Štev. 12. in 13._V Ljubljani, 28. marca 1919.	_Leto LIX.
J0IBJ5N TOVARIŠ
ee^ee^ Glasilo jugoslovanskega učiteljstva
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Od prihodnje številke dalje bo »Učiteljski Tovariš« izhajal vsako sredo popoldne.
Zaveza jugoslovanskega učiteljstva.
V četrtek, dne 17. aprila 1919, bo v načelstveni sobi »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6,
seja upravnega odbora
z začetkom ob 1. uri popoldne.
Dnevnired.
1.	Nagovor predsednikov.
2.	Poročila članov vodstva.
3.	Naš položaj.
4.	Ustanovitev strokovnega tajništva.
5.	Določitev kraja in časa letošnjega delegacijskega zborovanja. Dnevni red tega zborovanja v glavnih potezah.
6.	Poročilo o reformi šolstva.
7.	Predlogi in nasveti upravnih odbornikov.
Predlogi in nasveti, ki jih stavijo Za-vezina društva, se morajo poslati vodstvu do 12. aprila t. 1.
Vodstvo Zaveze jugoslovanskega učiteljstva,
v Ljubljani, dne 25. sušca 1919. Predsednik:	Tajmk:
L. J e 1 e n c.	V i 1. R u s.
E. GANGL:
Unija jugoslovanskega učiteljstva.
Velike naloge, ki nas čakajo v bližnji in daljnji bodočnosti z ozirom na zahteve in koristi stanu in šole, brezpogojno zahtevajo, da se združi vse učiteljstvo države SHS v enotno strokovno (stanovsko) organizacijo. Vsak zaveden in samostojno misleč član našega stanu je dovolj preverjen o tem. Mnogo smo že govorili in 1 pisali o združenju vsega jugoslovanskega učiteljstva v eno organizovano telo. Sedaj je treba stopiti od besed do dejanj.
LISTEK
Umik avstro-ogrske vojske iz Srbije.
Piše Božo Račič.
(Konec.)
V bizantinskem slogu zidani seminar je zapuščina Giorgija Brankoviča, ki je sezidal to palačo na svoje stroške. Iz ustanove Tekelyja se vzdržuje 100 bogoslov-cev (hrana, obleka). Isti dobrotnik je zapustil srbskim vseučiliščnikom v Pešti hišo »Tekelijanum«.
Posebna Stratimirovičeva ustanova daje potrebno hrano 40 odličnim dijakom.
Za obrtnike imajo tudi ustanove. Pošten srbski obrtnik (pomočnik), ki je tudi dober vernik in zaveden narodnjak, dobi iz ustanove vse orodje in njegova žena vso opravo in 2000 forintov.
Na tak način je bila omogočena res zavednim ljudem eksistenca, in k takim mojstrom posiani vajenci so dobili dobro šolo. Kje more potem propasti narod s ta- J kimi organizacijami?
Karlovci leže na Dunavu, lepo naslonjeni na gorice, ki dajejo izvrstno in znano vino. Nad mestom je zgodovinska kapela miru, ki je zidana po načinu mohamedan-
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 12 — K pol leta .... 6'— „ četrt leta .... 3 — „ posamezna številka po 30 vin.
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 40 vin. za vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 30 K.
Kako pa moremo izvesti skupno stanovsko organizacijo?
Moj načrt je ta:
1.	Vse dosedanje centralne organizacije učiteljstva se razdružijo. Te organizacije so: naša Zaveza, hrvatski Savez, dalmatinski Savez, bosansko-hercegovski Savez, srbsko Udruženje, društvo slovenskih učiteljic; predvsem seveda deželne Zveze (kranjska, štajerska, Slomškova).
2.	Temelj skupni stanovski organizaciji tvorijo okrajna učiteljska društva.
3.	Nova skupna naša organizacija imej nalogo, da zastopa v vsej kraljevini SHS skupne interese našega stanu in šolstva v moralnem in materialnem oziru, jih uveljavlja vedno in povsod ter se bori zanje z vsemi dopustnimi sredstvi. Unija jugoslovanskega učiteljstva (UJU) bodi torej zgolj strogo stanovska organizacija.
4.	Prvi in edini pogoj nje obstanku bodi najširši demokratizem in popolna svoboda vsakega prepričanja. Vsak v UJU organizovan učitelj ima pravico, da zagovarja na vsaki seji in vsakem zboru svoje prepričanje in svoje nazore, kakor ima nasprotnik teh pravico, da jih izpodbija in uveljavlja svoje. Vsaka osebnost, nestvarnost, sirovost ali sila je izključena! Stvar proti stvari, dokaz proti dokazu, načelo proti načelu! Obeta se nam na zborovanjih in skupščinah vzpodbudna živahnost, temeljita objektivnost, plemenita tekma. Iz vsega začetka se izognemo mrtvilu, otopelosti in malobrižno-sti. Nasprotni nazori, ko bodo med seboj stvarno razbistreni, dobe končno sredstev in poti, da se izpriča in realizuje njih hotenje, ki naj služi blaginji stanu in šole. Razprave naj vodi razum in srce, ne strast in slepota. Pa saj strasti in slepote ne bo, če pojdemo edino s čistimi nameni v UJU.
5.	UJU stoji izvun vsake politiške stranke, kar pri strogo stanovski (strokovni) organizaciji drugače tudi ne more biti. Zunaj organizacije bodi vsakdo pristaš tiste politiške stranke, ki je skladna z
1 njegovimi nazori; bodi član take kulturne, gospodarske, socialne družbe, ki služi ! obči blaginji in ki ni za naš stan po svojih i sredstvih in namenih nečastna in smo-
skih džamij. V tej kapeli so sklenili mir s Turki 1699.
*
Umikajoči se Nemci so vlekli s seboj razne stvari, ki so bile pokradene v Srbiji, deloma pa tudi od razpadle avstro-ogrske vojske. Vse mogoče stvari so ponujali pruski gospodje: postelje, mize, pisalne mize, omare itd. Poleg tega je pa zlasti v večernih urah močni Sremac kakega Prusjaka tako »navdušil«, da je prodal tudi svojo puško ali pištolo. Sploh sem opazil, da so nemški vojaki veliki pijanci in v izbiri pijače ne preveč enolični. Vse jim teče po grlu: pivo, vino, rum — deli-rium je večkrat posledica vsega.
Srbski ujetniki so se vračali skozi Karlovce — pa niso šli domov, ampak dobili so puške in torbe s kruhom, pa nazaj v Madžarsko. In ni čuda, da so zasedli takoj prve dni ves Banat in Bačko in tam so še danes. Pri nas pa -smo rajali in bili pijani od prevelike svobode, zato pa so Nemci vdrli čez naše meje.
Ko se je polegel prvi vihar, sem hotel : v domovino, pa sem bil zaradi nemškega j kavalirstva prisiljen ostati še nekaj časa | tam. Umikajoči se Nemci so iz hvaležnosti, da so odnesli srečno na železnici pete, razbili tunel pri Cortanovcih, in zato ni- | sem mogel naprej. Potovati peš ali na ; vozu po cesti je bilo pa malo nevarno.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 60 vin. . , . dvakrat. . 40 » . . . trikrat . . 30 . za nadaljnja uvrščenja od petit-vrste po 20 vin. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna.
Članstvo Zaveze jugoslovanskega učiteljstva ima s članarino tudi že plačano naročnino, torej ni treba članstvu naročnine posebe plačevati.
trom šolstva nasprotna. — Dolžnost pa je vsakega člana UJU, da izkuša temu, kar njegova stanovska organizacija sklene in odobri kot za stan in šolo koristno in potrebno, zunaj organizacije na temelju svojih državljanskih pravic pridobiti veljavo in uresničenje. Torej: politika ne sme v organizacijo, pač pa naj gredo sklepi organizacije v politiko, da nam ta pomore pri stvarjanju nove kulturne veličine SHS. Tdko skupno delovanje nas samih in tako sotrudništvo najširše javnosti bo potrebno že v iližnji bodočnosti, ko pride na vrsto naš enotni vzgojni in šolski zakon.
6.	UJU naj vodi in upravlja centralno vodstvo. Med njim in članstvom naj bodo v svrho točnosti in nemotenosti poslovanja posredovalci tajništva z eksekutivni-mi in iniciativnimi nalogami. Ta tajništva bi bila: 1. beograjsko, 2. ljubljansko, 3. no-vosadsko, 4. sarajevsko, 5. splitsko in 6. zagrebško. Teritorij, organizacijo in poslovanje centrale in tajništev bi določila pravila in poslovni red.
7.	Likvidacijo bi dosedanje naše organizacije izvedle seveda v samostojnem delokrogu. Bistveni in sestavni deli celote bi bila okrajna učiteljska društva, ki bi morala neprestano delovati v ponosni veri, da so temeljni kameni mogočne zgradbe UJU. Tajništva bi jim dovajala živih tokov samotvornosti, iz društev pa bi vrele v tekmovalnem prizadevanju vedno nove moči deloljubnosti in stanovske zavednosti.
8.	Organizacijo imenujem Unijo jugoslovanskega učiteljstva, ker se mi zdi to ime dovolj pripravno v označbo naše skupnosti, pripravno pa tudi zato, ker je naslov enako prikladen Srbu, Hrvatu in Slovencu: Udruženje, Savez, Zaveza in Zveza bi se zlile v Unijo, ki bi kazala na zunaj to,"kar smo že davno po srcu! Ako pa pove kdo drugo ime — naj velja njegovo ! *
Dixi et salvavi animam meam! Črtal sem le v širokih konturah. Eden je moral začeti! Sedaj govorite drugi! Izpreminjaj-te in nasvetujte, kakor vam drago; le enega mi ne vzemite: vere v bodočnost jugoslovanskega učiteljstva!
Železnice po Sremu so jako trpele. Bande zelenega kadra so razbile vse, kar jim je prišlo pod roko. Kolodvori razbiti, železniški vozovi tudi in celo klopi iz 1. in 2. razreda, iztrgane. Nihče ne ve, kdaj gredo vlaki, vse je odvisno od slučajnosti, in tako smo čakali in prezebali. Vožnja od Indije do Zagreba je bila naravnost grozna. Kruha nismo dobili nikjer, pač pa so nam ponujali vina za drage denarje.
Človeku, ki pride iz južnih krajev, kjer govore »štokavski«, zveni zagrebški dialekt popolnoma domače. Truden sem bil, ko sem izstopil na državnem kolodvoru v Zagrebu. Takoj so nas obsuli razni »podjetniki«. Eden vpraša, če prodamo cipele, drugi išče municije, tretji »veš« — četrti bi rad duhana, nekateri pa ponujajo kruha, kave, juhe, rakije itd. Opazim četvorico mornarjev, katerih glasni ljubljanski dialekt me je zopet opomnil na domovino. »Prmejš, Pepe, al' veš, ket se gre zde j na zit pon?« čujem dolgina v pelerini-dopetači. »Pučak, sej znam hrvašk', bom preči prašu,« odgovori mali kodrasti mornarček. Na lahno je potepljal blizu stoječega postreščka in vprašal v »čisti hrvaščini«: »Ala brate, kam pa pele tale tramvaj?«
Povedal sem jim potem jaz, in šli smo na južni kolodvor, kjer so pričakovali Francozov. Čakalnica je bila polna
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Mestni trg štev. 17/111.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
Politiško preganjani!
p. v.
Dne 9. marca t. 1. smo ustanovili v Ljubljani društvo političnih preganjancev, ki je njega namen pomagati vsem onim, ki so pretrpeli v stari Avstriji zaradi po-litiških persekucij več ali manj duševnih in telesnih muk, do primerne odškodnine ter prisiliti merodajne faktorje, da sprejme Jugoslavija v svoj zakonski načrt rudi ta-kozvani denunciantski zakon, ki naj onemogoči takim lopovom, kakršne je imela pokojna Avstrija v preobili meri in katere je tako izborno plačevala, njih ostudni posel.
Odbor, ki smo ga na tem shodu izvolili, ima pač mnogo lepega, težavnega, a tudi hvaležnega dela. — Prvo njegovo delo mora pač biti to, da izkuša obelodaniti imenik vseh onih denunciantov, ki so se greli na solncu avstrijske milosti. In našli bomo tu imena takih mož, ki se žal danes silijo v ospredje in ki hočejo igrati tudi v Jugoslaviji več ali manj važno vlogo. Zapisnik policijskega svetnika dr. M. Skub-blja, ki so ga, upamo, še pravočasno rešili uničenja, bo dal dokaj dragocenega tozadevnega gradiva. A tudi akti, ki jih je odnesla iz Ljubljane, Maribora, Celja, Trsta, itd. takozvana »perlustrirungskomisi-ja«, hrani istotako več kot preveč v to svrho potrebnega gradiva. — In imena morajo na dan! — Hrvatska narodna vlada je sicer že davno obljubila stopiti na dan z imeni svojih človeških izvržkov, a žal, da do sedaj še ni izpolnila svoje obljube.
In pri nas? — Ce ne bo predolge časa tega imenika na dan in če se bodo razni ljudje na naši vladi izgovarjali na ta ali drugi način, da ni mogoče dobiti še popolnega imenika, potem si lahko mislimo svoje, in društveni odbor mora svojim članom javno povedati, katere osebe in s kakimi izgovori se branijo, izročiti v to potrebni material.
Javnost jih bo sodila!
Zanimiv je bil ta shod v premnogem oziru. Tu smo se sešli različni stanovi iz različnih krajev, a vsi smo imeli eno edino zavest, da smo tudi mi eden onih faktor-
Lahov, in šele na energičen naš protest so jih napodili v barake, strah avstrijske vojske. Posedli smo po tleh in zadremali. Prebudili so nas zvoki marseljeze, ki je donela v pozdrav ravno dospelim franco-! skim vojakom. Zjutraj smo pa videli v j naše veliko zadoščenje slovenske južno-železničarje in pa — vozove s celimi ši-; parni. Prva zarja je pozlatila strehe in zvonike slovenskim Brežicam, ko smo dospeli tja. Na postaji je stal slovenski vojak s slovensko rožo na čepici. Oživeli so spomini na krasne sokolske prireditve in druge narodne slavnosti, ki so pomagale uničevati nemško zastrupljenje. Danes plapola na nemški hiši slovenski prapor, pred stoletji pa so praznovali pri Brežicah nemški graščaki zmago nad premaganim slovenskim kmetom. Zdelo se mi je, da vidim tam po Krškem polju tisočglavo kmetiško vojsko z Matijo Gub-cem in Ilijo Gregoričem drveti, a danes zmagonosno Ln slavno. Kolodvori, vsi očiščeni nemških napisov, me niso presenetili — vsaj dvakrat na leto bi jih morala v mirnih Časih slovenska zavednost »očistiti«.
