Katoljshki Nauk 4 od sakramentov fvete pokore in prefvetiga refhnjiga teleTa sloshil GASHPER SHVABj € € * To dovolenji bikjhi duhovfke in deshelfka gofpofke. V’L JUBL JANI 1826. Ga prodaja Bilhelm Henrik Kom, bukvoprod. h o . >s*x) ii l S ■ '1 a o i •: itU • . ?. 5i ‘IV L ’> -V vv j v V a • - ■ V vV^i •O?. Bi l TAt/Ui .! •:■ ,S -i i! l i j; Ml :1 i. - : ■ V i' --ViH r _ ; "T* > ■ ■■ • - "4 vJiHi | g? .J jl\jro 3 < 5 rtK>^rX PREDGOVOR. Ljubi otrozi! J esuj Kriftuf edinorojeni fin boshji, pravi Bog, pa tudi pravi zTilovek je nafti t uzhenik, poftavoda/aviz, in nafti Gofpod: njemu fmo per fvetim Kerftu vedno sve- ftobo obljubili, in ish njegovih boshjih uft fmo preprizhani, de bomo vfi vezimo po¬ gubljeni , ako ne bomo sa fvoje grehe pokore ftorili. a) Le Jam Jesuf Kriftuf, on edina prava luzh samore najho pamet rasfve- tliti, nccm rane naftiih duftt do tanziga rasodeti, nam prave sdravila k’ sdravju A 3 (a Luk, i3, 5, najhih dvjh dati, najhe rane sazeliti, 'in nam pravo pot rejnizhne pokore pokaš ati, in naj po nji k' Bogu perpeljati. In take sa najhe pokorjenje in sa najhe svelizhanje potrebne refnize Je najdejo v'naukih, ktere je JesuJfvojim Jipojtelnam dajal, ktere Jo Apojtelni po želim Jvetu osnanovali, ktere Jo nam ali jipojtelni, ali pa drugi Jveti moshjd Jtare in nove savese po boshjim navdi¬ hovanji sapijane sapujtili, in jih je najha mati katoljjlika zerkuv vjelej uzhila , in nam v’ pijmih Jvetih uzheni- kov ali zerkvenih ozhakov, in vjvojih Jvetih sbiraljjhih ohranila. Ob kratkim, is Jvetiga pijma Jtare in nove savese in is ujtniga srozhila, ali pa s’drujimi bejedami ,is sapisane in nesapijane bejede boshje Je nam je < lizhiti, kakojmo dolshnipokoro delati, in Bogu dopadljivo shiveti. Kar is tih zhiftih boshjih fiudenzov saimemo, ali na-nje si damo , v'tijti sa- JopnoJi , v'kieri jenajha mati katoljjhka zerkuv vjelej Jvoje Jklepe pot er j ovala , vje to je zhifta , gola rejniza y nauk boshji , nauk najhe matere katoljjhke zerkve ; kar je pa verjk.iha.li djanfkih nau¬ kov od drugot , ali pa v' taki sajiopnojti is sapifane in nesapifane bejede boshje vzetih , k ter a sajtopnoji je najhi materi katoljjhki zerkvi neznana,taki nauki nejfo drusiga kakor smotain lash. De bi Je le¬ de j v'naukih od zakramentov jvete pokore in prefvetiga rejhnjiga tele Ja semtertje ne majali kakor na morji , de bi zavoljo prevelike ojjtrojti v'zhaloJtno bojezh- noji in obupanje ne padli; ali pa , kar Je je Jhe bolj bati , de bi Je zavoljo pre¬ velike mehkote vezhno ne pogubili, zato fo rejnize v’ tih prizhijozhih bukvizah , ktere vam s' velikim duhovnim vejeljam ga ohranite; kar berete , na-fe obra - zhajte in v' djanji fpolnujte, in vezh~ krat, fofebno kadar grejte k'Jvetimu obhajilu, Jesufa Krijluja, Jvojiga in mojiga nar vezhiga dobrotnika, tudi sa moje svelizhanje profite . Katoljfhki nauk o d sakramenta fvete pokore. V v o d. p * er fvetim kerftu zhlovek Bogu obljubi, de bo Jesufov nauk ftanovitno veroval, ga rad do tanziga in vfelcj fpolnoval, in de bo vle fvoje mifli, shelje, befede in djanje po fposnani volji boshji ravnal, in po zhednofti in fvetofti hrepenel. Bog pa obljubi zhloveku, in mu dodeli odpu- fhenje isvirniga greha, in vfih laftnih gre¬ hov , ako je pred f. kerftam ktere floril, pofve- zhijozho gnado k’dobrimu, in pravizo do vczhniga svelizhanja. Ta fveta savesa, ki jo zhlovek pcr fvetim kerfiu s’Bogam flori, fe per sakra- mentu fvete birme ponovi, in poterdi. Ka¬ dar zhlovek k’pameti pride, de dobro od io hudiga lozhiti sazhnc, in Jesufov’nauk, in voljo boshjo vshe fposnava, je dolshan fvoji s’Bogam in s’Jesufam fklenjeni savesi svefl biti , in kerflne obljube vfelej na tanko , in s’vefeljem fpolnovati. — Pa fc vender doflikrat godi, de zhlo- vek vedama in radovoljno kaj taziga flori, kar ;je boshji vclji nafproti, in vezhkrat grefhi. Po grehu sgubi dopadajenje in gnado boshjo, fi per nefkonzhno pravizhnim Bogu fhtrafingo saflushi. Kako nefrezhen je tak zhlovck! huda ved ga pczhe, ne more vefelo fvojih ozhi k’Bogu povsdigniti, ki ga je rasshalil, in ne fme upati, de ga bo Bog v’ nebefa k’ febi vsel, dokler v’ fmert- nim grehu oftane. Kadar grefhnik prav fposna, in shivo zhuti nefrezbo , v’ktero je po grehu pri- fhel, tudi ref ferzhno sheli, de bi mu Bog ish nje pomagal in mu greh odpuflil. In lejte! nefkonzhno miloflivi Bog je ref ljudem she v’ftari savesi obljubil, de jim hozhe njih grehe savoljo ob- ljubljeniga odrefhenika odpufliti, ako fe jih ferzama kiajo, in terdno fklenejo, v’prihodno ne vezli grefhiti, in sa florjene grehe sadofli floriti: to je, ako imajo pra- viga duha, ali zhednofl pokore, ktcra je 11 tila po befedah Tridentinfkiga sbora grefh- nikam k’odpufhenju grehov vfak zhaf po¬ trebna, a) In kadar je obljubljeni odrefhenik na fvet prifhel, je ljudi fhe prav poduzhil, de je Bognefkonzhno nhloftiv on je fpokor- nim grefhnikam, ki fofe Tvojih grehov fer- zama kfali, is laftne mozhi grehe odpufhal rekozh : Pojdite v miru , va/hi grehi fo vam odpufheni, panikar vezh ne grejhite. Jesuf nej smirejna temfvetu viden oftal, pa vender shele ljudje vlih zhafov odpufhenje Tvojih grehov dofezhij oni shele vidno sna- mnje imeti odpufhenja grehov,sato de bi ve- dili, ali To jim tudi per Bogu odpufheni, ali ne. Satorej je nafh svelizhar oblaft grehe od- pufhati, Tvojim apoftelnam isrozhil. Svezher ravno tifto nedeljo, ko je od fmerti vftal, Te Jesuf fvojim shranim apoftelnam perka- she, in jim rezhe: Kakor je Ozha mene poflal, tudi jes vaf pojhljem. b) Potler va¬ nje dihne —v 5 vidno snamnje, de jim nevidno gnado dodeli — in jim rezhe: Prejmite Jvetiga Duhci, kterim grehe odpuftite, Jo jim odpujheni ; in kterim jihsadershite, J 3 jim sadershani. c) a) Cone. Trid. sesa. 14. c', u b) Jan. so. 2i. c) Jan ao. 22. 12 t S’temi befedami je Jesuf dal fvojim apoftelnam oblaft fpokornim grefhnikam grehe odpufhati, ti (H m jih pa sadershovati, kteri fe jih nozhejo kfati, in fe sa-nje pokoriti: to je, on je poftavil sakrament, ki mu sakrament fvete pokore pravimo, po kterimv'to poftavleni mafhnikna bosh- jim meiiu grefhniku po f. kerflu ftorjene grehe odpufti, zhe fe jih kfa, zhifto ispove , in zhe mu je refniza, poboljfhati fe in pravo pokoro delati. Pa tudi apoftelni nejfo vedno na tem fvetu oftali. Satorej jim je Jesuf velil leto boshjo od njega prejeto oblaft, grehe odpufhati, fvojim naftopnikam isrozhiti, rekozh: Kakor je Ozha mene pajlctl, tudi jes vaf pojhljem. Jesuf je hotel rezhi: Ka¬ kor fim vam jes dal oblaft, grehe odpufha« ti, jo tudi vi dajte tiftim, ktere bofte sa fvoje naftopnike isvolili. — Shkofje apoftel- nov naftopniki, in mafhniki imajo tedej od Jesufa oblaft grehe odpufhati. De bi ljudje loshej fposnali, in tako rekozh f'telefnimi ozhmi vidili, kako dobro, in miloftivo nebefhki Ozha f’fpo¬ kornim grefhnikam ravna, in kaj de je grefhniku ftoriti, ako sheli odpufhenje fvo- jih grehov dofezhi, je Jesuf t6 sa naf prav vefelo priliko pravil: lUehdo je imel dva fina, kterih eden nej hotel vezh per fvojim ozhetu oftati, de¬ li lih fe mu je per njem prav dobro godilo, in je hotel fvoj del, hi bi mu bil po fmerti ozheta fhel, sato de bi ga njegov dobri ozha ne videl, in ne fvaril, in de bi shivel, kakor bi fe niemu poljubilo. Ozha je finovama rasdelil premoshen- je, in je dal hudobnimu finu njegov del. Ta ga vsame in gre delezh prozh od fvoji- ga ozheta na daljn kraj. — Ondi je rasujs- dano shivel, in f 5 hudobnimi pajdafhi vfe sapravil, kar je bil odfvojiga ozheta dobil. Kadar je bil she vfe pognal, je vftala velika lakota v’tifti desheli, kjer je bil. De bi ne bil lakote poginil, le je nekimu meftnizhanu tiftiga kraja vnudil, per njem je fvinje pafel, pa le mu je tako hudo godilo, de je doftikrat shelel fe s’ otrobmi nafititi, ki fo jih fvinje jedile, kervelikrat fhe flabeji jedi nej imel. Sdej je fhel fam v’fe, je premifhloval, sakaj fe mu tako hudo godi in fe fpomni, de fi je fvoje nefrezhe in nadloge fam kriv. Sposnal je, de je hudo ftoril, ker nej hotel poflufhati ozhetoviga nauka, in fe je od njega Idzhil. — Savoljo tega fe je mozhnokfal, je shelel, de bi ne bil nikoli kaj taziga ftdril, in je rekel; Koliko na« 14 jemnikov je, ki imajo per mojim ozhetu obilno kruha, jes pa njih otrok tukej lakote poginjam. — Nizh vezh nozhem tukej oftati, vernil fe bom k’fvojimu ozhetu in jim porezhem: Ozhe! pregrefhil iiin fe nad nebam in nad vami! Nejfim vezh vreden vafh fin ime¬ novan biti, le kdo vafbih najemnikov naj bom! — In kar je terdno fklenil, je pa tudi v’ djanji ftoril. Na pot fe poda, in fe poverne k’fvojimu ozhetu. Ozha ga she od delezh vgleda, fe mu inako flori, in mu tezhe na proti. — ,Sin pade na kole¬ na pred fvojiga ozheta in f folsami v’ozheh sdihne in rezhe: Ozhe! grefhil lim v’nebo, in v’ vaf; vezh nejfim vreden vafh fin ime¬ novan biti; ftorito me fvojiga nar manjfhi- ga najemnika! —■ Dobri ozha ga vsdigne, objame, in kufhne , in poln vefelja savoljo njegoviga pobolfhanja rezbe fvojim flushabnikam: Urno pernefite nar lepfhi oblazhilo, in preblezite ga, perflan mu nataknite, in obujte ga, poite po pitano tele, in sako- lite ga , de fe bomo goftili in vefelje ob¬ hajali; ker ta moj fin mi je bil mertuv, in je oshivel! sgubljen je bil, in fe je sdej fpet najdel! a) a) Luk. i5. li — a4* 15 Ozhav’tej priliki je Bog', finovi fmo mi ljudje ; sgubljeni fin je flenern grefh- nik, ki fe s’nepokorfhino in pregreho od Boga nar boljfhiga ozheta lozhi, in le nefrezhniga in revniga flori. — Kako ne- fkonzhno je Bog ufmiljen do fleherniga grčfhnika, ki fe ref fpokori! Mu ne odpufti farno grehov 5 temuzh ima fhe zlo vefe- lje nad njim , zhe fe refnizhno f’ fkefanim ierzam k’ njemu poverne. — Is te prilike fe pa tudi uzhimo, kaj de fmo mi floriti dolshni, zhe hozhemo odpufhenja fvojih grehov, in gnade nar boljfhiga nebefhkiga Ozheta deleshni biti. Kakor je sgubljeni fin fvoje grehe pre- mifhloval (veft isprafhoval), le jih ferzama klal, terdno poboljfhati fe fklenilj kakor fe je on k’fvojimu ozhetu rernil, mu f fke¬ fanim ferzam fvoje grehe zhiflo povedal, in tudi perpravljen bil , nar manjfhi opravila v’ hifhi fvojiga ozheta na - fe vseti, de bi le odpufhenje fvojih grehov dofe- gelj ravno tako moramo tudi mi, ako ho¬ zhemo po fhkofih in duhovnih odpufhenje Ivojih grehov per Bogu dofezhi, to pe¬ tero ispolniti: 1.) fvojo veft isprafhovati. 2.) fe fvojih grehov kfati. 3.) terdno pobolj- fhanje fkleniti. 4 .) fvojih grehov pred Bdgam, in njegovim nameftnikam fkefano 10 In zhifto ispovddatl fc, in 5.) vfe,zhetudi je fhe tako teshko, floriti in terpeti, de bi le per Bogu odpufhenje in gnado dofegli.— Kdor to petero po Jesufovim nau¬ ku dopolni, tak fe pokori, dela pokoro. Pravo pokoro delati tedej je k’Bogu fe po« verniti, ki fmo fe po grehu od njega od- vernili, fvoje grehe fttiditi, fe jih refnizhno kfati, refnizhno voljo imeti ne vezh gre« fhiti, ispovedati fe jih, in sa - nje sadoftiti. Tiftih pet rezhi, ki fo od grefhnikove ftrani k’sakramentu fvete pokore potrdbne, tudi krajfhi tako le imenujemo: I. fprafhovanje vefti. II. kaf ali grevnjiga. III. terdni fklep, ali naprejvsetje. IV. fpoved. V. sadoftituv. Te vam bom nekoliko na dalej ras« loshil, in povedal, kaj je k’fleherni ismed njih potrebniga, in kako fi jih v’prid o- bernimo. 17 I. Od fprafhov&nja veftf. P er fprafhovanji veki morate nar pred Ivoje (erze k’Bogu povsdigniti in ga po- nishno profiti, de vafrasfvetli, invamfpos- nati da, kaj in v’zhem ftc grefkili. 4 Sej veke, de mi farni is febe , is fvoje lakne mozhi fke dobre mifii imeti ne mo¬ remo. Tega naffveti Pavel uzhi^ kako bi fhc le nek tamne bresne fvojih grehov pre gledali, zke bi vaf Ozhe luzhi ne rasfretlil Po pravizi fi vaf fmem take mifliti, kakorfhen je bil flepi Jerihunz, od kteriga fveti evangeli govori. Ker nej Plvojimi telefnimi ozhmi vidil, je fvojo flepoto ehu- til in fe savoljo nje jokal. ,Sp o sna j te tudi vi, de vaf je debel oblak vafhih grehov ob po¬ gled vafhih dufhnih ozhi fkorej popolna- mo parpravil. Kaj vam je v’ tem kanu drusiga koriti, kakor Jesufa Krikufa po sgledu tega flepza profiti, rekozh: Gofpod! Jtori, de Jpre- gledam. Shiva vera tega Jeribunza in njegova ferzhna moiituv kje korile, de ga je lin boshji mlioftivo pogledal in osdravil. a.) Luk, j8. /(i. B ♦■o. 18 Profite, to de profite po njegovim sgledu ponishnoj sdihujte nepreneliama h’ Gofpodu, de vaf rasfvetli, in nikar fe ne utrudite: mozh in dobrota nafhiga Boga fe nejftjc smanjfhalje: on bo vafhe sdilio- vanjc uflifhal, in bresen vafhih grehov fe bo vafhim ozhera odgernil. Moj Bog! režite bolj f’ferzam kokor s’ uftmi, profim te s’shivo vero in f terdnim saupanjem sa enako gnado, sa kakorfhno te je flcpi Jerihunz profil^ flori, de bom fhte- vilo, raspole, okoljfhine in ofludnoft fvojih grehov fposnal j njegovo povseto vpitje te je omezbiio, upam, de te bo tudi moje ginilo. To de nikar ne miflite ljubi moji otrozi! de vaf bo Bog prež uflifhal. Nak’a, dofli- krat hudizh f’ perpufhenjem boshjim tiftim fpominj tamni, in jih moti, ki skele fvojo ved sprafhovati, de Te ne morejo fvojih grehov domifliti. Zhe fle v’taki fkufhnjavi, nikar ne opefhajte, temuzh ponovljajte fvoje gorezhe molitve $ režite Bogu f kraljevim prerokam : Ti Gojpod! Ji moji dujhi luzh ! Bog ras- Jvetli mojo tmo, a) in fpoterpeshljivim Jo- bam: Gojpod! odkri mi moje grehe in a,) Pf. 17, 29. 19 hudobije, a) — vrednimu prejemanju f. refhnjiga telefa, ker pravi: Zhlovek Je mora popred s’ve¬ liko jkerbjo isprajhaii , in nar JkrivnejJhi koteJv oje vefti prav na tanko preijkati. «) S’takim prejifkovanjem fe bofte vlih fvojik grebov fpomnili, in fe jih lahko is- povedalij in zhe bode fhe druge potrebne perprave imeli, bofle k’ boshji miši f’ pri¬ dam perftopili. Ker ge per ispraf kovan ji Tvoje veki redki del vfi oparjeni, bojezhi in shaloftni, sato vam bora nekoliko pokasal, kako de fe isprafhujfce. 