Poitnlno oiflftjno v qotovini
Leto XX., št. 279
Ljubljana, četrtek >0. novembra 1939
Cena t Din
Jpravnistvo guDiiana itnatlievo b - leleton štev 3121. 3123 3124, 3126 3126
inseratm oddelek: Ljubljana. Selen-Ourgovo ul — Tel 3492 in i39/
Podružnico Maribor: Graiski trg št. 1 Telefon it 2455.
^odružmcc Celie. Kocenovo ulico 2 feieton št 190
Račum on oošf ček zavodi t* > Ljubljano šf 17749
Izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajsla trg štev. 7, telefon štev. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Trije mesci vojne
Že se bliža koncu tretji mesec, odkar se je vnela vojna v Evropi. Oboroženi spopad med Nemčijo in Poljsko, ki se je z nj->m začela vojna, se idi danes samo še kot majhna epizoda, kot nekak uvodni incident, kakor so tako zelo prišli v modo v politični sedanjosti. S tem se seveda nikakor ne sme podcenjevati njegova izredna načelna in dejanska važnost, toda težišče vojne se je preneslo drugam, na drugačna področja in drugačna vojna sredstva.
Tretji mesec vojne označuje trajanje zatišja na kopnem bojišču, kjer so se ta čas izvršili samo poskusi z raznimi oblikami novega orožja in nove taktne, toda na način, ki že na prvi pogled prepričuje, da gre *amo za poskuse. za nekake vaje Vendar bolj alarmantno kakor v drugem ie postalo v tretjem mescu tudi na kopnem bojišču V mislih imamo vesti, ki ?.o v prvi polovici mesca napovedovale razširjenje boj'šča na nevtralno ozemlje Ne more se zanikati, da so v odgovornih krog'h. na zapadu povsem resno računali z možnostjo da se nemške vome sile vržeio čez Nizozemsko in Bf^gijo ter dosežeio bodisi morsko obalo nasproti AngVji. bodisi severno francosko ozemlje z obkolitvijo Magmotove lini ie. Bodočnosti ostane prihranjena poipsnitev. zakaj se to ni zgodilo m zakaj se ni s tem voina na suhem začela v vsej diviosti. Dejstvo ie. da se ie tudi v tretjem me*cu vojna dejansko or"-"'°vala na morje.
Prav pomorska vojna dm'e vtretiem m°scu svoj značaj sovražnostim Zračni napadi zoper Vel;ko Britanijo se niso močno stopnjevali in angleški viri trdijo, da so prinesli razmeroma malo učinkovitega usr>eha. kar bi potrjalo staro presojo britanskih stroko mjakov, da a vi oni vojn;rn ladjam ne morejo biti resno nevarni. Chamberlain sam je v svoiem nedeliskem radijskem govoru dejal, da so si nekdaj prve mesece voine drugače predstavljali; tudi v Londonu in Parizu potemtakem niso računali s tolikim razmeroma pasivnem zadržaniem nemškega vojnega vodstva in britanski premier je moral občinstvu docvovedovati, zakaj so potrebne 5e nadaljnje .vamos+ne odredbe in zakaj je potreba tudi še za naprej vztraiati v neaktivnem stavu. Toda na mor-'u se je vojna prav tretji m°sec nagTo stopnjevala in prešla v one oblike. ki se po moderni terminologiji označuiejo kot totalitarna vojna. Ne le da so bile nemške boine ladje zelo agil-ne in ne brez uspehov, na novo se je začela vojna z nepritrjenimi minami. Silno je shranjevala voine sovražnosti in jih razš:rila po uč;nk;h tudi na ne-vtralce. pov^r^ujoč znatne žrtve zlasti v prvih dneh.
Jesenski in zimski meseci so "asnaj-boli nemirnega vremena okrog veliko-britanskega otočja, pa spričo tega za velike vojne operacije najmanj ugodni. Zato se vedno na novo oglašajo napovedi, da do spomladi sploh ne bo kaj posebnega na bojiščih, ne na kopnem. ne v zraku, ne na morju. Toda na drugi strani se zdi. da je sedanji vojni prisojena vloga, da prinaša vedno nova presenečenja, pa bo morda tako tudi « napovedovanji zimskega vojnega zatišja. Vsekakor je vojna z minami že sprožila reakcijo v obliki popolne poostritve blokade Nemčije, kar je še nadalje povečalo prepade med obema taboroma. Po neuspehu ni-zozemsko-belgiiskega mirovnega posredovanja so možnosti za poravnavo dokončno pokopane. Tretji mesec je tedaj prinesel prav za prav začetek prave vojne samo s to razliko da se spričo posebnih tehničnih in vremenskih razmer ter strategi je in taktike povsem specialnega zna^aia tako rekoč ne more prav začeti Nevtralni vojaški presojevalci sodijo da se s tem uveljavlja staro pravilo, ki hoče tudi čas izrabiti kot vojnega zaveznika.
Na vojaškem in diplomatskem pod-ročiu je važno dejstvo da tretji vojni mesec ni prinesel razš:r;enia spopada Nobena od nevtralnih sil se ni priključila ne temu ne on^mu taboru Vendar pa se morejo v niihovem zadržanju opaziti važne značilnosti Amerika je odpravila nevtralnost v starem in jo proglasila v novem snr^lu. ki pomeni zalaganje Francije in Anglije z vojnim materialom Italija stoji slej ko prej čuječa ob strani, v smislu stre™ i i eni a. da prepreči razširjenie voine vihre na sredozemskem področju V zvezi s tem je bilo prav zadnji mesec obilo pisania in govorjenja o pri-pravljaiočem se balkanskem mirovnem in nevtralnem bloku, vendar se ne more reči. da bi se bil ta zasnu^ekkaj prida približal svojemu uresničenju.
V septembrskem paktu sta se Nemčija in Rusiia izjavili, da bosta stopili v kon^ultacije ako zapadne sile ne pristanejo na m;rovno akcijo v smislu pri zn a ni a ustvarienega stania. Ta pogoj se ni izpolnil, kljub temu pa o ka-
Rusiia prekinila stike s Finsko
Molotov ie snoci po radiu soorocll, da ie Rusi (a sklenila. tako i od poklicati svoje politične in gospodarske zastopnike na Finskem■ ruska vo ska pa
ie dobila ukaz, da nai bo pripravljena
Moskva, 23. nov. s. (Tas). Nocoj ob 22. je govoril preko vseh ruskih radijskih pcstaj predsednik sveta komisarjev in komisar za zunanje zadeve Molotov, ki jt dejal:
Državljani državljanke Sovjetske unije! Sovražni odnošaji sedanje finske vlade do naše države nas silijo, da pod-vzamemo takojšnje ukrepe za zavarovanje naše varnosti. V zadnjih dveh mescih smo se potrpežljivo pogajali s finsko vlado o zahtevah, ki smo jih smatrali kot minimalne za varnost države in varnost Leningrada. Finska vlada je zavzela v teh pogajanjih nepomirljivo sovražno stališče do naše države. Namesto. da bi na prijateljski način našli možnost sporazuma, so sedanji finski oblastniki, podžgani od tujih ironeriali-s+o\ k sovraštvu, šli po drugi poti
Zaman so bila vsa popuščanja Znano je, k čemu so privedli dogodki na finski meji v zadnjih dneh. Prišlo je do nezaslišane provokacije s strani finske soldateske: do obstreljevanja naših vojakov v bližini Leningrada, ki je zahtevalo žrtve med našimi vojaki. Protest naše vlade in praktični predlogi, ki naj bi preprečili ponovitev takih dogodkov ne samo niso našli podpore pri finski vladi, temveč so privedli zopet do sovražnih dejanj.
Kakor veste, je na naš predlog Finska z včerajšnjo noto odgovorila z odpovedjo pakta o nenapadanju ter izrazila, da hoče še nadalje s svojo vojsko Leningrad neposredno ogražati. Vse to je končno pokazalo, da sedanja finska vlada na podlagi svojih zvez z iroperi-alisti noče normalnih odnošajev z Rusijo ter hoče nadaljevati sovražno zadržanje v' odnošajih z Rusijo. Finska vlada smatra, da zanjo pakt o nenapadanju ni obvezen in hooe Leningrad še nadalje vojaško ogražati.
Ker je od take vlade mogoče pričakovati novih hitrih provokacij, se je sovjetska vlada smatrala včeraj prisiljeno izjaviti, da se od sedaj nanrej smatra osvobojeno od obveznosti pakta o nenapadanju. ki je bil zaključen med Rusijo in Finsko. Z ozirom na novi položaj je ruska vlada nri«»1ien» da iš?e nove rešitve in ne more več trpeti sedaniega položaja Odprn"oi-noe« ^a to pada popolnoma na finsko vlado.