V gostoljubni Kolenčevi hiši v Zagorju pa sem dobil prvega počitka svojim trudnim kostem in prvih potrebnih novic o slovenski mauifestaciji osvobojenja.
Telefon uredništva štev. 118.

jev v naši mladiJugoslaviji, ki smo več ali manj pomogli s svojim mišljenjem, a tudi s svojimi dejanji do življenja naši državi.
Doletele so nas več ali manj občutne kazni, a prenašali smo jih radi, njih posledice še čutimo in ne pričakujemo posebne nagrade... Ce bomo pa videli, da se hočejo na naš račun oškodovati ljudje, ki so bili pod staro Avstrijo črno-rumeni do kosti in ki so se solnčili v vsej milosti pro-slule Avstrije, tedaj bomo pa očitno zahtevali, da se mora v naši državi najprej nas upoštevati, a potem šele druge!
Na tem shodu se je tudi izrekla marsikatera krepka na račun onih, ki so nehote dali povod, da smo morali ustanoviti to društvo... A tudi marsikatero remini-scenco in skoro neverjetno dogodbieo smo čuli potem v prijateljskem razgovoru. Prepričani smo, da bi bila knjiga, kjer bi bili popisani vsi zgledi in dokazi našega mu-čeništva, kakršno je predlagal tov. Kiferle, kaj kmalu razprodana in da bi jo ljudje naravnost požirali, zakaj tu bi se zrcalila vsa avstrijska bestialnost v vsej svoji nagoti. Ko je bila v odbor soglasno izvoljena gospa dr. Lušicka, nekdanja licejska učiteljica Medičeva, smo se nehote spomnili tega dogodka: Na neki seji nekega avstrijskega c. kr. okraj, šol sveta je vzkliknil predsednik tega okr. šol. sveta, ko je dobil v roke oni ferman c. kr. dežtinega šol. sveta za bivšo Kranjsko, s katerim je le-ta šol. svet slovesno na cesto vrgel imenovano »hudodelko«: »Še premajhna kazen!« — Njega je — hvala Bogu — zadela pač še hujša kazen, zakaj mož ne diha danes nič več čistega zraka mlade Jugoslavije, ker je moral sramotno pobrati šila in kopita, a »hudodelka« dr. Lušicka uživa danes vsesplošen ugled in je celo naša soglasno izvoljena odbornica!
Pribiti moramo pa še nekaj v trajen spomin! Kar je bilo politiško preganjanega učiteljstva, se ima po veliki večini zahvaliti za vse muke in vso maicrialno škodo znanemu fermanu izdajnika dr. Šu-steršiča. Na podlagi te okrožnice so zbirali razni, dotičnim učiteljem neprijazni župniki potrebni »dokazilni« material, ga pošiljali merodajnim oblastem, ki so ga odstopavale petemu armadnemu vodstvu v Postojni, oddelek »Qu«, kjer je imel glavno besedo znani baron Mihael-Angelo Zois. Ta mož, ki bi najrajši vse Slovence odri na meh, je takorekoč sipal na vse vetrove razre »Konfinirungs«- »Internirungs« in slične »Bescheide«, da smo morali potem potovati po vseh mogočih ječah, taboriščih itd.
In ko je vstala Jugoslavija v vsej svoji sijajnosti, je mož ubežal pravici ter ušel nekam v Nemško Avstrijo, a njegovo po sestvo v bližini Kranja je narodna vlada vzela pod svojo oskrbo.
Toda čudimo se samo še sledečemu dejstvu. Mož, ki je moral sicer po svojem poklicu zasledovati ljudi, je imel slednjič vendar še toliko vesti, da je dal slovo oni deželi, kjer je hotel zasloveti, a je zaradi politiške izpremembe postal nemogoč; toda mož pa, ki ga je vezala s tem krvnikom vez zaupnosti ter je hotel z enim mahom pokončati vse napredno učiteljstvo, nima toliko vesti, da bi prostovoljno zapustil svoje mesto! Čudimo se še bolj našemu višjemu šol. svetu, da trpi tega moža še nadalje na njegovem odgovornem mestu!
Upamo, da je to naša zadnja beseda o tem možu.
Slovenskim poslancem Narodnega predstavništva v Belgradu pa kličemo:
Storite svojo dolžnost! — •
Tovarišem-sotrpinom polagamo prav toplo na srce, naj pristopijo imenovanemu društvu kot člani. Letnina znaša vseletno skupno plačano 30. mesečno pa po 3 K. Članarina se pošilja na naslov: Janko Košir, davčni svetnik, Ljubljana, Blei-weisova cesta 31.
Školska anketa v Beogradu.
Pod tem naslovom piše splitski »Po-kret«:
Kako smo zadnji čas izvješteni, vije-čaju u Beogradu školski stručnjaci o pre-uredbi škola.
Čudnovato je to, da u takoj razvika-noj demokratskoj eri, naš Savez nije bio niti obavješten o tome, a kamo li, da je bio pozvan, da pošalje jednog svog oda-slanika u taj zbor. — Sada pak do?naje, mo, da Dalmaciju zastupa prof. S. Ratko-vič. Nemarno ništa protiv toga. Žalimo pak, što nije pošao tamo i čitavi dekori-rani štab pokrajinskog školskog viieča u Zadru sa g. Golfom na čelu.
Kad smo jednom demokrati, budimo do kraja!
Ob delu za preuredbo šolstva niso pozabili le naših bratov iz Dalmacije, ampak tudi slovenski del učiteljstva je ostal
ob strani, dasi je naša Zaveza izdelala po-polen načrt.
Tako je v demokratični državi: račun delajo brez krčtnarja, kockajo za našo kožo brez naše vednosti...
ALBIN LAJOVIC:
Zakon o telesni vzgoji na Francoskem.*
K članku tov. Michlerja naj priobčim sledeče osnovnice zakona o obvezni telesni vzgoji, ki se bo z njim pečala'francoska poslanska zbornica. Ravno Francija, ki je najbolj krvavela v vojni, je prva spoznala pomen obvezne telesne vzgoje, zato so njene skrbi in nege, ki jih posveča ljudskemu zdravju in sili posameznika, lahko razumljive. Zato je obrnjena vsa njena pozornost na eno točko, ki je bila doslej pri vseh narodih docela zanemarjena, in ta se nahaja tam, kjer dobi država uu-raslega posameznika zopet za daljšo dobo v svoje skrbstvo, medtem ko je bil preje več let prepuščen samemu sem; to je uo-ba med 14. in 18. letom, doba, ki naj bo priprava za vstop v vojaško službo, doba, kjer naj se strne telesna vzgoja in priprava za vojaško suknjo v harmonično celoto za obrambo naroda in drage rodne grude.
Dosedanja telesna vzgoja je bila zaradi zastarelosti nazorov silno pomanjkljiva. Glavno besedo so imeli pri tem starši, ki se — s častnimi izjemami seveda — niso brigali dosti več kot nič za to panogo vzgoje. V šolah, tako tta Francoskem kakor tudi pri nas, niso zaradi pomanjkanja telovadnic prav ničesar storili za telesno vzgojo. Naša telovadna društva pa so bila vržena v politiški lonec, mesto da bi gojila mlada telesca.
Med vojno, posebno pa pod vplivom izgleda Nemcev o vojaški vzgoji mladine, je polagoma rinilo na površje spoznanje, da je treba urediti vzgojo telesa potom zakonov prav tako, kakor so uredili vzgojo duha, postati mora občna, dolžnostna in obvezna; vse smernice naj se naravnavajo na enoten smoter.
Silno zanimiv tega spoznanja francoskega je zakon, ki ga je predložil poslanski zbornici dne 27. novembra 1916 poslanec Lachaud ter ga podkrepil z zgodovinskimi in stvarnimi razlogi. Predloženega zakona niso tedaj sprejeli, temveč so ga odkazali komisiji za nauk in lepe umetnosti, a ker je tedaj šlo tudi o izvež-banju vojaštva, so ustanovili še vojaško komisijo. Vsi so delali z velikim pritiskom ne samo v različnih anketah, temveč tudi praktično, pred vsem seveda v področju vojnega ministrstva.
Posledica tega dela je predloga zakona, ki ga bodo sedaj obravnavali in seveda tudi sprejeli. Zove se: Predloga zakona,kiurejadolžnostne telesno vzgojo in pripravo za vojaško službo.
Glavni deli zakona govore:
1.	del. Telesna vzgoja je obvezna za šolske otroke obojega spola v Franciji in v kolonijah od 6. do končanega 17, leta; priprava za vojaško službo je obvezna za vse mladeniče od 18. leta do uvrstitve k polku. Program vežb in vežbahje se določi naredbenim potom po javni upravi.
Naučno ministrstvo ter odbor za telesno vzgojo in zdravstvo (Comité national d'éducation physique et d' hygiene) izdasta naredbo za prvo skupino, vojno ministrstvo pa za drugo.
2.	del. Obče ljudske šole — iavne in zasebne — skrbe za telesno vzgojo otrok do 13. leta; zavodi za pošolsko mladino (oeuvres postscolaires), meščanske, srednje šole — javne in zasebne — srednje gospodarske, trgovske in obrtne šole, bodisi okrožne, občinske ali državne, telovadna društva, ki jih priznava in podpira naučno ministrstvo, telovadna društva, ki jih sicer ministrstvo ne priznava, ki pa odgovarjajo rožnikovemu zakonu iz leta 1901., dalje tečaji in zavodi za telesno vzgojo, ki jih vodijo diplomirani strokovnjaki, ter naposled družina, katere razvoj sodi prav tako pod državno kontrolo, skrbe za telesno vzgojo šoli odrasle mladine. Društva, ki so se pritegnila k izvrševanju zakona, se morajo odreči vsakemu vmešavanju v politiko in naboženstvo. ^
Javnim šolam in drugim učnim "zavodom se pridele vežbališča, odkrita in zaprta, kakršnih zahteva telesna vzgoja.
Občinske uprave glavnih okrožnih mest in občin nad 5 tisoč duš morajo dati društvom, ki se pečajo v smislu zakona s telesno vzgojo mladine, primerno igrišče brezplačno na razpolago.
Manjše občine podpira država kar najizdatnejše bodisi z denarnimi prispevki ali lastnimi stavbami, da morejo čimprej preskrbeti potrebne prostore in urediti igrišča.
* Kakor znano, hoče tudi češki zdravstveni minister, v čigar področje spada telesna vzgoja, na podlagi zakona uvesti dolžnostno telesno vzgojo do 18. leta.	Op. pis.
Da se zagotovi uspešno in blagodar-no izvajanje zakona, se uvede od strani delegatov naučnega ministrstva kontrola, pod katero sodijo v.si zavodi, društva in ' druge institucije, ki se jim je na podlagi zakona poverila telesna vzgoja mladine.
Ta kontrola bo delovala poleg tega tudi sama po sebi v obliki »Osebne po-pisnice o telesni vzgoji« (livret individuel d' éducation physique), ki bo spremljala otroka ves čas njegove telesne vzgoje, mladeniča pa do uvrstitve k polku, kjer bo velikega pomena za ugotovitev njegovih telesnih zmožnosti.
Da se zmanjša osebna odgovornost ravnateljev, učiteljev ter ostalih organov na zavodih, prevzema država popolno odgovornost za vse poškodbe, ki bi mogle nastati zaradi izvrševanja zakona o dolžnostih telesni vzgoji.
Državne izpite in konkurse bodo vbodoče mogli delati samo mladeniči in deklice, ki se izkažejo z izpričevalom, od-nosno osebno popisnico, da so zadostili vsem predpisom zakona o dolžnostni telesni vzgoji.
Da pa bodo mogli učitelji na tem polju uspešno delovati, jih pošlje država na državne stroške v poseben, 6 mesečne okrožne tečaje, kjer dobe izpričevalo za pouk telesne vzgoje.
3.	del. V tem oddelku je govor o dolžnostni pripravi mladeničev nad 17 let za vojaško službo. Podrobna določila se strinjajo z onimi o šolski dolžnostni telesni vzgoji. Na vojaško službo pripravljajo visoke, srednje in meščanske šole ter šole ki so podrejene zemljedelskemu, trgovinskemu in obrtnemu, vojnemu, notranjemu, pravosodnemu ministrstvu in ministrstvu • javnih del.
Visokošolska društva, telovadna društva, društva za pripravo na vojaško službo, kakor tudi druga od vojnega ministrstva priznana društva morejo pod istimi pogoji pripravljati na vojaško službo, kakor so določeni za dolžnostno telesno vzgojo.
4.	del. Četrti oddelek govori o izberi in pripravi učiteljev vseh skupin, ki se posvete telesni vzgoji in vojaški pripravi. To nalogo prevzamejo visoka šola za vzgojo telesne vzgoje na srednjih šolah (Scole normale supérieure d' éducation physique), okrožni poučni tečaji za telesno vzgojo v kraju zbornih poveljstev in visoka šola za pripravo na vojaško službo, katere absolventi dobe po izkušnji diplomo učiteljev telesne vzgoje in kjer se
jim podeli tudi službeno mesto.
«
Trenutno je pripravljalno delo že močno napredovalo. Ministrski predsednik Clemenceau se je od vsega začetka živo zanimal za stvar, in pod njegovim vplivom je zrastel prvi zavod za vzgojo učiteljev telesne vzgoje in vojaške priprave iz stare telovadne šole v Jaiuville, ki jo vodi general Cottez, polkovnika Labrosse in Royet ter kapetan Schiller.
Za vrstjo pa je potem nastalo kar devet obširnih zavodov za vzgojo učiteljev telesne vzgoje in vojaške priprave, in sicer zavod v Joinville, ki mu je pridelje-na šola za invalide, v Fontainebleau, De-auville, Dinardu, Royonu, Montpellieru, Lyonu, Antibesu s podružnico v Bastiji, Alžiru s podružnico v Tunisu in končno deseti v Udžadu v Maroku, ki ga je ustanovil kapetan Lorinier.