2.) Kako de Jvojo vejt isprajhujle. Rej! nektere isglede. Ako ilarfhi konez tedna otroka vprafhajo: Kaj li fe ta teden v’ fholi nauzhil, otrok od dne do dne po fholfkim redu premifli, in fe kmalo vliga fpomni, kar je v’fholi flifhal. Zhe kdo na konzu tedna pobotati sheli, koliko dnarjev fe je v’tednu saebil, tako dolgo mifli in mifli, de mu vfe na mifel pride, kar je a) Cone. Trid. Sess. x4- c. 5. de oonfessione. v’ tednu dnarjev is rok dal. In tako delamo per fleherni dragi in potrebni rezhi. Ravno tako tudi fvi veli: Isprafhujte otroz.i! Pomiflite, kako fte fe doma, v’fholi, na ulzah, na polji, innapafhi vedli? kako fte le proti ftarfhem, bratam, fellram, uzhc- nikam, in proti fouzhenzam sadershali? kaj fte miriili, sheleli, govorili, ftorili, alipaopu- ftili ? zhc rte po sapovedih boshjihfvoje ftar- fhe , in uzhenike zbaftili, jih bogali, in sa- kaj ? morebit le sato, ker fo vam kaj oblju¬ bili, ali pa f’ zhem shugali, ako bi jih ne bogali ? Ste jih bogali sato, ker vam Bog to sapove? is ljubesni do Boga? Premif- lite , zhe jih nejfte kaj jesili in drashili— zhe rte fe fkrivej neframno vedli, kar bi fi vprizho pametnih ljudi ftoriri ne upali — zhe fte fvojim ftarfhem, bratam ali feftram kak- fhno rezh ukradili— zhc ftefe Igali —zhe fie fvoje hrate, feftre in pofleper ftarlhihpo krivizi toshili—zhe fte bili fvojim bratam, in feftram kdej nevofhljivi—ali fte pogofto molili ali ne — in ali rte bili flcherno nedelo in sapovedan prašnik po zerkveni sapovedi per fveti mafhi ali ne? kako? in sakaj ? — Odrafhenzi! vi morate po vfih krajili, koder fte hodili, in po vfih sadevah, v’kte- rih fte bili s’drugimi ljudmi, boshje in zer- 24 kyene sapovedi premifliti, zhe fte jih prelo¬ mili ali n6 ? in kako fie jih prelomili ? Pre¬ minite dolshnofti fvojiga ftanft,kako poredko, in kafno fte jih dopolnovali. — Pomiflite, ali fte vfelej ftorili, kar vam je bilo ftoriti? in ali fte prav opravili? Ali nejfte marfikaj opuftili, kar bi vam bilo ftoriti, in ftorili, kar bi vam bilo opuftiti? Miflite, kakfhne hudobne navade fhe imate? ali fte fe she kaj hudiga odvadili? ali pa zhe fte fe ga fhe le navadili ? Pomifhlujte od kod fo te hudobne navade? rli fte fe fleberne per- joabuofti in nevarnofti h'grehu ogibali? ali fe nejfte farni radi v*nevarnofti podali? ali nejfte perlosknofti ifkali ? -v Sira vam le nekoliko pokasal, kako de Cvojo veft isprafhujte. Pa fe vam bo tudi flmirej loshej sdelo, zhe jo bofte pogoftim in fkerbno isprafhovali. Vfak vezher jo isprafhujte. II. Od kfa. 1.) Kaj je kafl Slehern ismed vaf je she kaj obshaloval v’ fvojim shivlenji. Kadar igravez per igri veliko 25 dnarjev sgubi, mu je sbai, de je igral. V' jezili saperti tat obshaljuje Trojo tatvino. Otrozi, ktcre na konzu fholfkiga leta gra¬ jajo, fe kfajo Tvoje lenobe. Povejte, kako vam je per Terzn, kadar Te Itake rezhi kfate ? Kaj ne, tesliko vam de, ko fie kaj taziga ftorili, ali pa opuftili,li vofhite, de bi ne bili tako delali, skelite ftorjeno neftorjeno narediti, ali pa, de bi Te ne bilo nikoli sgodilo, kar Te je ? Kaf je neprijeten ob- zhutlej. Nam she teshko de na rezh mif- liti, ki jo obshalujemo, in Trno vTelej sha- loftni, kolikorkrat fe je fpomnimo. Ravno tako bi vam moglo per ferzu biti, kadar fvojo ved isprafhate, in fe Tvojih grehov domiflite. Kaf je namrezh gnuf in Tud nad gre- ham nad tolikim slegam, s’refnizhno sheljo, de bi fe nikoli ne bil sgodil, pa ferzhna shalod nad bosbjim rasshaljenjem, fterd- nim fklepam, Boganizh vezhne rasshaliti. Kdor koli fe kfa, ima she sa kkj. Pija- niz, kteri po pijanodi sboli, fe jo kfa. Sa- kaj ? Morebit le sato, ker mora sdej na podeli bolan jezhati. Kakor To pa kfa nagibi mnogi, tako je tudi kaf mnog. Je sgol po natori, in zhesnatoren — in zhes- natorenje popolnama, in nepopolnama. 26 Ta rezh jc imenitna, sato vam jo bom bolj na tanko rasloshil. Zhe fe Tvojih grehov kfate is sgol na¬ lomih ali posemlifkih nagibov in jih ftu- dite, imate le natorni kaf. Kdorfe, pokavim, tatvine sato kfa, Iver je savoljo nje v’jezho sapert, ima na¬ torni kaf. Otrok, kterimu je Iganja le sato shai, ker mu sdej nizh vezh ne ver¬ jamejo , ima kaf sgol po natori. Zhe le sato grehe obshaljujem, ker me pred ljud¬ mi ob zhak, dobro ime, fpofhtcnje , zhafno vefelje, premoshenje, sdravje, in ob shiv- lenje perpravijoj ali pa ker me v’ framoto, shalolt, revfhino, bolesen in v’grob fpra- vijo, imam le natorni kaf, ker fo te rczhi le natorne in posemlifkc. K’ sakramentu fvete pokore nej doki le natorni kaf. Kdor ima pred fpovedjo le natorni kaf, ne dofeslic per Bogu od- pufhenja Tvojih grehov j ker fe ne kfa fvojih grehov, ne fvojih hudobnih krak, te muzh le sunajnih del in njih flabih na- ftopkov, kakor Esav, kteri fe je kfal, de je fvojimu bratu Jakopu pravize pervenkva prodal j pa mu nej njegov kaf nizh po¬ magal, sato ker fe nej kfal savoljo greha, lvteriga je kprodajenjem koril, te muzh 27 savoljo fhkode, v’ktero je po tem grehu prifhel. a) Zhe bi li ne bil s’greham nizh fhkodo- val, bi fe florjeniga hudiga morebit ne bil nikoli kfal. Tak kaf ne poboljfha ferza , ker fe zhlovek ne boji budo delati, kakor hitro fe take nefrezbe ne boji, ali pa zhe le upa, de fe je bo ognil. K’ sakramentu fvete pokore je potreben zhesnatorni kal: to je, greflmik fe fvojih fiorjenih grehov ne fme le farno is posem- lifkih, nagibov kfati, ampak jih mora is gnade fvetiga Duha in is zhesnatornih na¬ gibov obshalovati. Pa ne fmemo le s’jesikam rezki, de fe fvojih grehov savoljo rasshaljeniga Boga kfamo, nafba shaioft nad grehi mora vTerzu prebivati. Ako nejmamo te svelizhanfke shalofti v’snotranim fvojiga ferza, nejfo na- Ihe fpovcdi sa nizh, in fo fho zlo boshji ropi, bolj boshjo jeso drashijo, kakor njegovo pravizo tolashijo. Satorej Bog v’ fvetim pifmu toliko krat in tako na tanko govori od te snotranje in rafnizhne shalofti nad grehi, ktera je vlim grefhnikam potrebna, ako hozhejo odpu- fhenje dofezhi. a) I. Mos. ' 27 . 34. 28 Kadar me bojte ijkali, jiravi Gofpod fvojimu ljudftvu v’petih Moseinvih bukvah, me bojte najdli, zhe me bojte le is zeliga Jvojiga Jerza, in v’ shalojti Jvoje dujhe ijkali. d) Spreobernite Je k' meni, pravi Bog per preroku Joelu, Jpreobernite Je is vjiga Jvojiga Jerza J pojtam , jokam, in shalovanjem. Pretergajts Jvoje Jerza, ne pa Jv oj ih oblazini, in vernite Je h' Gofpodu Jvojirnu Bogu. $■) Vam bom is f. pifma dva 'sgleda po¬ vedal, is kterih bofte lahko fposnali, de zhlovek ne more odpufhenja fvojih grehov bres snotrajniga kfa dofezhi, in de nafproti fme odpufhenja Tvojih nar ofludnifhih* pre¬ greh od nefkonzhno miloftvigaBoga upati, kdor ima refnizhno, snotrajno shaloft, in pravi kafnad njimi. c Savel Israelfki kralj je bil Bogu ne¬ pokoren , ker je persaneGI kralju Agagu in Amalezhanam, de/i mu jih je Bog pokonzhati bil vkasal. Prerok £ Satnuel mu njegovo pregreho ozhitajSavel jo fposna, in proli sa odpufhenje, pa vender umerje kakor saversheniz. c) a) V. Mos. 4« 29. h) Joel. 3. 13. — 10, c) f. Kralj. i5. 29 Njegov naftopnik David flori dva ve¬ lika greha: prefhtovanje in uboj. Pre¬ rok Natan pride in ga pofvari savoljo teh dveh pregreh: on jih fposna , proli sa od- pufhenje, in ga prezej dofeshe. Od hod pride tak raslozhek? Od tod, kčr je David imel kaf zhes fvoje grehe v’ ferzu, Savel pa le na jesiku. David je fam fkufd, kar v' 50 . plalmu 19. v.poje: „ Bogu vjhezh dar je Jtert duh. Bog ! Jteriiga, in pobitiga Jer za ne bojh sa- nizhoval. “ Ta je tedej perva laflnoft praviga kfa , de je notrajin. Drugizh mora biti kaf velik od rjiga: to je, mora biti mozhnejfhi, kakor fleherna druga shalofl, ki jo imamo. Kadarpo grehu Boga rasshalimo, moramo veliko bolj sha- lovati, kakor pa zhe bi bili flarfhe, shlahto, prijatle, premoshenje, sdravje, ali kar nam je na fvetu nar ljubfhiga, sgubili. Pa ne rezhem, de bi taka shalofl ne¬ hala refnizhna shalofl biti, kadar nafhih pozhutkov bolj ne gine, kakor druge sha- lofti. (Lej katekisem Trid. sbora na 325 . Hrani.) a) II, Kralj. 12. i 3 . 30 Bog bozhe od grefhnika fpreobernjenje volje, in refnizhen kaf, de grefhnik fov- rashi, kar je prej ljubil, de obshaljuje, kar je prej delal j de tiflo pregrefhno vefelje, kteriga je nad greham imel, kakor nar vezhi hudo dudi 5 de fe le s’shaloftjo na poprejfhno sbivlenje fpomni, in de je perpravljen vfe ftoriti, in terpeti, kar mu pomaga njegovo poprejfhno nesveftobo, in nehvalcshnoft isbrifovati. Tak kaf pa sna refnizhen biti, zhe lih nafhih pozhut- hov ne gine. Tudi je lahko, kakor je dolsh- noft, do fmerti v'naf, defiravno fe po nikomur drugim ne rasodeva, kakor po ta- zih delih, ki fprizhujejo, de je v’naf. To je fploh gotovo in refnizhno. Te refnize pa nikar napak ne obrazhajte vedite, de je tako majhno obzhutenje per kfu zhes nafhe grehe vezhi del od nafhe ftrani veliko po- mankanja, ker fkorej vfelej is flabofti in nc- popolnamafti nafhe vere isvira. Vidne in zhafne nefrezhe naf mozhno ginejo, take pa fkorej nizh ne, ki imajo fhe v’vezhnofti fvoje ftrafhne naftopke. Grehovo ofludnoll le malo fposnamo, in imamo le flabe sa- popadke od fvetofti boshje, in od grefh- nikove nehvalesbnofti. Ko bi to dvoje tako fposnali, kakor nam jih vera pred ozhi ftavi, bi nafhkaf nad nafhimi grehi vefdrugazhin 31 bil: bibil ref v’nafhim snotrajnim. Satorej ako lih ne frnomo prezej foditi, de grefli- nik nejma praviga kfa, zhe ga v’Tvojih po- zhutkih slo slo ne ziniti, pa je vender le ref, de fino fe dolshni framovati, jokati, ponishovati, in bati, ker naf nar 'manjfhi nefrezho shivlenja bolj ginejo, kakor nar vezhi ismed vfih, namrezh greh. Tretjizh mora biti kaf nad njimigrehi : to je, mora vfe ftorjene grehe bres odlozh- ka v’le fkleniti. V er site vfe fvoje hudo¬ bije od febe, f' hterimi fte mojo poflavo prelornljovali, in ftorite fi novo Jerze , in noviga duha. a) Kakor vfak greh Bogu krivizo flori , in kakor je bil vfak fmerti Jesufa Kriflufa kriv $ ravno tako fmo tudi flehem greh fovrashiti in fluditi dolshni, in ta hud nej prav flud , zhe nafhc ferze tudi le en fam greh ljubi. To je refnizhno, flehern zhlovek mo¬ ra to fposnati. Pa vender, nekteri pravijo, de fe hozhejo k’Bogu podati, kterih pokora pa ravno sato nej dobra, ker njih kai nej nad vfimi grehi. Miflijo, de fo fpokorniki sato ker vidijo nekakfhno fpreobernjenje v’fvojim sunajnim shivlenji, pa to ponovljenje vzhafih nej refnizhno, sato ker nejma pra- a) Ezeh. 18. Si, 32 'vih laftnoft. Taki fpokorniki miflijo, de fo vfc fvoje grehe isrovali, in pokonzhali, pa fhe vcrtder kak greh oftane, ki v’ferzu skivi, deli sa-nj ne vejo, in ki rafte v’ fenzi svunajnih dobrih del in pametniga shivlenja. Vzhafih je kakfhna snotranja prevsetnoft, ki fe zhes vfe povikfhuje, in nizh ne preterpi, kar jo ponishaj vzhaiih kaka nezhemurnoft , ki hozhe v’vfih rezheh hvaljena h iti, ali pa sadnjizh kaka druga hudaftraft, kivTerzu gofpodari, zhigar svesi fo pa tako ohaple, de fe zlo malo, ali pa nizh ne zhutijo. Zhe hi fe pa zhlovek vlih fvojih grehov kfal, le eniga famiga ne, hi bilo ravno toliko, kakor de bi fe nobe- niga ne,po nauku fvetiga apoftelna Jakopa, ki pravi: Zhe kdo vje sapovediJpolni, eno farno pa prelomi , je vfih kriv. a) Zhetertizh mora hiti kaf zhesnato- ren (nadnatoren), kadar fe namrezh grefh- nik (po nauku nafhiga katekisma 234« fti'.) i3 gnade f. Duha , in is zhesnatornih nagi¬ bov prekfa, in fe grehe obshalovati pre¬ budi, poftavim, de je s’greham Boga, njega vfo fvetoft, vfo dobroto, fvojiga ozheta rasshalil, de je po grehu nebefa sgubil, pekel saflushil. Shaloft, ki je po a) Jak. a. 10 . 5 5 Bogu daje pokoro k\Jtanovitnimu sveti* zhanju; shaloft paJvetova daje fmert. a) Mi fzer samoremo Boga rasshaliti is fvoje laftne mozhij bres gnadc ravno tega Boga pa, ki ga s’ grehi rasshalimo, ne mo¬ remo prave shalofti nad Tvojimi grehi imeti. Te gnade nam pa Bog nejdolshan dati j ona le is boshje nefkonzhne milofti isvira ) sato- rej fmo dolshni Boga ferzhno in ponishno sa-njo profiti. Zhesnatorni kaf je dvojin (kakor fim ushe sgorej rekel) popolnama , in ne* popolnama. a.) Popolnama kaf je zhesnatorna sha- loft ingnufenje nad greham, ker fe je Bog, on fveta fvetoft, kteriga sdej grefhnik od viiga ljubi, po grehu rasshalil 3 sraven mora terdni fklep biti, Boga nizh vezh ne ras¬ shaliti. Popolnama kaf fc sna tako le moliti: Moj Bog ! vji moji ftorjeni grehi Jo mi is Jerza shal, ker Jim tebe Jvojiga pre- Ijubiga Boga, tebe vjo fvetojt in Jamo fveto dobroto, ki te is Jerza ljubim , po njih rasshalil. Ter dno Ji Jklenem , J' tvojo gnado fvoje shivlenje poboljjhati , in vfe, tudiJmert raji preterpeti, kakor a) I. Kor. 7. 10. G 34 tebe fvojiga Boga, tebe nejkonzhno fve- tojt in dobroto Jhe fkakim greham kdej rasshaliti. — Daj mi gnado, ispolniti ta jklep ; projim te sa-njo po nefkonzhnim safla¬ ske Tt/i tvojiga boshjiga fina, najhiga Gofpoda in svelizharja Jesufa Kri¬ jta f a. Amen. Sraven tega vaf opomnim, ljubi moji otrozi! de mora vafh kal bolj v’Ter zn biti, kakor pa na jesiku, de vam bo kaj fadu rodil. Spokorna shena per Jesufovih nogah le zherknila nej, pa je vender tako shaloft imela, de ji je Jesuf odpufhenje vfdi njenih grehov obljubil. Snafh prav lep kaf moliti, pa vender ne ifkre praviga kfa v’ferzu imetij nafproti pa tudi prav veliko ferzhno shaloft obzhutiti, zhe je lih s’befedo ne povefh. Savoljo tega fe fhe ne kfamo (vojib grehov, zhe le rezhemo, de le jih kfamo j zhlovek fe vezhkrat hlini. She po- pred kakor kaj rezhemo, nam mora tako per ferzu biti, de Bogu, kteri v’ ferze vidi, v’ refnizi lahko pravimo : Saref Je kfamo fvojih grehov. Gofpod! shal nam je, de fmo tvoje sapovdi prelomili. Satorej bi ne fmeli nikoli rezhi: Kaf fimshe opra¬ vil, de fmo le kake navadne befede isrekli, ali pa kake molitevze ismolili. Kaf fe ne .35 opravi s’ jesikam, ampak V ferzu je , in v’ njem fmo ga dolshni srnine/ imeti. Zli e tedej v’bukvah kako molitevzo najdete, ki fe ji kaf ali grevnjiga pravi, jo vezhkrat berite, fe je nauzhite, in pted fpovdjo in po fpovdi jo molite. Tode talio molitevzo le imejte sa perpomozbek, de boke vTcrzu loshej pravi kaf imeli. Ona naj vaf fpomni, kako bi vam moglo per lerzu biti. Ako pa imate pravi kaf, snate tudi P Tvojimi befedami povedati, kako vam je per ferzu, sakaj, in kako fe kfate. Kar zhlovek Pbefedo pove, je vezhi del bolj- fhi, sato, ker je vezh refaizhniga, zlie le tudi ferze govori. b.) Nepopolnama kaf je (po katekis- mu) zhasnatorna shalofl: in gnufenje nad greham , ker je greh fam na febi oftuden, : pa boshji 1 jubesni nafproti, in pa per Bo¬ gu vfi zhiffi pravizi, fhtrafnige in po- gublenja vreden j - ker greh sgubo nebef in vezhno tcrplcnje v’peklu —torej vezhno savershenje fpred ljubiga Boga pernefej sraven mora terdni fklep biti, Boga nizh vezh ne rasshaliti. Kdor ima nepopolnama kaf, mora od- pufhenje fvojih grehov po safluslienji Jc- C 2. S fi sufa Kriftufa upati, in Boga, njega, vfe pra- vize, in fvojiga laftniga opravizhenja lsvir vfaj sazheti od vfiga ljubiti 5 ker grefhniku, kteri sheli po nepopolnama kfu odpufhcnje Tvojih grehov dofezhi,fhe ncj sadofti, de fe fvojih grehov le savoljo sgube nebefh- liiga kraljeftva kf.t, in is ftrahu pred vczh- nim terplenjem v’ peklu 3 ampak ga mora tudi vfaj sazhetik ljubesni boshje h’kfu fpodbadati, de grefbnik namrezh vfaj sazhne Boga bolj ljubiti, kakor vfc drugo. Tega fe uzhimo is perviga lifta fvetiga Pavla do Korinzhanov i0. pod. 22. vcrfli,kjer pravi: Preklet bodi, kdor koli najhiga Gospo¬ da Jesufa Kriftufa ne ljubi. — In f. Janes pravi vdvojim pervim liftu 3. p. 14 . v. Kdor ne ljubi, oftane v fmerti. — Zhe tedej flehern zhlovek vTinerti, to je, vTmertnim grehu oftane, kteri ne ljubi, je ozhitno , de mora grefhnik vfaj sazheti, Boga od vfiga ljubiti, ako nezhe v*fmerti oftati 3 ako hozhe po nepopolnama kfu odpufhenje