Ruska vlada je prišla do zaključka, da ne more več vzdrževati normalnih odnošajev z vlado Finske in smatra za neobhodno, da takoj odpokliče iz Finske svoje politične in gospodarske predstavnike. Obenem s tem je izdala vlada vrhovnemu poveljniku vojske in mornarice povelje, da sta vojska in mornarica pripravljeni, da na vsako sovražno dejanje in možno novo provokacijo takoj odgovorita.
V svetu so bile razširjene vesti, da je Rusija izvršila ukrepe za priključitev finskega ozemlja To je kleveta. Ruska vlada nikakor ni imela in nima takega namena. Še več. Ruska vlada je vedno stremela za prijateljskimi odnošaji s Finsko in ie bila pripravljena celo na odstopitev teritorija. Pri tem je bila pripravljena proučevati celo vprašanje priključitve prebivalstva sedanje Kareli je. ki je sorodno finskemu narodu, k Finski. Na podlagi vsega tega bi bilo neobhodno, da bi finska vlada ne zavzela sovražno, temveč prijateljsko stališče napram Rusiji v smislu interesov obeh držav. Nadalje pravijo, da smo izdali ukrepe proti neodvisnosti Finske in da smo se hoteli vmešavati v notranje zadeve Finske. Tudi to je kleveta. Mi smatramo Finsko za neodvisno in svobodno državo v zunanji in notranji politiki.
Trdno stojimo na stališču, da naj svoje notranje in zunanje zadeve ešuje finski narod sam. kakor on sam smatra to za potrebno. Rusija je priznala neodvisnost Finske. Narodi Rusije so že prej izkazali pomoč finskemu narodu in za-sigurali njegovo svobodo in neodvisni razvoj.
Rusija tudi nima namena, da krši interese drugih držav do Finske. Odnošaji drugih držav do Finske so popolnoma zadeva Finske, in Rusija smatra, da nima pravice, da se vanje vmešava. Edini naš cilj je zasigurati varnost Sovjetske Rusije in posebno Lenin?r?da z njegovimi tri in pol miliioni prebivalstva. V sedanjih mednarodnih prilikah je to življenjsko vprašanje države in ne moremo napraviti naše varnosti odvisne od volje finske vlade. Hočemo prijateljske rešitve vprašani s f'n«k'm narodom. Zasi-guranje varnosti Rusije in Leningrada ne pomeni poru?'tve	odno-
šajev med Rusijo in Finsko.
I
Odgovor finske vlade
že poslan v Moskvo
Njegova vsebina dosedaj Se nI bila objavljena
Helsinki, 29. nov s. (Reuter) Odgovor finske vlade na včerajšnjo drugo noto Molotova je bil danes dopoldne brzojavno poslan finskemu poslaniku v Moskvi. Besedilo finskega odgovora bo objavila finska vlada šele potem, ko bo finski poslanik odgovor izročil ruskemu zunanjemu ministru Molotovu.
Snoči je bilo objavljeno uradno poročilo, da je preiskava, ki so jo izvedle f;n-ske oblasti, dognala, da na odseku pri Balmiu, severno od Ladoškega jezera, ni bilo niti enega primera kršitve finsko-sovjetske meje. Pri obmejni karavli štev. 367, ki jo omenja rusko poročilo, ni bilo nobenih izrednih dogodkov. Izmenjava straže v tej karavli je bila izvedena kritičnega dne ob 19. In tudi pri tej priliki niso bili sporočeni nobeni izredni dogodki novi straži.
Finske vojaške oblasti so nadalje ugotovile, da so ruska poročila o dveh novih obmejnih incidentih, ki sta se baje včeraj pripetila, netočna Finska vojska ni izvršila nobenega napada na rusko ozemlje, pač pa je bila včeraj pri Pumang:ju napadena finska obmejna stražnica, ki leži razločno na finskem ozemlju. Našli so namreč prerezane telefonske žice. posadka stražnice je izginila, zidovi poslopja Pa kažejo znake strelov.
Kar se tiče incidenta pri Salnfju severno od Ladoškega jezera, tamkajšnje finske obmejne straže sploh ničesar ne vedo, da bi se bilo kaj pripetilo, kakor to trdi ruska uradna agencija.
kih konsultacijah svet dosedaj še ni izvedel ničesar konkretnega. Mnogi pričakujejo da se bo nekaj takega vendarle zgodilo in ne izključujejo možnosti. da bi se mogla za to porabiti finska afera, ki prav sedaj prehaja v svojo odločilno fazo Toda tudi če se zares vname vojna med Sovjetsko unijo in Finsko še ni treba, da bi to pomenilo razširjenje sedanje vojne, marveč bi se moralo pač priznati, da je nastalo posebno novo vojno. področje, kakor je tako posebno področje na Kitajskem Nedvomno pa je res, da bi se z rusko- finsko vojno položaj silno poslabšal zlasti v Skandinaviji in da bi
Vrhovno poveljstvo finske vojske je kljub temu davi odredilo, da se morajo v-e finske obmejne straže umakniti na gotovo razdaljo od ruske meje, da se na ta način preprečijo incidenti.
Ruska odpoved nenapadalnega pakta Je izzvala v ostalem v finskih uradnih krog h veliko presenečenje, ker določa pogodba obojestransko šestmesečni odpovedni rok. Odpoved Je tem bolj presenetljiva, ker predstavlja stvarno edini odgovor ruske vlade na finsko ponudbo za obojestranski umik čet z meje.
Kritična situacija
New York, 29. nov. s. Finski poslanik v Wash'ngtonu je imel snoči govor preko ameriških radijskih postaj, o katerem je izjavil, da finska vojska ni napadla Rusije in je nikdar ne bo napadla. Finska ima gorečo željo po miru, če pa bodo potrebne od nje največje žrtve, bo stal finski narod kakor en mož za svojo vlado.
Washington, 29. nov. o. Iz Helsinkov Je ob 15. prispela vest, po kateri Je zastopnik finske vlade izjavil, da Je položaj izredno kritičen.
Moskva, 29. nov. z. (United Press). Fin-sko-ruski odnošaji so dosegli kritičen stadij. V političnih krogih prevladuje vtis, da so vrata za pogajanja končnovel javno zaprta. Sedaj je možna samo vojna ali pa kapitulacija Finske. Z uradne strani nI mogoče dobiti nikakih informacij, kakšne korake je treba sedaj pričakovati, naglašajo pa, da je vsak kompromis Izključen.
se tamkaj pač moglo govoriti o nevarnosti, da se vojni požar razširi.
Tudi v tretjem mescu še niso vsi faktorji, ki morejo priti v poštev pri odločitvah v sedanji vojni, pokazali svojih kart, dasi so se že bolj določno pokazali obrisi bodočih odnošajev. Vsekakor pa je ta mesec prinesel .bistveno poostritev vojne na morju ter s tem potisnil Veliko Britanijo in Nemčijo v še bolj nepopustljivo stališče. Tudi največji optimisti komaj morejo še navajati razloge za upanje, da bi se mogla ta vojna dobojevati drugače kakor z uporabo vseh sredstev, ki prihajajo za dejansko borbo v poštev.
▼ diplomatskih krogih smatrajo kapitulacijo sedanje finske vlade za izključeno. Prav tako so na drugi strani prepričani, da Rusija sedaj nI več voljna obnoviti pogajanj s sedanjo finsko vlado. Edino možnost mirne rešitve vidijo v sprejetju ruskih zahtev s strani nove finske vlade
Inozemski krogi v Moskvi smatrajo, da ni pričakovati vkorakanja sovjetske armade na Finsko prej. preden Finski zaliv ne zamrzne, tako da bo mogoč prehod za motorizirane ruske oddelke
Finska pričela popuščati ?
Helsinki. 29 nov. s. (Erchanee Telegraph) Po nepotrjenih vesteh je finska vlada v svojem odgovoru na rsko note pristala, da umakne svoje vojaštvo z gotovih točk na rusko-finski meji
Spopadi na meji
Moskva, 29. nov o. (United Press) S finske meje poročajo, da je prišlo takoj, ko
je ruska vlada odpovedala pogodbo o nenapadanju s Finsko, do spopada med ruskimi m finskimi četami in sicer severno od Leningrada. Streljali so s stroinicami pa tudi s topovi Moskovski radio trdi na podlagi vesti iz leningrajskega vojnega okrožja, da so finske čete prekoračile rusko mejo, da pa so bile odbite in so se morale umakniti. Nadalje poroča ruski radio, da je finsko topništvo izstrelilo nad 100 granat ns rusko ozemlje.