Naučno ministrstvo ustanovi sedaj svoja vzgojna središča za učitelje telesne vzgoje. Parlamentarni krogi živo podpirajo to podjetje. Poslanec Pate je provzro-čil ustanovitev Narodnega odbora za telesno vzgojo, športno in socialno zdravstvo, v katerem so se združili najdejavnejši in v to najbolj poklicani predstavniki armade, naučne uprave, visokih šol in športnih krogov. Svoj sedež ima odbor v Parizu, rue Taithout št. 1, ter je dobil za začetek državne podpore 300.000 frankov. Naloga tega odbora je, navesti delovanje vseh telovadnih in športnih društev v gotov sistem, podpirati in voditi to delovanje ter tako pospešiti in omogočiti najhitrejšo izvedbo zakona o dolžnostni tele ni vzgoji.
Kako resno misli francoska vlada na energično izvedbo zakona o prisilni telesni vzgoji in pripravi na vojaško službo, nam priča zakon, ki ga je predložil sam predsednik republike v sporazumu z ministrskim predsednikom, ministra financ in naučnim ministrom dne 14. vinotoka 1918 in ki je bil soglasno sprejet. V tem zakonu se dovoljuje na račun vojnega ministrstva malenkost 1,500.000 frankov za izpopolnitev organizacij, potrebnih za strokovno in praktično poučevanje eles-ne in športne narodove ter vojaške vzgoje.
Tako Francozi!
Slovenci smo se že merili z njimi, in naši Sokoli so jih dosegli! Zato bo gotovo zanimalo našo javnost, posebno pa šolske, sokolske, športne in vojaške kroge, kako zamišlja urediti premagalka nemške te-
meljitosti telesno vzgojo svojega narašča-ja ter na kak način hoče zaceliti krvaveče rane, ki jih je vsekala strašna borba. Po,, skrbeti moramo za velikopotezno akcijo, da dobimo čim najprej zadostno množino cenih, izdatnih živil, perila in obleke. Tako se popravijo in oblečejo od dunajskega sistema davljena in do kosti posušena mlada telesca. Ko pa se zopet enkrat do siteg;, najedo, ko jih po človeško zopet oblečemo, potem mora tudi naš narod nujno poskrbeti za pravočasno prerojenje telesa, kar najhitreje dosežemo edino potom zakona o obvezni telesni vzgoji za vse otroke obojega spola, za mladeniče in dekleta. Delo, ki ga vrše v tem oziru naše šole, naši Sokoli, športni in drugi krožki, bo gotovo podpirala in priznala naša vlada, na-j rodno predstavništvo in vsa javnost, zakaj samo potom do pičiče organizovane telesne vzgoje si preskrbimo zdrav, krepak in trden zarod, ki bo zmožen tekmovati z evropskimi narodi za ravnoprav-nost in samostojnost našega naroda. V zdravem telesu biva zdrava duša, in ta nam bodi vodnica na potu časti in slave našega jugoslovanskega naroda.
Želel bi, da se baš o tem razvije vsestransko razpravljanje, zato sem priobčil osnovni načrt francoskega zakona o dolžnostni telesni vzgoji.
O učnih načrtih
za štirirazredno meščansko šolo kot tip narodne višje šole (spodnje srednje šole).
III.
UČNI NAČRT ZA POUK V SLOVENŠČINI.
Sestavil Ivan Magerl.
Učni smoter.
Učenci naj gladko in izrazito čitajoj ter pravilno umevajo, kar so čitali. Ustno in pismeno naj pravilno in spretno izražajo svoje misli. Pridobe naj si spretnost v spisovanju pisem in poslovnih sestavkov ter v izpolnjevanju poštnih obrazcev.
Poznajo naj najvažnejše vrste in oblike pesništva, imajo naj pregled poglavitnih dob slovenskega slovstva ter vpogled v življenje in delovanje najznamenitejšili slovenskih pesnikov in pisateljev.
Prvi razred.
(4 tedenske ure.)
Glasno in izrazito čitanje. Jezikovno pravilno obnavljanje obravnavanih beril. Učenje na izust vzornih poetiških in pro-zaiških sestavkov; vežbanje v izrazitem predavanju in deklamovanju.
Besedna plemena, zlasti samostalnik, pridevnik, zaimek in števnik. Prost stavek. Empirično razlaganje zloženega stavka. Raba velikih začetnic, ločila in najvažnejše kratice. (Ozirati se je zlasti na ona slovniška pravila, proti katerim učenci največkrat greše. Obravnavajoč berila, naj učitelj razlaga besede po njih j nastanku, slikovite izraze, rekla itd. ter tako razkriva učencem poezijo jezika.)
Obnavljanje primernih beril pripovedne vsebine; kratki opisi; pisma in lažji poslovni sestavki, poštni obrazci. (Uporabljajo naj se zlasti lastni dožitki in dogodki učencev.)
Drugi razred.
(4 tedenske ure.)
Čitanje, učenje na izust in izrazita predavanje ter deklamovanje kakor v prvem razredu. Vežbanje v razporedovanju in prostem obnavljanju (krajšanje in raz-širjevanje) primernih berilnih sestavkov, i
Pripovedujejo naj se učencem zanimivi in važni dogodki iz življenja pesnikov in pisateljev, ki so zastopani v čitanki.
Obravnava vseh besednih plemen, zlasti glagola. Zloženi stavek, premi in zavisni govor. Spisne vaje kakor v prvem razredu.
Tretji razred.
(4 tedenske ure.)
Estetiško čitanje, predavanje in deklamovanje. Gojenje estetiškega čuvstva: lepota idej, jezika, podob in slik. Najvažnejše iz metrike; glavne vrste in oblike pesništva.
Ciril in Metod, Primož Trubar, Vodnik, Prešeren, Slomšek, Levstik, Jenko, Stritar, Erjavec, Krsnik, Gregorčič, Aškerc in nekateri novejši pesniki in pripovedniki.
Ponovitev in izpopolnitev oblikoslovja in skladnje. Najvažnejše iz glaso-slovja in debloslovja.
Povesti, opisi, orisi. Poslovni sestavki, nanašajoč se zlasti na potrebe kmetijstva, obrti in trgovstva, in vloge na oblasti.
Četrti razred.
{4 tedenske ure.)
Čitanje izbranih pesmi in pripovednih spisov (romanov in dram vsaj v odlom-
kih) najvažnejših zastopnikov slovenskega slovstva.
Osnovni pojmi poetike in metrike.
Kratek pregled slovenskega slovstva s posebnim ozirom na glavne zastopnike posameznih dob.
Ponovitev najtežjih partij iz glaso-slovja, oblikoslovja, skladnje in besedo-slovje.
Orisi in preproste razprave. Trgovsko dopisovanje.
Naloge.
V vseh štirih razredih po 4 domače in 4 šolske naloge vsako polletje.
IV.
UČNI NAČRT ZA POUK V SRBOHRVAŠČINI.
Sestavil Ivan Magerl. Učni smoter.
Učenci naj v latinici in cirilici gladko čitajo in umevajo lažje spise v srbohrvaščini. Pridobe naj si popolnoma spretnost v pisanju cirilice in nekaj spretnosti v konverzaciji.
Prvi razred.
(1 tedenska ura.)
Čitanje lahkih berilnih sestavkov v cirilici in latinici. Empirično razlaganje razlik med slovenščino in srbohrvaščino.
Primerne vaje v cirilici.
Drugi razred.
(1 tedenska ura.)
Čitanje in slovnica kakor v prvem razredu. Ustno in pismeno obnavljanje preprostih berilnih sestavkov.
Tretji razred.
(1 tedenska ura.)
Čitanje kakor v drugem razredu.
Važnejše opazke o življenju in delo-laganje oblikoslovja s posebnim ozirom na slovenščino. Ustno in pismeno obnavljanje berilnih sestavkov.
Četrti razred.
(1 tedenska ura.)
Čitanje tudi daljših sestavkov v srbohrvaščini. Vežbanje v konverzaciji. Ustno in pismeno obnavljanje čtiva. Vežbanje v trgovskem dopisovanju.
Skladnja s posebnim ozirom na slovenščino.
Važnejše opazke v življenju in delovanju Gunduliča, D. Ubradoviča, V. Ste-fanoviča, Karažiča, Lj. Gaja, P. Prerado-viča, A. Šenoe, I. Mažuraniča Zmaja (J. Jovanoviča) in L. Gjalskega.
KAREL DOBERŠEK:
Pogled nazaj in naprej.
ii.
V opisane razmere pa posega tudi zadnji boj, me morem reči narodni, ampak smelo trdim boj za privzgojeno hlapčevstvo. Tudi ta boj se izkuša zanesti v naše šole, kjer je imel že dedno pravico. Za te razmere, ki so nastale, ima pač v prvi vrsti naša bivša utrakvistična šola glavno zaslugo. Nihče ne more tajiti, da bi ne bila dala ta šola podlage za sedanje narodne in tudi vzgojne razmere. Saj je vendar že bivši dež. šol. nadzornik Go-banz svojim prijateljem rekel: »Ne bojte se prav nič za ponemčenje koroških Slovencev, zakaj vse to bo storila utiakvi-stična šola!« Da seje, ne vem po katerem svetovnem učenjaku, smatralo ponemče-vanje že samo na sebi kulturno delo, dobro vzgojno delo, se vidi tudi iz dejstva, da je bila edina slov. knjiga v naših šolah katekizem in da so se učiteljske konference vsako leto bavile po večini jamo s ponemčevanjem. Tako je bilo mogoče, da se je videlo samo v ponemčevanju edini smoter šol sploh, da je postal slovenski pouk kakor rdeča ruta naših oblasti in deloma nas samih. Kje bi naj torej vzeli značaje za sedanjo težko dobo, ko vendar ni bilo dovoljeno v materinskem jeziku blažiti srca otrok, dajati jim trdne moralne podlage, zbujati čustva — dušo vzgajati sploh. To delo je celo v materinskem jeziku težko, v nemškem nerazumljivem pa je popolnoma nemogoč. Lovec se poslužuje posnemanja ptičjih, oziroma žival skih glasov, da jih privabi k sebi, a kroni stvarstva, gospodarju sveta — človeku, koroškemu Slovencu — je bila ta aajpri-mitivnejša pravica odrečena. Koroški Slovenec zato danes ne zna primerno ceniti dobre, oziroma slabe šole, zakaj skoro vsak je bil vzgojen v slabi šoli. Otroci so oili tudi preobloženi z delom (6 ur na dan), zato pa omagata spomin in veselje do uela in zato, posebno ko izstopijo otroci iz sole, opustijo navadno do vojaških let '' tudi čez vsako nadaljnjo izobrazbo; ne °erejo več ničesar tudi zato ne, ker ne
znajo slovenski in ne dovolj nemški. Ve-j Ijave šola kot pri drugih narodih ni imela, j in če so se učitelji sami pritoževali, da je ! prebivalstvo — schulfeindlich — no, potem bi se morali vprašati: »Zakaj?« Krat-komalo so tukaj vrgli krivdo na duhovščino, na klerikalce. Smatrali so vsak stik z njo kot nečasten za učiteljstvo, kar moram kot sramoto na račun nizke izobrazbe, površnosti in oholosti zapisati.
Znabiti mi kdo pride z res utemeljenimi dokazi, da so bile te osebnosti med 4 ali 6 očmi, ne pa za vse razmerje med dvema stanovoma. Ta koroška špeciali-teta je šla celo tako'daleč, da je sovražil tak šovinist svoje kolege in tudi druge osebe, čeprav so samo slučajno prišle v družbo znanega ali neznanega župnika ali kaplana. Sovraštvo brez povoda je bilo tako globoko, da mi nehote sili v misel znano krvno sovraštvo divjakov, ki so se klali med seboj, dokler ni skoro nihče več ostal na tem ljubem svetu. To naše stališče moramo temeljito revidirati, zakaj tako stališče ni samo skrajno malenkostno, ampak celo smešno. Mi ostanemo ravno tako napredni, četudi govorimo z izobraženim župnikom, vsaj kdor ima trdna načela, tega ne izpreobrne nihče.
Kako daleč naj vsak v tem oziru gre, je prepuščeno njegovemu lastnemu prepričanju. Bodimo nekoliko širši v našem družabnem občevanju, nikakor pa ne oz-kosrčni, nedemokraški; bodimo solidni v družabnem oziru.
Pri težavnem delu, ki ga z ustanovitvijo naše države prevzemamo posebno na Korošem, nam bo stik z vsemi stanovi samo koristen. Vojna nas je potisnila na to pot, in hodimo torej po njej, odstranimo predsodke, in videli boste, da se tudi tako da živeti dobro, samostojno življenje! Lažje bomo kos velikemu delu, ki nas še čaka, ako ne bomo stali pasivni i udi v družbi sploh. Odstranimo vse malenkostne priveske svojih naprednih načel, stopimo med državljane brez ozira na njih politiško mišljenje, delajmo pozitivno in kmalu bomo eden — če ne sploh — naj-kulturnejših in najodločilnejših faktorjev v našem narodnem življenju, kar bi lahko bili že danes, pa nismo!