fvojih grehov dofezhi. Ravno to nam fpet f. Pavel poterdi v’I. Kor. 13. p. 1 . v. rekozli: Z/ze bi ljubesni ne imel, nejfim drusiga, kakor buzhezh bron, ali pa svonezh svonez ; zhe bi tako vero imel, de bi gore pre- ftavljal, ljubesni bi pa ne imel, bivender le nizh ne bil. Ino l. Avgufhtin pravi: 3? Jiehern zhlovek greh ioliko Jourasbi, kclikor pravizo (vezhno pravizo, Boga} ljubi, a ) Zhe tedej zhlovek bres Ijubesni nizh ne j, zhe grefhniku greh ne more od- pufhen biti,dokler ga ne fovrashi, kakor nar vezhi hudo, in zhe zhlovek greha ne fov- rashi od vfiga; ako pravize, to je, Boga od vfiga ne ljubi, je tudi gotova, de mora grefhnik pcr nepopolnama kfu vfaj sazheti Boga od vfiga ljubiti, in potlerterdno upati, de bo po safluslienji Jesufa Kriftufa odpu- fhenje fvojih grehov dofegel. S. Tomash pravi od Antijoha: “Antijoh bi bil odpu- fhenje fvojih grehov dofegel, ako bi fe bil prav kfalj to de nej imel praviga kfa, ker fvojih ftorjenih grehov nej obshaloval is Ijubesni do pravize, temuzh is ftrahu kasni, ktere fe je bal, ali pa is bolezhine tifte kasni, ktero je she terpel. “ 2) Kaj je treba Jtoriti, de bojte po- polnama kaj imeli? Nefkonzhno velizhaftvo boslije, boshja nefkonzhna dobrota do vfili ljudi, pofebno pa do kriftjanov ncisrezhcna ljubesen, ob ktero naf greh perpravi, in fhtrafe, ki nam jih saflushi, lejte moji ljubi otrozi! to bi moglo v’vafhim ferzu prav kaf nad va- a) A lig, Ep. x. 5, 58 fhirai grehi vneti. ( Sleherno ismed tih rezili bolj na tanko premiflite. Vi rte bili tako nefrezhni , de fie Boga skalili j to je, vi sanizhlivi, poscmlifki zhervi ite bili tako predersni, de fte fejsoper Go- fpoda nebef in semlje fpuntali, fte sapovdi nafhiga Boga, ki je Bog angelov in ljudi, sanizhovali, prelomili j fte bili tifiimu nepo¬ korni, pred kterim fe vfe kolena vklanjajo v’nebelih, na semlji, in podi sem! jo, kteri- mu je vfe podioshno. Kaka'in kolika hu¬ dobija je to! I Ta Bog, ki fte ga skalili, vaf je ftva¬ ril, vaf ohrani, in vam ravno tiki zhaf do¬ brote deli, kadar ga skalite j on je po nefkonzhni obilnofti froje Ijnbesni do vaf fvojiga edinorojenigafinii Jesufa Kriftufa na fvet poflal, de je na fvetim krishi ftfvojo kervijo vafhe grebe opral, in vaf s’Bogam fpet fpravil. Ravno ta Bog , ki fte ga sha- lili, vaf je h’ kerflianftvu poklizal bres va¬ fhe vrednofti, vam je dobre (tarfhe dal, in fhe vedno sa vaf po ozhetovo fkerbi. Iier fte tedej taziga dobriga Boga vender s’ greham skalili, ali fe to nejpravi, zhu- desh milofti boshje Fzhudeshem nehva- leshnofti povrazbovati ? Ali jfte tako oftud- noft greha kdej prav fposnaii? 39 Sdej pa njegove, ftrafhne naftopke poglejte. Pomiflite pd grehu sgubljene do¬ brote 3 fic she na tem fvetu sgubili mir in pokoj fvoje vefti. Kako. dobro vam je bilo, preden fte ta ali ta greh ftorili. YTvojim ferzu fte tiho vefclje zhutili, ker vam veft fhe nej nizh ozbitala^ ker fte fi farni prizhali: Jes Jim prav delal . Sdej fe pa farni febe fra- mujete, in fi morate rezhi: Hudo Jim Jlo- ril, kar bi ne bil jrnel florili. — Pa fhe vezh: greh vaf je perpravil ob gnado in prijasnoft boshjo, ob upanje do nebef, ker va - nje nizh nezhiftiga ne pojde 3 ob pogled boshjiga oblizhja, in ob drufhino angelov in fvetnikov3 ob kratkim, greh vaf je perpravil ob fte^bp, ki je oko nej vidi- lo, ne uho flifhalo, in nihzher ne rasumel. Sadnizh ohernite fvoje ozki v’tifte glo¬ boke bresne, v’tifto shvepleno in ognjeno morje, v’ kteriga' bi vaf bili vafhi grehi pah¬ nili, zhe bi vaf ne bila dobrotliva roka va- fhiga Boga udershala. Premiflite' P ftra- ham in trepetanjem tifti ftrafhni ogenj, ki bo vfe vezhne zhafe gorel. Poglejte bres fbtevila veliko hudizhev in pogublenih, kteri fo k’joku, sdihovanju in fhkripanju s’ sobmi obfojeni. To je ftrafhno prebi- valfbe in gerda drufhina, kterofo vam va¬ fhi grehi saflushili. Ih sdej farni febe 40 vprafhajtc: Kdo me je obvaroval, de nej- Jim bil v peklenjki bresen pahnjen ? O ! Jama milojt in dobrota ravno tiftiga Boga, kteriga Jim jes J’Jvojimi grehi rasshalil, in zhigar praviza bi me bila snala va - nj pahnili. Zhe vaf vfe to nizh ne gine, fte she grosno terdovratni. Zhe vaf pa to kaj gine, pokleknite in profite Gofpod - Boga, de vam pravo shaloft nad vfimi vafhimi grehi da. Tako vaf bo dobrotlivi nebefhki Ozhe fpet sa fvoje otroke vsel, ker ne sheli grefhnikove fmerti, temuzh de fe fpreober- nc in shivi. III. Od terdniga fldepa. 1.) Kaj je terdni jklep ? C’ ^ kfam mora tudi terdni fklep sdrushen biti. Terdni fklep fe pravi, zhe prav fkle- nemokaj ftoriti, ali pa opuftiti. Take fklepe fte she vezhkrat v’shivlenji delali; pofta- vim, zhe fte fklenili, de nezhete na ne- larnkraj hoditi, igrati i. t. d. Tudi pcr fpovdi take fklepe delajte , de ne bofte namrezh ftorjenih grehov vezh ponavljali, de jih bofte opuftdi, in fe po- holjfhalii Terdni fklep je tcdej refnizhna 41 volja fvoje shivlenje poboljfhati, (in nizh vezh ne grefhiti. Ta fklep mora biti mozhan. To be- fedo tudi umete kaj ne? Mozhno je, kar fe ne da perpogniti in slomiti. Bizhevje, kteriga veter femtertje fuzhe, nej mozhno in terdno, sato ker fe bersh vda. Ravno tako je f’ fklepam per fpovdi, ako ga hitro posabifh, in prelomifh, in ftari greh pono- vifh, je ozhitno snamnje, de je bil troj fklep fila flab. Terdni fklep pride is hfa. Kar mi je shal, de fim ftoril, tega ne ftorim tako kmalo fpet. Ako fe kfam, de fim kaj fto- ril, tudi terdno fklenem, nikoli vezh ne lloriti. To nam natora praviga kfa raso- deva. EJafh kaf bi ne bil prav kaf, ako bi tudi ne fklenili, de bomo sanaprej ta ali ta greh opuftili, fe ga varovali, in Boga nizh vezh ne s’ greham shalili. Takterdin fklep je zlo potreben, zhe fe hozhemo prav, zhifto, in fi pridam ispovedatij bres njega bi bila vfa nafha pokora le prašna pokora, ki jo Tertuljan pokoro na vides imenuje. Zhe bi nam bilo s’ljudmi opraviti, ki le na svunajnfhino gledajo, bi jih l’tako prašno pokoro, 1’ponishnimi befedami, s’ lashnivim obetanjem, in fperfilenimi fol- sami lahko omehzhali in flepili. To de s’ 42 nafhim Bogam pa nej taka; njegovimu ozhefu je vfe odkrito, on vidiv’dno nafhiga ferza 5posna, kako fe gible; ve, kam je nagnjeno, in r.ar iepfhi svunanjfhina ga ne mčre preflcpiti. Varite fe tedej, ljubi moji otrozi! takeliinavfke pokore, takih lashnivih fkle- pov, ki fo le na shnablih, in kterim je ferze ravno nafproti. S’shalokjo in /’ftu- dam nad greliam, sdrusbite tudi terdni fklep, s’gnado boshjo ne vezli grcfhiti. Bres tega terdniga fklepa, kaj bi nek ftorili per fpovdi ? Bi rekli , de fte Boga shalili, pa bi tudi lahko perflavili, de ga miflite fhe skaliti. Iiaj bi li tako ne de¬ lali is Boga norza? kaj bi h ne nakopali njegove jese na glavo ? Pa bi radi vedili, kako fe fposna, de ima kdo terdin fklep poboljfhati fe, Lcjte nar bolj gotove snatnnja , is kterih Te nar loshej fposna. — Zlie je komu ref shal, de je kaj pregrefhil, in zbe je terdno fkle- nil, kaj taziga nikoli vezli ne koriti, fe tudi tikih ljudi fkerbno ogiba , f’ kterimi je floril, kar ga sdej pezhe j sbeshi tudi od tiftiga kraja, zhe je mozh, kjer je kaj hu- diga floril 5 she fam fporninj dopernefhe- riih grehov, ktere sdej obshaluje, ga tako preftrafbi, de beshl pred flehernoprilosh- 45 noftjo, kakor pred ftrupeno kazho, v’kteri priloslinofti bi snal ravno tifti greh ponoviti. Ifaf zhes grehe bi tedej ne bil prav kaf$ terdni fklep, de she dopernefhenih grehov nezhe vezli ponavljati, bi ne bil refnizhen in terdin fklep, zhe bi ne bil prav pcr- pravljen fe flcherne priloslinofti h’grehu ogibati, f fkufhnjavami terdno vojfkovali fe, viim fovrashnikam, in shalnikam is ferza od- puftiti, in dolshnofti fvojiga ftanu dotanziga Ipolniti. In ker mu je dobro snano, defmo mi savoljo isvirniga greha veliko preflabi, kakor de bi fe nam bilo mozh bres boshje gnade pred novim padzam obvarovati, sa- torej ne proli Boga farno, de ga v' dobrim poterdi, temuzli tudi terdno fklene, po- mozhi, ki nam jih je dobrotlivi Bogv’nafhe poterjenje poftavil, poftavim molituv, po- flufbanje befede boshje, darituv fvete ma¬ lhe, pogoftno prejemanje fvetiga refhnjiga telefa, svefto vTvoj prid obrazliati. Tak grefhnik tudi terdno fklene, s’ grcham fvojimu blishnimu na dufhi in na shivotu, na zhafti in na blagu ftorjeno fhkodo po fvoji mozhi popraviti. Zliefar fe kfam, de fim floril, sbelim, de bi ne bil nikoli ftoril. Greh je pa she ftorjen, ne morem drugazhj pa vendcr snam stre¬ ham ftorjeno fhkodo vzhafih popolnama, 44 vzhafih pa vlaj nekoliko poverniti. Moj terdni fklep, moja ftanovitna volja mora tedej biti, persadjati fi, to fhkodo pover¬ niti, kolikor bom nar vezli mogel. Sploh, ako shelite fposnati, zhe imate terdin fklep, ali ne, poboljfhati fe, le fvoje shivlenje pre¬ glejte j pomiflite,ali deli persadevali is vfe fvoje mozhi Ipreobernite fe, ali fe je vafhe nagjenje fpremeniilo ? ali de fe ogibali per- loshnod, v’kterih bi bili lahko Boga sha- lili? ob kratkim, ali nejde vezh taki, kakor- fhni de bili popred? Pa vender ne rezkem, de bi zhlovek, kteri ima terdni fklep, nikoli vezh ne mo¬ gel grefhiti •, on vzhafih Boga rasshali, per fvojih nar terdnejih fldepih. Tode kdor ima terdin fklep pobolj¬ fhati fe, vender fhe le po dolgim vojfko- vanji v’greh pade j njegovi padzi nejlo tako nevarnij fo tudi bolj redki, kakor popred; flabod zhlovefhke natore ga fzcrv’greh po¬ tegne j pa fe vender prezej savoljo njega joka; profi Boga sa odpufhenje, in prezej biti k’fpovdi, de fe fvojih grehov ispove, de prej vdane. Savoljo tazih padzoy, ki fo tako rekozh zhes grefhnikovo voljo, ne fmemo mifliti, de nej imel praviga, terd- niga fklepa poboljfhati fe. Nafproti pa, zhe fo nafhi grehi rav¬ no tako veliki, ravno tako pogoftni, kakor popredj zhe v’poprejfhne grehe padamo bres vfiga vojfkovanja, bres sdihovanja k’ Bogu savoljo njih, bres persadevanja v’sa- kramentu fvete pokore od njih ozhiiliti fe, je gotova, de nejfmo imeli terdniga fkle- pa , in de je bila nafha fpoved flaba. De bi v’ferzu pravi terdni fklep imeli poboljfhati fe, le premifhlimo Pervizh , de fe le po tem terdnim fklepu refnizhno fpreobernemo ; Drugizh, de nam fveti Bog le po tem terdnim fklepu nafhe grehe odpufti. IV. Od fpovdi. 1.) Kaj je fpovedi Spoved je ftorjenih grehov fkefana ob- toshba pred mafhnikam, od fvojiga fhkola fpovedovat po oblaftenim, odveso od njih sadobit. Zhlovek fe inora tedej fam febe pred mafhnikam obtoshiti. Vi pa she vefte, kaj fe pravi: koga satoshiti. Kadar koga toshite, vfe povefte, kar od njega flabiga veke. Takrat malo kdej kaj posabite , 46 fe vfiga fpcmnite , kar je um: hudi ga g 0 . voril in ftoril. Tudi perftavite, ali je na- lafh in is hudobije, kolikrat, in v’kazili okolifhinah je ftoril. Vite, ravno tako tudi per fpovedniku ftorite. Vic., vfe povejte-, kar od febe hu- diga vefle j frojih grehov fe tako fpovejte, kakor jih farni fposnate. Vafha fpoved bodi l. ponishna, 2 . žela, 3 . zbijta , po rejnizi , in bres svijazhinj . 1 .) Spoved mora biti ponishna , to je , grefhnik mora ftoriti, kakor hudodel- nik, kteri fam febe satoshi, sato ker fe fvo- jih del kla. Jes Jim rekel, pravi David: de Je bom Gojpodu Jvoje krivize Jam zhes-Je obtoshil. a.) Zhe pa grefhnik fvoje grehe mraslo pravi, kakor bi kako drugo sgodbo perpovedoval $ zhe jih isgo- varja,alipa na druge svrazha, je gotovo snamnje , de tak grefhnik velikofti fvojih grehov ne fposna in ne zhuti, in de torej tudi 'ncj ponishcn, in fpokoren. ( Sad te po- nishnoHi je, de grefhnik fpovednikove nauke, in fvarjenje rad poflufha, in do tanziga flori, kar mu fpovednik veleva. Zhe fpovednik ve, de po poftavah po¬ kore grefhnik fvete odvese fhe nej vreden, a.) Pf. 3i. 5. 47 in muje tudi ne dodeli, tak pemshen grefh- nik prczej fposna, de ima fpovednik prav, in de ref nej vreden fvete odvese. 2-) Spoved mora biti žela'; grefhnik fe mora namrezh vilh fvojih po kerhu ftor- jenih, in ne fhc ispovcdanih grehov Jv’ duhujpokore fpovedniku obtosliiti, kolikor in kakor fe jih po fkerbnim isprafhovanji veki save. Spokorni/a', pravi Tridentinfki sbor, fe morajo po natankim isprafhovanji J v oj e vefti vfih floijenihJ.inertnih gre¬ hov , ‘hi fe jih savejo , per fpovdi obto- shiti, zhe fo lih Jhe tako firiti. a) Do tanziga rasodenite fpovedniku vfe fvoje grehe, ki he jih s’miflimi ,/sheljami, s'befedo, s’djanjem in nehanjem rtorili. Spovednik je sdravnik vafhih dufh j pred r.jim ne fmete nobene rane fvojiga ferza sakrivati. Pi-ilika vam bo to refnizo bolj poozlii- tila. Lejte,kako fkerbno, in kako dotanziga bolnik fvojo bolesen sdravniku rasodene j on mu pove, kako fe je bolesen sazhela, in kako je smirej bolj rahla 5 f’ takimi be- fedamipove, ki jih sdravnik narloshej ume, a.) Cone, Tod. sess. i4- c< 5* 48 jih vezhkrat povsame, sato ker fe boji, de bi ga ne bil napak saftopilj on nizh ne taji, nizh ne posabi, kar fe mu sdi, de bi njegovo bolesen sdravniku loshej rasadelo, sato de bi fe loshej in popred osdravil. Lejte, ljubi moji otrozi! ta sgled po- fnemajte, kolikor krat k’fpovdi greke. Svojirou fpovedniku rasodenite zelo in vfe fvoje ferzej ne povejte le farno fvojih dufhnih bolesen, temuzh tudi perkavite kdaj in sakaj fo fe sazhele, in kako fo rakle ; ob kratkim, povejte mu bres samolka pravi kan fvoje veki, in rane fvoje dufhe, sato de vaf bo prav fposnal, vaf prav fodil, in vam prave sdravila vkasal. Sej vam je snana Ananijeva in Sabrina sgodba, ki je v’peti pokavi apokolifkiga djanja, ktera ka nagle fmerti umerla, ker ka fvetimn Petru refnizo sakrivala, in fe mu lgala. Kaj, ko bi pazh ta sgled vafhe ferza f’ fvetim kraham napolnil, de bi per fpovdi nikoli nizh ne sakrili, ali pa samolzhali. Sej veke, kaj jima je fveti Peter re¬ kel: Va dva fe nejjta zhloveku slgala , ampak farnima Bogu. a) Ravno to vam tudi jcs v’ boshjim ime¬ nu rezhem, ako kalf fmertin greh rado- a.) Ap. dj. 5. 4 . 