Današnja »Pravda« je objavda, da so bili pozvani pod orožje vsi rezervni oficirji in moštvo baltiške vojne mornarice, kakor tudi rezervisti vojske v krajih, ki meje na Finsko.
Helsinki, 29. nov. o. (Exchange Telegraph). Opoldne se je čulo močno streljanje z rusko-finske meje. Ker na meji ni finskih patrul, še ni znano, zakaj je šlo in kdo je streljal.
Nekatere vesti trdijo, da so ruske oblasti zbrale v bližini finske meje 3.500 letal. Finska bi mogla nasprotno kakor menijo, nuditi odpor samo s kakimi 130 letali
Skrajna napetost
Nasprotujoče si vesti o finski mobilizaciji in nameravanem ruskem ultimatu finski vladi
Kodanj, 29. nov. brj. (Havas) Nekateri listi so danes opoldne objavili vest, da se je ruska vlada odločila, da bo še danes čim dobi finski odgovor na včerajšnjo rusko noto, izročila finskemu poslaniku v Moskvi ultimativno noto, v kateri bo zahtevala, da Finci v 18. urah umaknejo svoje čete na razdaljo 15 milj od kareli Jake meje. Iz drugih virov doslej ta vest ie nI bila potrjena.
Snoči so se nadalje v danski prestolnici razSirile vesti, da Jt ffadts	«pi»
Sno mobilizacijo. Danes dopoldne jih je finsko poslaništvo v Kodanju ne samo ofi-cielno demantiralo, ampak tudi Se dodalo svojemu demantlju, da Finska ne namerava Izvesti nobenega ojačenja svoje vojaške sile in je celo odpustila večje število rezervistov iz posameznih vojnih edinic.
Helsinki, 29. nov. sj. (Havas) Na Finskem niso bili po prejemu včerajSnje ruske note objavljeni nobeni posebni vojaški ukrepi. Finska je vse potrebne varnostne odredbe izdala že pred Šestimi tedni, ko se je pričela napetost z Rusijo.
London, 29. nov. o. (Exchange Telegraph). »News Chronicle« poroča iz Ko-danja, da je finski glavni poveljnik maršal Mannerhelm odredil snoči splošno mobilizacijo, vendar pa ta vest še ni potrjena iz drugih virov.
Ruski bombniki nad finskim ozemljem
Amsterdam, 29. nov. z. »Telegraaf« poroča iz Helsingforsa, da je danes dopoldne velik ruski bombnik v spremstvu več drugih ruskih letal letel nad finskim ozemljem. Dasiravno predstavlja to očitno kršitev finske suverenosti, finske straže ruskih letal niso obstreljevale, da ne bi dale Rusiji novega povoda za nadaljnji pritisk na Finsko.
V torek so bili pozvani pod orožje zadnji finski rezervisti, ki so bili dosedaj zaradi svoje zaposlitve oproščeni To so predvsem železničarji, šoferji in tovarni-šk: delavci, zaposleni v vojni industriji. Vse te bodo sedaj nadomestile ženske.
Ruski viri o položaju
Ustvarjanje vojnega razpoloženja v Sovjetski uniji
Moskva, 29. nov. s. (Tas) Odgovor finske vlade na prvo rusko noto imenuje ruska politična javnost hinavsko in zlagano tei vidi v njej nov dokaz globoke sovražnosti, ki jo goje voditelji Finske napram Sovjetski uniji. Splošna sodba je, da vodi Finska premalo računa o resničnem položaju, v katerem se nahaja in da se le preveč zanaša na navidezno voljo po odporu, s katero je baje prevzet ves finski naroa. Ako hoče Finska s svojim kratkovidnim in nerodnim ravnanjem za vsako ceno izzvati vojno proti Rusiji, potem se bo še bridko kesala.
Delavske organizacije v industrijskih centrih in po kolhozih so spet priredila protestna zborovanja, na katerih so odobrile energični korak, ki ga Je napravila ruska vlada s tem, da Je odpovedala nena-padalno pogodbo s Finsko. Hkrati so bile na zborovanjih sprejete resolucije, ki zahtevajo od vlade, naj enkrat za vselej napravi na sovjetskih mejah mir, da se bo ljudstvo moglo nemoteno posvetiti svojemu delu. Ton teh resolucij je zelo oster in od-i ločen. Tako pravi na primer resolucija neke velike moskovske tovarne: Finski politični žonglerji so nedvomno pozabili lek cijo, ki jo je dala ruska vojska poljskim izzivačem. Druga resolucija spet naglaša, da je rusko delavstvo pripravljeno vsak trenotek zamenjati stroje in orodje z orožjem ter pomesti s finskimi plačanci, ki izzivajo vojno.
Protestno zborovanje so priredili tudi mornarji in častniki ruske baltiške mor-
narice, ki so izrazili, da je rusko vojno brodovje pripravljeno ne samo braniti Leningrad, ampak tudi z nekaj učinkovitimi streli dokazati, kako neupravičena je kritika, ki jo o njej izražajo gotovi finski krogi.
Kaj pravijo Rusiji
naklonjeni novinarji
Helsinki, 29. nov. j. (Tas). Dopisniki inozemskih listov v Helsinkih smatrajo, da je finski odgovor na rusko noto zelo zaostril odnošaje med obema državama. Zlasti ostro obsojajo dopisniki nekaterih listov finsko zahtevo, da bi se morale tudi ruske čete umakniti za zahtevano razdaljo od ruske meje v notranjost države prav do Leningrada. Ta točka v finskem odgovora je po njihovem mnenju zelo iznenadila, ker je že po svoji naravi za rnsko vlado absolutno nesprejemljiva in so morali sestavljale! ifnskega odgovora v naprej vedeti, da ga bo ruska vlada gladko odklonila.
Po izročitvi finskega odgovora na rusko noto se je splošna kampanja proti Rusiji še bolj poostrila in finski tisk si prizadeva umetno vzdrževati agresivno razpoloženje ljudstva napram Rusiji s tem, da prikazuje položaj finske armade, ki ima v morebit-r nem sporu z Rusijo precej izgledov na uspeh. Popolnoma očitno se v javnosti tudi razpravlja o tem, da je bilo več častnikov finske armade, ki slove po posebni agresivnosti, poslanih na mejo v gotovi misijL
Zanimanje vsega sveta
za usodo Finske
Splošno mnenje je, da je le malo upanja za nadaljevanje pogajanj med obema državama
Stockholm, 29. nov. j. Današnji listi podrobno razpravljajo o najnovejši fazi rusko-finske napetosti in ruski odpovedi ne-napad alnega pakta s Finsko. Pri tem naglašajo, da je tudi Finska L 1933. podpisala tako zvani LAtvinovlji protokol, za katerega je dala iniciativo ruska vlada in ki vobče obsoja sleherno vrsto napada. Protokol je označeval za napad tudi vsakršno invazijo tuje vojske na ozemlje (prizadete države. Rusiia sama je ta protokol prekršila, ko je koncem septembra njena vojska vdrla v zapadno Ukrajino ln zapadno Belorusko. že tedaj je o&tno pokazala,
da določbe omenjenega protokola ni mogoče več smatrati za osnove njene zunanje politike.
Pozornost v Angliji
London, 29. nov. z. Dobro poučeni finski krogi v Londonu presojajo položaj skrajno resno. Pri tem nagladajo, da je finska vlada šla v svoji pripravljenosti za pogajanja do skrajnost. Rusija Je postavila zahteve, kakršnih ne bi mogfta sprejeti nobena
Nadaljevanje na strani
da na svetu. V londonskih krogih ne bi izzv alo nobenega presenečenja, če bi ae izkazalo, da obstoja med Mo»kvo in Berlinom dogovor, da Rusija napade Finsko, a Nemčija IstoCa. no Nizozemsko, da bi na ta nai-m čimbolj ustrahovali ostale severue države.