Ko na tak način revidiramo svoje stališče v družbi s pozitivnim sodelovanjem, nas ne bodo več skrbele naše razmere v učiteljskih organizacijah. Deloma smo že dosegli, deloma pa še bomo, da se bo učiteljstvo cenilo navzdol in navzgor, in bomo, kadar bo potreba, vedeli uveljaviti svojo materialno stališče povsod na vsakem polju svojih potreb. Naše učiteljske organizacije morajo postati središča, ki iz njih pridejo direktive za vse moderno delo po deželi, delo, ki mora obsegati vse panoge gospodarskega in kulturnega značaja za procvit našega naroda! Naše materialno stališče je zaenkrat v naše zadovoljstvo zgotovljeno, in brez materialnih skrbi bomo tem lažje opravljali svoj ve-levažni kulturni posel. Tu noben delaven učitelj ne bo hotel zaostajati, ko pride do zavesti, da nismo več narod tretjega reda, ampak smo enakovreden, enakopraven član velike svetovne človeške družbe Delali bomo na to, da si zagotovimo vse ugodnosti, ki jih še nadalje potrebiijemo5 da nam bo mogoče široko, plodovito delo. Medsebojni učiteljski stiki morajo biti jekleni, bratski. Nihče se ne sme zapostavljati, kdor dela po našem programu: nihče se ne sme čutiti kot manj vrednega za-postavljenca. Tesne uniforme politiškega prepričanja v naši stanovski organizaciji ne smejo veljati, zakaj zavedati se moramo, da ravno politiško sovraštvo učltelj-stvu najbolj škoduje, naše moči cepi, našo silo slabi, provzroča slabe uspehe. Stanovska organizacija se mora izključno ba-viti samo z našim položajem in v širšem smislu z gospodarskim in kulturnim položajem našega naroda. Izključena mora biti vsaka debata politiško-strankarske vsebine. Mi imamo dovolj dela za narod, da, več kot vsak drugi stan, kaj bi cepili moči z neplodnim politikovanjem! Učimo se iz preteklosti! Dam stotak, da je vsak liberalec in klerikalec pred vojno bil trdno prepričan o največji popolnosti svoje organizacije, da ostane le ta trajna do konca koncev, in vendar je vzela te rožice zima, mraz, a narod je ostal, in čimbolj so mu puščali kri politikarji, tem slabši je njegov sedanji položaj. Zavedati se moramo, da smo drugi najkulturnejši slovanski narod, da je naša meja ob Jadranu ob morju, da je naša bodočnost ena najsijaj-nejših v gospodarskem oziru, in napeti moramo vse moči, da se bo gospodarsko stališče naroda dvignilo na višino, kot mu jo zagotavlja ugodna leža države. Vse naše misli se morajo osredotočiti na morje, na najugodnejšo gospodarsko podlago naroda našega. Vi veste vsi, da ni ugodno materielno stališče nobenega stanu odvisno bolj od dobrega gospodarskega stališča naroda kot materialno stališče učiteljskega stanu.
Strokovni učitelj IV. MAGERL:
Knjige in službe.
Višjemu šolskemu svetu v preudarek.
Vlada je odpravila nemške meščanske šole na slovenskem ozemlju ter jih nadomestila s slovenskimi; v prihodnjem šolskem letu pa namerava otvoriti še nekaj novih meščanskih šol.
Če upoštevamo dejstvo, da smo imeli doslej le eno slovensko meščansko šolo, se ne bomo čudili, da nimamo sedaj za te zavode niti učnih knjig niti učnih oseb.
Doslej smo imeli za meščanske šole sledeče slovenske učne knjige: Brinar — Čitanka, Orožen — Zemljepis, Brinar — Zgodovina, Macher — Prirodopis, Sene-kovič — Fizika in kemija. Hauptmann — Računica.
Od navedenih knjig so nekatere že pošle, druge pa so zastarele. Za silo bi mogli nekaj časa izhajati s slovenskimi knjigami za spodnje razrede srednjih šol, a tudi teh ni več dobiti". Treba je torej skrbeti, da dobimo kar najprej za višje narodne (doslej meščanske) šole sledeče knjige: Slovensko čitanko, Slovensko slovnico, Slovstveno zgodovino, Učno knjigo francoskega jezika, Nemško čitanko, Nemško slovnico, Zemljepis, Zgodovino, Prirodopis, Hziko in kemijo, Aritmetiko, Geometrijo, Pesmarico.
S spisovanjem teh učnih knjig pa ni mogoče pričeti s predpripravami za spi mogče pričeti, dokler nimamo novega šolskega zakona, ki bo določal namen višje narodne šole. Šele tedaj bo mogoče pričeti s predpripravami za spisovanje učnih knjig.
Znatno pa bi se delo pospešilo, ako bi začeli s predpripravami takoj.
Višji šolski svet naj skliče anketo za spisovanje učnih knjig za višje narodne šole.
Ta anketa bi imela dela več lego dovolj!
Predvsem bi morala anketa določiti posameznim predmetom učni smoter in izdelati učne načrte.
Ker si Slovenci ne moremo privoščiti razkošja, da bi imeli za posamezne predmete kar po več učnih knjig za višje narodne šole, bi morala anketa potom vpra-šalnih pol pozvedeti, kakšnih knjig oi želi učiteljstvo, ki deluje sedaj na meščanskih šolah. Doslej so namreč slovenske učne knjige za meščanske šole daleč, daleč zaostajale za izvrstnimi in krasno opremljenimi učnimi knjigami za nemške meščanske šole.
Rešiti bo zlasti vprašanje koncentričnih krogov. Temeljito bo morala anketa tudi preštudirati vprašanje, ali naj bodo učne knjige za narodne šole v eni izdan za vse štiri razrede, ali pa za vsak razred posebe.
Anketa bi tudi nekako organizirala spisovanje učnih knjig, ker bi se sicer lahko pripetilo, da bi spisovalo kako učno knjigo istočasno po več strokovnjakov, ne da bi vedeli drug za drugega. (Komu izmed matematikov je n. pr. znano, da sestavlja priznani šolnik Dragotin Humek Geometrijo za višje narodne šole?)
Kakor sem že omenil, nam primanjkuje za višje narodne šole tudi učnih oseb.
Naravno je, da se, dokler nimamo kvalificiranih učnih oseb, nameščajo kot začasni strokovni učitelji ljudskcšolski učitelji, ki niso izprašani za meščanske šole. Da se pa take učne osebe nastavljajo kot začasni ravnatelji omenjenih zavodov, je neodpustljivo. Za taka mesta bi morali prihajati v poštev edino le strokovni učitelji, ki so dlje časa delovali na kaki meščanski šoli.*) Ali se je že kdaj pripetilo, da bi bil kak ljudskošolski učitelj imenovan za začasnega ravnatelja kake spodnjt gimnazije ali realke?
Tudi se opaža, da se pri oddajanju služb na meščanskih šolah ne ozira na kvalifikacijo in zmožnosti. Niso popolnoma neutemeljene tožbe, da jadrajo šolske oblasti v naročje — nepotii,, iu!
Končno bi še omenil, da je dolnost višjega šolskega sveta skrbno paziti, da ne bo pomanjkanje strokovnih učiteljev v prehodni dobi vplivalo na izpraševalne komisije. Od kandidata za višje narodne šole se mora prejkoslej zahtevati toliko strokovnega znanja, kakor se ga zahteva od kandidata za spodnje razrede srednjih šol.
TONE GASPARI:
Aktualno vprašanje.
Eno izmed aktualnih šolskih vprašanj na Koroškem bi bilo vprašanje o letošnjih počitnicah.
Šolsko leto se začenja na tukajšnjih šolah po Vel. noči, se pretrga sredi šolskega leta za polna dva meseca (počitnice-.kimavec, vinotok) in konča spet o Vel. noči. Proti tej dobi počitnic pa mera nastopiti že zdaj koroško učiteljstvo iz dveh tehtnih vzrokov.
Prvi bi bil šola in pouk, drugi učiteljsko osobje, če upoštevamo v prvi vrsti njega samoizobrazbo. V obeh ozirih govore vse točke za prednosti, ki jih imajo početnice v vseh krajih Slovenije — edina točka, o kateri bi bilo razpravljati, je paša, zaradi katere so menda na Koroškem uvedene te počitnice. Šola in pouk: Šolsko leto ni enotno izvedeno, ker učno snov pretrga v sredini tista dolga doba počitnic, ki kolikor toliko odvrne misli mladine od šole. Do polovice je zidano, pa moraš prenehati in ostaviti stavbo sredi najbolj razvitega in potrebnega dela.
Mali in veliki srpan sta najbolj vroča meseca; kako napreduje takrat pouk v zatohlih sobah in kakšen je obisk pouka, tega ni potreba posebe podčrtavati.
Učiteljstvo: V počitnicah bo na podlagi tečajev nadaljnja samoizobrazba kolikor mogoče enotna. V Ljubljani bodo različni tečaji, ki se jih bo udeležila večina slov. učiteljstva. Kako naj prisostvujemo koroški učitelji tem tečajem?
Rehabilitacija zdravja! Če si hoče učitelj naravnati zdravje na trdnejši pot, je vendar zato najugonejši čas ravno čas poletja, zakaj kopanje in izprehodi največ pomorejo k uresničenju te potrebe. —
S pašo in delom je pač po vsej Sloveniji enako; a vkljub temu je uveden povsod potrebam uspehov v šoli najbolj odgovarjajoči čas — počitnice v tistem času, ki najbolj ovira vzgojno delo! In končno potrebuje kmet pri košnji in žetvi ravnotako mladine, dasi je v resnici težje pogreša na jesen.
To so pač glavne točke, ki prepričujejo in govore za to, da se že letos reši to vprašanje; zakaj enkrat se mora rešiti zaradi enotnosti šolstva — čim prej pa se to zgodi, tem bolje!
DR. DRAGAN ŠANDA:
Obris reforme sloveuskih srednjih in meščanskih šol
Ni je Slovencem važnejše naloge nego čuvati svojo kulturo; zakaj bodočnost Slovencev je kulturna, ali je po človeškem preudarku sploh ni. Ta pa je pri danili nam predpogojih lahko tako sijajna, da bo kakor meteor žarela vsemu jugoslovanskemu ozemlju in še daleč naokolo slovanskim bratom in sosedom. Stvarne funda-mentalne predpogoje je priroda, drugim skopa, nam Slovencem vrgla v naročje : prirojene talente in domovino na križišču kultur, sredi toka življenja; druge pa, kulturno samoodločbo in zanjo potrebno politiško avtonomijo, ki še in vedno varuje temelje skupne jugoslovanske države, s: moramo zagotoviti, sicer zamremo, bratom, namenu in sebi v nepovratno škodo; zakaj umrli kot narod nikoli ne bomo, tako uči zgodovina in psihologija. Pri dani kulturni samoodločbi pa je najsilnejši vir kulture za nas tem namenom primerno šolstvo; in rekel bi, da trenutno, razen poli-tiških, vsa druga vprašanja stoje v ozadju, ker šolstvo je, ki napaja vse studence kulturnega življenja.
Ako hočemo z reformo šolstva doseči ta svoj narodni namen, se moramo pri pre-ustroju nujno držati sledečih vodilnih načel:
1.)	Postaviti se nam je na absolutno izvennemško stališče, kakor da sploh nismo nikoli poznali nemških in avstrijskih šolskih tipov, ki so bili prikrojeni tujemu duhu in tujim kulturnim smotrom. — Tega ni mogoče dovolj nagla-siti: avstrijski modeli vseh vrst morajo povsem izginiti iz naših predstav, ko snujemo lastno šolstvo, sicer nam ne vz-raste iz slovenske narodne ideje, ampak bo podtaknjeno dete. — Šele ko so temelji zgradbe dani, ne bomo prezrli nemških izkušenj pri _ podrobnem dograjevanju, ako se nam baš zazdijo koristne. S tem v zvezi je
2.)	drugo načelo: Naše šolstvo naj vzide iz specifično slovenske duševnosti, t. j. bodi primerno slovenskemu narodnemu značaju, slovenskim zmožnostim, slovenskim potrebam, tradicijam in narodnim idealom, ki pa se ne krijejo s hrvatskimi in srbskimi. Naše šolstvo mora zasledovati povsem druge smernice nego ono na bratskem srbskem in deloma hrvatskem ozemlju, ker je celotni značaj narodov različen.
3.)	Šolstvo mora postati o r g a n i č-n a enota od ljudskih šol do vseuči-liških, t. j. posamezne stopnje naj bodo udje enega telesa, ki se dopolnjujejo, katerih ni eden ni odveč, še manj da bi si nasprotovali. To zadeva ne le učne snovi, nego tudi osobje. Nepotrebne rozge odpadejo, orjaški duh novega časa zahteva nove snovi in smeri in ne dopušča tratiti dragocenega življenja z zastarelostmi. Na drugi strani mora država imeti možnost, da premeri duševne sile svojih državljanov: to pa je le mogoče, ako so ti čimbolj po enotni poti in na enak višek izobraženi, ako se čimbolj omejuje raz-
cepljevanje, kolikor ga imperativno ne zahtevajo razmere, in čimbolj pregledno usmerjeno teko kulturni tokovi.
4.) Uspešna zgradba šolstva je mogoča le na podlagi pregleda smernic in pridobitev svetovnega šolstva. Anglija, Francija, Amerika, Skandinavske države, celo Madžarska nudijo izkušnje zanimivih pedagoških poizkusov, in dokler ne bomo preučevali v svetovnih državah samih na licu mesta njih šolstva, bo naše preustrojevanje brez svetovnega merila, ki je kakor za našo literaturo in umetnost tako za upravo edini kažipot resničnih vrednot.
Iz takih premišljevanj in namenov sem dospel do sledečih zaključnih predlogov za preustroj nestrokovnega srednjega šolstva, ki jih najprej podajam v celoti z njih učnimi redi — ti slednji so zanje po možnostih, ki jih dajejo, najboljši preizkusni kamen — in hočem nato oboje podrobneje utemeljiti v splošnih načelih in posameznostih.
Ti predlogi so:
1.)	Naše zdajšnje srednje šole, gimnazije in realke itd. naj se z opustitvijo grščine, prelijejo v eno enotno srednjo šolo, ki izenači enostranosti obeh tipov in omogoča v ravni vrsti neraz-cepljen organičen razvoj od ljudskega šolstva do vseučilišča.
2.)	Ta enotno preustrojena srednja šola naj obstaja iz organično nadaljujočih se 3 stopenj, in sicer najprej
a)	iz 3 razredne s p o d nj e stopnje realnega značaja s francoščino brez latinščine (n o r m a 1 k e imenovane), ki oi s 4. razredom ljudskih šol, poučevanim v primernem obsegu doslejšnjega 1. razreda realk (glej predlog 4), odgovarjala po večjem spodnji realki;
b)	nadalje iz 3 razredne sred-n j e stopnje humanističnega značaja z latinščino in francoščino (ki jo lahko imenujemo po klasičnem vzoru Aristotelovih šol 1 i c e j e);
c)	slednjič iz 2 r a z r. višje gimnazije z angleščino, ki se d e 1 i na istem zavodu fakultativno na h u-m a n i s t i č n o stran z nadaljevanjem latinščine ali na realno stran z opisno geometrijo brez latinščine. Ta višja stopnja pripravlja na vseučilišče in tehniko.
. 3.) M e š č a n s k e š o 1 e naj se pre-osnujejo v prej imenovane (predlog 2a) normalke, t. j. 3 razredne spodnje gimnazije realnega značaja. Ustanovijo naj se po vseh lažje dostopnih centralnih trgih ali večjih krajih in naj dajejo pravico s sprejemnim izpitom stopiti v omenjeni 3 razredni lice j, t. j. srednje gimnazije. Poučujejo na njih posebne učne osebe z visokošolsko izobrazbo manjšega obsega (licencijat), kakor doslej pri spodnjih srednjih šolah. Predmeti teh normalk so realnega značaja, brez latinščine in seveda grščine, pouk je bolj znanstvenega značaja; po potrebi in krajevnih razmerah se jim priklopijo fakultativni kurzi obrtnega ali kmetijskega značaja za učence, ki študij ne nadaljujejo.