49 voljno samolzhite, fe ne lashete fpovedniku, ampak" famimu Bogu. \ afh greli je veliko vezhi, kakor je bil Ananijev in Safirin, sato ker vi tudi sakrament ofkrunite. Bojte fe, de bi fe Bog savoljo tega nad vami ftrafhno ne masbtOval. Od tazih ljudi , kteri neki er e grehe per Jpovdi radovoljno samolzhe. Zhlovek fe mora per fpovdi vfih grehov, kar jih ve, ispovedati, ako hozhe od njih odvesan biti ; in grehi mu nejfo odpnfhcni, temuzh fhe boshji rop flori, zhe le en fam fmertin greh vedama, ali pa is nemžrne sanikarnofli radovoljno samolzhi. Pa ven- der koliko ljudi je, ki fe v’tem pogoflo pregrefhajo ! Poglejmo, sakaj de to delajo, in fku- Fimo prave, sdravila fvetovati. Vam ljubi moji otrozi! vam pifhcm , satorej vaf vpra- fham: Sakaj fle v’fvojih poprejfhinih fpdv- di(i nektere fmertne grebe samolzhali? ali pa sakaj jih miflite fhe sa naprej samolzhali? Poflufhajte fvoje vefti, lejte, kaj vam bo odgovorila; šoto samolzhite fmertne grebe, ker jih fhe ljubite, in ker jih mif¬ lite fhe v’prihodno delati, ali pa kSr fe jih framujete fpovedniku povedati. to Zhe jih sato saraolzhite , ker jih mif- lite f he v*prihodno delati, ali pa ker fe bojte/de bi vam fpovednik po zhidi fpovdi ne vkasal varovati le jih, in jiru sa vfelej flovo dati, sakaj pa k’fpovdi hodite? Vi flepite boshjiga namednika, omadeshujete fveti sakrament; I’fvojim pregrel'hnim mol- zhanjem Boga skalite 5 ob kratkim., vi de po fpovdi veliko vqzh i f htrafe vredni kakor pred fpovdjo. Dokler bode v’ t kini pre- grefhnim fklepu, nikar ne hodite k’fpovdi. Pa vender, kaj,pravim: Zhe bi fesdrav- nika in sdravil ogibali, bi vafha bolesen fbe le smirej hujfhi perhajala, vafbe ferze bi bilo smirej terdovratnifhi, pregrefhna navada bi fe vkoreninila, in vaf gotovo v’ nefpokornod, in sadnjizh v’vezhno pogub- lenje perpeljala. Kaj je vezhno pogublenje zil in konez, ki ga shelite dofezhi ? Nak’a, vem de ne. Profite tedej Gofpod-Boga is zeliga fvdjiga ferza sa njegovo fveto gnado, in pomozh, de fe te fvoje pregrefhne navade odvadite ) persadevajte fi is vfe fvoje mozhi, de fe s’ gnado boshjo fvojih grehov snebite, in per- tezite bres odlafhanja k’ sakramentu fvete pokore. Mozhna gnada boshja, vafhe gorezhe molitve, vafhe neutrudeno persadevanje , 51 svelizhanfko opominovanjo vafhiga fpoved- nika (zhe /e is zeliga fvojiga ferza k’Bogu obernete) bo ftorilo, de bode pregrefhno navado, ktero fle nar bolj ljubili, vender premagali, ako lih fe vam je popred ne- premagliva sdela. Zhe vam pa framoshlivoft brani, vfih fvojih grehov ispovedati fe, le dve refnizi s’ menoj premiflite, in boke fposnali, de je taka fra- moshliroft le navarna hudizheva sadrega. Ta duh hudobije in Ishi, de naf v’ greh perpelja, v’nafhih ozheh grehovo oftud- noft manjfha, in greh le kakor zhlovefhko flaboft pred ozhi poftavlja, kakor majhin padez, od kteriga zhlovek prezej lahko vftane. In zhe naf v’fvoje sadrege fpravi, in naf v’greh sapelja, pa po dopernefhenim grehu ravno nafprdti dela, sato de bi naf v’grehu perdershal. On povelizba grehovo oftudnofl, in nam greh tako velik in oftuden pred ozhi fiavi, de fe ga framujemo po¬ vedati. Vi pravite, de bi to framoshlivofi: radi premagali, pa de je ne morete, sato ker vaf veliki isgovori nasaj dershe, in vam bra¬ nijo. Jes vam hozhem na valhe isgovore odgovoriti, in jih ovrezhi. D 3 52 Lejte nar navadnilhi isgovore, kteri vam branijo, kakor pravite, de fe ne morete per fpovdivfih fvojih fmertnih grehov zhifto ispovedati. 1 . Ta greh, pravite, je grosno velik. Kaj bi moj Jpovednik rekel? Spovednik bi me nizft vezli tako ne zhiflal, ka¬ kor pred. 2. Bi mi rnorebit prepovedal kjve- timu Obhajilu iti. 3 . Je she grosno dolgo zhufa , kar Jim ta greh samolzhal. 4. Se ga bom per drugi fpovdi ispo- vedal. Jes bom vfak isgovor pofebej povsel, in odgovoril. Kaj, ko bi pazb Bog moje persadevanje blagoflovil (shegnal) in to nefrczhno framoshlivoft, savoljo ktere bi bili vi vezhno pogubleni, sa vfelej is vafhih ferz pregnal! 1.) Vi pravite: Ta greh je grosno velik. Kdo vam je pa povedal, de je grosno velik, rnorebit nej tako velik, kakor vi millitej rnorebit je zlo majhin. Pa zhe bi bil vafh greh grosno velik, kakor vi miflite, ali pametno Horite, zhe fe ga sato ne ispovedc, ker je grosno velik? 53 Kaj fe ga nejfle veliko bolj ramo sato ispovedati dolsbni, ker je grosno velik,de bofle f. odveso dotegli? Ali per bolesnih fvojiga teleta ravno tako fodite? Ali morebit, ko fte bolni, tako le pravite: Moja boleseri je grosno velika , sato je ne Jmem sdravniku raso- detil Vem, de takrat tako ne govorite. Pomiflite tedej, kako nefpametno per bolesnih Tvoje duThe delate, zhe fe fvojiga greha sato ne ispovefte, ker je grosno ve¬ lik, in fposnajte, de fte fe ga tolikajn bolj dolshni ispovedati, kolikor vezhi je. 2. ) Kaj bi moj fpovednik rekel , zhe 6ife jes taziga greha ispovedal ?— Kajbi rekel? Kar bi fe mu po njegovi ni o dr 6 iti, in po njegovim vnemu (ajfru) sa vafhe po- duzhenje potrebniga sdelo. Pa nad tem greham bije preftrafhil. — 0! mi vli fmo tako fpazheni, de je morebit vafh fpoved- nik ravno tiki dan she vezhkrat ta greh flifhal. Zhe mu ga tedej tudi vi povefte, sa-nj ne bo tako novo, in fe ne bo nad njim tako savsel, kakor miflite. 3. ) Moj Jpovednik me ne bo vezli tako zhijlal, kakor me je dofihmal. — Kaj nej bolifhi sa vaf, de fte Bogu vfhezh, kakor pa ljudem? Kaj morate Vpreklctftvu in 54 foyrashtvu boshjim odati, sato de bi vaf kak zhlovek bolj zhaftil, kaker fte rredni? Jes|fha vezli rezhem, in to vaf mora prenagnite , de odlihmal nobeniga fmert- riiga greha ne samolzhite. Vafh fpovednik fe bo fzer savsel, de de vi v’ tako oduden greh padli, pa ker posna zhlovefhko fla- bod, bo le nad vafho nefrezho sdihoval, bo vidil, de fe njemu s’saupanjem isrozhite, vafha odkritoferzhnod mu bo rfhezh , in is. ipovdi taziga greha, kteriga fe tako teshko ispovede, bo fklenil, de fe refnizhno ske¬ lite poboljfhati, on vaf bo satorej fbe bolj zhiflal, kakor popred. 4 ) Ko bi fe jes tega greha {spove¬ dal, bi me morebit fpovednik k’ fvetimu Obhajilu ne fpuftij. Kaj vede ? Zhe je fhe dodi zhafa, bi vaf morebit prav fku- lil, in potler bi vaf fpudil k’fvetimu Obha¬ jilu. Pa zhe vaf lih ne fpudi, fej je boljfhi de grede posnejfki k’fvetimu Obhajilu, ka¬ kor pa de bi Jesufa Kridufa po nevrednim prejeli , in nar vezhi boshji rop dorili. 5.) Je she grosno dolgo zhafa, kar Jim ta greh samolzhal. Ravno sato, ker je she dolgo zhafa samolzhan, ne fmete nizb vezli odlafhati, in fe ga morate prezej ispovedati. Le terdno fklenitgj de fe ga bode per pervi 55 pcrloshnofti ispovedali, in profite Boga, de vaf od tega mutaftiga hudizha refhi, ki ram je jesik saresal. 6.) Tega greha Je bom per kaki drugi Jpovdi ispovedal. Kdo vam je po- r-ok, de val ne bo fmert prehitela ? Kaj fe fmete sanafhati, de vam bo Bog potler, ko bode toliko mnogih boshjih ropov fto- rili, fhe vender zhaf : n gnado dodelil, kte- re vam je treba, de bofte fvojo globoko vkoreninjeno framoshlivoft premagali? Pe¬ kel |je Ppogublenimi napolnjen, ki nejfo imeli zhafa fvojih dobrih shelj ispolniti. Is tega morate fposnati, de fo vafhi isgovori na pelek sidani. Vafha dolshnoft j e ,| fi te nauke v’fvoj prid oberniti, in sa zeli zhaf fvojiga shivlenja terdno fkleuiti, de ne bofte per fpovdi nobeniga fmert- niga greha radovoljno samolzbali, ali pa isgovarjali. Sakaj bi fe nek bali fvojo veft fpovedniku odkritolcrzhno rasodeti ? ( Sej vefte, de ne fme nizh svunej povedati, kar per fpovdi sve. Pojdite tedej, vam rezhem, kakor je nekdej Jesuf Kriftuf gobovim rekel: Poj¬ dite, fkasbite fe duhovnim, odkrite jim gobe fvoje dufhe, vaf snajo cd njih osdra- viti, tode jih morajo posnati, povejte jim 56 tedej vfe Tvoje grehe, naj fo The tako ve¬ liki, ali pa The tako fkriti. Moj Bog ! omezhi P temi nauki ferza vlih tiftih ljudi, ki jih bodo brali, ali pa brati flifhali, in nikar ne pcrpufti, de bi le en Tam ismed njih per fpovdi kak fmer- tin greh radovoljno samolzhal, ali ga pa sakrival, in de bi savoljo tega v’pekei per- fhelj tiftim pa, kteri The sdcj nejfo fkle- nili odlihmal odkritoferzhni biti, daj fposnati, kako ftrafhno je tebi ferditimu Bogu v’roke priti, in v’vezhnim ognji goreti. 3.) Sjioved mora biti zhifia, (po rej- Tiizi, in bres svijazhin), to je, grefh- nik mora fhtevilo, raspol, in take okoli- fhne Tvojih fmertn'h grehov po pravi/.i in bres samolka povedati, ktere greh ali bolj povelizhajo , ali zlo v’drugazhiga premene $ to troje mora bolj na tanko rašlosheno biti. a.) Grefhnik mora fhtevilo Ivojih frnertnih grehov povedati, kolikrat je nam- rezh flehern greh iloril. Poftavim, nej doki, zbe le rezhefh: Sim bil Tvojim ftar- fhem ncpokorn, ampak moraTh rezhi: 4 Svojih (larfhev tolikrat nejfirn bogal. Paporezhetc, de vam kaj nemogozhiga naloshimj morebit pravite: Kako je zhlo- veku mozh, fe Jlilevila iazili grehov fpom¬ ni li, ktere \pogojtim dela? Na to vam odgovorim: Zhe fe po fkerbnim fprafho- Vanji fvoje vefti vender ne morete na tanko /pomniti, kolikrat fte kteri greh ftorili, vfaj povejte kolikor veke, poftavim, /im bil Tvo¬ jim ftarfherri velikrat nepokorn, to fe mi je sgodilo, kaj bi rekel, vfak dan pet ali fheft krat. Svojo veft fkerbno isprafhnjtc, potler fe pa boshji milofti isro vbite 5 fe j Bog le va- fho odkritofcrzhnoft hozhe in poboljfhanje vafbiga skivlenja, ne pa de bi Tvoj fpominj neisrezheno trudili, kar bi vaf le v’ vodnim ftrahu puftilo. Tode fe tudi nafprotne poti varite, in nikar ne boditi sadovoljni, de fvojo vefl naglo in le poverim isprafbate , in potler rezhete: Ta greh Jim*velikrat ftoril; fe ga morate bolj na tanko obtoshiti, sato de bo fpovednik ftan vafhe dufhe prav fpos- nal, in vam f. odveso dodelil, ali pa per- dershal, kakor bode po njegovi pravizhni fodbi vredni. b.) Grefbnik mora raspole -fvojih gre¬ hov rasodeti^ satorej fbe nej dofti, zhe le rezhefh: ( Sim velikrat Boga rasshalil, ampak morafh fhe raspol ftorjenih grehov imenovati, poftavim: ( Sim bilJvojimftar- Jhem nepokorn, fini fvojiga blishniga obrekoval, jim fe Igal , i. t. d. 58 e.) Sadnjizh mora grefhnik tudi okoi- fhine povedati, ktere greh The bolj poveli- ahajo, ali pa 'v* drugazhiga premene. Dva sgleda vam bota bolj poozhitila okolifhne, Iti fmo jih dolshni per /povdi povedati. Zhe kdo komu dva goldinarja fkri- vej vsame , je to tatvina , in greh 3 tode zhe ta dva goldinarja ukrade reveshu, ki nejma kaj shiveti, je veliko vezhi greh, kakor ko bi jih bil kazimu bogatinu ukradel 3 ta okoli- fhna greh povelizha. Zhe kdo kaj ukrade, je tatvina, zhe pa] ukrade v’zerkvi, ali na fvetim kraji, je pa boshji rop. Ta okolifhna greh v’ drugazhiga fpremeni. Per fpovdi nej tedej doki le povedati, de je kaj ukradel, ampak mora tudi pove¬ dati, komu in kjej je ukradel. Takih okolifhin, ki greha ne poveli- zhajo, in ne smanjfhajo , in ki ga v’dru¬ gazhiga ne premene, nej treba praviti, sato ker mora biti fpoved kratka, de ii lih tudi žela in zhifia. fc t She nekaj moram od malih grehov fpomniti. Malih grehov fe lizer nej dolshnoft ispovedovati, sato ker jih snamo kako dru- gazh oprati in isbrifati, vcnderpa je grosno sg koriflno in fvetno, de fe jih, kakor pravi Tridentinfki sbor, a) sato ker fe f takofpo- vedjo malih grehov Ifisvelizhanjfki ponish- nofti rpodbadamo, fe fvojih vfakdanjih flabofl in padzov bolj fpomnimo, fe fpovedniku bolj rasodenemo, de nam loshcj potrebne nauke da, ki nam k’nafliimu poboljfhanju slo pomagajo } in grefhnik ne more vfelej na tanko raslozhiti, kaj je velik, kaj mali greh, marfikaj fe mu majhino sdi, kar je pred Bogam veliko. Ref je fizer, de naf mali grehi ne perpravijo zhiflo ob gnado boshjo, pa fej vfak greh Boga kolikor toliko rasshaii, in per njem fhtra- fingo saflushi} in sadnjizh kdor male grehe v’nimar pufha, kmalo v’ vez hi pride. Satorejje nar boljfhi, de fe vfih fmert- nih in malih grehov ispovemo , ki fe jih po fkerbnim fprafhovanji fvoje vedi savemo } pa fe moramo varovati, do fe tudi malih grehov ne bomo nikoli bres praviga kfa ispo vedo vali, fizer bi nam vtegnil tak greh, ki fmo ga pervizh is flabofti in naglize flo- rili, sadnjizh v.’navado priti, bi fzhafama proti fvetimu sakramentu dolsbno zhaft in fpofhtovanje sgubili, in sadnjizh fe fhe ne bali fvetih sakramcntov ofkruniti. a.) Gone. Trid. 14. c, 5 . (jo 2.) Kako Je grejhnik (spoveduj? Grefhnik fe mora pred fpovednikam kakor namednikam Jesufa Kriftufa, in de- livzam boshjih fkrirnoft fvojih grehov ras- lozhno, in kolikor je mozh f’ pofhtenimi befedami obtoshiti, ne pretiho, de bi ga ne mogel fpovednik umeti, pa tudi ne pre- glafno , de bi ga tudi okoijni lahko flifhali. Preden fe zhlovek sazhne ispoveda- vati, pravi nafh katekisem, naj poklekne, fveti krisb ftori, in fpovedniku rezhe: Pro- Jim duhovni ozhe, s a fveti shegen , de fe fvojih grehov prav in zhifto ispovem .— Ubogi grejhnik (uboga grejhniza) fe ispovem It o g a tjiga m ogazhn im a in mi- loftivimu . .Marii , materi boshji , vjim boshjim Jvetnikam, in vam zhe/henimu majhniku , boshjimu narnejtnika, de Jim po fvoji sadnji fpovdi, ki Jim jo (fe pove kdaj) opravil (opravila) velikrat in obil . no grejhil (grefhila) s' mi f Umi, befedami in djanjem; fofebno pa fe obtoshim de Jim. — In tukej fe sazhne ispovedovati. Eno vam fofebno fvetujemj zhe imate namrezh kak fmerten greh, ki vaf pofebno teshi, ali pa, ki le ga framujete, tiftiga fe nar popred ispovejte. Spazhena sramosh- Hvoft bi vaf vtegnila sapeljati, de bi ga s a- 6i molzhali. De fe le tega ispovefle, fe boke potici tudi drusih veliko losbej ispovedo.* vali. Nobeniga vfaj fmertniga greha ne samolzhite. Kadar fe v/ih fvojih grehov po fhtevilu in okolifhnah zhifto ispoveke, proiite fpo- vednika sa potreben nauk in lveto odveso rekozh: Tih in vjih fvoj ih drugih gre¬ hov, ki Je jih fpomnim, in ne, ki Jim jih ali Jam Jtoril, ali kriv bil, de Jo jih drugi J torili, Je is Jerza kjam, ker Jim Boga, ti j ega Jamo Jveto in Ijubesnivo dobroto shnjimi rasshalil. 'Ali terdno Ji Jklenem, nizh vezli ne grejhiti, in vjih perloshnojt greha Je varovati. Projirn, duhovni ozhe sa odveso, in sa pokoro, ki je sa sdravje moje dujhc potrebna. Sdcj prav pofebno pasite, kaj vam bo fpovednik, uzhenik in sdrarnik vafhibdufh povedal. Tak pogovor prav radi poflu- fhajte, ker vaf uzhi poboljfhati fe, sa kar vam mora nar bolj mar biti. Pa dolgo ne posabite, kar fte per fpovdi flifhali, in zel nauk li obernite v’fvoje poboljfhanje. Zhe bi fe permerilo, de bi vaf fpoved- nik ne odvesal, fe nikar ne jesite. Onna- meknik boshji le frojo dolshnok dopolni, ima she velike in imenitne nagibke, dc 62 1 vaf ne odveshe, Satorej fvojo hudobijo fhe bolj premifhlujte, in fe je kfajte, in tako fe vun in vun boljfhajte, de bode pa per prihodni fpovdi vredni fveto odveso dofezhi. V. Od sadoftitve. 1.) Kaj je sadojlituv ? alije potrebna P c ^adoftituv je poprava komu ftorjene fhko- de ali krivize. t S’flohernim greham ftorimoBogu kri- vizo, ali ga rasshalimo. S’nekterimi grehi pa Bogu in fvojinni blishnimu obema kmalo krivizo ftorimo, tedej fmo jo dolshni per obeh popraviti. Sadoftituv, ki je sadnji del sakramenta fvete pokore, je poprava Bogu in blishnimu s’greham ftorjene krivize. Le fam Bog nam samore nafhe grehe odpuftite, on nam jih tedej odpufti, ka¬ kor koli on fam bozc. Per fvetim ker- ftu nam Bog odpufti vfe nafhe grehe , in tudi pokoro sa - nje nam odpufti. Satorej zerkveni flushabniki tiftim, ki jih kerftijo, nobenih pokoril ne na¬ kladajo, zhe folih njih grehi fhc tako veliki. 