dobo, potrdilo o povprečnem mesečnem osebnem dohodku delavca in družinskih članov za preteklo leto, potrdilo o stalnem ali začasnem hivališču v zadnjih 6 mesecih, izjavo OZD o udeležbi in po potrebi druga dokazila.
V	kolikor delavec zahtevane dokumentacije ne priloži zahtevku do konca roka za razpis in o vzrokih ne obvesti strokovne službe, se šteje, da je delavec od zahtevka odstopil.
V	primerih, ko delavec iz objektivnih vzrokov ne more pravočasno zbrati zahtevane dokumentacije in o tem obvestiti strokovno službo, mu lahko le-ta podaljša rok za predložitev dokumentacije, vendar najdlje za 8 dni po preteku zadnjega dneva razpisa.
57.	člen
O stanovanjskih posojilih odloča na predlog odbora za družbeni Standard in stanovanjske zadeve delavski svet temeljne organizacije s sklepom, ki vsebuje:
—	odločitev, katerim delavcem se glede na razpoložljiva sredstva in v skladu z določbami tega sporazuma ter vrstni red na prednostni listi daje posojilo;
—	oblika dodeljenih posojil, njihov namen in višina;
—	rok odplačevanja posojila in obrestno mero;
—	rok, do katerega morajo delavci posojila izkoristiti; -
—	kateri zahtevki so zavrnjeni;
—	obrazložitev sklepa;
— pravni pouk o pravici delavcev za varstvo pravic.
58.	člen
Sklep o dodelitvi stanovanjskih posojil se mora pismeno vročiti vsem delavcem, ki so vložili zahteve za takšno posojilo, objaviti pa se mora tudi v glasilu delovne organizacije Steklar.
59.	člen
. Odplačilna doba posojil, ki se dodeljujejo delavcu neposredno iz sredstev sklada skupne porabe, je odvisna od višine dodeljenega posojila in od povprečnega mesečnega dohodka na člana družine prosilca v primerjavi s povprečnim mesečnim osebnim dohodkom na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji v letu pred razpisom.
' Najkrajša doba odplačila je 5 in najdaljša 25 let.
Obrestna mera je 2 % letno. Po preteku 10 let odplačevanja se obrestna mera za preostali del posojila poveča na 4 % letno.
Če zakon ali družbeni dogovor določata drugače, se uporabljajo določila teh predpisov.
60.	člen
Način zavarovanja,posojil, ki se dodeljujejo delavcem neposredno iz sredstev sklada skupne porabe določi strokovna služba v skladu z veljavnimi predpisi.
61.	člen
Medsebojne pravice in obveznosti med prosilcem temeljne organizacije oziroma delovne skupnosti iz naslova odobrenega posojila se določijo s posebno pismeno pogodbo, ki jo sklene delavec posojilojemalec pri Ljubljanski banki, ki opravlja za delovno organizacijo posle po pooblastilu. Posojilna pogodba mora biti sklenjena v skladu s sklepom delavskega sveta, ki je dokončno odločil o dodelitvi posojila.
62.	člen
V primerih, ko se delavcu odstopi pravica uporabe posojila, ki ga delovna organizacija, temeljna organizacija ali delovna skupnost pridobi na podlagi namenske vezave sredstev skupne porabe, pa delavec sklene posojilno pogodbo neposredno z Ljubljansko banko pod pogoji, na način, kot to zahtevajo pravila banke.
63.	člen
Posojilno pogodbo iz 61. in 62. člena sklene delavec najpozneje v roku 3 mesecev od dne, ko postane sklep o dodelitvi posojila delavcu dokončen.
Ge delavec ne sklene posojilne pogodbe v roku, navedenem v tem členu, se šteje, da se je odpovedal posojilu in delavski svet sklep o dodelitvi posojila razveljavi na predlog strokovne službe.
Tako sproščena sredstva se dodelijo s sklepom delavskega sveta prvemu naslednjemu prosilcu, ki se na prednostni listi ni uvrstil dovolj visoko, da bi pridobil pravico do posojila.
64.	člen
Delavec je s temeljno organizacijo oziroma delovno skupnostjo dolžan skleniti
tudi posebno pogodbo, v kateri se določi obveznost delavca glede vračila posojila v naslednjih primerih:
—	če preneha z delom v delovni organizaciji po svoji krivdi, preden je dopolnil 10 let delovne dobe v zdrhženem delu in od tega 5 let neprekinjene delovne dobe v delovni organizaciji,
—	da se naknadno ugotovi, da je dal neresnične podatke, ki so bistveno vplivali na pridobitev posojila,
—	je v zamudi z odplačilom posojila več kot 6 mesečnih obrokov.
Kadar nastopi eden od primerov iz prejšnjega odstavka, ima temeljna organizacija oziroma delovna skupnost pravico zahtevati takojšnje ali predčasno vračilo celotnega dela tistih sredstev, ki so bila delavcu kot kredit dodeljena.
Pogodbo skleneta delavec in temeljna organizacija potem, ko postane sklep o dodelitvi posojila dokončen.
65,	- člen
Delavec mora začeti črpati posojilo takoj oziroma najkasneje v 6 mesecih od dneva podpisa posojilne pogodbe, ko izpolni pogoje za izrabo posojila.
Delavec mora porabiti stanovanjsko po-sojilo. v 12 mesecih od začetka črpanja. Če delavec ne začne črpati posojila v predpisanem roku in takega ravnanja pred potekom roka ne opraviči, izgubi pravico do uporabe.
Delavski svet lahko na delavčevo prošnjo podaljša rok začetka črpanja posojila in rok same porabe posojila, če ugotovi, da delavec iz utemeljenih razlogov ni porabil posojila, kot je to določeno v tem členu.
Delavec mora pričeti vračati posojilo v roku, ki se določi v pogodbi, praviloma najpozneje v 6 mesecih potem, ko je posojilo porabljeno.
Če je delavec v zamudi s plačilom anuitet, plača za ves čas zamude 4 % zamudne obresti, ne glede -na druge posledice.
66.	člen
Če je zaradi izrednih okoliščin (neplačana odsotnost z dela, smrt zakonca itd.) začasno bistveno zmanjšana odplačilna sposobnost delavca, ki je pridobil posojilo po določilih tega sporazuma, delavski svet na podlagi mnenja odbora za družbeni standard in stanovanjske zadeve odloži plačilo zapadlih mesečnih obrokov za čas, dokler te okoliščine trajajo.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
67.	člen
Ta sporazum začne veljati, ko ga sprejme večina delavcev vsake temeljne organizacije in delovne skupnosti.
68.	člen
S tem, ko začne veljati ta samoupravni sporazum, preneha veljati dosedanji samoupravni sporazum, ki je urejal to področje.