4.	Četrti razred ljudskih šol se razširi glede pouka tako, da služi kot enoletna pripravnica in kot predpogoj vstopa brez sprejemnega izpita v omenjene normalke, t. j. spodnje srednje šole in odgovarja v učni snovi 1. razredu sedanjih realk, tvoreč tako organičen prehod iz ljudskega v srednje šolstvo.
5.	Namesto učiteljišč naj služijo omenjeni liceji (predlog 2b), t. j. 3razredna srednja gimnazija, katerim se za one dijake, ki se hočejo po absolviranem liceju posvetiti ljudskošolskemu učit. poklicu, priklopi, obvezno in ločeno, 1—21etni pedagoško - strokovni kurz za pridobitev pedagoškega in ostalega znaja, ki je za liiodskošolski pouk potrebno.
6.	Tako ljudskošolsko učiteljstvo z srednješolsko znanstveno izobrazbo je zmožno in naj vodi po vseh večjih krajih stalno urejene in od države vzdrževane večerne nadaljevalne in poljudno-znan-stvene kurze in tvori tako hrbtišče najširše ljudske izobrazbe in to na znanstveni podlagi.
7.	Ljudskošolsko učiteljstvo naj se s srednješolskimi in vseučiliškimi učitelji spoji v enotno organizacijo v svrho skupnega enotnega nastopa v vseh kulturnih vprašanjih. Taka zveza vsega slovenskega učiteljstva bi postala v našem kulturnem razvoju silna obrambna moč in v zvezi s pisateljstvom merodajen velefak-tor naše kulturne bodočnosti.
Opomba uredništva: Priobčujemo razpravo g. dr. Sanda, ne da bi se z njegovimi izvajanji popolnoma strinjali. Posebno opozarjamo na 2. vodilno načelo ter na predlog 2., 3., 4. in 5., ki utegnejo provzročiti odpor, ker so nasprotni nazorom večine in ne odgovarjajo našim za-
htevam po enotni srednji šoli in po vse-učiliški izobrazbi učiteljstva. Prav pa je, da čujemo glede reforme šolstva različna mnenja, saj ne presnavljamo šolstva za danes in jutri, nego za dolgo Dodočo dobo.
Iz naše organizacije.
Skupne zadeve.
Učiteljski konvikt.
Občni zbor Društva za zgradbo Učiteljskega konvikta ima svoj občni zbor v sredo, dne 16. aprila, ob devetih dopoldne v Učiteljski tiskarni v Ljubljani z običajnim dnevnim redom. K obilni udeležbi vabi — odbor.
Nabavni prispevek.
Na intervencijo Zaveze je deželna vlada dovolila vsemu učiteljstvu Slovenije nabavne prispevke. Uradno o tem poročajo: »Državnemu uradništvu se nabavni prispevki izplačajo po plači, ki jo prejema. Učitelji pa še niso uvrščeni v plačilne stopnje in razrede. To se ravno sedaj izvršuje. Ako bi učitelji čakali na to ureditev, bi trebalo čakati do srede maja. Zaradi tega se je deželna vlada odločila, da odmeri nabavni prispevek v razmerju z draginjskimi dokladami in se je sklenilo, da se bo prispevek izplačeval vsakega četrt leta, dokler se bodo izplačevale dra-ginjske doklade na prejemke državnih uradnikov in vsakokrat po ena šestina te draginjske doklade kot nabavni prispevek. S tem sklepom bi bilo treba obremeniti blagajnico za 2,200.000 K letno in se je sklep predložil središnji vladi v odobre-nje«. — Ni nobenega dvoma, da centralna vlada ne odobri tega sklepa. Vodstvo Zaveze je v ta namen pismeno posredovalo na pristojnem mestu v Belgradu.
Vodstvo Zaveze.
Vsemu članstvu Zaveze!
Nekatera učiteljska društva še niso nakazala Zavezi za 1. 1918 nikakršne članarine, druga le delno. Prosimo blagajnike dotičnih društev, naj store to čimpreje. Zaveza ima tudi svoje obveznosti. Obračamo se tudi do posameznih članov, naj ne čakajo blagajnikovega opomina, ampak naj poravnajo takoj svoj dolg. — Se vedno se niso odvadili nekateri člani pošiljati naročnine posameznim upravništ-vom ali Zavezinemu blagajniku. Naj si že enkrat za vselej zapomnijo, da ni noben organizovan član ničesar dolžan raznim upravništvom, ampak edinole svojemu učiteljskemu društvu, in sicer zaenkrat 24 K na leto. Blagajniki učit. društev plačajo Zavezi za 1. 1918 od vsakega člana po 16 K, odnosno 2, za 1. 1919 pa po 20 K, odnosno 4 K. — Kdor ne dobi lista pravočasno, naj ga takoj reklamuje — poštnine prosto — in naj ne čaka vse leto. — Vsako izpremembo bivališča naj sam ali predsednik takoj sporoči Zavezinemu vodstvu, ravnotako vsako nepravilnost. Le na ta način je mogoče redno in pravilno delovanje. S tem se prihrani veliko nepotrebnega pisanja in sitnosti.
Vodstvo Zaveze.
Dr Opeka — dr. Bezjak.
Pozvano od višjega šolskega sveta, je podpisano vodstvo dne 15. t. m. vložilo proti višjima šolskima nadzornikoma dr. Opeki in dr. Bezjaku spomenico na temelju materiala, ki nam je bil na razpolago. Spomenica bo na razpolago informativnemu postopanju, ki ga baje vendarle uvedejo proti imenovanima gospodoma.
Konec naše spomenice se glasi: Razpoloženje učiteljstva nasproti dr. Opeki je z ozirom na navedena dejstva tako, da neče in ne more imeti z njim nobenega stika več in je pripravljeno v slučaju nadzorovanja izvajati svoj sklep, da se odstrani iz učilnic, ker se od dr. Opeke več ne da nadzorovati.
Z ozirom na stanovsko zavednost in javno moralo zahteva učiteljstvo, da naj dr. Opeka v interesu šolstva ter harmoničnega delovanja med šolo in šolsko oblastjo zapusti svoje sedanje mesto, ki ga je zavzel kot negovanec in negovalec Susteršičevega - Kalteneggerjevega, slovensko šolstvo in učiteljstvo zatirajočega sistema
Kdor hoče našemu šolstvu dobro, naj — uvažujoč stvarni položaj — stori svojo dolžnost ter čimbolj in čimprej pomore, da se dr. Opeka in dr. Bezjak odstranita z mest višjih šolskih nadzornikov.
Vodstvo Zaveze.
Društvene vesti.
+ Občni zbor Narodne Šole bo dne
16. aprila ob poldevetih v Učiteljski tiskarni v Ljubljani z običajnim dnevnim redom. K obilni udeležbi vabi — odbor.
+ Občni zbor Vdovskega učiteljskega društva bo dne 16. aprila ob polenajstih v Učiteljski tiskarni v Ljubljani z običajnim dnevnim redom. K obilni udeležbi vabi — odbor.
+ Deželno slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani ima svoj občni zbor na Veliko sredo, dne 16. aprila t. 1., ob pol 10. dopoldne v načelstveni sobi Učiteljske tiskarne z nastopnim dnevnim redom:
1.	Poročilo a) predsednika, b) tajnika, c) blagajnika.
2.	Poročilo in sklepanje o razpustu društva.
3.	Slučajnosti.
Na mnogobrojno udeležbo vabi —odbor.
+ Iz logaškega okraja. Več kot polovica logaškega okraja so zasedli Italijani. Sedež našega društva je v Logatcu. Logaški in idrijski sodni okraj sta pod de-markacijsko črto, cerkniški in loški pa pod Jugoslavijo. Ker je meja od Lahov zaprta, je naše medsebojno občevanje nemogoče. Zaradi tega smo se zbrali učitelji cerkniškega in loškega okraja 9. marca v Cerknici na posvetovanje. Obisk je bil jako zadovoljiv — zbrali smo se skoraj vsi. Tov. Šest je pozdravil navzoče z željo, da bi se za ta sodna okraja ustanovilo začasno učiteljsko društvo, dokler se ne izpremenijo razmere. Izvolil se je sledeči začasni odbor: predsednik tov. M. Kabaj, tajnica tov. Rojčeva, blagajničarka tov. Modičeva, odbornika pa tov. Jug in Kosili.
Ves vojni čas je vladalo na šolskem polju in med učiteljstvom mrtvilo, ki ga je treba odpraviti iz Jugoslavije in uvesti novo življenje v prid napredka, šolstva in učiteljstva. Zaradi tega se je sklenilo soglasno napravljatr v bodoče na raznih šolah obeh sodnih okrajev mesečne sestanke vsak drugi četrtek v mesecu. Na teh sestankih se bo reševalo poleg pedagoških in didaktičnih zadev tudi stanovske razmere učiteljstva, da nam bo mogoče napredovati v duhu časa v prid šolstva In naše ljube Jugoslavije.
Tov. Černač je poročal o tečajih za srbohrvaščino in kako bi se učiteljstvo po okrajih samo poučevalo.
Nemščina nam je na štirirazrednicah zopet usiljena kot nepotreben, mukepoln in brezuspešen balast, a žalosten spomin na nekdanji avstrijski birokratizem je ostal tudi v Jugoslaviji od ljudi, ki so pro-žeti tega duha. Zaradi tega je učiteljstvo z veseljem in soglasno sklenilo na predlog tov. Šesta, da naj se Zaveza naprosi delovati z vsemi silami na to, da se nemški pouk iz Jugoslavije odpravi in nam mesto tega uvede več učnih ur srbohrvaščine, da se bo naš narod čimprej privadil skupnemu državnemu jeziku.
Prvi sestanek se bo vršil 10. aprila v Grahovem. Za ta dan je prevzel tov. Ko-sin predavanje o najvažnejših zgodovinskih in zemljepisnih pojmih naše nove Jugoslavije.
Tov. Kobal bo predaval o načrtu pre-ustrojitve šolstva in narodne odgoje.
Končno smo se spominjali svojih tovarišev v okupiranem ozemlju. Ker je vsaka zveza z njimi pretrgana, jim pošiljamo tem potom svoje pozdrave z željo, da bi bili kmalu rešeni tega neznosnega jarma in prišli čimprej v svobodno Jugoslavijo.
Z vzklikom: Slava naši Jugoslaviji!« se je končalo prvo in lepo zborovanje našega začasno ustanovljenega učiteljskega društva.
+ Učiteljsko društvo za novomeški okraj je zborovalo dne 13. t. m. v fizikalni dvorani novomeške gimnazije.
Ni ga morda šolskega okraja v Sloveniji. ki bi toliko... ah, pa kaj! Puhtimo, pustimo to! Minilo je! —
Po dolgem, dolgem času smo bili zopet tako polnoštevilno zbrani. — Razen nekaj mlajših — večinoma znani obrazi. Bilo je pač par opravičenih, a nekaj tudi neopravičenih zamud. Marsikak srebrn las, marsikaka guba več v obrazu — a pogledi, malo utrujeni sicer, vendar jasni, mirni. — O, divjali so viharji...
Društveni predsednik, tov. Matko otvori zborovanje, zahvaljujoč se navzočemu gosp. gimn. ravnatelju Westru za gostoljubnost, nakar pozdravi gosp. ravnatelj navzoče učiteljstvo, poudarjajo^ potrebo zbližanja srednješolskega in ljud-skošolskega učitelja. (Burno odobravanje.)
Nato povzame besedo, živahno pozdravljen tovariš Gangl, ki je ta dan pri-hitel med nas. Govoril nam je o našem bodočem delovanju. Kakor meč je sekala njegova beseda! Mraz nam je lezel po hrbtenici ob njegovem izvajanju. — Le vsestransko izobražen, pošteno plačan in organizovan učitelj bo mogoč v bodečno sti. Sveto naj mu bo njegovo prepričanje — a sodruga naj ne ubije zaradi njegovega ! Slednjič nam je tov. Gangl še obširno pojasnil načrt glede preosnove bodočega našega šolstva, zaradi česar se je nameravano tozadevno poročilo tov. Marolta izpremenilo le v splošno debato.
Navsezadnje pa smo sprejeli še resolucijo tov. Zupančiča glede srbohrvaških tečajev, ki jih nameravajo prirediti za uči-
teljstvo o počitnicah v Ljubljani. Mi Dolenjci imamo v Novem mestu za take tečaje vešče učne osebe, prostora in pa, kur tudi nekaj velja, ugodnejše aprovizacijske razmere od onih v Ljubljani. Za nas torej tečaje v Novem mestu!
Prihodnje zborovanje 15. maja na Čatežu. Takrat pa ne bomo opravičili zamud !
Na prijazno povabilo gosp. ravnatelja Westra se je večina učiteljstva udeležila tudi Vodnikove slavnosti, ki jo je ta dan priredila novomeška gimnazijska mladina. — Kolikor pa nas ni dobilo prostora, smo v prijateljskem razgovoru počakali raz-stanka. Na veselo snidenje torej na prijaznem Zaplazu!«	L.
+ Zveza slov. učiteljev in učiteljic na bivš. Štajerskem .Opozarjamo okr. učiteljska društva, naj ne pozabijo vposlati do 30. dne sušca potrebnih podatkov za na Veliki četrtek, dne 17. aprila, ob 8. uri predpoldne v Celju vršeče se delegacij-1 sko zborovanje.
Razen števila članov in imen delegatov vpošljite tudi predloge, ki naj pridejo na delegacijskem zborovanju v obravnavo, osobfto one glede razpusta Zveze, Predloge, ki se vam zde posebno važni, objavite takoj.v »Učit. Tovarišu,« da lahko delegati v njih razmišljajo ter ne pridejo nepripravljeni pred obravnavo.
+ Učiteljsko društvo za celjski okraj je zborovalo dne 9. t. m. v okoliški šoli v Celju pod novim predsednikom tov. Siv? ko iz Šentjurja ob mnogobrojni udeležbi. Na dnevnem redu so bila strogo stanovska vprašanja, debata je bila kratka in živahna, vkljub temu pa ni bilo časa za predavanje tov. Kvedra, ki se je preložilo na drugo zborovanje. Takrat pa upamo, da se udeleže vsi člani zborovanja. Naj nihče ne manjka!