03 Per sakr,amentu fvete pokore nam Bog po fvojih nameftnikih le vezhno kasen od- pufti, in nam zhafno perhrani. en gotova j po kfu in odvesi je pa zhafna zla potrebna. Prav fposnajte ljubi moji otrozi! kaj nam fveta odvesa dodeli, in kaj potler, ko fmo jo dofegli, fhe tudi nam terpeti pufli, a.) Cone. Trid. sess. i4» c 64 in inikar ne miflite , de fte po sadoblcnj fveti odvesi she od vfe kasni refheni. Sakrament fvete pokore le menjo flo¬ ri. Savoljo vafhih ftorjenih grehov fe vam lizer po vredni odvesi nej pekla bati j pa fle jih doishpi f zhafnimi kasnimi isbi-ifo- vati, in vam nej mczh v’nebefhko kraljeftvo priti, ako tek zhafnih kasen, ali tukej na tem fvetu, ali pa tamkej v’vizah ne preftojte. .Sveto pifmo ftare in nove savese nam dolshnoft Bogu sa nafhe tudi she odpufhene grebe sadoflovati na tanko fprizhuje. Is fvetiga pifma ftare savese vam bom le dva sgleda povedal, ki to refnizo poterdita. Adam je povelju in shuganju boshji- mu nafprot jedel fad, ki mu ga je bil Bog jefti prepovedal) Bog ga savoljo njegove nepokorfhine pofvari) pa mu jo vender odpufti. In de fi mu je greh odpufhen, vender mora Adam po bosbjim povelji sa¬ nj pokoro delati) Bog ga obfodi k’teshav- nimu delu, k’potu, in sadnjizh k’fmerti. Bog mu rezhe: KerJi jedel fad dre- veja, ki Jim ti ga bit prepovedal, bo sernlja sa - le prekleta , ona ti bo le ofatje in ternje rodila, in ti morajh fvoj kruh v potu fvojiga obrasa jefti, dokler 65 Je v' parft ne vernejh , is kiere fivset, ker prah Ji, in prah hojh /pet. a) David, kteriga je fam Bog sa kralja fvojiga isvoljeniga ljudftva isvolil, je dra fmertna greha ftoril, prefhtovanje, namrezh in uboj. Bog pofhle fvojiga preroka Na- tana k’njemu, de ga k’fposnanju njegovih grehov perpravi. David jih fposna, jih ob- joka, in proli sa odpufhenje, in ga do- feshe. Prerok mu sagotovi, de mu je Gofpod grehe odpuftil, pa vender fhe per- ftavi rekozh: Ker Ji Jtoril, de J'o fovrash- niki Gojpodovo ime kleli, Je rnezh nadlog ne bo ognil tvoje hijhe. b.) Adam in David fta bila preprizhana, de jima je Bog grehe odpuftil, vender fta zel zhaf fvojiga shivlenjasa-njesadoftovala. Tudi v’ novi savesi veliko sgledov po¬ trebo sadoftitve fprizhuje. Le sgled fve- tiga Petra in fpokorne Magdalene vam bom povedal. Peter, kteri je miflil, de ga nizh ne more preftrafhiti, in nobena rezh od ljubes« ni do Jesufa premakniti, fe preftrafhi nad ogovoram dekle, fe sboji in sataji fvojiga a. ) I. Mos. 3 . 17. b. ) II. Kralj. 12. 10* E GG boshjiga uzhenika; Tesni ga miloftivo po¬ gleda, in mu njegov greh odpufti. a.) Ta apoftel, poln kfa in hvaleshnofti, je Tvoj padez smirej objokoval, Te savoljo njega pokoril, boshji pravizi sadoftoral-, in sadnjizh Tvojo kri sa vero v’Jesula Kriftufa grefhniza Marija Mag¬ dalena Tvojo rasujsdanofl: fposnala, in Te kfal.a, je prifhla h^Jesufd, in ga f’ folsami Sa odpufHehje rvojih grehov prolilaj ta mi- loftivr odV.erfh c. 9 ,de operibus satisfae. 76 fmertjo 1 popraviti Ihkodo, ktero je greh njc- govimu Ozhetu ftoril. Tridentinlki sbor naf lepo uzhi, de vfe nalhe pokorila fvoje ženo le po nefkonzhnim saflushenji Jesufa Kriftufa dobivajo, in de morajo sh’njim fklenjene biti, ako hozhemo Bogu dopafti. Pravi: Kadar pokorila sa grehd terpimo, Je Jesuju Kriftaju poenazhimo, ki je sa najhe grehe dosadoftil, in od kteriga vfa najha premoshnoft isvira ; od tod imamo tudi prav gotovo saftavo , de ako bomo shnjim vred terpeh, fe bomo tudi shnjim vred veje lili, ?J {bomo njegove zhajti deleshni). Pa tudi te najhe pokorila nejfo (Bogu) drugazh vjhezh, kakor le po Jesuju Kriftufu; ker mi namrezh is febe , kakor is Jebe (is fvoje laftne mozhi) nizh ne moremo, pa ven- der vfe samoremo, kadar nam on ’po¬ maga, ki nam mozh daje. Torej fe ne more zhlovek f’zhem hvalite, temuzh: vfa najha hvala je v Kriftufu, v’kterim shivi- mo, v kt er im saflushimo, v'kterim sa¬ da fl ujemo s’vrednim fadam pokore, kteri ima pajhe le is Jesufa mozh, on ga Ozhetu dar uje, in Ozhe ga po njem v’pri¬ jeten dar vsame. a.) a.) Gone. Trid. sess. 14. c. 8 . 77 Foflcdnjizh fc nefkonzhniga Jesu/o- viga saflushenja in sadoftenja tudi fhe po odpuftkih vdeleshujete, ki nam jih nafha mati katoljfhlia zerkuv deli. Kar koli tedej llorite dobriga, kar koli teshavniga in soperniga terpite, vfe ftorite in terpite fklenjeni s’Jesulam Kriftufam , v’njegovim duhu, v’duhu pokore, v’terd- nim saupanji v njegovo nefkonzhno saflu- shenje ) in po tem takim bodo vafhe po¬ korila per Bogu saflushnej one vaf 'bodo s’gnado boshjo od flaboft in od hudih na¬ vad odvadile, vam per boshji pravizi tudi zhafno kasen isbrifale, vaf s’ rasshalenim Bogam (pet fpravile, in v’ vezhno ve- felje , kjer ne bo vezh terplenja, frezhno perpeljale. 78 Katoljfhki nauk od sakramenta prefvetiga refhnjiga telefa. K-adar fe bolnik osdravi, potrebuje per- pomozhkov, kteriga obvarujejo , de fe fpet ne pohujfha, de fe mu sdravje rterdi, in de k’mozhi pride. Kdor je she padel, in fhe lahko pade, ii palize poifhe, ali pod¬ pore , in varhov, de fpet ne pade. Tudi fpokornik take pomozhi potre¬ buje , kadar fe na dufhi osdravi, in od pad- za greha vdane. Sa-nj je pa prefveto refhnje telo nar boljfhi perpomozhek. Od prefvetiga refhnjiga telefa ali od fvetiga obhajila fe bom sdej s’vami pogovarjal, in vam pervizh rasloshil, kaj morate od njega voditi in verovatej drugizh vam bom fad vredniga in nevredniga prejemanja fvetiga refhnjiga telefa pred ozhi podavilj tretjizh bom povedal, kaj vam je ftoriti, de ga bode vredno prejeli, ali de fe bode k’fvetimu obhajilu prav perpravili; insadnjizb, kaj vam je po fvetim obhajilu ftoriti. I. 70 Kaj naf nafha fveta vera uzhi od prefvetiga refhnjiga telefa? 1.) Kako je Jesnf Jveto rejhnje telo poftavil? T . . ‘'esuf je svezher pred frojo fmertjo f' Tvo¬ jimi apoitelni velikanozhno jagnje jedel, ker je bilo ravno o velikinozhi, kadar je Tle- hern judovTk golpodar jagnje saklal, in f’ Tvojimi oTem dni oprefen kruh jedel. Ker je JesuT vedel, de je she prifhel zhaf, ob kterim bo terpel in umeri, je hotel zhaftit- livo in lepo od Tvojih apoftelnov flovo vseti, in jim imeniten in vezhen fpomin sapuftiti. Kruha in vina je fhe bilo na miši. Per- vizh vsame tedej kruha v’fvoje zhaftiteroke, moli, ga prelomi, in ga da Tvojim apoftel- nam rekozh: Vsemite in jejte: To j e moj e telo) ki bosa vaj' sdano. To delajte v* moj fpomin. «.) Potlej tudi kelh prime, v’kterim je bilo vino, Boga sahvali, in ga poda Tvojim a.) I, Kor, ii. 24* 8 o apoftelnam rekozh: Pitevjiisk njega ! To je helhsmojo kervjo , (napolnen) ktera ho sa vaj in sa njih veliko prelita v’ od - pujlienje grehov. To delajte , kolikor - krat pijete, meni v’Jpomin. a .) Potler fe poda na kraj, kjer je vedel, de ga bodo ujeli, svesali, in njegovim fov- rashnikam sdali. Prezej drugi dan je ref prav britke fmerti na krishi umeri. Nje¬ govo telo je bilo ref v’fmert dano, in nje¬ gova kri je bila ref prelita. Kar je Jesuf per sadnji vezherji floril, fo potlej tudi njegovi apoftelni po njego¬ vim povelji ponavljali. Pervi kriftjanje fo (e vzhafih f-hajali, kakor nam apoflolifke sgodbe povedo, de fo kruh lomili, in fveto jed vshivali: .Sveti Pavel jim je rekel: Kaj nejjmo deleshni Krijtujove kervipo sheg - nanim kelhu, kteriga j' 1 hvaleshnojtjo prejemamo ? In kaj nejfmo deleshni te - leja Jesuf a Krijtuja po lomlenji kruha? Kolikorkrat kolj bojte tedej ta kruh jed¬ li, in ta kelhpili, bojte Gojpodovo Jmerf osnanovali, in Jpomin Jesufove fmerti obhajali , dokler ga ne bo. b.) a ) I. Kor. n. a5, h.) I. Kor. X. 16, XI. a3 - 26. 81 2 .) Kaj fe nam je is tega nzhiti? a. ) Jesuf Kriftul je vkasal, de kar je on ftoril, naj tudi apoftelni flore, ker je rekel: To delajte v’ moj f po min l Taka fe je tudi sgodilo. b. ) Kar fo apoflelni ftorili, naj fe tudi po njih fmertigodi, doklerKrifluf nepride. To fe godi po pofvezhenih mafhnikih apo- fteljfkih naflopnikih. c. ) Per fvetim obhajilu prejmemo pravo shivo telo, in pravo kri Jesufa Kri- flufa, fina boshjiga 5 ker Jesuf ne pravi: v- tem, ali fkos to vam dam fvoje telo, fvoja kri, temuzh na ravnoft rezhe: To je moje telo , to je moja kri. d. ) Ako pa shivo Jesufovo telo prej¬ memo,ravno sato tudi njegovo kri prejmemo, ker shivo telo nej bres kervi. e. ) Jesufova volja je, de naj fe vfi, ltteri k’fvetimu obhajilu perftopijo, njegovi- ga terplenja, in njegove fmerti fpomnijo. To vemo is njegovih befedi: To delajte x> moj f pomiri 1 in is befedi fvetiga Pavla: Bojte Gojpodovo Jmert osnanovali. f. ) Jesulova volja je tudi, de fo vfi kriftjanje po vshitku prefvetiga refhnjiga telefa med feboj terdneji fklenjeni, in de fe bolj ljubijo. Tega fe uzhimo is lepiga 82 nauka, ki ga je Jesuf fvojim apoftclnam prezej po sadnji vezherji dal: Ljubite J« med Jeboj , kakor Jim jejt vaj ljubil. Is tega vaj bodo vfi Jposnali, de Jte moji uzhenzi, zhe Je med Jeboj ljubite . aj Tegh fe tudi uzhimo is apoftelnoviga nauka: Kakor je le en kruh, liter ig a je¬ mo, tako Jmo vji eniga kruha delesh- ni. b .) Sato fe tudi fvetimu obhajilu pravi obzhinofi:, ali obzhina vezherja, g.) Jesuf Kriduf je prefveto refhnje telo v’brano nafhih dufh poftavil, rekozh: Jes Jim kruh shivlenja. Kdor k ’ meni •pride, ne bo lazhen: kdor ta kruh je, bo vezimo shivel. Kdor mene vshije, bo od mene shivel. On ojtane v meni, in jes v* njem. c.) Is vfih tih naukov fe uzhimo, kaj je sakrament prcfvctiga refhnjiga telefa. Je namrezh pravo telo, in prava kri Jesufa Kriftufa po podobi kruha in vina. Totedej, kar v’te m sakramentu vidite in vshijete, 'difhi fizer po kruhu, ga vidite, in tipate, ima vfe ladnofti kruha, pa vender nej vezh kruh, temuzh pravo sbivo telo Jesufa Kri- ?..) Jan. i 3 . 34 . h) I. Kor. 10. 17. e.) Jan. 6, 35, 5e. 5^. 83 ftufa, kteri je Bog in zhlovek oboje kmaku Jesuf je tedcj v’ tem sakramentu prizhi- jozh, Jesuf nafh svelizhar, pravi Bog in pravi zhlovek. Vam, dobrim kriftjanam ne potrebujem nizh vezh praviti, kakor kar fim vam dofihmal povedal, de vaf k’vred- nimu prejemanju tega fvetiga sakramenta fpodbodem. t Sama mifel: Jesuf je prizhi- jozh vaf dofti perganja, de le vredno per- pravljajte. t Sveto obhajilo 11 snate tudi miflite kar jed savese, per kteri zhaftitlivo saveso s’ Jesufamjl florite, de hozbeto po njegovih naukih shiveti, Boga in blishniga ljubiti. Kolikorkrat h’ Gofpodovi miši perfto- pite, ozhitno pokashete, de v’Jesufa veru¬ jete, in de fle po njegovih sapovdih shiveti fklenili. II. Od fadu vredniga in nevredniga prejemanja fvetiga refhnjiga telefa. 1 .) Od nevredniga prejemanja fve¬ tiga rejhnjiga telefa. Veliko na to pride, kako gremo k’ Ivetimu obhajilu. Je mogozhe, de ali po F 2 84 vrednim, ali pa po nevrednim knjemu per- ftopimo. Kdor prefveto refhnje telo po vred¬ nim prejme, sadobi hrano dufhe j kdor ga pa po nevrednim prejme, ga ne vshije v’ hrano dufhe, temuzh velik greh flori. Takopravi fveti Pavel: Kdor od tega kruha nevred¬ no je, Je pregrejhi nad Gojpodovim tele- Jam, in nad njegovo kervijo. On Jifodbo je in pije, ker Gojpodoviga teleja ne raslozhi od vfakdanje jedi. «.) Is tega nauka fvetiga Pavla lahko vi¬ dite,de zhiovek fe pregrefhivfhi nad Gofpo- dovim telefam in nad njegovo kervijo velik greh kori. Nevredno prejemanje fvetiga refhnjiga telela je grosno velik, je nar ve- zhi in nar ftrafhnejfhi greh ismed viih, htcri lo bili od sazhetka fveta ftorjeni, in kteri fo grefhniku neisrezhene kasni per Bogu saflushili. Tepiu grehu nej enako ne obrekovanje, ne opravljanje, ne v’nebo vpijozha kriviza, ne uboj, ne nezhiftoft. Zhlovek fe ftemi poflednjizh imeno¬ vanimi grehi le nad zhlovekam pregrefhij s’obrekovanjem in opravljanjem le dobro ime fvojiga blishniga pozherni j kriviza biishniga ob zhafno blago perpravij uboj mu fkrajflia shivlenje, ktero bi tudi a ) I. Kor. 11. 27 — 29. 85 fizer ne bilo vezhno terpelo $ nar okud* nifhi nezhikok le zhloveka oflsruni. Tak zhlovek pd, kteri k’fveti angeljfki miši po nevrednim perkopi, fe ne pte- grefhi nad zhlovekam fvoje enakoki, tudi ne nad fvojim truplam, ampak zlo nad Bogam, in Jesufa Kriflufa po boshji in zhlovefhki natori prav gerdo ofkruni j on fklene, kolikor mu je mozh, tega bosh- jiga svelizharja f hudobijo, in kori, de Je- sufova prefveta kri po sliilalitezhc, ktere fo 8’greham ofkrunjene. Kako neisrezhena je ta hudobija! ,S. Pavel nam je nar bolj popifal > kako velik greh kori, kdor k’ fvetimu obhajilu po nevrednim gre. Le poflufhajte ga,fe vam bo prezej nad tem kraf^nim greham fhe bolj kudilo. On pravi, de tak zhlovek firm boshjiga v’novizh krisha,in Ji ishnjegoviga terplenjanorza dela ; de kri nove savese s’nogami tepta ; de Je pregrejhi nad telejam in kervijo Jesiifct Krijtuja (jih ofkruni), de JamJebi Jodbo je in pije. a.) Ljubi moji otrozi! vtifnite fi te befede fvetiga Pavla globoko v’ferze, in pofebno sadnje befede dobro premiflite } fveti Pavel a.) Hebr, 6. 6. 29. I. Kor, n 27. 29. 80 hozhe rezhl: Kdor fveto refhnje telo po nevrednim prejme, frojiga pogublenja ne sapifhe v’kake bukve, ali pa na kako kam- nito tablo, ampak v’ fvoje laftno ferze, ga v’ fvoje shile fpufti, in ga vedno fe- boj nofi. O neisrezheno oftudna pregreha ! o ka¬ sen, fktero samore le ferditi Bog zhloveka kasnovati! Tak zhlovek je vezhi kasni vreden , kakor Judje, ali pa Judesh. Zhloveka nekaka pravizhna nejevol¬ jo obleti, kadar premifhluje pregreho Ju¬ dov, kteri fo Jesufa Kriftufa na krish per- bili, ali pa isdajbo Judeshevo,kteri je fvojiga boshjiga uzhenika njegovim nar hujfhim fovrashnikam isdal. Dobrote, ktere je Je- suf Judam fkasovalj zbudeshi, ktere je savoljo njih delalj prijasnoft in zhaft, kte- ro je Judeshu skasal, kadar ga je med fvoje apoftelne vsel, vfe to ozhitno kashe, kako nehvaleshni fo bili Judje in Judesh. Pa je vender nevredno prejemanje fve- tiga refhnjiga telefa fhe veliko vezhi greh, kakor neufmilenje Judov, in Judesheva isdajba. Judje fo fizer velike kasni vred- i ni, Bog vari, de bi jih jes hotel sagovar- 1 jati! pa njih greh bi vender snah njih ne- $7 ▼e d no tli perpifati) fofebno ker fvcli 1’pvel pravi, de bi oni/Jesufa Kri rtu fa ne bili ne- koli krishali, [ako bi ga bili kakor kralja zhafti posnali. Judesh je mogel Jesufa posnati, ker je njegove nauke dolgo zhafa poflufhal, in ker je bil prizha njegovih zhudeshev;tode vohernija ga je gofpodarila, in ta hud$ (prekleta) ftrart mu je ozbi savesala in ga popolnama oflepila. t S’kakfhnimi isgovori fe hozhe patak zblovek isgovarjati, kteri fveto refbnje te¬ lo po nevrednim prejme, de bi pftudno.il fvojiga boshjiga ropa smanjfbal: 4 Se li sa- more ffvojo nevednoftjo isgovarjati ?; Ker je v’kerfhanfki veri srejen in poduzhpn, posna Jesufa Kriflufa, in ga moli, kakor fvojiga Boga. Zhe bi njegov jesik dru? gazh govoril, bi ga prezej vera in ferze preprizbala, de nejma prav. 4 She vezh, ljubi moji otrozi! kadar je Judesh Jesufa isdal, kadar fo ga Judjekri- shali, je fhe samogel terpeti, njegovo ter- plenje je bilo po njegovih vezhnih fklepih potrebno, in de ii lih je bila njegova kri po ftrafhni pregrehi prelita, je bila vender svebzhanfka kopel sa grehe vfih ljudi, Sdej pa Jesuf Kriftul, on premagaviz fmerti in greha, ne more vezh terpeti, §8 ' ' ' brumreti, je