Odpoved sovjetsko-finske nenapadalne
pogodbe smatrajo v dip.omatskih krogih v Lo cionu kot uvod v vojaško akcijo Moskve. Moskovski dopisnik »Timesa« trdi, da nud nota, ki je bila poslana finski" vladi, zelo malo možnosti za kompromis-
... v Franciji
Pariz, 29. nov. AA. (Havas). Listi zelo obširno komentirajo rusko-finske odnošaje. Časopisje je še dalje v znamenju pričakovanja ter so diplomatski uredniki prisiljeni v svojih poročilih navajati le domneve, ki so več ali manj verjetne. Odpoved nenapadalne pogodbe, podpisane 1932 med Rusijo in Finsko, je zbudila zelo globok vtis. »Petit Parisien« smatra, da je po odpovedi nenapadalne pogodbe ostalo zelo malo upanja za nadaljnja pogajanja. Poročila o novih incidentih na meji so zelo slabo znamenje. Možno je, da se bodo v kratkem zaslišali topovi
• • • v Rimu
Rim, 29 nov. j. (Havas). Tudi italijansko časopisje posveča novim rusko-finskim
zapletljajem veliko^pažnjo in budno sprem-I lja vsake novo fazo v razpletu sedanjega spora. List »Telegrafo«, ki pripada družini italijanskega zunanjega ministra Ciana, v današnjem uvodniku ostro obsoja način, kako hoče Rusija spor izkoristiti v svoj prid. »Telegrafo« podaja nato izčrpno zgodovino o rusko-finskih odnošajih, odkar j« bil med obema državama sklenjen nenapa-dalni pakt in prihaja do zaključka, da je prej ali slej moralo priti do sedanjega stanja. ker obveznosti teg pakta Rusija nikoli ni smatrala za resne. List zaključuje z naslednjo ugotovitvijo. Ce sta bili kdaj vloga napadalca in vloga žrtve točno opredeljeni, potem je to nedvomno primer v sedanjem sporu.
... in Ameriki
New Tork, 29. nov. br. Ameriški tisk je ves ogorčen zaradi najnovejše faze rusko-finske napetosti, in ugotavlja, da si pred očmi vsega sveta vzhodni kolos zaman prizadeva, da bi svetovni javnosti predstavil finskega Davida kot krivca sedanjega stanja. »New York Times« z vso odločnostjo zavračajo najnovejši ruski pritisk in naglašajo, da je Roosevelt obvestil rusko vlado, da bi bilo javno mnenje v Ameriki silno ogorčeno, če bi Rusija skušala Finsko prisiliti, da bi žrtvovala karkoli od svojih nacionalnih interesov.
Letala zopet v akciji
Spopadi angleških lovcev z nemškim! bombniki nad škotskim ozemljem — V Severnem morju bitka med vojnimi ladjami in letali
London, 29. nov. s. (Reuter) Ob obali Northumberlanda je prišlo danes do spopada med nemškim bombnikom tipa »Hein-ckel« in angleškim lovskim letalom. Po ogorčeni borbi je nemško letalo pričelo goreti in je strmoglavilo v morje. Z obale je bil poslan rešilni čoln, ki pa je tri ure zaman trup nemškega letala in člane posadke. Na obali je opazovala letalsko borbo velika množica.
V	Firth of Forthu je bilo slišati streljanje strojnic, letala pa niso bila opažena in tudi letalskega alarma ni bilo. Nad južno škotsko so pozneje opazili v višini 300 m nemški bombnik tipa »Heinckel«, ki sta ga preganjali dve angleški lovski letali.
Letalsko ministrstvo je objavilo snoči komunike, da je patrola angleških letal za večje polete izvršila včeraj napad na bazo nemških vodnih letal na otoku Borku-mu. Obstoji domneva, da nemška letala s te baze polagajo mine ob angleški obali. Angleška letala so ob Borkumu izsledila tri nemška vodna letala ter jih napadla s strojnicami. Kljub močnemu ognju protiletalskega topništva so se vsa letala nepoškodovana vrnila v svoja oporišča.
Nemško vest, da so angleška letala ob priliki včerajšnjega napada na Borkum letela preko holandskega ozemlja, letalsko ministrstvo zanika.
Rsj med vojnim! ladjami in letali
Oslo, 29. nov. s. (Reuter) Ob južnoza-padni norveški obali je bila danes dopoldne bitka med vojnimi ladjami in letali. Slišati je bilo močno topovsko streljanje.
Angleška admiraliteta o dogodku še ni izdala nobenega poročila.
Oslo, 29. nov. o. Ministrstvo za mornarico je popoldne objavilo, da se je ob zapadni norveški obali razvila bitka med letali in vojnimi ladjami, ki še vedno traja. Bitka se odigrava v bližini norveških teritorija] nih vod ter se lahko opazuje z norveške obale.
Nemške letalske izgube v Angliji
London, 29. nov. bi'. Letalsko mfcrstr-stvo je objavilo podatke o nemških letalskih izgubah v času od zadnjega znanega velikega napada na Firth of Forth sredi oktobra. Odtlej je bilo sestreljen h od angleških letal in topništva 23 nemških letal.
Francosko vojno poroč'lo
Pariz, 29. nov. br. Današnje jutranje 169. vojno poročilo pravi:
V	pretekli noči se na fronti ni pripetilo ničesar, na kar bi bilo opozoriti.
Nemško vojno porodilo
Berlin, 29. nov. br. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo davi naslednje vojno poročilo:
Na zapadu ni bilo nikahlh posebnih dogodkov.
Angleška letala so spet poskusila preko vzhodnih Frizijskih otokov poleteti nad severozapadno Nemčijo, a niso dosegla niti obale. Pri tem je bilo napadeno letališče Borkum. Povzročena ni bila nikaka škoda.
Kafcor le bilo ie v posebni ves« objavljeno, jf ' - tan fregate Priem vzhodno
od šetlanskih otokov torpedlral in uničil neko angleško težko križarko tipa »London«.
Položaj na fronti
Pariz, 29. nov. br. Agencja Havas poroča v svojem dodatnem poročilu k današnjem jutranjemu vojnemu poročilu, da je noč res mirno potekla razen južnoza-padno od Saarbriickena, kjer je bilo nekoliko topniškega streljanja. Neka francoska izvidniška četa je prodrla daleč na nemško ozemlje. Ko je opravila svojo nalogo, se je brez težav vrnila na svojo postojanko. Letalske akcije so bile včeraj neznatne. Nemška letala pa so izvršila iz-vidniške polete nad vzhodno in deloma tudi nad jugovzhodno Francijo.
Berlin, 29. nov br. V svojem poročilu o razvoju dogodkov na fronti, pravi danes nemški poročevalski urad. da je francosko topništvo včeraj močno obstreljevalo okolico Perla, Schneeberg in Ma/nsberg. Nemško topništvo je obstreljevalo predvsem francoske topniške in druge postojanke v gozdu pri Apachu. Na gornjem Renu je dan spet. mirno potekel. Nemško letalstvo pa je tudi včeraj izvršilo vrsto izvidniških poletov nad Angljo.
Možnost nemške ofenzive
Pariz, 29. nov. z. (Havas). V nasprotju s tujimi vestmi o skorajšnji nemški ofenzivi so francoski vojaški strokovnjak mnenja, da so take vesti v tem poznem letnem času zgolj manever nemške propagan de. Nemški armadi so za tako ofenzivo potrebne še dolgotrajne priprave, vrhu tega pa je odločen nastop Belgije, ki je popolnoma solidarna z Nizozemsko, v velik, meri prekrižal nemške račune.
Avstralci pošljejo
svojo vojsko na fronto
Sidney, 29. nov. br. Ministrski predsednik Menzies je danes dopoldne v poslanski zbora ci v Camberri naglasil, da se je avstralska vlada sedaj odločila, odpo-slati svoj ekspedicijski zbor v Evropo. Pr* četek prihodnjega leta bodo avstralske čete krenile na pot in že spomladi se bodo Avstralci borili tud na fronti. To bo najboljši odgovor na nofnško propagando, ki zatrjuje, da ni sioge med dominioni in angleško matično državo. A ne samo to. kmalu bo na tisoče avstralskih letalcev poseglo v borbo v Evropi, a avstralsko vojno brodovje že sedaj aktivno sodeluje z ostalimi imperialnimi pomorskimi silam1
Zakaj je posegla
Kanada v vojno
Ottawa 29. nov. br. Generalni guverner Kanade je imel snoči govor, v katerem je utemeljil poseg Kanade v sedanjo vojno v Evrop-. Za Kanado je bila to zapoved vesti. Kanadci so prepričani, da se bore za svojo nacionalno bodočnost, za nače^ demokracije. za bistvene pridobitve modernega človeštva, za svobodo v okviru zakona, za gospodarski napredek in za vse, kar je v resnici dobro n pošteno.
Ottawa, 29. nov. s. (Reuter) Prva pošiljka letal iz Zedinjenih držav, ki bo po spremembi nevtralnostnega zakona poslana Angliji, je že na poti v Kanado. Ker novi zakon prepoveduje, da bi letela v vojujo-če se države po zračni poti, jih bodo preko meje v Kanado prepeljali po cesti.