+ Učiteljsko društvo za ptujski okraj
je zborovalo tretjič v tekočem letu 6. marca v Ptuju. Udeležba je bila povoljua. Pristopili so kot novi člani tovariš Drago Cepič od Sv. Marjete in tovarišici Mikuševa ter Voršičeva iz Zavrča. Kot gost se je udeležil zborovanja gospod poročnik Za-potnik. Naše društvo šteje sedaj nad 100 članov ter je najmočnejša članica Zaveze. -- Predlog tovariša Flereta v »Učit. Tov J za zvišanje članarine za leto 1919 od 24 na 36 K je bil soglasno sprejet. Na Zvezin dopis v zadevi njenega nadaljnjega obstoja, oziroma razpusta se je sklenilo, naj bi Zveza do končne ureditve sedanjih pre hodnih razmer še obstojala. Zanimivo in poučno je bilo predavanje tovariša Karba-ša o zgodovinskem pouku v ljudski šoli. izrekla se je bila želja, naj imenovani tovariš priobči svoje predavanje v »Popotniku«. Gospod Vajda, ravnatelj ptujske gimna/.ijo, omenja, da se sestavlja pri zemljiškem uradu nov zapisnik katastrainih občin. Da se bodo rabila pri tem le pristna in pravilna imena, naj zbirajo tovariši po-j sameznih šolskih okolišev krajepisna imena ter oddajo na prihodnjem zborovanju tozadevni seznam gospodu Vajdi. — I Bližajo se politiške volitve in politi-ške strankarske borbe. Učiteljsko društvo prejšnjihg onj izogiba ter se ko. Njegovi člani imajo v tem oziru proste roke. Do sedaj so nas politiško le zlorabljali, zato se je predlagalo, naj se učitelj-,; stvo prejšnjih organizacij izogiba ter se posveti le izobraževalni, prosvet.ii poli-;
tikL	*	-	j
Predlog tovariša Serone, na] se odpravi nemščina tudi kot neobvezen predmet iz ljudskih šol ali pa se naj poučevanje v tem jeizku posebe plača, je bil soj glasno sprejet. Ravnotako je bil sprejel predlog istega tovariša, naj bi se vršil v I očitnicah za učiteljstvo ptujskega okraja risarski tečaj.	\
Prihodnje zborovanje se vrši 3. aprij la Pevci, ne pozabite na pevsko vajo. t + Učit. društvo za ptujski okraj zboruje v četrtek, 3. aprila 1919, ob 11. uri v okoliški šoli v Ptuju po običajnem dnevi nem redu; med tem tudi predavanje tova-1 riša Rozbanda, ki je zadnjič izostalo za« radi prekratkega časa. Pred zborovanje® pevska vaja. Polnoštevilne udeležbe prij
čakuje — odbor.
+ Učiteljsko društvo za pol. okra! Ljutomer je imelo dne 6. sušca pri Sv. Kri žu prav dobro obiskan občni zbor. Poka' zal je, da se učiteljstvo v polni meri zaveda svoje stanovske organizacije. Tov predsednik se je uvodoma spominjal pre' obrata v našem državnem ustroju. Z nav dušenjem se je pozdravilo naše osvobO' ditelje — Srbe, kralja Petra in regent» Aleksandra. — Obenem z narodno svO' bodo je dosegel naš stan pravice, katere se je boril od začetka šolstva. Uso da srbskega naroda se da primerjati i usodo našega stanu. Strla sta okove suŽe' ženstva in zmagonosno izšla iz boja! vedamo se tudi velike naloge, ki nas ča$ sedaj, ko si ustvarjamo novo šolstvo. V združeni v močnih vrstah bodemo važnemu kulturnemu delu! Nadaljujoč, P° | zdravi gosta, tov. Vrtnarjevo in pa toVa

riše, ki so bili zaradi vojne odtrgani svojemu poklicu. Spomni se tov. Koširja, ki je med vojno padel. Slava! Prečita se zadnji zapisnik in zasliši poročilo o delovanju društva v minulem letu. Blagajničar poroča o gmotnem stanju društva. Poročila se odobruje vzamejo na znanje. Tov. F. Za-herlovo se naprosi, da pregleda drušlveno knjižnico in na prih. zborovanju o njej poroča. Sklene se sledeče: 1.) Deželna zveza, katere glavni namen je bil skupno delovanje z nemšk. tov. zaradi učit. gmotnega stanja, naj se razpusti; društvena imovina naj se pa sorazmerno po plačevanju vrne društvom. 2.) Glede volitev zastopnika v višji šolski svet se društvo strinja s sklepom odborove seje Zveze. Učit. svet naj predlaga, da dobi tudi staj. učiteljstvo svojega zastopnika. 3.) Na poziv Zaveze zaradi zvišanja članarine se društvo odloči plačevati za letos 36 K članarine. Na vsak način pa se naj gleda, da se ne bo več društev nadlegovalo s takim! pozivi. 4.) Društvo je proti nabiranju sklada za potovanje delegatov v Belgrad. Delegatom naj se plačajo stroški iz Zavezine blagajnice, in društva povrnejo potem naknadno.*) 5.) Zaradi izstopa iz štaj. Selbst-hilfe naj vsak ukrene, kakor mu najbolje kaže. Za delegate k zborovanju v Celju so izvoljeni: tov. Maurič ter tov. Bernar-dova in Jandlova. Odbor za tekoče leto: Ivan Tomažič, predsednik; Karel Maurič, podpredsednik; liermina Mahorčičeva. tajnica; Fani Jandlova, blagajničarka; Slava Zaherlova, knjižničarka; Fran Za-herl, pevovodja; Simon Cvahte, odbornik. Tov. Cvetko nam je podal zgodovinsko učno snov z ozirom na novo državo. Z zanimanjem smo poslušali izvajanja, kar dokazuje, kako važna so taka predavanja. Tovariš predsednik se mu zahvali za njegovo temeljito delo.
Prebral se je nato še seznam šol, ki so darovale za vojnopomožni sklad. Ker je pozni čas že silil k zaključitvi zborovanja, zato nekatera vprašanja niso bila do konca rešena.
Prihodnje zborovanje se vrši v Gornji Radgoni.
»Lepa naša domovina« je zaključila lepo uspelo zborovanje.
+ Šaleško učiteljsko društvo je imelo svoj občni zbor dne 16. marca 1919 v šolskem poslopju v Velenju.
Predsednik tovariš Koropec otvori zborovanje s prijaznim pozdravom na vse prisotne, izražajoč svoje veselje nad mnogoštevilno udeležbo. Poseben pozdrav izreče novima članoma tovarišici Mari Pi-anovi in tovarišu Lucijanu Orlu ter jima želi na novem mestu obilo sreče in zado-voljnosti.
Nato se je prečital -zadnji zapisnik od 12. januarja 1919.
Poročila:
1.	O zvišanju članarine v zmisiu Fle-retovega članka v »Tovarišu« se soglasno sklene, da se zvišana članarina plača.
2.	Predlog, da bi se Zveza štaj. učiteljev in učiteljic razpustila in da imamo samo Zavezo jug. učiteljstva, pride v razpravo, sklep pa j& preložen na prihodnje zborovanje.
Ko se je z odobravanjem sprejelo bla-gajnikovo poročilo, se prečita poročilo tov. tajnice; iz poročila se posname, da je imelo društvo v letu 1918 samo tri zborovanja.
Akoravno-so bila zborovanja tako redka, vendar je bil obisk jako mlačen. Navadno so manjkali le vedno eni in isti, ki si pač mislijo, da je dovolj, če je zapisan kot društven član, na zborovanja pa naj hodijo le drugi. Želeti je, da bi posebno sedaj, ko je nastala mlada Jugoslavija pustili vso mlačnost na stran, v složnosti in kolegialnosti shajali polnoštevilno na društvenih zborovanjih. Kot vneti Jugoslovani pokažimo, da nam je naobrazba naše mladine, ki je temelj sreči in blaginji naše mile države, kakor tudi splošna naobrazba našega naroda predvsem naša prva skrb. Shajajmo se redno na društvenih zborovanjih in žrtvujmo svoje moči za vsestransko kulturno povzdigo narodovo.
Volitev odbora se je vršila po .vzkliku. Ostal je stari odbor (razen blagajnika): Ivan Koropec — predsednik; Avgust Rozman — blagajnik in predsednikov namestnik; Cilka Trobejeva — tajnica; odbornika: ravnatelj Vekoslav Trobej in Lukman Ivan.
Nazadnje se poslovi predsednik od to-varišic Franje Pristovškove in Mire Ptičeve, ki sta bili premeščeni v Celje in sta delovali neumorno več let v našem dru-
• K 3. in 4. točki pripominjamo: „Nadlegovanja" ni kriva Zaveza, ker je stavil predlog tov. Herč in ga tudi zadostno utemeljil. O kakem pozivu Zaveze torej nam ni ničesar znanega. To je odvisno od svobodne volje članstva. — Zbirko za rezervni sklad Zaveze je sklenil upravni odbor vpJ67'6' kakor je to v vsakem izkazu izrecno po-euano, Poštnine Zaveza ne more plačati, ker ni-čif IYlria- Kdor pa neče plačati tega organizacija davka, ne uvažuje sklepa, ki je bil storjen ' govora soglasno. —	Uredn.
štvu, ter jima želi na novem mestu obilo sreče in zadovoljnosti.
Prihodnje zborovanje naj bi se vršilo skupno s Slovenjegraškim učiteljskim društvom, ki se naj vpraša, če se s tem strinja in naprosi, da določi kraj in čas sestanka. — Cilka Trobejeva, tajnica.
+ Učiteljsko društvo za okraj Sv. Lenart v Slov. gor. zboruje v četrtek, dne 3. aprila, pri Sv. Trojici. Na dnevnem redu je razen stanovskih zadev tudi poročilo tovariša Kranjca: Spomini na Sočo, Črno goro in Albanijo. — K1 e m e n č i č, t. č. predsednik.
+ Učiteljsko društvo za konjiški okraj je zborovalo dne 13. marca 1919 v deški šoli v Konjicah. Zborovanje je bilo kakor po navadi dobro obiskano.
Predsednik tv. Bobič je otvoril zborovanje ter iskreno pozdravil gosta voditelja okrajnega glavarstva g. Trstenjaka in vse navzoče. Posebe je še pozdravil tovariše, ki so se vrnili iz vojaške službe, ter one tovariše in tovarišice, ki so društvu na novo pristopili. — Spominjal se je nato osvoboditve našega troimenskega naroda izpod tisočletnega jarma ter slavil novodobnega »kralja Matjaža« v osebi kralja Petra Karagjorgjeviča in prestolonaslednika regenta Aleksandra. Regentu Aleksandru se je odposlala udanostna izjava. Nato 'je podal pregled najnovejših ukrepov, tikajočih se šolstva in našega stanu. Omenil je volitve zastopnikov v Višji in v okrajni šolski svet, osebne iz-premembe v našem okraju ter izboljšanje učiteljskih prejemkov.
Na znanje se vzame dopis kraj. šol. sveta Konjice, naznanjajoč, da se da društvu za zborovanja ena soba v deški šoli na razpolago.
Glede nemščine kot neobvezni predmet se sklene sledeče: Zaveza kot naša vrhovna organizacija se naprosi, da posreduje na merodajnem mestu, da se nemščina tudi v višjeorganiziranih šolah kot neobvezni predmet odpravi, V novi svobodni državi naj bo konec našemu hlap-čevanju. Starši, ki želijo, da se njihovi otroci uče nemščine, naj te ure posebe plačajo.
Glede nadaljnjega obstoja Zveze se pridružuje društvo mnenju Zvezinega odbora, namreč da naj se še počaka, dokler se ne uredijo meje kraljevine SHS in dokler se ne uravna uprava. Šele potem se naj o tej zadevi sklepa.
Za delegata za zborovanje Zveže sta bila izvoljena tov. Bobič in Golež.
Tudi, kar se tiče izstopa in štaicrske-ga »Selbsthilfe«, stoji društvo na stališču Zvezinega odbora, namreč vsak naj ukrene po lastnem prepričanju in lastni volji, vendar se priporoča, da na novo nihče ne pristopi.
Ker so padle dosedanje meje dežel in si učiteljstvo ni na jasnem, kako se naj označijo v raznih uradnih spisih bivše avstrijske dežele, se sklene višji šolski svet naprositi, da izda tozadevno naredbo.
Predlog tov. Flereta v »Učit. Tov.« glede zvišanja članarine se sprejme s pri-stavkom, da mora vsak član še plačati 4 K za okrajno učiteljsko društvo. Članarina, ki se naj sproti plačuje, znaša torej 40 K,- oz. za soproge učiteljev 12 K.
II koncu sta se še sprejela predloga tov. Serajnika, in sicer: 1.) Zaveza se naprosi storiti primerne korake, da se o priliki agrarne reforme zagotovijo šolam in učiteljstvu drva iz državnih gozdov, da ne bo več treba v zimskih mesecih šol zaradi pomanjkanja kuriva zatvarjati.
2.) Spori med tovariši se naj ne spravljajo v javnost, ampak naj se poravnajo med seboj. V to svrho se naj izvolijo častna razsodišča.
S tem je bil dnevni red izčrpan, in predsednik je zaključil zborovanje, zahvaljujoč se za mnogoštevilno udeležbo.
— ž.
+ Učiteljsko društvo za laški okraj
je zborovalo 16. t. m. v Laškem z običajnim vzporedom. Ker je poprej deževalo že nekaj dni in je tudi dan zborovanja napočil v znamenju dežja, smo opravičeno računali na pičlo udeležbo.
Pri otvoritvi zborovanja pa se je pokazalo, da smo bili slabi računarji, ker se nas je zbralo nad vse častno število 50erih tovarišev in tovarišic, samih zavednih, organizovanih vzgojiteljev mladine, ki so s svojim prihodom po slabih cestah in stezah vnovič pokazali, da se zavedajo svoje dolžnosti v dobrobit vse ga stanu.
-Iz srca vseh je govoril tov. predsednik, ko je poudarjal, da vse, kar je do danes doseglo učiteljstvo uspehov glede izboljšanja gmotnih razmer, se imamo zahvaliti edino-le naši stanovski organizaciji. Bodimo ji pa tudi verni, zvesti člani in podpirajmo jo v njenih stremljenjih ker le tako je mogoč popolen uspeli.