neuraerjozh, je v’ pofeftru ftt&jiga velizheftra, in ledi na defnizi fvojiga Gzfieta. Kaka hudobija je tedej, zhe ga kdo V’tako ferze prejme, ktero je s’greham pfkrunjeno! To fe pravi po befedah fve¬ tiga Pavla, Jesufa Kriftufa v’fvojim ferzu v’ hovizh krishati. Te befede ii dobro kTerzu vse mite. Snotranje kasni sa nevredno preje¬ manje Jvetiga rejhnjiga telefa. Ker je nevredna prejetuv fvetiga ref knjiga telefa nar vezhi greh, tudi tiftim ilrafhne kasni she na tem fvetu pernefe, ktfe'ri fo ga krivi. Te kasni fo dvojine , shdtranje in svunanje. Snotranje kasni nevredne prejetve fvetiga refhnjiga telefa ftje ofleplenje pa¬ meti, in terdovratnoft ferza. Te dve kasni Uje neisrezheno veliki. Preden fe je grefhnik angeljfki miši po nevrednim perblisbal, je bila njegova pamet fbe sTuzhjo fvete vere nekoliko rasfvetlena, ktera deliravno flaba, bi ga bila vender na pot pravizhnofti perpelja- Ja, zhe bi li jo bil v’fvoj prid obernil. Njegovo ferze, de li lih je bilo 1’hudo- bijo fkasheno, je vender fhe vzhalih zhutilo grisehje velli, Hud nad greham, in shelje 89 poboljfhanja. Ob kratkim, grefhnikova pamet in ferze fta bila v’fredi med greham in jmed zhednoftjo. Kadar pa grefhnik po nevredni pre- jetri fvetiga refbnjiga telefa zhes tifti dobri plot ftopi, kteri bi mu bil imel ka¬ tarju braniti, pa njegova pamet neisrezheno btanini, in njegovo ferze ftrafhno okamni. Potler grebove oftudnofti in zhedno- ftine lepote nizh vezh ne raslozhi. Nje¬ gov flrafhni dan ga nizh vezh ne predra- fhi, ne fposna, kako nevaren je 5 doper- nafha nar vezhi pregrehe bres grisenja vedi, is bresna v’bresen sabreda; in ako lih je she na kraji pekla, je vender tako miren, ali pa veliko vezh tako neobzhut- liv, de je ta neobzhutlivod fkorej gotovo snamnje njegoviga pogublenja. Ljubi moji otrozi! kaj ne, de fe pre- ftrafhite nad takim grefhnikam, fofebno ker vidite, do fe on fam nizh ne trefe savoljo fvojiga nefrezhniga ftanu; pa kako bi fe on nek trefel, on ki fe nej bal pre- fvetiga telefa Jesufa Kriftufa, fvojiga Boga in odrefhenika ofkruniti ? ! <50 Svnnanje kasni set nevredno preje - juanje Jvetiga rejhnjiga telefa. Snmanje kasni sa nevredno prejetuv Cvctiga refhnjiga telefa fo po nauki fvetiga Pavla: beleshnoft, flabojt , bolesni y in tudiJmert. Ta velki apoftel je ozhital nek- terim kriftjanam fvojih zhafov majhno per- prarljanje, f’ kterim fo k’fvetimu obhajilu hodili, in ofkrunenje, P kterim fo Golpo- dovo telo omadeshevali, in potler je fhe te le flrafhne befede perftavil: Satorej je med vami veliko f lobih in beteshnih, in veliko jih fpi- a.) Y’pervih zhafih kerfhanftva, kteri fo Jjili vender zhafi ajfra, najdemo nektere is- glede tazih kasen. 7 . h ) Gol 3. 20 . loG je nikoli ne bomo. Dajmo tedaj zelo fvoje ferze temu Bogu, kteri fe nam vfiga da, in kteri naf Tto neisrezheno fklenituvjo po befedah fvetiga Petra, boshje natore vde- Icshi. b.j Sveto obhajilo pomnoshi, vierdi, in ohrani duhovno shivlenje gnade v'naj. Ne rezhem, de namfveto refhnje telo pofvezhijozho gnado dodeli, ker je ta sa- krament sakrament shivih , mora zhlovek v’ (lanu pofvezhijozhe gnade boshje she biti, de ga po vrednim prejme. Kakfhen fad rodi tedej fveto refhnje telo v’ tiftih, kteri ga prav perpravleni prej- meja? Velik velik fad rodi v’njih 5 pom¬ noshi namrezh, vterdi in ohrani v : njih duhovno shivlenje gnade j to je, s’Bogam fe fltlenejo, ki je shivlenje nafhe dufhe. Je lizer velika frezha sa grcfhnika, kadar is llanu fmertniga greha v’Han po¬ fvezhijozhe gnade boshje preftopi ) tode ta saklad gnade boshje v’ flabih in kerhkih pofodah nofi, ktere fe kmalo ubijejo. Treba mu je tedej nove pomozhi boshje, ako jo hozhe obvarovati. In ravno to novo pomozh boshjo, nam Jesuf Kriftufv’sakramentu fvetiga refh- njiga telefa dodeli. Kadar ima zhlovek fvojiga Boga v'febi, pravi fveti A m- lo7 brosh, preže j zhuti prefveti fad njegove prizhij ozhnofti. Satorej nafh boshji svelizhar prezej dober fad poganja, de fe le nafhim du- fham v’hrano da, on fvojo fveto gnado v’ novizh pomnoshi, naf vterdi v’njenim po- feftvu, in nam jo pomaga svefto ohraniti. Kako pa dela v’naf v/e te zhudeshe ? Po- flufhajte, hako jih dela. . Ta Bog, od kteriga flehern dober dar pride, rasfvetli nafho pamet fTvojo luzhjo,. in ushge nafhe ferze ftiftim fvetim ognjem, kteriga je bil prifhel na fvetpershgat, nam pokashe nafhe dolshnofti, nam jih prijetne kori, in nam da mozhfpolnovati jih. Odtod pride tifta ftanovitna fvetoft, ktero s’sav- setjem nad tiftimi vidimo, kteri fveto refh- nje telo prav perpravljeni prejemajo. Sa¬ torej pravi neki zerkveni uzhenik, de naf samore eno farno fveto obhajilo, h’kteri- mu prav perpravljeni perftopimo, na nar vifokejfhi ftopnjo popolnomafti povsdigniti. Saref to fveto refhnje telo, ta boshji kruh, kteriga je tifti po angelu, preroku Eliju pernefeni kruh pomenil, pokrepzha nafho flaboft, naf podpera v’pufhavi tega shivlenja, in nam da mozh zlo na goro boshjo priti, to je, v’prebivalfha isvoljenih. 100 c.) Sveto obhajilo flabi najho posheh- vojt in najlie flrafli. Pa ne fmete mifliti, ljubi moji otrozi! de tak zhlovek ne more nizh vezh grefhi- ti, kteri je fveto refhnje telo po vrednim prejel j to je, de naf vredno prejemanje fve- tiga refhnjiga telefa pred fkufhnjavami hu- dizha, rnefa in fveta popolnama obvaruje j tega nikar ne miflite, ker nej ref. Kakor naf telefna jed ne obvaruje pred flaboftmi, bolesnimi, in pred fmertijo, ravno tako naf tudi fveto refhnje telo, ktero je jed (hrana) nafhe dufhe, ne obvaruje popol¬ nama pred sadregami nafhih dufhnih fov- rashnikov. Hudizh, kterinafsheliposhreti, fe nikoli ne utrudij poshelivoft, ktera fe naf she v’maternim telefu loti, naf bo fhe le na (inertni podeli sapuftilaj mefo fe bo smirej soper duha vsdigovalo, in fvet bo pra¬ viru zbaftivzam boshjim vedno sadrege na- (tavljal Morebiti mi porezhete: Kaj nam tedcj pomaga, ako fveto refhnje telo po vred¬ nim prejmemo? Lejte! to nam pomaga de poshelivoft smanjfha in nafhoftraft ofla- bi. Kdor tedaj fveto refhnje telo po vrednim prejme, ima fizer fhe smirej nagnenje Ifhudimu, tode nej vezh tako mozhno j fhe zhuti selo mela, pa ga nc io9 zhuti vezh tako shivo ) ftradi ga fhe fem- tertje saganjajo,pa nejfovezh tako mozhnej po fvetim obhajilu fmo fhe vboji, pa nej vezh tako hud boj, kakor popred. nej vezh tako pogodin, in imamo tudi vezh mozhi bojovati fe. Sveti Bernard v’ fvojih naukih od fvc- tiga obhajila tako le govori: Zhe kdo med vami vidi , de nej k' jesi, nevojhlivofii , nezhiftojti in k' drugim pregreham vezh tako pogojtim, in tako mozhno JkuJhan, naj telo in kri Jesufa Kriftuja jato mozhno sahvali ; mozh tega prejvetiga sakramenta v 7 njem vfe to dela. “ Ravno to boke tudi vi, ljubi moji otro- zi! gotovo fkufili, zhe bode le Iveto refh- nje telo po vrednim prejeli. Boke vidili, de bo vafha mozh radia, mozh vafhih fov- rashnikov le pa smanjfhovala $ ne bode to- likrat, pa tudi ne tako slo fkufhani \ mozhno fe v’bran davite, nikar fe ne utrudite j in mozh telefa in kervi Jesufa Kridufa bo ftorila, de bode fovrashnike fvojiga sveli- zhanja premagali. d.) Nam flori pokojno veft. Pokoj in vefelje dobre vedi je zheterti dobizhik, kteriga nam fveto obhajilo pev- ncfe. Kdor fveto refhnje telo po vrednim prejme, lahko befcde kralja Davida na-n j llo obernemo: Bog je v’Jredi njega, ne bo premaknen (nizh mu ne bo nepokoja delalo, a) Taziga zhloveka, kteri Jesufa Kriftufa po vrednim prejme, gotovo nobena rezh ne more premakniti. Zhe zhuti poganjke fvoje flabofti, ga prež vfigamogozhni Bog poterdi } zhe fe mefo soper duha vsdiguje , mu prež Bog zhiftofti na pomozh pride, in mu dodeli smago. Zhe ga ftrafti femtertje saganjajo in mu nadlegajo, mu Jesul Kri- fluf, kteri je divje morje uftavil, hiti poma¬ gat, in umiri valove ftrafl, on vkashe , in sa vikarjem tihota pride. Kako frezhen, in miren je tedej krift- jan, kteri je po vdeleshenji prefvetiga refh- njiga telefa, in prefvete Jesufove kervi f’ fvojim Bogam fklenjenj Kdor hozhe to frezho sapopafti, jo mora fam fkuliti. Jes bi vaf, ljubi moji otrozi! k’tej fkufhnji rad fpodbodil, sato vam rezhem, P kralje¬ vim prerokam: Pokizjite, in poglejte, ka¬ ko Jladak je Gofpod. bi) Hozhete, de vam to refnizo s’isgledi fprizham ? Premiflite , Pkako ftanovitnoftjo, Tkakim pokojem, zlo f’kakim vefeljem fo pervi muzhenzi ali marterniki k’nar hujfhi a. ) Pf. 45. 6. b. ) Pf. 33. 9. 111 fmerti fhli, in jo pretcrpeli- t Sveti Lovrenz, ta mozhni Levit, nej na sbelenim rofhnu nobene bolezbinezhutil. Saba; ne? sato; ker je bil fprefvelim telefam bosbjiga jagnjeta naliten,in shnjegovoprefveto ker- vijo pokrepzhan. Alto vaf ti isgledi ne preprizhajo, ka¬ kor bi vaf mogli preprizhati, poglejte pa vlaj take kriftjane, kteri lo tako frezhni, de fveto refhnje telo po vrednim prejemajo. Neisrezheno velik mir in pokoj bofto nad njimi vidili, in fe zbudili. She zlo na njih obrasu bofle tok mir, in tako ve- felje brali, kakorfhniga le fam Bog dati samore, in kteriga na tem fvetu zlo nizh, fhe fmert fpremeniti ne more. Bog daj! de bi tudi vi farni kaj taziga fkulili. Laftna fkufhnja vaf bo bolj pre- prizhala, kakor moje bcfede. Ker ferzhno shelim, de bi saref to fkulili, sato vam fhe enkrat rezhem : Pojkujiti in poglejte , kako Jladah je Gojpod. e.) Nam je sajtava vezhniga shiv- lenja in zhajiitliviga od fmerti vjtajenja. Sadnji fad fvetiga obhajila je, de nam da saftavo vezhniga sbirlenja in zhaftitliviga od fmerti vftajenja. Sam Jesuf Kriftuf naf te vefele rejfnize uzhi rekozh; Kdor moje 112 mejo je, in mojo kri pije, ima vezhno shivlenje, in jes ga bom pojiedni dan obudil, a.j Sveto refhnje telo nam ne pernefe le farno v’tem zhafnim shivlenji veliko fadu $ mu nej sadofti, de je nebefhka hrana nafhih dufhj temuzh njegov fad bomo tudi tamkej v’drugim vezhnim shivlenji vshiva- li, in bo tudi nafhim truplam veliko fadu perneflo. Sveto refhnje telo ho v*nafhih truplih tako rekozh oshivlajozha kal, ktera jih bo is groboviga prahu fpet vsdignila, in jih s’vlirni lepimi la dno Iti mi osalfhala. Kdo ismed naf bi tukej ne sapel is velike hvaleshnofti fkraljem Davida m : Go~ fpodl kako mnogo je tvoje ujmilenjel Moja dujha sheli in omedlaje po Go¬ spodovi / lijhi. Moje Jerze, in moje mejo Je vejelita v ( tebi ) — shivim Bogu. Moj Bog / kaj je zhlovek , de Je ga ti Jpom- nijhl ali kaj je zhlovekov Jin, de ga J'ta¬ kim velizhajtvam obijhejh i bi) Kaj n a m je pa ftoriti, de bomo fvoje truplo tega zhaftitliviga od fmcrti vftajenja vdeleshili, zhigar saftava nam je fveto ob¬ hajilo ? Sveti apoftel Pavel naf uzhi, kaj nam je ftoriti, rekozh: 7 o truplo greha a ) Jan. 6. 55. b) Pf. 35. 8. — 83. 3. — 8. 5. 113 moramo Jlrahovati, in ga v' JushnoJt fpravlj ati. a .) To je, moramo terdo shnjim ravnati, mu vfe odrezhi, kar bi fe njegovimu fpa- zhenimu nagnenju perlisovati vtegniloj ob kratkim, v’ Ivojim truplu moramo sa Jesufa Kriftufa zhifto prebivalfhe napraviti. Slehern smed naf, ljubi otrozi! ljubi fvoje telo, pa ga velikrat, ravno takrat fovrashimo, kadar fe nam sdi, de ga lju¬ bimo. Vzhafib mu vfe pervolimo, kar fpa« zhcniga posheli, satorej je pa tudi smirej fvojoglavnifhi, hozhe smirej bolj gofpoda- riti, in tako ga le sa ftrafhni dan Gofpo- doviga mashtovanja pitamo. Vfaj sdej fposnajmo fvojo smoto, fov¬ rashimo fvoje truplo, de ga bomo oteli, fizer zhe ga bomo ljubili, ga bomo v’pogub- lenje pahnili. STveto oftroftjo shnjim rav¬ najmo, in perpravimo ga, de bo vredno prebivalfhe Jesufa Kriftufa 3 to fe pravi fvoje truplo refnizhno ljubiti, ker ga ftem vezhne frezhe, in zhaftitliviga od fmerti vftajenja sagotovimo. a.) I. Kor. 9. 27. I 114 IIT. Kaj gre ftoriti, de fe prefveti sa- krament fvetiga refhnjiga telefa po vrednim prejme? De bomo prefveto refhnje telo po vred¬ nim prejeli, in tiftiga ladu deleshni, od kte- riga /im do/ihmal govoril, fe moramo prav in fkerbno lefvetimu obhajilu perpraviti. Zhlovek naj Je prefodi Jam Jebe, in potlej naj je ta kruh, in pije ta kelh. ar) Ta perprava je dvojna, po dujhi in po teleju. A. Ker Jesuf Kriftuf, kteriga per fvc- tim obhajilu prejmemo, nafhe ferze pos- na, ker sheli nafhe dufhe osdraviti, refhiti, poboljfhati, in naf na dufhi ofrezhitij sa- torfej ga moramo fofcbno na dufhi prav perpravljeni prejet?. 1.) Pervizh je potrebna vfaj\od v Jih Jmertnih grehov zhijia vejt. Jesuf, on nar fvetejfhi pride k’nam j na nezhiftim hraji nezhe prebivati. Zhifia vek je tedej nar po- trebnifhi k’ vrednima prejemanju prefvetiga refhnjiga telefa. 115 2.) Shivavera. JesufKriftufimenuje sakrament fvetiga refhnjiga telefa fkrivnofl vere. Sakaj. 3 sato ker bi bres te zhed- nofli v’tem prefvetim sakramentu drusiga ne vidili, kakor vfakdanjo, in navadno jed. Le fvitla luzh vere flori tedej, de sa- gledamo v’podobi kruha in vina teJo in kri Jesufa Kriflufa, nafhiga svelizharja, s’ dufho in telefam, po boshji in zhlovefhki natori, kakor je saref v’tej podobi fkrit. Per tej fvitli luzhi sgine nafha tma, in fe uzbimo de kruh in vino nejfla nizh vezh kruh in vino, temuzh de fla fe v’telo in kri Jesula Kriflufa fpremenila. Ljubi moji otrozi! tega nauka vaf je vafha mati katoljfhka zerkuv is mladiga uzhilaj to vero fte per fvetim kerftu dobi¬ li, in ona mora v’vaf biti, ako hozhete k’fvetimu obhajilu po vrednim iti. Delezh prezh od fvetiga altarja naj te¬ dej bodo taki ljudje, kteri k’fvetimu ob¬ hajilu potrebne vere nejmajo. Bres vere, pravi f. apoftel Pavel, nam nej mozh Bogu dopajti. Kdorhozhe k' Bogu priti, pravi na dalej ravno taapoflel, mora verovati, de je. a.) II a a.) Hebr. n. 6. 116 Ravno tako tudi kdor hozhe k’fveti- mu obhajilu iti, mora verovati, de je po podobi kruha in vina saref Jesuf Kriftuf. Satorej je nekdaj djakon tiftim glafno rekel, kteri fo miflili k’fvetimu obhajilu iti: P er bliskajte J~e kjveti miši s’ vero, J trepetam in s’ ljubesnijo. Tode dobro fi to ohranite j fhe nar terdneji gola veranej sadofti, temuzh mora tudi shiva, to je, s’deli podperta vera biti. Vera bres del, pravi f. Jakop,/e mertva, je hudizheva vera. a) Taka mertva vera naf pred Bogam ne flori pravizhnifhih, temuzh fhe le krivizhnifhi. Shaloftno je , zhe kdo refniz ne veruje , ltterih naf vera uzhij pa je fhe shaloflnifhi, zhe kdo veru¬ je , pa vender ne shiri, kakor ga vera uzhi, tak zhlovek je vreden oflrejfhi tepen biti. Obernite fe tedej is zeliga ferza k’ Bogu, in profite ga po isgledu apoftel- nov, naj vam vero pomnoshi, in gnado dodeli, de bofte smirej po veri shiveli, Ta je druga perprava k’vrednim preje¬ manju fvetiga refhnjiga telefa. 3- Terdno upanje. 5’shivo vero fkle- nite tudi terdno upanje, to je, popolnamo sanalhanje na dobroto in miloft boshjo. Pa a ) Jak. a, 20. in 26, 117 ref, ljubi moji otroei! kaj bi nek ne fmeli od Jesufa Kriftufa upati, kteri fe vam bo v’ nekterih dneh fam febe dal v’fkrivnoftnim sakramentu fvetiga refhnjiga telefa ? .) Vdajte fe temu ljubesnivimu vablenju, in hitite s’gorezhimi sheljamiik’temu lju- besni polnimu svelizharju, tode fpomnite fe fvoje flabofti, in ponishajte fe v’prizho njega, in Pfvojo gorezho ljubesnijo do Jesufa sdrushite tudi veliko ponishnoft. a. ) Pf. 8. 