M
La prcll na ^Uzuts^L
Angleška vojna mornarica je nem"ki kfižarki Dcntsch land{i, ki je potopila angleško lail^o „Rawalpindi", zaprla vsa pota za povratek v Nemčijo
London 29 nov. j. Angleški listi ob"ir-no pišejo o borbi med angleško p^m.žno križarko »Rawalpindi« in nemško k.ižar-ko »Deutschland« v bližini Islanda. Listi se spuščajo v podrobne ana'ize. zakaj angleška križarka ni mogla vzdržati nemškega napada ter prihajajo do zaključka, da je k porazu precej pripomoglo neugodno vreme, zlasti pa polarna noč (zdaj vlada v bLžini Islanda dnevno 19 ur tema) — okoliščina, za katero ladja ni bila tehnično dovolj opremljena.
Listi pripominjajo, da pomeni potopitev »Ravvalpindija« sicer neprijetno izgubo za angleško mornarico, vendar pa bo imel ta neuspeh tudi svojo dobro stran. Z napadom na angleško križarko je nem.ka bojna ladja »Deutschland« izdala svoj položaj in angleška mornarica je že zaprla vsa pota, po katerih bi se nemška ladja rešila iz Severnega morja. Po soJb: mornariških strokovnjakov je usoda »Deutschlanda« zapečatena. Prej ali slej, verjetno pa že v piav kratkem času, se bo
nemška ladja ujela v mrežo angleškega
stražnega ladjevja.
\ngleži zanikajo potopitev križarke tipa »London"
London, 29 nov. AA. (Reuter) Britanska admiraliteta je snoči izdala sporočilo, da so vesti nemškega rad'a, da je nemška podmornica potopila neko britansko križarko tipa »London«, popolnoma neresnične.
Berlin. 29. nov. AA (DNB) Nemški lfstl izrekajo veliko zadovoijtvo zaradi torpe-diranja in uničenja velike britanske križarke tipa »London« vzhodno od Setland-skega otočja. »Berliner B6rsen-Zeitung« pravi med drugim: Šele pred tremi dnevi smo zelo poškodovali najmodernejšo britansko križarko »Belfast« in zdaj smo v Sevem3m mo-ju potopili prav tako ve'i-; ko britan ko križarko. Britansko matično brodovje je s tem doži elo dva udirca in 1 dve novj hudi izgubi. Tujina bo začela
• razmišljati o tem, da je nemško brodovje
ohranilo inciativo nasproti ponosnemu in mogočnemu britanskemu brodovju.
Žrtve min in torpedov
London, 29. nov. s. (Reuter) Včeraj je ob južnovzhodni angleški pbali zadel na mino angleški parnik »Rubislaw« (1000 ton) iz Aberdeena, ki je vozil cement. Parnik se je potopil tekom dveh minut Štirje člani posadke so rešeni, ostalih 13 pa je izgubijen h.
Bayonne, 29. nov. j. Včeraj se je v Hehdayu v Franciji izkrcala posadka francoske ribiške ladje, ki je bila pred nekaj dnevi bombardirana od nemške podmornice na zapadni španski obali Ladja je bila potopljena in se je posadka rešila na neki španski parnik. Mornarji s potopljenega parnika zatrjujejo, da so nemške podmornice izredno dobro kamu-flirane (zakrinkane), tako da so podmornico opazili šele takrat, ko je priplula v njih neposredno bližina Podmornica je začela ladjo obstreljevati ter jo je s sedmim strelom zadela v celo, tako da se je v nekaj minutah potopila.
Nemci hočejo vso Anglijo obdati z minami
London, 29. nov. br. Agencija Reuter objavlja vest iz Amsterdama, da nameravajo Nemci obdati vso Anglijo z obročem min.
SO nemških trgovskih ladij v Murmansku
London, 29. nov. AA. (Havas) Častniki neke nevtralne ladje, ki je danes priplula v Veliko. Britan:jo, so izjavili, da je nemški oceanski parnik »Bremen« zasidran v Murmansku in poškodovan, posebno stroji. Eden izmed častnikov je izjavil, da je v Murmansku zasidranih še okoli 50 nemških ladij.
Filadelfija, 29. nov. AA. (DNB) Kapitan ameriške tovorne ladje »Black Eagle« je po povratku iz Evrope izjavil, da so Angleži 27. oktobra, ko je ladja plula v Evropo, zaplenili 156 zabojev za Nemčijo, med njimi 147 zabojev pošte. Ostala pošta je bila namenjena v Belgijo in Holand-sko.
London, 29. nov. AA. (Reuter). Neka pomožna ladja je našla 19 bTdolomrev z ladje »Gustav Reuter«. Vse so prepeljali v bolnišnico.
Blagovni plen Angležev od začetka vojne
London, 29. nov. a (Reuter) Angleške kontrolne postaje za vojno tihotapstvo so v preteklem tednu zaplenile 21.500 ton blaga, za katero domnevajo, da je bilo namenjeno v Nemčijo. V tej količini je 12.000 ton petroleja in petrolejskih proizvodov. V prvih 12 tednih vojne so angleške kontrolne postaje zaplenile skupno 463.000 ton blaga, namenjenega v Nemčijo, od tega nad 100.000 ton petroleja
Izredno zasedanje Srancsske
Pariz, 29. nov. o. (Esechange Telegraph) Jutri se bosta sestala francoski senat in poslanska zbornica na izredno zasedanje. Na dnevnem redu bo izjava vlade o notranjih in zunanjih dogodkih po izbruhu vojne. Sledila bo bržkone kratka razprava, ki se bo končala z glasovanjem o zaupnici vladi. Doslej še ni znano, al; bo Daladle-rova vlada zahtevala podaljšanje izrednih pooblastil, ki potečejo z jutršnjim dnem ali pa bo omejila svoje zahteve samo na finančne in gospodarske ukrepe, oziroma, ali se bo na podlagi zida glasovanja o zaupnici smatrala pooblaščeno, da izvrši vse ukrepe, o katerih meni. da so potrebni za državno obrambo, v kolikor jih določa zakon o organizaciji države v primeru vojne.
Glavni predmet razprave bo državn proračun. Razen tega bo moral parlament sklepati o vprašanju sodelovanja mobiliziranih poslancev ter zavzeti tudi stališče glede komunističnih poslancev, Izmed katerih so nekater: v vojski drugi pa v zaporu. Razen tega -se pričakuje tudi več interpelacij, ki bodo prav tako prišle v razpravo na decembrskem zasedanju.
Zaradi obrambe prot letalskim napadom bodo seje parlamenta samo podnevi in ne več zvečer ali ponoči, kakor je b lo prej običajno.
Kemškcritsa gospodarski pasveti
Berlin, 29 nov. z. Glede nemško-ruskih gospodarskih pogajanj, ki potekajo zelo počasi, opozarjajo merodajni nemški krogi na to, da se pri teh pogajanjih obravnavajo gospodarska vprašanja v takem obsegu, kak šen pri normalnih pogajanjih ni običajen. Zaradi tega zahtevajo tud! ta pogajanja mnogo več časa. Zanikajo vesti da obstojajo težive glede trans porta in nag1 ašajo. da je zlasti prevoz po Veznici že skoro dokončno urejen.
PJ laj na češkem
Prara, 29. novembra. AA. (DNB) češki listi pišejo z ozirom na razne vesti, ki so se razširile v tujem časopisju in ki netočno prikazujejo položaj v češkomoravskem protektoratu, naslednje: Poročila, da so bile češke š^le zaprte za tri leta in da je bilo veliko število ljudi aretiranih ln ustreljenih itd., so popolnoma izmišljena. Listi posebno poudarjajo, da so ta različna poročila, ki so se razširila v nekaterih francoskih in angleških listih, protislovna in da številke, ki jih ti časopisi navajajo glede aretacij in usmrtitev, niso točna. Naglašajo, da v vsem češkomoravskem protektoratu vlada mir in da se lahko vsak prepriča, da življenje poteka popolnoma normalno. Izdani so bili samo nekateri začasni ukrepi v češkomoravskem protektoratu.
VAl Jiz B Ja knjiga
Pariz. 29. nov. z. (Havas) Poljska vlada 1e danes objavila, da bo v kratkem Izdala Belo knjigo o justifikacijah poljskih političnih,' kulturnih ln gospodarskih javnih delavcev na Poljskem. V tej knjigi bo objavila tudi točne podatke, koliko talcev Je bilo obsojenih na smrt in koliko je po nedolžnem padlo civilnega prebivalstva. Bela knjiga bo izdana v poljskem, angleškem, francoskem ln nemškem jeziku.