Z ozirom na dejstvo, da ie le tista organizacija zmožna za življenje in uspešen boj, ki ima tudi kaj pod paicem, se je predlog tov. Pavla Flereta o zvišanju članarine v predzadnjem »Tovarišu«
odobril soglasno ter se je doplatek od tov. blagajnika pobral.
Ker se nabere za vsako zborovanje toliko važnega in aktualnega gradiva, da se ga more le deloma in površno hlastajoč predelati, stavi tov. Zupančič od vseh pozdravljen predlog, da skliče tov. predsednik iz lastne iniciative zborovanje, ne oziraje se na čas in, če bo važnost vprašanj zahtevala, tudi mesečno. Predavanje tov. Pukmeistra se je moralo preložiti zaradi prekratkega časa.
Kraj, dan in čas prihodnjega zborovanja se objavi v »Tovarišu« pravočasno. Opozarjamo pa že danes, da se bo obrnil odbor s prošnjo do prof. dr. Ile-šiča, da nas zopet razveseli s kakim predavanjem! Na snidenje!
Kronika.
= Visoke šole v Ljubljani. Kurze za tehnike prično že meseca maja t. 1. Ti tečaji se bodo začasno vršili najbrže v deželnem dvorcu. — Zbor strokovnjakov se je nedavno bavil z vprašanjem, kje bodi začasno nastanjeno naše slovensko vseučilišče. Zbor se je zedinil v tem, da bi bilo za vseučilišče najprikladnejše poslopje nove domobranske vojašnice.
—	Učitelji In profesorji, ki imajo še kaj tirjati od naučne uprave stare Avstrije, naj se javijo pismeno na naslov: prof. dr. Ivan Arnejc, Dunaj 1. Minori-tenplatz 5.
= »Šolska reforma«. Tako se glasi simpatično in stvarno pisan članek, ki ga je objavil dne 12. t. m. v »Slovenskem Narodu« dr. Ivan Lah o našem načrtu preustrojitve šolstva in narodne vzgoje. Vse drugo slovensko časopisje — molči ter s tem izpričuje, da mu je reforma šolstva deseta briga. Izvzeti moramo »Slovenca«, ki tudi v tem primeru ne zna nič drugega, nego zbadati! Vsak do svoje! A mi delamo vztrajno naprei.
= »Še vedno po starem načinu«. Ta naš uvodnik iz zadnje številke omenja »Slovenski Narod« v izvlečku v 67. štev. z dne 18. t. m.
= Dr Roje odstopil. Dosedanji poverjenik za nauk in bogočastje na zagrebški vladi dr. Milan Roje je podal svojo demisijo, ki je bila od ministrskega sveta v Belgradu sprejeta.
= Učiteljske In profesorske zbornice. V štajerskem deželnem zboru je poslanec dr. Gargitter s tovariši vložil predlog, naj deželni svet predloži zakonski načrt za ustanovitev učiteljskih in profesorskih zbornic na Štajerskem.
= Povišanje pristojbine na zagrebškem vseučilišču. Uradni list objavlja ban-sko naredbo, ki so z njo zvišane za 100 odstotkov vse izpitne in druge pristojbine zagrebškega vseučilišča.
= Med hrvatsko duhovščino. Iz Zagreba poročajo: Med hrvatskim nižjim duhovništvom se vedno bolj širi gibanje za reformiranje in moderniziranje katoliške cerkve. Vzporedno s tem gibanjem se pojavlja težnja za zbližanje s pravoslavno cerkvijo. Ta pokret je dobil novo oporo v srbskem duhovništvu samem, ki je pričelo s svoje strani s podobno akcijo, ki se od nje nadejajo katoliški krogi tem lepšega uspeha, ker se jim zdi pravoslavna cerkev v svojih odlokih mnogo bolj neodvisna in samostojna kakor katoliška.
= Dokument kulturne prilike v Dalmaciji leta 1919. V Splitskem »Pokretu« beremo: Orožnik Ilija Čuba s 27 službenimi leti ima dnevno 25 K plače: šol. upravitelj A. Vladislavič (28 služb, let) ima dnevno 8 K, učitelj J. Kovačič (15 služb, let) dnevno 6 K, učitelj D. Terzič (14 služb, let) dnevno 6 K, učiteljica N. Beovičeva (6 služb, let) dnevno 3 K in učiteljica M. Markovičeva (18 služb, let) dnevno 4 K. Torej: orožnik s 27 službenimi leti ima dnevno 25 K, 5 učnih oseb skupno z 81 službenimi leti pa ima dnevno — 27 K. — Brez komentarja!
—	Uradniško vprašanje. Iz Belgrada nam poročajo: Na vladi se vrše posvetovanja o izenačenju uradniškega statusa za vso državo SHS in o regulaciji plač. Kakor se zatrjuje v parlamentarnih krogih, bo regulacija plač temeljita. Med drugim odpadejo brezplačni praktikanti, oziroma samo z adjutom dotirane- službe. Uradniki bodo takoj ob nastopu provizo-rično uvrščeni v odgovarjajoč činovni razred. Uradniki z visokošolsko izobrazbo takoj v deveti, s srednješolsko maturo v deseti, z ostalo izobrazbo vil. razred. Do gotovega činovnega razreda bo avanzma avtomatičen. —- Jugoslovanski dopisni urad poroča: Vlada se bavi z vprašanjem izenačenja plač vseh državnih uradnikov in nastavljencev kraljestva. Načrt je že izdelan in bo kmalu objavljen. Uradniki bodo razdeljeni v 11 plačilnih razredov, in sicer tako, da bodo mogli vsi uradniki avtomatičnim potom doseči gotovo stopnjo. Maksimalne plače, ki jih mora doseči vsak državni nastav-Ijenec, znašajo: za uradnike z maturo 5000 dinarjev, za uradnike brez mature
3800 dinarjev. Poleg plače bodo dobivali uradniki še posebne aktivitetne doklade. Naredba stopi v veljavo bržkone 1. maja.
= Slučaj učitelja Derosslja: »Pokret« piše: »Upravo nekoliko dana prije njegove smrti izjadao nam se je na svoju sudbinu. Bio je višeput denunciran i pro-gonjen za vrijeme rata. — U tom poslu se je za uvijek prosiavio glasoviti Fra Cherubin Segvič, zenica Isusova, a sada božjom milošču član državnoga viječa u Beogradu. — Čini nam se, da parnica nije još dovršena, a bilo bi dobro, da se dokrajči, e da jednom otvorimo i ovu pandorinu posudu«. —• Ali mislite, da med Slovenci ni nikogar Šegričevega značaja, ki stoji še danes na odličnem mestu?
= Delovanje italijanskega Imperializma. Iz Trsta nam poročajo: Sežansko učiteljsko društvo so Lahi razpustili. V sežanskem okraju so sedaj razpisali 10 učiteljskih služb. Načrt imajo ta. da svoje zanesljive okoličanske učitelje premeste na Kras s primernimi dokladami, kjer bodo njihovi eksponenti in kjer bodo poučevali v italijanskih kurzih drugo učiteljstvo. Zavedno učiteljstvo pa premeste vse križem, da stro njega vpliv na ljudstvo. V Logatcu vsiljujejo otrokom lašči-no. Podkupujejo jih s pomarančami in js rižem.
Iz Jugoslavije.
—	K načrtu preustrojitve šolstva In narodne vzgoje. Tovariš Fr. S e g u 1 a
nam piše: »Izišli načrt preustrojitve šolstva in narodne vzgoje je hvalevredno delo odseka Zaveze jugoslovanskega učiteljstva za preustrojitev šolstva. Brez-dvomno se bo pa razvila gleae načrta živahna polemika. Ker je pa naš »Učit. Tovariš« preobložen z gladivom, da bi nam mogel nuditi reden predel v tozadevno razpravo, si upam predlagati, da 11 a j o načrtu razpravljajo posamez-naučiteljskadruštva. Več oči več vidi, in dobro je, da sodeluje pri tako važnem delu vse učiteljstvo 1« — S predlogom tov. Šegule se popolnoma strinjamo!
—	» Jugoslavija« od preteklega torka objavlja članek »Obračun«, kjer našteva grehe in nekorektnosti okrajmii soiskin nadzornikov Fr. Lavtižarja in Karla Simona. Očitki so tako tehtni, težki in izdatni, da sta spričo njih oba imenovana nadzornika na svojih mestih obsolutno nemogoča. Tudi mi smo delovanju obeh »šolnikov« posvetili že dovolj pozornosti. Kdor se zanima za kritiko v »Jugoslaviji«, naj jo čita! Mislimo, da jo g. poverjenik dr. Verstovšek mora vzeti v vednost ter v interesu šolstva ukreniti to, kar je edino primerno: Lavtižar in Simon ne smeta in ne moreta biti več nadzornika!
—	Sirovost. Aprovizacijski odbor ljublj. učiteljstva nima prijetnega stališča, dasi se trudi na vso moč, da bi kar najbolj zadovoljil učiteljstvo, ki ga aprovizuje. Poleg drugih sitnosti in neprilik mu grene dobro voljo in pošteno delo sedaj še sirovi anonimni dopisi, ki ga z njimi nizke duše bombardujejo. Požeruhi... mislite, da boste ves cuker sami požrli... delate kupčije ... delate samo za svoje žepe ... sramota, da kradete nam kolegom ... vsi hočete biti v odboru, da sami sebe futrate ... škandal... za naš denar hodite vedno po oštarijah ... fej, sram bodi ves odbor!... Tako se lije naprej ta gnoj izpod sirovega peresa. Ne moremo verjeti, da bi učiteljeva roka mogla kaj takega pisati! Če pa — sramotno izpričevalo sirove nature! Poštenjak se podpiše pod svoje pismo, le podli obrekovalec se skriva za anonimnost. Sram ga bodi, kdorkoli in kjerkoli je!
—	Nujno potrebna enotnost. Pišejo nam: »Da bomo šolska naznanila in ime« nike enotno pisali, je treba nujno opozarjati, da nimamo več dežel (kakor Kranjska, Štajerska itd.) Imamo le S1 o -v e n i j o v ožjem in kraljevino SHS v širšem pomenu. Iz opazovanja namreč vem, da pišejo še nekateri n. pr... rojen v ... na Štajerskem. — To je vendar dandanes popolnoma napačno in tudi ni oficialno! Pravilno je: ... rojen v ... v kraljevini SHS, kvečjemu če dostavimo v oklepaju Slovenija! Torej konkretno: Ivan Kovač, rojen v Ptuju v kraljevini SHS (Slovenija).« — Prav bi bilo, ako poverjeništvo zadevno vprašanje definitivno reši in končno določi.
—	Važno In nujno I Mnogo je učiteljev, ki so napravili usposoblienostni izpit v vojnih letih. Večina izmed teh se je z izpitom zakasnila, ne po svoii krivdi. V tem oziru so posebno trpeli absolventi letnikov 1912. in 1913. Listopada 1914. bi naj ti napravili izpit. Večino pa je pobral že velikega srpana vojaški jopič, medtem ko so drugi odhajali k vojakom ravno pred durmi izpita, v mesecu vinotoku. Takrat je bil položaj tak, da je bilo izključeno misliti na pripravo. Kot enol. prostovoljci so bili tudi v finančnem stališču preslabo podprti za troške izpita, posebno ker so se kadri šol premestili na
\
Gor. Štajersko. Pač pa so nekateri pora- j bili prvo priliko ter se javili v enem prihodnjih let k izpitu. Ako mu je bila sreča mila, da je bil za izpita v zaledju, dobro: dobil je dopust; na fronti pa takrat še ni eksistirala naredba o študijskih dopustiti, ker je ta stopila v veljavo jedva koncem leta 1917. Tako so učitelji pri vojakih položili usposobljenostni izpit v diferenci štirih let. — Vprašamo, ali bi se ne dala ta diferenca izednačiti in bi vsem učiteljem — vojakom, ki so napravili uspo-soblj. izpit v vojnih letih, štelo tisto leto kot pravo leto, ki naj bi vsakemu v normalnih razmerah faktično pristoialo? S tozadevnim odlokom bi poverjeništvo za uk in bogočastje ugodilo upravičeni želji mnogih, ki so zaradi vojne — torej brez vsake svoje krivde — prikrajšani pri usposobljenostnem izpitu za nekaj službenih let.	T. G.
—	Društvo »Samopomoč štajerskega učiteljstva.« Društveno vodstvo objavlja: Za 171., 172. in 173. smrtni slučaj je treba plačati doneske, skupno 6 K, ki se naj čimprej pošljejo. Ti slučaji so: Prane Brišnik, šol. ravnatelj, v p., umrl 21. grudna 1918; Simon Eršenjak, šol. ravnatelj v p., umrl 4. prosinca 1.1., in Henrik Steindorfer, nad-učitelj, umrl 31. prosinca 1.1.
—	V Stranicah je razpisano mesto učiteljice. Sola je dvorazredna. Kraj je lep in leži ob državni cesti 1 in četrt ure od Konjic. Šolske razmere ugodne. Prošnje je takoj vložiti na krajni šolski svet Stranice, pošta Konjice.