5. b. ) Mat, 19, 123 She sdej s’refnizbnim ferzam režite kar zerkuv vlim fvojim otrokam rezhi ve¬ leva, kadar fe k’angeljfki miši perblishajo: Gofpod! jes nejlim vreden, de ti grefh pod mojo ftreho, to je, v’ moje ferze: vera me uzhi, kaj in kdo ii ti } jes zhutim, kaj lim jes ; na eni ftrani vidim lamo velikoft, na drugi pa farno nezhimurnoftj to me moti, mi nepokoj dela, in me hozhe vtopiti. Go¬ fpod! ufmili fe mene revniga grefhnika, ki fvojo nevrednoft fposnam. 0.) Hvaleshnojt. Neisrezheno imeniten in drag dar, kteriga nam Jesuf Kriltuf v’sakramentu fvetiga refhnjiga telefa da, in pa mifel, kako neisrezheno fe je ponishal, in fam febe k’ nizh floril, de nam je ta dar dal, to v’nafhih ferzih gotovo veliko hvaleshnoft do Jesufa vname. Kaj nam da Jesufv’tem fvetimsakra- mentu? On nam da fam febe po boshji in zhlovefhki natori, nam da fvoje mefo in fvojo kri. De/iravno je Bog, pa nam ven- der ne more nizh vezhiga dati. Zhe fe mora hvalcshnofl: po daru meriti, kako neisrezheno hvaleshnofl fmo mi fvojimu svelizharju sa tak nefkonzhen dar dolshni I Koliko ga je to fhe le na njegovi zhafti kofhlalo ! Stvarnik fe da fvoji ftvari, 124 Bog le Pzhlovekam fklene, to je, kar je v’nebelih nar vezhiga,nar mogozhnifhiga, in nar fvetejfhiga, le fklene ftem, kar je na semlji nar nishejiga, nar flabejiga, in nar bolj fprideniga. She vezh : Jesuf Kriftuf, ta velizhaftni Bog, zhigar lepota fvetnike rasvefeluje, in zhigar velikoft je nefkonzhna, fe fkrije pod revno in flabo podobo kruha in vina, fe nam sdi, kakor de bi bilo njegovo te¬ lo, ktero vedno shivi, in ima nefkonzhne laftnofti, venderbres shivlenja in mertvo. 8adnjizh (prav dobro jo premiflite), on fe poftavi v’ nevarnoft, de ga grosno ve¬ liko hudobnih kriftjanov po nevrednim prej¬ mejo, ga omadeshujejo, in ga tako rekozh v’novizh more, de fe majhnimu fhte- vilu kriftjanov daru, kteriga prav perravljeni prejmejo. O zhudesh dobrote, vreden zhudesha hvaleshnofti I Kaj ne ljubi moji otrozi! de fleher- nimu zhloveku v’greh fhtejete, ako nej proti fvojim dobrotnikam hvaleshen? Ali bo nam proti Bogu nehvaleshnirn biti perpu- fheno ? Nak’a, moj ljubesnivi svelizhar! mi ne bomo nehvaleshni, fposnamo nc- fkonzhno ženo daru, kteriga nam ti v’ sakramcntu Ivetiga refhnjiga telefa dafh 5 verno, koliko te je kofhtal. O vTvojih daro- 125 vih vfigamogozhni Bog! tl fvofi dobroti in milofti ne ilavifh mejnikov, tudi mi jih ne bomo fvoji hvaleshnofti ftavili- B. Je potrebno, de fe k’fvetimu ob¬ hajilu tudi po telefu prav perpravite. Le shivo fi miflite, de je ta, h’zhigar miši perftopite, in kteriga prejmete, fam Jesuf vafh nar vezhi dobrotnik,pravi Bog in pravi zhlovek, fe boke pa lahko h’fvetimu ob¬ hajilu perpravljali. Alt o bi bil Jesuf vid¬ no nafvetu, in bi k’vam prifhel, kakor nekdaj k’Zaheju, vem de biga s’nar ve¬ zhi zhafljo {prejeli. Pred-nj bi pokleknili, pohlevno in ponishno va-nj pogledali, fe fvojih grehov lifali, in jih objokovali, bi mu poboljfhanje obljubili, ga sa mnoge gnade profili, bi mu rekli, de va-nj verujete, upa¬ te, in ga ljubite i. t. d. Jesuf v’ sakramentu fvetiga refhnjiga telefa fizer nej vidno prizhijozh, pa je ven- der tako refnizhno nevidno prizhijozh, kakor je bil nfekdaj v’Nazaretu in Kapar- navmu. Tega naf uzhi Jesufovin zerkve- ni nauk. Skashite mu tedej tudi svunanjo zhaft ) pridite fnashno in po fvojim ftanu fpo- dobno oblezheni k’njegovi miši, in ako nej- fte bolni, bodite od polnozhi tefhi. Tako nam sapove nafha mati katolj- fhka zerkuv. Ta svunanja perprava fe vam 120 ne bo preteshka sdela, ako Jesufovo velikofl, in imenitnoft fvetiga obhajila prav premif- lite. S’vlo mogozhno zhaftjo k’angeljfki miši perftopite j nikar fe med ljudi ne tla- zhite, nikar drusih ftran ne odrivajte, temuzli perftopite, kadar na vaf verfta pride. Sploh v’zelim Tvojim svunanjim sadershanji rasodevajte Tvoje snotranje obzhutleje vere, upanja, ljubesni, in prave ponishnolli. IV. Kaj nam jc po fvetim obhajilu ftoriti ? GoTpodove mise ravno f’tako ponish- noftjo odftopite PkakorThno fte k* njej per- ftopili. Zhe bi pa prež is zerkve leteli, in po Tvojih opravkih fhli, bi ozhitno na snanje dali, de vam sa vaThiga svelizharja nej mar, in de ga nizh ne zhaftite. Drage To minute, dokler jejjJesuf tako bliso per vaT. Storite li jih k’pridu. Ako bi vaT mozhan, bogat pofvetin kralj ali zcTar k’Tebi poklizal, bi s’vami sauplivo in prijasno govoril, in bi vam na 127 sadnje fhe rekel, de vam hozhe vfejftoriti, kar od njega skelite, vem de bi tako minuto k’fvojimu pridu obernili, in ga sa marlikako dobroto profili. Pa vam vender ne more nar vezhi posemlifki kralj ali ze- Tar toliko dati, kolikor vam Jesuf' ponuja. Ljudje vaf per vfi fvoji mozhi,in per Tvojim bogaflvu vender le lamo zhafno ofre- zhijoj Jesuf vaT pa na dufhi poboljfha, vaf sadovolji, tolashi, miri, in vezhno ofrezhi. Kaj nejdobra, brumna, in zbednofti polna duflia vrednifhi od slata in frebra, in od vfiga bogaftva zeliga Tveta ? Sahralite tedej Jesufa sa vfe dobrote, ktere vam je fkasal, pofebno sa odreThenje na krishi, kteriga Te per Ivetim obhajilu fpomnite. Sabvalite ga sa gnado, de vaf je obifkal, poterdil, pokrepzhal, in ofre- zhil. Velike To gnade;, kterih fe fpomnite, in fte jih deleshni, vaf ha hvala nej nikoli prevelika in preferzhna. Profite ga, de vaf nikoli ffvojo fveto gnado ne sapufli, de vaf po nevar¬ nim potu posemlifkiga, shivlenja podpira, in de vam vfe dodeli, kar vam je v’ref- nizi koriftno in potrebno. Obljubite mu, de Te ne hote nikoli nikoli od njega lozhili, nikoli lepih nau¬ kov njegoviga fvetiga evangelja posabili, 128 temuzh, redno sredo in pridno po njih shiveli, in de fe bode Jesufa do konza fvojiga shivlenja dershali! Tuditerdni fklep ponovite, kteriga de she per fpovdi dorili. Tudi sa druge ljudi ga kaj profite. Je- suf sheli, de bi fe ljudje med Teboj ljubili, in de bi fi dobro delali. Satorej mu gotovo dopade , zhe tudi sa druge molite. Profite ga tedej, de vafbe darfhe, uzhenike, dobrotnike, brate, fedre, in prijatle vezh- no frezhne ftori. Tudi sa fovrashnike, zhe jih imate, nikar ne posabite Boga pro¬ fiti , ker f’ tako profhnjo, ako je refnizhna, pokashete, de imate nekaj Jesufoviga duha, kteri je sa fvoje fovrashnike profil, in ram tudi sa-nje profiti in moliti veleval. Zhe prefreto refhnje telo po vrednim in prav perpravljeni prejmete, sadobite ve¬ lik duhoven shegen. Dela te fvete jedi naj fe na vafhi dufhi, in v’ vafhim ferzu rasodevajo. Bodite modreji, boljfhi in brumnifhi ljudje. Zhe de tedej r’refnizi Bogu vTleherni rezhi pokornifhi, vTleher-# nim terplenji poterpeshlirfhi, zhe je va- fha ljubesen do Boga in blishniga vezhi, de fi fvedi, de ram je fveto obhajilo po¬ magalo. Ako refnizhno fvojiga svelizharja pofnemate, in tako miflite in delate, kakor 129 je on miflil in delal, kadar je na fvetu shivel, je prav ozhitno snamnje, de ne shivite vezh vi, temuzh de Jcsuf v’vaf shivi. Blagor vam! ako to snamnje sagleda- te ! Kdor nejma Krikufoviga duha, nej nje¬ gov. Kdor ima pa Kriftufoviga duha, je vef Kriftufovj tode fhe nej sadoki, ako Kri- flufoviga duha po sakramentih fvete pokore in fvetiga refhnjiga telefa prejmete, vi fhe vender gnado boshjo v’parkenih pofodah nohte, ktere fe kmalo kmalo rasbijejoj to je, vi fhe prav lahko prejeto gnado boshjo sgubite, in po fvoji flabofti sapravitej sa- torej je potrebno vediti, kaj vam je koriti, de ne boke sadoblene gnade boshje sgu- bili, ampak jo do konza fvojiga shivlenja kanovitno ohranili. Pervizh. Sakramenta fvete pokore in fvetiga refhnjiga telefa pogokim preje¬ majte. Sveta odvesa nam lizer pofvezhijo- zho gnado boshjo fpet dodeli, pa naf ne prenaredi tako, de bi ne mogli nizh vezh grefhiti. Sveto obhajilo poshelivok oflabf, pa je ne pokonzha popolnoma. Na- fhe bude kraki naf ffvojim selam per fle- herni perloshnoki bodejo, in fe soper naf vojfkujejo. Kako oroshje moramo v’tem boji v’roke vseti? Tiko, fkterim fmo jih sbe kdaj premagali. I 130 Ako bivam bilo kako sdravilo sbe ktero telefno bolesen pregnalo, in ako bi fpet ravno tifto bolesen dobili, bi vam ne bilo treba vkasovati, de fpet ravno tiflo sdra¬ vilo vsemite, farni bi ga radi radi vseli, de bi fe fpet osdravili. Ker fle sbe farni fkulili, kako velik in svelizhanfki fad per- nefeta sakramenta fvete pokore, in fvetiga refhnjiga telefa, satorej ifhite per. njima vezhkrat pomozhi. Kolikrat pa ? Tolikrat prejmite sakrament fvete pokore, kolikor- kratpo fvetim kerftu kak velik greh flori te.a.) 1.) jSofebno tiftih obletnih fpoved fe varite, ktere fo volji Jesufa Kriflufa in duhu zerkve nafproti. Ako shivife fveto po Jesulovih nau¬ kih $ ako imate od fmertnih grehov zhifto veftj ako (e tudi majhnih ftorjenih grehov ferzama kfate, in fe jih mozhna varujete •, ako imate gorezhe shelje s’Jesufam Kriftu- fam refnizhno fkleniti fe, pa tudi k’ fveti- rnu obhajilu pogoflim hodite, fploh ta fveti sakrament tolikrat prejmite, kolikorkrat bofte po fodbi fvojih uzhenih in brumnih fpovednikov vredni k’ njemu peiflopiti. Pa mi nikar ne režite, de je bila v’ pervih zhalih kerfhanftva fizer navada po¬ godim k’ fvetimu obhajilu hoditi, de je pa sdcj to slo is navade prifhlo, in de vam a,) Cone, Trid, gess, i/j.- can, i, 131 tedejncj treba pogoftim k’angeljfki miši ho¬ diti. Vem, de fo fe sdej kridjanje fpre- menili, de nejlo sa fvete rezhi vezh tako vneti, kakor fo bili nekdej ) pa tudi dobro vem, de je duh zerkve fhe sdej ravno tak, kakorfhin je bil v’pervih zhalih kerfhan- ftva, on fe ne fpremeni. Hozhete de vam to relnizo fprizbam ? Poflufhajte, kaj pravi Tridentinfki sbor, kteri je narblisbej nafhih. zhafov. Sveti sbor skeli, de bi verni krijtjani, kadarkoli k'daritvi fvele ma- Jhe pridejo , je ne bili le Jamo po du¬ hovno deleshni , ampak tudi po refnizh- nim prejemanji fvetiga telefa. o.) Drag iz h. Pogodim, svefto in f’ pravo poboshnodjo hodite v’fvoji domazhi fari k’fveti mafhi, k’pridgi, kerfhanfkimu nauku, in Litcnijam. Kratko premifhlo- vanje vam bi prid tih fvetih opravil rasodelo. Kaj je zerkuv, in kaj fo tifte fvete opravila, h kterim vaf pogodo hoditi opo¬ minjam? Zerkuv je hifha boshja, in ne- befhke vrata} zerkuv je kraj, kjer nar vik- fhi Gofpod prav fofcbno prebiva, kjer mo¬ litve fvojiga ljuddva fofebno uflifhuje. Kake fvete opravila fe v’njej oprav¬ ljajo? Darituv neomadeshvaniga jagnjeta, a,) Cone. Trid. gess, 23. c. 6 . de sacrifi, Misss. I 2 132 zhigar kri je nafhe grehe oprala, ondi duhovni ljudftvo lepo prijasno kakor ozhe fvojc otroke uzhe, opominjajo, in fvare s’ vfo ljubcsnijo in krotkoftjo 5 ondi ljudftvo poje Bogu k’ zhafti fvete pcfmi, ga hvali sa prijete dobrote, in ga sa nove proli. Kaj je nek perpravnifhiga v’naf sadohljeno gnado ohraniti, in nove gnade dofezhi, kakor favno to ? Satorej, ljubi moji otrozi! nikar ne pofnemajte tazih ljudi, ktcri fe ob nede- lih in sapovedanih prašnikih po fprchaja- lifhih vlazhijo, kjer fe ncframnoft, prev- setnoft in druge pregrehe s’veliko preders- noftjo prodajajo, ampak boga j te fvojo Ijubes- nivo mater katoljfhko zerkuv, ktera vaf is veliziga hrepenenja po vafhim. svelizhanji k’lebi vabi, ktera vaf k’fvojim fvetim opra- vilam klizhe: pertezitc svefto k’njej in bo¬ dite f pravo poboshnoftjo per njenih fvetih opravilih, lizer bi vam Jesuf Kriftuf ravno tako ozhital, kakor je Bog nekdaj Judam rekel: To Ijadftvo me le s’ shnabli zha- Jli , njegovo ferze pa je delezh od mene. Tretjizh. Berite fvete bukve , de bode gnado boshjo loshej ohranili. Kakor fo flabe bukve knftjanu fhkodlive, in kakor ga one ob gnado boshjo perpravijoj ravno 133 tako mu pomagajo dobre, fvete bukve gnado bosbjo obraniti. S’sdravjem duflie je ravno taka, ka¬ kor s’sdravjem trupla. Nobeden smed nju ne oflane sdrav, ako ga f’permerjeni- mi jedmi ne podpiramo. Branje dobrih bukev je pa prava brana nafhih dufh) tega nafvfakdanja fkufhnja uzhi 3 sator.ej berite jih svefto, de bofle Ivojo dufbo per mozhi in v’dobrim ftanovitno ohranili. De fe pav’branji fvetih bukev ne bofle motili, profite pervizh (vojih fpovednihov, de vam bodo povedali, ktere bukve fo vam pridne 5 fofebno vam perporozhim branje fvetih bukev noviga teflamenta, Tomasha Kemzhana, sgodeb fvetiga pifma sa mlade ljudi, in molitve greinnika per flehernim pfalmu od pokore k’Bogu sdihujozhiga, itd. Drugizh, nej treba dolgo dolgo zhafa neprenehama brati, ker vam tega morebiti vafhe opravila ne perpufle, in ker bi fe sa- voljo fvoje rastrefenofli prevezh navelizhali brati, tako de bi fe vam potler smirej nad branjem fvetih bukev ftudilo. Trctjizh berite pasno} kar berete tudi premiflite, in kar v’bukvah dobriga naj¬ dete, farni na-fe obernite. Is tega vidite, de vam kaj lahkiga fvetujem 5 satorej vaf profim v’ imenu Je- 154 sufa Kriftufa, ne ftorite le farno v’fvoji mla- dofti tako kakor fte sdej flifhali, ampak zeli zhaf fvojiga shlvlenja. Zhetertizh, Bresmdrniga Gofpod- Boga ii per vlim fvojim djanji in nehanji vfelej prizhijozhiga miflite. Zhe naf fhe prizhijozhnoft nafhih ozhe- ta, ali vikfhiga, ali kaziga drusiga zhlo- veka pred greham obvaruje $ kako mozhno mora fhe le prizhijozhnoft nafhiga Boga ferze ganiti, zhigar vfigavidijozhe oko na- fhe nar fkrivnejfhi mifli vidi, in zhigar vligamogozhnoft fe samore ftrafhno nad nami savoljo nafhih pregreh mafhtovati. Sveto pifrno naf s’ marlikakimi sgledi preprizha od prida te mifli: Bog je take/ prizhijozh , Bog me vidi. Kaj je Egiptovfkimu Joshefu mozhjda- lo, de fe nej dal fkufhnjavam premagati? Kaj je zhifti Susimi tako ferze dalo, de je raji v’fmert, kakor v* grehpervolila? Sveto pilmo nam pove, de jih je mifel na viiga- prizhijozhnoft boshjo pred greham obva¬ rovala. Kaj pa je nefrezhni ftudenz 1 toliko pregreh in oftudnoft, ktere fe na fvetu gode "? Posablivoft Boga^ Mudobnesh, pravi kraljevi prerok, je Boga pred ozki sgu- bit. a j a.) Pf i3. l. 135 Pa kaj fe jc sgodilo ? Njegovo zelo shivlenje je bilo s’grehi ofkrunjeno. Satorej nam fveto pifmo tolikrat veli, Boga vedno pred ozhmi imeti. Hodi prizho mene, pravi Bog Abrahamu, in bo¬ di popolnoma, a.) JLcli zhaj Jvojiga. shivlenja Boga mifli , pravi tiari Tobija fvojimu Jinu. A) Kteri koli Je Boga boje , pravi modri mosh, bodo Jvoje dnjhe v njegovi prizhijozlmojti pojvetili. c.) Mifel v’ vligaprizhijozhnofl boshjo ima ref tako niozh Y’febi zhloveka pred greham obvarovati, de bi po befedah fvetiga To- masha nikoli, ali pa fkorej nikoli ne gre- fhili, ako bi smirej prav miflili, de je Bog per naf prizhijozh, de vfe vidi, vfe ve, in vfe fodi. Ako tedej shelite, ljubi moji otrozil prejeto gnado boshjo obraniti, v’dobrim smirej bolj radi, in do konza fvojiga shiv¬ lenja IVeto shiveti, nikar ne sgubite Boga spred fvojih ozhi j pomnite, de on smirej per vaf in v’ vafhim snotranjim prebiva, vfe vafhe pogovore flifhi, vfe vafhe dela vidi, vfe vafhe mifli ve , in vfe vafhe shelje posna. Ako bi vaf kdo k’grehu napeljava!, a ) I. Mos. 17. x. b. ) Tob. 4. 