*NSER1RAJTE V gJUTRU" S
I
Ojačena blokada
Angleiki listi o položaju nevtralnih držav
London, 29. nov. a Vsi	angle-
ški listi se bavi jo z angleškim in francoskim zakonom o zaseženju nemškega izvoznega blaga. Naglašajo, da predstavna -akon kljub svojim nevšečnostim tudi za nevtralne države boljšo alternativo. »Times« pravi, da je zakon potreben in obžalovanja vreden, toda Nemčija za .teva od nevtralcev še mnogo večje žrtve. Razen Japonske so sedaj že vse nevtralne države, ki so v prvem trenutku proti odločitvi angleške vlade protestirale, zavzele napram zakonu ugodnejše stališče Zakon je postal potreben, ker se je Nemč ja tako zelo oddaljila od določb haaške konvencije.
»News Chronicle« pravi: Ce mislijo nevtralne države proti zakonu protestirati v Londonu, naj se raje vprašajo, kakšna je zanje druga alternativa, namreč zmaga Nemčije v vojni. Primerjava mora pokazati, da je preprečenje zmage Nemčije vredno mnogo žrtev. »Daily Mail« piše, da bo morala Nemčija svoj izvoz sedaj v glavnem koncentrirati v južno v. hodno Evropo. Balkanske države niso preveč navdušeno nad to prespektivo, Anglija pa lahko od Nemčije prevzame tudi ta trg, ker lahko plačuje z denarjem
London, 29. nov. AA. (Havas) Nadzorstvo nad ladjami se bo razširilo tudi na obrežno plovbo. V ta namen so že ustanovljeni posebni odbori v New Castelu, Londonu, Southamptonu, Cardiffu, Liver-poolu, Glasgowu in Belfastu.
Rim, 29. nov. br. Britanski poslanik v Rimu Percy Loraint se sedaj mudi v Londonu. V nekaj dneh pa se bo spet vrnil V Rim
Kakor poroča »Messagero« bo pos,anik tedaj izročil italijanski vladi noto angleške vlade s pojasnili o ojačeni blokadi
Nemčije. Med drugim bo »nglpffka vlada naglasi la, da bo kontrola zlasti v Gibraltarju zelo omiljena.
J07 «a»«atiii trgovskih ladij Izven Nemčije
London, 29. nov. br. »Daily Express« poroča, da se nahaja 407 trgovskih ladij izven Nemčije. To število predstavlja eno šestino nemškega trgovinskega brodovja. Ladje so ali v nevtralnih lukah, ali pa so bile že potopljene, odnosno ujete od zavezniških vojnih ladij. Nemške paroplovne družbe so morale doslej za ladje v nevtralnih lukah plačati že milijon funtov pristaniških pristojbin.
Ogromne nemške dobave Argentini odpovedane
Buenos Aires, 29. nov. s. (Reuter). Nemške tvornioe so odpovedale dobavo materiala v vrednosti enega milijona funtov (220 milijonov din) za argentinske železnice, ki so jo pirevzele pred izbruhom vojne. Dobava naj bi se izvršila v zamenjavo za pšenico in volno. Sedaj so nemška podjetja sporočila, da zarad vojnih prilik dobava ni mogoča. Material bi bil moral biti poslan z italijanskimi in holandskimi ladjami.
Zaplemba volnenega blaga v Belgiji
Bruselj, 29. nov. j. Voja&ka ofolastvaso odredila zajpleimbo raznega volnenega bla*-ga, zlasti odej po skladiščih fn trgovinah tovrstne robe v vseh belgijskih mestih. Zaplemfba je bila odrejena zaradi tega, ker podjetja tega bflaga niso hotela prostovoljno prodajati v vojaške svrhe.
Minister Battai v Beogradu
Beograd, 29 nov. p. Na povratku iz Sofije, kjer je otvoril razstavo italijanske knjige, se je danes ustavil v Beogradu ita-janski minister za pro6veto Giuseppe Bot-tai. Na kolodvoru sta ga sprejela italijanski poslanik Maric Indelh ter šei sekcije za kulturno sodelovanje z inozemstvom pri prosvetnem ministrstvu Velmar Jankovič. Italijanski minister je prišel samo na zasebni obisk in si je ogledal v teku dneva beograjske znamenitosti. Ob 1130 dopoldne mu je bil prirejen sprejem v italijanskem domu, ob 13. pa mu je poslanik Indelli priredil obed v italijanskem poslaništvu. Popoldne je minister Bottai odpotoval dalje v Rim.
Nov politični napad v Glini
Glina, 29. nov. o. Ko je sedel snoči v gostilni svoje matere tajnik tukajšnje sre-ske organizacije Sam dem. stranke Stevo Gajič z nekaterimi prijatelji, je neznanec oddal nanj skozi okno strel iz puške. Sibre so zadele v mizo, Gajiča pa k sreči niso pogodile. Ugotovili so, da je bila puška nabita s kosi železa. Uvedena je bila takoj stroga preiskava. Gajiča bi pred nekoliko dnevi kmalu ubila v Bačugi skupina kmetov, političnih nasprotnikov, ko je prišel tjakaj na agitacijsko potovanje.
Ker je Stevo Gajič, ki je nečak ministra dr. Budisavljeviča, znan po vsem okraju, je izzval ta drugi napad nanj veliko razburjenje med pristaši SDS, tembolj ker je Gajič prejel tudi več pisem, v katerih mu groze, da bo ubit ako ne bo opustil političnega udejstvovanja v glinskem srezu.
Zadušnica admirala
Guepratta v Beogradu
Beograd, 29. nov. p V katoliški cerkvi na Kotežu Nejmar je bila danes ob pri- ' sotnosti naših in francoskih uradnih predstavnikov, zastopnikov vseh bojevniških organizacij, bivših naših di,akov v Franciji ter drugega občinstva slovesna zadušnica za pokojnega francoskega admirala Gucnratta, velikega prijatelja našega naroda.
Filip Ssheidemann f
Kodanj, 29. nov. s. (Reuter) V st rosti 74 let je danes v Kodanju umrl prvi predsednik nemške vlade po vojni Filip Schei-demann. Scheidemann je svoj čas raje odstopil, nego da bi podpisal versajsko mirovno pogodbo. Proklamacija nemške republike nosi njegov podpis. Leta 1934. mu je bilo odvzeto nemško državljanstvo, ker je živel v Inozemstvu.
NasleiPnik herojskega
bruseljskega župana
Bruselj, 29. nov. AA. Uradni list prinaša kraljev dekret o imenovanju van de Me-lebreeka za bruseljskega župana. Novi župan bo prisegel danes dopoldne in je postal naslednik popularnega prejšnjega župana. narodnega heroja Adoipha Maxa.
Poljski gostje Lebruna
Pariz, 29. nov. br. Preeident Lebrun je danes priredil v Elizejski palači kosilo v čast poljskemu prezidentu Rackiewiczu. Na ko6ilo so bUi povabljeni tudi poljski ministrski predsednik Sikorski, zunanji minister Za'eski, francoski ministrski predsednik Daadier ter več članov vdade ter par'amenta.
Trgovinski posveti Nemčije in Turčije
Ankara, 29. nov. AA. (Štefani). Trgovinski minister je včeraj sprejel svetnika nemškega poslaništva za trgovinske zadeve. Razgovor je trajal skoro dve uri, veljal je turško-nemškim trgovinskim zvezam. To je vzbudUo nekoliko presenečenja, ker so mislili, da Turčija ne želi svoje zunanje trgovine vezati u nekateri mi državami.
Obnova ukinjenih vlakov
Z redukcijo prometa od 28, oktobra je bilo v območju ljubljanske direkcije ukinjenih 84 vlakov. Razni kraji so bili s tem hudo prizadeti, gospodarski, pa tudi socialni ln kulturni interesi močno oškodovani. Z vseh strani se je pričela akcija, da se redukcija prekliče, posebno še, ker je bila Slovenija med vsemi pokrajinami najhuje prizadeta. Njen železniški osebni promet je bil z ukrepom železniške uprave zmanjšan skoraj za 20 odstotkov, dočim je redukcija v drugih predelih države bila mnogo bolj skromna in je n. pr. v sosedni zagrebški direkciji znašala samo 2 odstotka, torej eno desetino tega, kar v Sloveniji, v beograjskih direkcijah pa tudi ne mnogo več. Medtem je bil v teh dveh območjih velik del ukinjenih vlakov že zopet vzpostavljen, kar je povzročilo nov val peticij in protestov iz Slovenije, železniška uprava se je končno odločila, da vendar tudi v Sloveniji omili krute oktobrske ukrepe in včeraj smo poročali, da je izdelan predlog za obnovitev precejšnjega števila ukinjenih zvez.