— Osebne vesti. Višji šolski svet je odpustil iz šolske službe na javnih ljudskih in meščanskih šolah v ozemlju deželne vlade v Ljubljani Ožbalta Mejaka, stalnega učitelja v Sv. Martinu na Pohorju. — Višji šolski svet je odpustil iz šolske službe na javnih ljudskih in meščanskih šolah v ozemlju deželne vlade v Ljubljani Mihaelo Mej ako vo, na-mestno učiteljico v Slovenski Bistrici. — Višji šolski svet je iz službenih ozirov premestil Cirila Preglja, učitelja v Ljubečni, na okoliško deško ljudsko šolo v Celju. — Višji šolski svet v Ljubljani je odpustil iz šolske službe na javnih ljudskih in meščanskih šolah v ozemlju deželne vlade v Ljubljani Karla A h o r -n e r j a, stalnega učitelja v Slovenski Bistrici. — Višji šolski svet je odpustil iz šolske službe na javnih ljudskih in meščanskih šolah v ozemlju deželne vlade v Ljubljani Leopoldino Novakovo, stalno učiteljico v Slov. Bistrici. — Višji šolski svet je odpustil iz šolske službe na javnih ljudskih in meščanskih šolah v ozemlju deželne vlade v Ljubljani Viktorijo Salvadorjevo, namestno učiteljico v Slovenski Bistrici. — Višii šolski svet je odpustil iz šolske službe na javnih ljudskih in meščanskih šolah v ozemlju deželne vlade v Ljubljani Marijo S t r a u-b o v o, učiteljico ročnih del v Slovenski Bistrici. — Višji šolski svet je imenoval Pranja Pristovška, začasnega šolskega vodjo v Petrovčah, za začasnega strokovnega učitelja na meščanski šoli v Žalcu. — Višji šolski svet v Ljubljani je odpustil iz šolske službe na javnih ljudskih in meščanskih šolah y ozemlju deželne vlade v Ljubljani Henr. S c h i e s t-la v Slovenski Bistrici. — Višii šolskr svet je odpustil iz šolske službe na javnih ljudskih in meščanskih šolah v ozemlju deželne vlade v Ljubljani Marijo L e r -c h e r j e v o, stalno učiteljico v Slovenski Bistrici. — Višji šolski svet ie odpustil iz šolske službe na javnih ljudskih in meščanskih šolah v ozemlju deželne vlade v Ljubljani Marijo F e k o n j o , začasno učiteljico v Slov. Bistrici. — Višii šolski svet je odpustil iz šolske službe na javnih ljudskih in meščanskih šolah v ozemlju deželne vlade v Ljubljani nadučitelja Viljema H ii g 1 e r j a , učitelja Viljema T y -r a, učitelja Ernesta W i n k 1 e r j a, začasno učiteljico Adelo Stadlerjevo, učiteljico Ano Stanglovo in učiteljico ročnih del Jožefo Kosellovo na mest ni ljudski šoli v Ormožu. — Višii šolski svet je imenoval Ivana K e r ž e t a, strokovnega učitelja na meščanski šoli v Žalcu, za začasnega ravnatelja na tej šoli. — Višji šolski svet je odpustil iz šolske službe na javnih ljudskih in meščanskih šolah v ozemlju deželne vlade v Ljubljani Jožefa K o 11 n i k a , nadučitelia v So boti. — Višji šolski svet je imenoval za nadučitelja in voditelja dvorazrednice na Reki pri Mariboru Antona Namestnika, učitelja istotam. — Višii šolski svet je odpustil iz šolske službe na javnih ljud skih in meščanskih šolah v ozemlju deželne vlade v Ljubljani Franca S t i n d 1 a, strokovnega učitelja na deški meščansk šoli v Celju. — Višji šolski svet ie odpustil iz šolske službe na javnih ljudskih in meščanskih šolah v ozemlju deželne vlade v Ljubljani Emerika D e r e a n i j a, Albo H o g e n w a r t h o v o , Elizabeto Krambergerjevo in Ido Rado-scheggovo, vse učne osebe na Bregu pri Ptuju, ter premestil Marijo D u 11 e r -j e v o , učiteljico pri št. Vidu pri Ptuju,
Marijo Drobničevo, učiteliico pri Sv. Bolfenku v Slov. goricah, Henrika Klenovška, začasnega učitelja pri Novi cerkvi, in Frančiško Mahoriče-v o, bivšo začasno učiteljico v Ptujski okolici, na Breg pri Ptuju. — Višii šolski svet je odpustil iz šolske službe na javnih ljudskih in meščanskih šolah v ozem-ju deželne vlade v Ljubljani Marijo Na-e k o v o, učiteljico ročnih del v Lipici. - Višji šolski svet je odpustil iz šolske službe na javnih ljudskih in meščanskih šolah v ozemlju deželne vlade v Ljub-jani Marijo P i r c h o v o .učiteljico ročnih del v Konjicah. — Višji šolski svet je odpustil iz šolske službe na javnih ljudskih in meščanskih šolah v ozemlju deželne vlade v Ljubljani Marijo P i r c h o -v o, učiteljico ročnih del v Konjicah. — Višji šolski svet je imenoval Avgusta Rozmana, šolskega vodjo v Škalskih-Cirkovcah, začasno za nadučitelia v Št. Ilju pri Velenju. — Višji šolski svet je odslovil iz javne ljudskošolske službe Josipa Sbaschnika. učitelja v Nemški Loki (Kočevski okraj).
— Pokojninsko zavarovanje nameščencev. Graški deželni urad nemškoav-strijskega pokojninskega zavoda za nameščence na Dunaju je razposlal nekaterim službodajalcem, spadajočim v ozemlje kraljevine SHS, vprašalne pole o nameščencih glede pokojninskega zavarovanja za dobo vojaške službe itd. Ker se je i naredbo 269 in si. Narodne vlade za Slovenijo ustanovil začasni obči pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani, ki je prevzel vse pravice in dolžnosti prejšnjega občega pokojninskega zavoda za nameščence na Dunaju, se opozarja vse službodajalce in nameščence, da se na pisma, oziroma pozive nemškoavstrijskih zavodov ni ozirati. Taki dopisi naj se pošljejo tukajšnjemu zavodu, ki bo z ino zemskimi zavodi ukrenil sam vse potreb no. — Kar se pa tiče izrecno vprašanja, v kolikor bo država prispevala k pokojninskemu zavarovanju nameščencev za časa vojne in tozadevnih preiskovanj, ne bo ju -goslovanski pokojninski zavod tudi v tem oziru zaostal za nemškoavstrijskim zavodom in bo svoj čas, čim bo urejeno redm. poslovanje, ukrenil potrebno, da pripravi vse potrebno, da omogoči državi tozadevne sklepe. — V kolikor bi pa nemško-avstrijski pokojninski zavod za nameščence na Dunaju kot upravitelj imetja prejšnjega avstrijskega občega pokojninskega zavoda za nameščence na Dunaju izkušal dognati tozadevnih potrebnih podatkov, da se uredi to vprašanje še pred likvidacijo dunajske centrale, bo stopil ju goslovanski pokojninski zavod v tozadevna pogajanja z nemškoavstrijskim zavodom.
Srednješolske vesti.
Spomenica slovenskih profesorjev naučnemu ministrstvu. Slovenski profesorji so izročili naučnemu ministrstvu spomenico, v kateri zahtevajo izenačenje svojih plač s plačami drugih državnih uradnikov. Na predlog naučnega ministra dr. Davidoviča je ministrski svet sklenil, da ugodi tej zahtevi in izvede izenačenje s tem, da nakaže profesorjem primerne doklade.
Književnost in umetnost.
»Zvonček« prijavlja v letošnji 1. in 2. številki to lepo vsebino: 1. Janko Le-ban: Jugoslaviji. Pesem. — 2. Marija Zopfova: Domači grudi. Pesem. — 3. Andr. Rape: Mali Jugoslovan. Pesem. — 4. Jankp Leban: Prijatelju tolažniku. Pesem. — 5. Tone Gaspari:-Prvo srečanje. Povest. — 6. Dr. Fr. Kogoj: V spomin Valentinu Vodniku. S podobo. — 7. Cve~ tinomirski: Dehor in lisica. Basen. — 8. E. Gangl: Deklica. Pesem. — 9. Ta pa ni zmrznjenec! Podoba. — 10. Milan Pu-gelj: Povodnjak. Pripovedka. — 11. Tone Gaspari: Korotan. Pesmi. — 12. V. in Fr. Roječ: Prstan. Čarobna pravljična dvodejanjka s petjem. —- 13. Iz kraljestva pravljic. Podoba. — 14. Niko in Riko se zabavata s svojo kraljico. Podoba. — 15. Janko Leban: Tolažba. Pesem. — 16. E. Gangl: Veverka in dete. — Nebo in zemlja. —• Vrt in polje. — Ponos in poklon. Pesmi. — 17. Ivo Trošt: V mejah Jugoslavije. Povest. — 18. Boleslav: Pozna zima. Pesem. — 19. Dragotin Humek: Podoba. — 20. Fr. Palnak: Čveteronožci v našem gozdu. S 5 podobami. — 21. Ivo Trošt: Tatvina in laž. Povest. — 22. Ivo Trošt: Joj, škoda! Povest. — 23. Tone Gaspari: Pesmi invalidov. — 24. Pouk in zabava. — 25. Kotiček gospoda Doro-poljskega. — 26. V dvajseto leto!
priobčujetno. Časi, ko smo tako tlako opravljali, so minuli. — Čas, papir in tisk so se toliko podražili, da zaradi tega noben list nikomur ne tlačani. — Ako torej s priposlanim razpisom ne dobimo zagotovila za plačilo ponatiska, ga pošljemo v koš. Vemo pa, da je dolžnost oblasti, z objavo razpisa službe obvestiti pravočasno stan, ki se ga to tiče, kar bi se mo-ralo redno vršiti le v stanovskih listih.
ZA REZERVNI SKLAD ZAVEZE.
Prostovoljni organizačni davek.
(Sklep upravnega odbora Zaveze z dne 27. dec. 1918.)
XIVi izkaz.
Po 50 K: Schiffrer Egidij — Jesenice; Pavla Miklavčeva — Jarenina pri Mariboru. Po 35 K: Pehani Miroslav — Trebnje. (Čestitamo k službeni petintrideset-letnici!) Po 30 K: Ana Bercčtova — St. Janž, Dol. — nabrala ob priliki odhodnice gdč. A. Menardove in M. Osanove. Po 20 K: Miha in Roza Salberger, Leon in Ema Pibrovec, Cilka Vilmonova — Jesenice ; Tit in Mirni Grčar — Telče. Po 15 K: Trost Mirko — Dolenja vas pri Ribnici. Po 10 K: Pepca Javornikova, Alica Kesslerjeva, Silva Suštaršičeva, Lojzka Kunčičeva — Jesenice, Gor.; Cigler Robert, Ivana Jamškova, Albina Rupnikova
—	Ig; Julka Zalokarjeva — Kokra; Vre-zec Stanko, Ivanetič Alojzij — Crešnje-vec; Grmovšek Miloš, Staufer Fran — Pilštanj; Furlan Jakob — Ljubljana; Mara Baranova, Julija Baranova, Marija Pfei-ferjeva, Jos. Svigljeva, Rezika Urb inčice-va, Pehanijeva, Minka Medičeva, Ana Petelinova, Jožica Trdinova in Erna Rozmanova — Trst. Po 6 K: Cilka Vrečkova
—	Pilštanj; Frida Spetzlerjeva — Trebnje; Ljudmila Sepetova — Loke pri Zagorju ob Savi. Po 5 K: Stanislava Zupan-čeva — Dolenja vas pri Ribnici; Minka Zerjavova — Jesenice, Gor.; Lea Rottova
—	Jurklošter; Hermina Lundrova — Hrastnik; Pavla Feštajnova — Trbovlje — Vode; Leonora Koroščeva — Šmarjeta pri Rim. Toplicah; Lebar Fran — Loka pri Zid. mostu; Hofbauer Lojze — Turje, Dol pri Hrastniku; Valenčič N. — Zidan most. Današnji izkaz 553 K. Prej izkazanih 3702 K. Skupaj 4255 kron.
Ivan P e t r i č, Ljubljana — Sp. Šiška.
LISTNICA UPRAVNIŠTVA.
Vsem okrajnim šolskim svetom naznanjamo, da brezplačnih objav poslanih razpisov učiteljskih služb ne
Izdajatelj in odgovorni urednik: Fran M a r o 11. Last in založba „Zaveze jugoslovanskega učiteljstva". Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Cenjenemu slovenskemu uči, teljstvu na bivšem Štajerskem,
Vsem dragim tovarišicam in tovari-šem, ki ste me bili — proti moji volji izvolili v višji šolski svet, se zahvaljuje^ najsrčneje za izredno zaupanje.
Obenem naznanjam vsemu prizadete, mu učiteljstvu, da sem izstopil iz viš. jega šolskega sveta.
Vzroke pojasnim odkrito in temeljito na delegacijskem zborovanju štajerske Zveze, ker sem mnenja, da bi ne bilo našemu stanu v čast, ako bi se ta zadeva še dalje vlačila po časopisih.
Grižepri Celju, 15. sušca 1919, Ludovik Černej. 1
Vljudna prošnja.
Nadučitelj, ki boleha na kroničnem pljučnem katarju, želi priti po naročilu zdravnikov za nekaj mesecev na Gorenjsko v kraj z ugodnimi podnebnimi razme-rami.
Kdor bi hotel odstopiti meblirano sobo s prehrano in postrežbo ali vedel dati v tem oziru kakršnakoli pojasnila, naj blagovoli o tem obvestiti uredništvo »Učitelj, Tovariša« pod naslovom »Bolni tovariš«. Plača po dogovoru.
Naš denarni zavod.
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica „Učitelj.
skega konvikta" v Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Promet do 28. februarja 1919 K 35.238-14,
Uradne ure: Vsak četrtek in vsako soboto od l/ii>. do '/26. ure popoldne.
□□aaocmocicmaaDD a aaaaaaaaaDaaaao
g Čitajte! v	l
S	c
g Ravnokar je izšla knjižica
Drffc. Derč :
s Dojenček, njega negovanje in pretirana.	I
u	q
□	Vse matere, ki hočejo vzrediti zdrave in	n krepke otroke, morajo citati to knjižico.	D
g Pisatelj — zdravnik strokovnjak za otroške	§
□	bolezni — podaja praktične nasvete, kako	d D je ravnati z dojenčki. Knjižica se naroča	0 q pri Tiskovni zndrugi v Ljubljani, Sodna	jj a ulica St. 6. Cena K 3, s poštnino K 3'30.	u O Denar je poslati naprej, ali pa se pošlje	0 g knjižica po povzetju.
□	d
□□□□□DBnaaaasasa□□ascaaaaaaoDao
S potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša nad vse ljubljena hčerka, sestra, vnukinja, oziroma nečakinja, gospodična
MIMI W.I GELETOVA
v starosti 23 let, previdena s sv. zakramenti za umirajoči, v soboto popoldne po kratki bolezni mimo v Gospodu zaspala. Blago pokojnico priporočamo v trajen spomin in molitev.
Pogreb se je vršil v ponedeljek, dne 17. t. m. Loški potok, 16. marca 1919.
Ferdo, brat,	Ferdo Wigele, oče,
podporočnik Jgsl. legije.	nadučitelj.
Marija Wigeletova,	S. Miroslava, Olga, Marija,
stara mati.	tete.
	'v ' * ..	
		
		.'."*•'■'' t*'z~ V