6, c. ) ( Sirab, 2 20. 156 mn odgovorite f’fvetim Avgufhtinam: Do- \ bi mi kraj, kjer me ne bo Bog vidil, potler bom pa floril hudo, kar ti ho- zhejh. Ta nauk fi globoko v’ferze vtifnite, pa ne bofte nikoli kaj taziga ftorili, kar bi ii ne upali vprizho fvojih ftarfhev ali pa drusili pametnih ljudi ftoriti. Kaj ko bi pazh vfaj ta nauk per vaf kaj sdal! Petizh. Varite fe flabih tovarfhev. Zhlovek fe ncvedama navsame dobrih ali pa flabih laftnoft tiftih ljudi, f’ kterimi fe pajdafhij fe navadimo, ko ne vemo kdaj, de ravno tako miflimo, govorimo in dele- mo, kakor nafhi tovarfhi miflijo , govore in delajo, in ker fmo k’hudimu bolj nag¬ njeni kakor k’rlobrimu, sato fe naf kaj hudiga veliko raji prime, kakor kaj dobri- ga, in satorej naf sna en lam fpazhen zhlovek fpriditi, in v’vezhno pogublenje shaloflno refnizo nam fveto pifmo s’ isgledi poterdi. Setovi mlajfhi fo dolgo zhafa v’ftrahu boshjim shiveli, potler fo pa v’prav oftudne pregrehe sabredlij sakaj ? sato ker fo fe fhudobneshi fpajdafhili. Sa¬ kaj fo fe dali Israelzi v’malikovanje sape- Ijati? Sato kerfo fes’ajdmismefhali, in njih isglede pofnemali. pahniti Ti 137 Sakaj je nar modrejfhi kralj Salomon na sadnje ob fvojo modrofl: prifhel? Sato ker fe je pczlial f ptujimi shenami, ktere fo njegov um otamnile, njegovo ferze fpa- zhile, in ga v’take grehe sapeljale, de bi jih sdej komej verjeli, ako bi nam jih fam fveti! Duh ne bil popifal. Sdej pa tudi Ivojo laftno fkufhnjo vpra- fhajmo, in poglejmo, kaj (e v’nafhih zha- lih vprizho naf godi. Sakaj je ta, ali ta mladenzh sdej tako rasujsdan — literi je popred vfim mladenzhem lepe isglede da¬ jal? Kaj je to ali uno deklizo v’fpazhenje fpravilo, ktera je bila popred savoljo fvo- jiga lepiga shivlenja, savoljo fvoje framosh- livofli in bogabojezhnofti vefelje fvojih ftar- fhev in vlih dobrih ljudi? Pajdafhtvo f’ hudobnimi, fpridenimi in rasujsdanimi tovarfhi jih je fpridilo. Satorej fveti Av- gufhtin prav pravi: O kako kushno je pajdajhtvo f'hudobnimi ljudmi! Ali bi fhli radi na tak kraj, kjer vede, de je kuga ? Vem , de bi ne fhli radi med take kushne ljudi, bi fe bali, de bi (e ku¬ ga tudi vaf ne prijela. Ravno tako fkerbno fe tudi tazih ljudi varite, kterih fprideni in hudobni pogovori in sgledi bi vafho dufho ranili in umorili. 138 Ako bi mi bilo dano peklenfki bresen pred vafhimi ozhmi odpreti, koliko pogub- lenih bi vidili v’njem terpeti, ktere je le pajdafhtvo f flabimi tovarfbi va-nj pah¬ nilo ! Moram morebiti fiie kaj vezh rezhi, de bi vaf perlilil, hudobnim tovarfhem sa vfelej flovo dati? Jes vam tedej Pfvetim apokelnam Pav¬ lam vkashem, vlib tikih ljudi ogibati fe, kterih shivlenje je rasujsdano, in vam re¬ zkem P kraljevim prerokam , de boke le tako sa fvoje svelizhanje f’ pridam delali , ako boke delezh prozh od grefhnikov. Shejtizh. 7,kujte in molile , de v’ fkujhnjctvo ne padete■ Dah je fizer vo¬ ljan, pa mejo je Jlaho. a-j Zhujte, pravi Jesuf na drugim kraji, de vaj Go- Jpod , kadar pride, zhujezhe najde, bi) Sakaj pa morate zhutiP sato ker imate vedno vojfko P Tvojimi fovrashniki, I’fve- tam namrezh, kteri vaf P Tvojimi krivimi nauki in fpazhenimi isgledi sapeljuje 3 f’ poshelivokjo, ktero vedno v 5 Ivo jim sno- tranjim nohte j f’ hudizhem, kteri vedno okrog hodi kakor rjovezh lev, in ifhe ko¬ ga poshreti. Zhe tedej vafhi fovrashniki vedno zhujejo sato de bi vaf pokonzhali, a.) Mat. a6. 4 1 « b) LiiU. 12 , 87 — 48. 139 sakaj bi nek yi ne zhuli, sato de fe bofte vezhno ohranili ? Zhujte tedej, ljubi moji otrozi! nad Tvojimi ozhmij nikar jih ne navesujte na take rezhi, ktere bi vam vafhe ferze omeh- kushile. David je bil prcfheflnik in ubija- viz sato ker je Betsabejo predersno po¬ gledal. Zhujte nad Tvojimi ufbefmij nikoli ne poflufhajte kvant , kvantarfkih pefem, in pregrefhnih pogovorov. Zhujte nad Tvojim jesikamj nikoli nizh nemarriiga, in neframuiga ne govorite 5 tudi ne kar je ljubesni boshji ali pa lju- besni do blishniga naTproti. Zhujte nad Tvojimi rokami 5 nikoli jim take proftofti ne perpuftite, ktera bi vteg- nila vafhi nedolshnofti fhkodovati. Zhujte nad Tvojim urnam 3 preshenite vfe hude miTli prezej ish njega, in nikar fe per njih ne mudite. Zhujte nad Tvojim Terzam, ker ish njega po Jesufovih befedah vfe pregrehe pogan¬ jajo. Prezej saduThite v’njem vfe pregrefhne shelje. Aho bi Te v’njih le eno farno minuto s’ dopadajcnjem pomudili, bi she pred Do¬ gam grcThili. Ref je teshko, neprenchama vojTkovati fe, in nad Teboj zhuti, tode nej drugazh, nej nobene Tredne poti, ali morate vedno l4o nad feboj zhuti, in vojfkovati fe,, ali pa vezhno goreti. Bofte fhe morebiti pomifh- Jovali, kaj bi li isvolili? Zhe vaf vojfka fkerbi, poglejte plazhilo, btero vaf v’nebelih zhaka. Terplenje zeliga fveta nej vredno permerjeno biti veliki zhafti, ktera fe bo nad nami rasodela. S’tabo zhujezhnoftjo bofte she od de- lezh sagledali fkufhnjave, v’ ktere bi vtcg« nili priti, in marfiktere fe bofte lahko ogi¬ bali, de fe vam ne bo treba shnjo vojfko¬ vati. Pa kakor zhuvaj saftojn nad meliam zhuje, ako ga Gofpod ne varujo, ravno tako fe tudi vi ne bofte mogli v’dobrim ohraniti, in fkufhnjave premagati, ako vam ne bo Gofpod soper vafhe fovrashnike po¬ magal j satorej Jesuf ne pravi lamo: zhuj- ie, ampak tudi perftavi: in molite, de t>’ Jku/hnjave ne padete. S’ zhujezhnoftjo zhlovek fkufhnjave od delezh fposna, de fe ve na boj perpraviti j s’molituvjo pa Bo¬ ga isprofi.de mu da mozk, fkufhnjave prema¬ gati, v’ kterih fe po zhlovefhki flabofti snajde. Zhujte tedej, vam fhe enkrat rezhem, in molite, tako bofte fvoje fkufhnjave smi- rej loshej premagovali, v’pofvezhijozhignadi boshji od obhajila do obhajila bolj raftli, jo do konza fvojiga shivlenja ftanovitno ohra¬ nili, in po fmerti vezhno vefclje sa fvoj trud vshivali. 141 Perftavek. Kratek ogovor, fkterim duhoven otroke pred fpovedjo ogovori. Lijubi moji otrozi! Zhe lih fhe nejke per- letni, vam she vender veh ozhita, de k nu greha okati. Sej je grefhnik vedno v” nevarnohi vezhno pogublen biti. Jefl miflim, de vi nezhete v'tem ftanu (greha) okati. Kdor hozhe kam priti, in saide od prave poti, de li sve, de je safhel, fe pre- zej verne, in fpet prave poti ifhe. Ljubi otrozi! to shclite tudi vi danf koriti, kaj ne? — Greh vaf je od praviga pota sape- Ijal j pokora naj vaf fpet na pravi pot k’Bogu perpelje. Is naukov, kterih ke fe v’ uzhivnizi uzhili, she veke, de je Jesuf perpravljen flehernimu grefliniku, kteri fe fvojih grehov fcrzhno kfa, in fe v’ 142 pefnizi poboljfhati sheli, po sakramentu fvete pokore odpufhenje dodeliti. In ta sakrament hozhete sdej prejeti. Le pasno me poflufliajte ! I. De bode ta sakrament po vrednim prejeli, potrebujete gnade boshje. Ober- nite tedej froje mifli v’Boga! Povsdignite fvojc ferze k’njemu! Miflite li, de je on povfot prizhijpzh, de vfe ve, vfevidi! Mo¬ lite in režite s’menoj: Ljubi nebejhki Ozhe! jes bi rad Jv oj e, grehe prav Jposnal, Je jih rejnizh- no kfal, zhijto ispovedal , in Je sarej po- boljjhal! Dodeli mi v? to jvojiga Jvetiga Duha ! II. Ker de sdej Boga sa pomozh pro¬ fili, in ker to pomozh tudi upati fmete, morate sdej pa tudi od tvoje drani doriti, kar gre Ifrelnizhni pokori. Satorej preglejte fvojo ved in fposnavajte fvoje ferze na ravnoft! Bogu ne morete nizh fkriti. Prizho vfigavedejozhiga Boga fe tedej farni prafhajte: Kaj Jim hudiga ftorill So pofebno fhtirji kraji, kjer de gre- fhili: fprafhujte farni febc. Jes vam hoin vTprafhovanji vafhe vedi pomagal. Vlak naj le na-fe gleda, ne pa na druge! 143 1.) Kako de fe v ’zerhvi vedli? fte bili v’ njej vfelej poboshni ? de miflili na Boga? nejfte bili rastrefcnih mifel? de fe kaj po¬ govarjali. 3 fmejali, in fe Iizer gerdo vedli. 3 Mejde drusih v J molitvi motili? fte da¬ ritev fvete malhe fpodobno zhaftili. 3 fte miflili na Jesufa fvojiga svelizharja, in na njegovo grenko fmert ? 2. ) Kako fte fe v 1 uzhivnizi ali fholi vedli? fte pasili na to, kar fo vaf uzhili. 3 de fvoje uzhenike bogali in fpofhtovali . 3 fle jih morebiti drashili 3 kako de ffouzhenzi ravnali? fc nejfte vezhkrat shnjimi kregali ? jim nejfte bili prelitni ? Nejde med naukanv shnjimi fhepetali. 3 jih (uvali. 3 in Vuzhenji motili ? 3 . ) Kako de f e doma obnafhali 3 — proti Bogu — proti fvojim darfhem — bratam in feftram — proti poflam ? fle doma vezhkrat na Boga miflili, fofebno sjutrej in svezher? Kako fle molili, f’po- boshnodjo ali nč ? de fvoje ftarfhe vfelej radi bogali? jim nejde bili nikoli ne¬ pokorni? de kdaj gerdo shnjimi ravnali? nejde bili frojim bratam ali fedram nevofh- livi? de jih kdaj (ovrashili? nejde poflov per fvojih darfhih zhernili, in krivizhno to- shili? de kaj kdaj Igali? ali fllashjo dru¬ gim fhkodorali? fc nejde po kotih neframno 144 vedli, kar bi fi ne upali vprizho pametnih ljudi doriti? de Tvojim fiarfhem kdaj kaj ukradli ? 4.) Kako de fc svunaj, na nizali , in na polji vedli? Nejftcbili s’drugimi tovar- fhi preTherni ? nejde drusih f’perimki in smerjanjem shalili ? fle kje kaj Ilikode fto- rili? nejde ptujiga polja, travnikov in ver- tov pofhkodovali ? nejde nalafh drevef majali in lomili? Vi v’Tvoje ferze bolj vidite, kakor jes. Satorej fvojo ved The na dalej natihama Tpralhujte, in farni febe The od drusih re- zhi prafhajte. S dej duhoven nekoliko obmolkne, in potler pravi: III. Zhe de sdej Tvojo ved odkritoferzh- no fprafhali, fe vfaj nekterih, zhe ne ve¬ liko grehov krive savede. Sdej premiflite, kako veliko hudo je greh ! Vi nejde nizh vezh nedolshni, nizh vezh zhidi pred Bogam. Ste sgubili po¬ koj Tvoje vedi. Bog vam sdej ne more tako dober biti, kakor vam je bil, dokler de bili fhe zhidiga ferža, sato ker de sdej njegove sapovdi prelomili. On vam je is mladiga toliko dobriga doril^vide mu bili sa njegove dobrote neisrezheno nehvalesh- ni. Vi de grefhili, in de li s’grehi, zhe 145 ne pekla, pa vfaj fhtraFe v’vizah saflushili. Bog bi vaf snalprezej sdej mozhno fhtrafati. Pa on je nefkonzhno miloftiv, nezhe grefh- nikove frnerti, temuzh de fe poboljfha in shivi. Tako dober je Bogi kaj ne saflushi vafhe ljubesni? Kadar miflite nefkonzhno dobroto bosh- jo, fe v’vafhim ferzu ljubesen do Boga vne¬ ma* In zhe imate v’fvojim ferzu ljubesen do njega, kaj vam nej shal, de fte tako dobri- gaOzheta shalili? On vam je vezh dobriga fkasal, kakor vam samorejo vafhi ftarfhi fkasati, in fhe to, kar vam vafhi ftarfhi dajejo is perviga le od njega pride. Kaj nej- fte tedej dolshni shalovati, de fte bili tako ljubesnivimu Ozhetu nepokorni? Sdej fposnate , kako hudobno fte delali. Shelite, de bi hudo ne bilo ftorjeno, in de bi fvojiga Boga ne bili nikoli sapuftili. Prav je. In zhe ref to shelite, zhe vam je ref shal, de fte grefhili, pa tudi terdno fkle- nite , de ne bofte tih grehov nikoli vezh ftorili, de fe bofte fleherne priloshnofti varo¬ vali, v’kteribi vtegnili v’poprejfhne grehe pafti. Zhe sdej ref pravo shaloft v’ferzu zhutite , zhe fe vam nad greham ftudi, zhe fte terdno fklenili, de fe bofte s’boshjo gnado boljfhali, snate fyoj kaf tudi s’befedo pove- 146 dati. ( Same befede pa fhe ncjfo sadofti. Bog fcrze gleda, in kaf mora v’ferzu biti. Jes vam ga bom le na glaf povedal, vi li pa to miflite, in v’ferzu obzhutite, kar vam bom molil: Moj Bog! moj ftvarnik ! moj Ozhe! shal, is zeliga ferza mi je skal, de lim krivizo in hudo iloril, de fim grefhil. Tebe lim bil smirej dolshan ljubiti, sato ker 11 ti mene bolj ljubil, kakor samore ozhe fvo- jiga otroka ljubiti. Sposnam, fposnam ojtnd- nojt greha, fvojo gerdo ne hvale slinoJt , i’ktero lim velko nebejhko plazhilo sapra- vil, in tvojo pravizhno Jktrpfo saflushil. Kaj, ko bi pazil ne bil nikoli grefhil J Sovrashim in sanizhujem fvoj greh. —Zhe bi ti lih Ivojih dobrih otrok tako obilno ne jdazhoval, in nehvaleshnikov tako pravizh¬ no in oftro ne fhtrafoval, li vendcr ti moj Bog! moj Ozhe, moj Stvarnik , Odrefhenik, Ohranik in Svelizhar vreden, de te zhes vje ljubim, ker li ti nejhonzhno Jvet , moder, in dober Gojpod in Ozhe, Jam na febi nar ljubesnivjhi in nar bolj popolnoma bitje. Is zeliga ferza mi je shal, de lim fe s’ gre- hamtebi, nar ljubesnivfhimu Bogu sameril. Ozhe! nejlim vreden tvoj otrok biti. Pa ven¬ dcr odpuiti mi! in ljub e sen , Jesufa moli, gasahvali, in profi, kakor fe v’dobrih molitvifkih bukvizah najde . Na konzu fvete mafhe fe duhoven v f topi v' fredo altarja, in fe pofebno k’ti f tim oberne, kteri fo bili sdej pervizh per foetim Obhajilu , in jih tako ogovori : Ljubi otrozhizhi! Vaf moram opomniti, de fte danf v’ ravno tifti zerkvi , v’ kteri jih je pred nekterimi letmi veliko smed vaf sakrament fvetiga kerfta is mafhnikovih rok prejelo. Takrat fo vaf vafhi botri femkej pernefli, fo v’vafliim imenu vero 154 molili, iu Jesufu Krftufu sveftobo in pokorfhino sa vas obljubili. Veliko smed tih botrov je sdej tulfej prizhijozhih. Kar fo oni nekdej vVafhim imenu obljubili, to fte dolshni sdej, kofte v’kerfhanft- vu she poduzheni, farni obljubiti. Jes in vfi prizhijozhi bi radi is vafhih uft flifhali kerftne obljube: Obhajenzl molijo p er kerftnim kamnu: Verujem v’Boga Ozheta, Sina in fvetiga Duha. Verujem v’Jesufa Kriftufa, edinrojeniga finu bo- shjiga, kteri je Bog in zhlovek oboje kmalo , kteri je zhlovefhld rod ffvojim terplenjem, in f’fvojo fmertjo odrefbil. Vfe verujem , kar je Bog rasodel, kar fo , Jesuf, in njegovi apoftelni uzhili , in kar katoljfhka zerkuv, ki njeni ud biti, in ud oftatishe- lim, verovati veleva. Odpovem fe is zeliga ferza hu- dizhu, njegovimu napuhu, in vfimu njegOvimu djanju. Se tudi odpovem vfim greham, in sapeli- vim fvetovim ukam. Terdno fklenem , po lcerfhan- fko shiveti. Bog! pokrepzhaj me per mojim fklepu Tfvojo mogozhno gnado. Amen. Po molitvi rezhe duhoven: Nikar ne posabite danafhniga dneva ! Gofpod naj vaf poterdi v’vafhim dobrim fklepu! Vi pa, ljubi ftarfhi, botri in botre! opomnite te otroke vezhkratna danf ponovljene kerftne obljube ! g r f h h Stran 10 od sgorej 2 verfta beri ushe nameft vsbe 18 od fpodej 8 - fprafliovati - sprafliovati s3 od fpodej 11 - ukradli - ukradili 28 od fpodej 10 - miloftiviga - milofitviga 3 i od fpodej 2 - svunanjim - sunajnim 35 od fpodej 11 - zliesnatorna - zhasnatorna 37 od sgorej 7 - od vfiga , ako pravize - od vfiga$ ako pravize 45 od sgorej 10 - premiflimo - premifhlimo 45 od fpodej 6 -pooblafteniin-pooblaftenim 5 q od sgorej 3 - svelizhanfki -svelizlianjfki 121 od fpodej 10 - vefolnigafveta-fvoleniga fveta Druge pogrefhke bra p er Joshefu Sassenberg 1826. 00000075045