Minister za promet je sedaj odobril na-redbo generalne direkcije železnic in z 2. decembrom bodo vzpostavljeni tudi pri nas nekateri ukinjeni vlaki. Njihovo število pa daleč zaostaja za pričakovanji. Obnovljenih bo samo 30 vlakov in to po večini v najkrajših relacijah. Zopet bodo vozili:
Vlak št. 9432 Sevnica—Zidani most (32.8 km). — Vlak št. 614/639 Zidani most—Ljubljana (127.6 km). — Vlak št 636/633 Ljubljana—Postojna (127.2 km).
—	Vlak št. 2131/2132 in 2133/2134 Celje— Grobelno (63.2 km). — Vlak št. 920/919 Kranj—Boh. Bistrica-jez.—Jesenice (155.6 km). — Vlak št. 8423/8424 Ljubljana— Kamnik (48.0 km). — Vlak št. 8620/8619 Jesenice—Rateče-Planica (54.6 km). — Vlak št. 8712/8729 Ormož—Murska Sobota (77.0 km). — Vlak št. 8812/8829 Ljutomer—Gor. Radgona (45.4 km). — Vlak št 9018/9019 Maribor—Prevalje (148.6 km).
—	Vlak št. 9124/9137 Slovenj Gradec— Dravograd—Meža (22.4 km). — Vlak št 8234/8237 Slov. Konjice—Zreče (12.0 km).
—	Vlak št. 9532/9533 in 9540/9541 Novo mesto—Straža—Toplice (33.2 km). Vsega dnevno 947.6 kilometrov.
Govor o zedinjenjn
v nacionalni uri
Nocoj ob 19.20 bo govoril v beograjskem radiu v nao5ona'ni uri predsedmk osrednjega odbora Narodne odbrane g. Kija Trifu-novič Blrčanht o zedinjenju. Opozarjamo MrioMfete m ti aotativ govot	i
Prijet roparski morilec
0®l*ek 29 nov. o. V Vtakovclh so are-ti.ali in pripeljali v O^jek 20-letn2ga kleparskega pomočnika Djura Mlillerja, po rod« iz Kneževa v BajranJL Ker je po raznih gostilnah v Vinkovcih raraipaval denar, je postal policiji sumljiv, ali nI morda v zvezi z nedavno ' zvršemisn roparskim umorom v Osijeku, kjer sta bila umorjena trgovec Kohn in njegov žena. Snoči je Miiller priznal, da je sodeloval pri tem dvojnem roparskem umoru, trdi pa, da je bil glavni krivec neki Bogdan Ra/Mvojevič za katerim je že bila iadana tiralica. Miiller trd! nadalje, da je od uro-panoga denarja ddbfl samo 2.000 denarjev. Roparja sta pričakovana, da bosta našla 100.000 dinarjev, bila pa sta zelo razočarana ko sta dobila po izvršenem umoru samo nekaj tisočakov.
Iz državne Služtie
Beograd, 29. nov. p. Premeščena sta k sreskemu sodišču v Slov. Bistrici sodnik dr. Ivan Dovgan od sreskega sodišča v Krškem, k sreskemu sodišču v Krškem pa pristav dr. Ivan Sketa od okrožnega sodišča v Ljubljani.
K katastrski upravi v Sremskih Karlov-cih je premeščen geometer Anton Rijaveo lz Valjeva, k fnančni direkciji v Ljubljani pa za računskega kontrolorja 7. poi-skupine Fran Župančič iz Podgorioe.
Volitve na univerzi
JNAD Jugoslavija nima nobene zveze s poročilom o volitvah na univerzi, objavljenim v »Jutru« dne 29. t. m in ji ga torej nihče ne sme pripisovati. — JNAD Jugoslavija.
Vremenska napoved
Zemunflfta: Hladneje, v zapadnih krajih delno Oblačno, v primorju jasno. Po doli« nah Cn kotlinah jutranja megla. Pono« ponekod mrdeje.
CIMEAM
ZOBNA KREMA
Naši kraji in
Sprehod med cenami in živili
Cene nekaterih važnih življenjskih potrebščin Se zmerom rasejo, a strog in pravičen red na trgu bi nas lahko
obvaroval najhujšega
Ljubljana, 29. novembra Vojna vihra zunaj v svetu v večji ali manjši meri vpliva tudi na naše gospodarstvo, izvozna in uvozna trgovina se spričo izjemnih razmer in ukrepov omejuje in povsem upravičeno se bojimo, da nas bo zajela občutna draginja. VendaT ljudje v marsičem pretiravajo in nam za zdaj še nikakor ne primanjkuje življenjskih potrebščin, kakor to trdijo nekateri črnogledi. Pač pa so se cene posameznih živil precej dvignile. Dolžnost oblasti je, da cene legu-lirajo v skladu z življenj, standardom prebivalstva in se s pomočjo javnosti z vso silo bore proti brezvestni špekulaciji in nezakonitemu dviganju cen. Kakor beremo, pripravlja vlada proti naraščajoči draginji izjemne ukrepe. Treba bo pač dosti nepristranske strogosti in velike odločnosti, da se že v kali zatre vsak poizkus izrabljanja, verižništva in špekulantstva na račun težkih, razrvanih časov, ki jih preživljamo.
Pri pregledu cen mlevsdcih izdelkov v drobni prodaji navajamo najnovejše številke. Špecerijska cena bele moke niha med 3.55 in 4 dinarji za kilogram. Zaradi velikega povpraševanja na domačem trgu so cene moke precej zrasle. Zdi se, da bo pri navedenih številkah ostalo, a treba bo seveda še intervencij pri Prizadu. O sladkorju je bilo že dosti besede. Zadnja cena kristalnega belega sladkorja je 14 dinarjev kilogram, sladkoT v kockah pa je po 15.50. Baje se bo podražili še za 50 par, kar pa nikakor ni v skladu z vladno odredbo, ki obljublja, da se bo sladkor za 50 par pocenil. Beograjski listi so pred kratkim objavili vest, da bo vlada postavila enotno ceno sladkorju za vso državo. Kristalni sladkor bo stal 13 din kilogram, v kockah pa 15 din. Olje je poskočilo za 2 dinarja in prodajajo namizno olje od 18 do 24 dinarjev liter, jedilno olje pa od 18 do 20 dinarjev. Podražitev je prav za prav neumestna, ker imamo polne zaloge semenja, ki je po večini domačega izvora. Bojazen, da bo zmanjkalo riža, je za zdaj odstranjena, ker smo ga pravkar uvozili precejšnje količine. Uvažajo ga samo luščilnice in je nekoliko dražji ko lansko leto. Prvovrstni riž je v špecerijski prodaji po 14 din kilogram, ob-
Zagarje, 29. novembra
Smo pred rudarskim praznikom sv. Barbare, ki ga radi vsako leto z veseljem praznujemo. Toda letos je v rudarskih in tudi drugih družinah nastala skrb zaradi rastoče draginje. Res so rudarji polno zaposleni in produkcija je tako velika, kakor doslej v zagorskih obratih še nikdar ni bila. A predvsem so nekaterim kmečkim pridelkom zrasle cene za nad sto odstotkov in vse kaže, da se bo draginja še stopnjevala. Ves ta mesec je bil po trgovinah naval. Na cestah si opazil ljudi, ki so z ročnimi ali drugimi vozili prevažali moko. Kdor koli je imel kaj več prihrankov, si je brž še po stari ceni kupil eno ali več vreč moke. Sele v teku tega tedna se je moka podražila. Tudi s špe-cerijo so se nekateri založili tako, da lahko sedaj trgovski uslužbenci nekaj časa počivajo. Gotovo ni samo pri nas tako...
Prizadeti so zlasti oni, ki so si postavili s pomočjo brezobrestnih posojil lastne hišice in so vezani na mesečna odplačila. Splošno se pričakuje povišanje zaslužkov. Ali zadnji čas se med delavstvom širi mnenje, da naj bi zaslužki ostali kar sedanji, le viške pri podražitvi posameznih predmetov naj bi doplačala TPD. Sodijo, da bi se z zvišanjem zaslužkov le še stopnjevala draginja v revirjih. To pa bi zadelo prav vse preb valstvo, še posebno rudniške in druge upokojence, ki seveda upravičeno tožijo, da s svojimi pokojninami že kar ne morejo več izhajati. V Zagorju še nimamo občinskega odbora za pobijanje draginje.
Starši, katerih otroci obiskujejo šolo doma ali se vozijo v Ljubljano, pa se pritožujejo nad bolehnostjo otrok. Podeželske šole ne dovolijo pred določeno uro vstopa v razrede. Marsikje nimajo doma ure, ali pa ne teče prav, in tako pridejo
Kakor poročajo preko Pariza, je v Brnu nedavno umrl eden največjih predsta-viteljev sodobne češke kulture, profesor češkega slovstva na Masarykovj univerzi v Brnu in njen lani izvoljeni rektor dr. Arne Novšk. Ce se potrjuje vest o njegovi smrti, tedaj je češki narod izgubil literarnega zgodovinarja, kritika in esejista, k je obenem s pokojnim F X. Saldo predstavljal vrhove češke literarne kulture.
Arne Novšk (roj. 1. 1880) je bil sin znamenite češke pisateljice Tereze Novakove in očeta profesorja, ki je bil tovariš pisatelja -lojza Jir&gka. Tako je že v domači hiš zrastel v ozračju literature ln umetnosti. Na Karlovi univerzi v Pragi je bil učenec profesorja za češki jezik Gebauer-ja. literarnega zgodovinarja Vlčka in profesorja germanistike Krausa. Leto dni se je zpopolnjeval na univerzi v Heidelbergu, kar se je prvotno hotel posvetiti germanistiki. Kmalu pa ga je popolnoma dobila zase češka literatura, ki ji je poslej skozi dolga leta posvečal svojo izredno razgledanost in tankočutno umetniško kulturo. Nekaj časa je bil docent češke literature na Karlov univerzi v Pragi, ob ustanovitvi Masarykove univerze v Brnu pa je na nji prevzel stolico češke literature.
Cehi so imeli v vrstah svojih visokošolskih učiteljev in znanstvenikov malo tako delavnih in mnogostranak h mož, kakor je bil prof. dr. Arne Novšk. Ni bil samo neumorno delaven na uoiverai, kjer si je
ljubljajo pa, da bo cena v nekaj dneh padla na staro višino. Kave pa primanjkuje, dasi smo v Ljubljani za nekaj tednov z njo za silo preskrbljeni. Draži se močno in se gibljejo cene okrog 56 din, pražena kava pa 72, 84 in 120 din kilogram. Kakšnih izgledov na pocenitev ni. V nekaterih drugih evropskih državah je s kavo še dosti težje. Mrlo se je podražilo zato, ker je nastalo po milu veliko povpraševanje. Navadno milo računajo 13 din kilogram, terpentinovo 15 Ni pa se treba bati, da bi mila zmanjkalo, ker uporabljamo za izdelavo lahko namesto uvoženega kokosovega olja domače, olivno olje. Milo ni zato nič slabše, še bolj mastno, samo nekoliko bolj zeleno po barvi. Pri mesarskih produktih se^ je najob-čutnejše podražila slanina, drugače kakšnih podražitev ni opazki. Cena mesarske masti se giblje od 21 do 22 din. standarizirana špecerijska mast pa 23 din kilogram
Na živilskem trgu se gospodinje najbolj razburjajo nad cenami krompirja, ki ga prodajajo po 1 din 75 par in po 2 din kilogram. Pa so rekli, da je letos ogromno krompirja pn nas. Fižol je od 6 do 8 din kilogram. Solato prodajajo po 8 din in sicer endivjo. Pozno zelje je po 1.25 din, rdeče zelje po 1.50, kislo zelje pa po 3.50 din, ohrovt od 2 do 3 din kilogram špinača od 6 do 8 din, rdeča pesa 2 din. Kar se sadne letine tiče, smo se letos s češpljami močno postavili, jabolk in hrušk pa ni na pretek. Jabolka I. vrste prodajajo po 5 din,
II.	po 4 din in III. od 2.50 do 3 din. Hruške I. vrste so po 7 din, II. od 5 do 6 din,
III.	od 3 do 4 din. Oranže so po 1.25 in po 2 din, limone pa po dinarju. Navadni kostanj dobiš od 3.50 do 6 din kilogram, ma-roni pa po 10 din. Orehe cele kupujejo po 9 din, luščene pa od 24 do 26 din.
Kakor so se torej cene nekaterih produktov zvišale, nikakor še ni na mestu prekomerno razburjenje. Ljudje se na debelo zalagajo za vsak primer. Kakor že rečeno, pa je čisto odveč pretirani pesimizem, ker smo razen redkih izjem še zelo dobro založeni z vsemi potrebnimi živili. Pravičen, strog red v trgovini in gospodarstvu nas bo obvaroval hudega.
otroci mnogo prezgodaj pred šolo. Razgreti od hoje morajo v hladu čakati, kdaj se odpro vrata. Pozimi naj se ta predpis pač ukine, saj sicer kašljaftje otrok' moti pouk. Onim, ki se vozijo v Ljubljano, pa se mora že ob 4. zjutraj pripravljati zajtrk, ker odpelje vlak iz Zagorja že nekaj minut po 5. uri. V Ljubljani zmrzujejo po ulicah, ker ne morejo v šolske prostore pred pričetkom pouka. Upajmo, da bo z novo uvedbo vlakov ustreženo želji vsega prebivalstva.
Orkester, Akademski zbor,
violinist Pfeifer, solisti na novinarskem koncertu 1. decembra
Pester, izbran visoko umetniški spored novinarskega koncerta, ki je na-značen v naslovu že v kratkih besedah, obeta, da bo letošnji novinarski koncert prvovrsten. Zato smo prepričani, da je domala odveč, če še posebej pozivamo naše občinstvo, ki je vsako leto tako rado in mnogoštevilno izkazalo svoje simpatije za novinarje, naj se tudi letos udeleži te prireditve. Predpro-daja vstopnic in sedežev je v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. Cene so nizke od 30 din navzdol do 5 din. Opozarjamo tudi, da imajo posetniki koncerta proti izkazu vstopnice za koncert znižano enotno vožnjo po 1 din po vseh progah cestne železnice tja in nazaj in sicer od 18. ure do konca tramvajskega prometa. Po 22. uri ni treba plačati nočne takse.
vzgojil celo vrsto učencev, med katerimi je tudi mladi pesnik, poznavalec in prevajalec slovenske literature dr. Rajmund Habr na. Bil je sodelavec številnih revij in časopisov, urednik raznih antologij, zbirk in leksikonov. Dolga leta je urejeval kulturno rubrko v »Lidovih Novinah«. Pod njegovim vodstvom je bila ta rubrika skoraj neprekosljiv vzor literarne kron ke, informacije in kritike v dnevnem tisku. Poleg tega ni minil teden, da ne bi prof. Arne Nov&k objavil v tem listu, kjer so skoraj vsak dan Izhajale njegove kritke o novih čeških knjigah, tudi ene ali dveh esejistično spisanih »kurziv« na naslovni strani lista. 2e s tem delom se je Arne Novšk v zadnjh dvajsetih letih povzpel med arbitre literarnega okusa med Cehi. Njegova beseda, ki se je odlikovala po izredno opiljeni formi, je vedno odmevala v vsem češkem kulturnem svetu; njo so z respektom poslušali tudi tisti, ki se sicer nso ujemali z miselno usmerjenostjo tega mnogostranskega in bleščečega stilista.
Dr. Arne Novšk je začel svoje literarno-zgodovinsko delo z obsežno studijo o gibanju »Mlade Nemčije«: »Menzel, Borne. Heine tn začetki kritike Mlade Nemčije« (1906.). Skupno z Josefom Jakuboem je spisal za nemško zb rko »Die Litteraturen des Ostens« zgodovino češkega slovstva. Ce smo že pri njegovem nemškem delu. naj takoj omenimo, da poteka lz njegovega peresa odličen pregled Češke literature v znameniti Walzlovi zbirki »Handbuch
ljudje
Lojze Humek f
Raka, 29. novembra V torek je pokrila dolenjska zemlja moža poštenjaka, ki ga je poznal ves krški okraj. Položili smo k večnemu počitku posestnika in vzornega gospodarja g. Lojzeta Humeka. Pokojnik se je z neizmerno pridnostjo in nadpovprečno kmečko inteligenco povzpel od malega kmetovalca do trdnega kmeta. Ob vsej svoji pridnosti je imel še časa, da se je zanimal za javni bla-
Visnja gora, 29. novembra
Kako težavna je orožniška služba, je pokazal zlasti današnji dogodek, ko je naš orožniški narednik Mlinarič ujel nevarnega zločinca. Naši orožniki so danes opravili racijo v okolici in se je patrola odpravila na zapadno stran, proti Peščeniku. Po poprej dogovorjenem načrtu je narednik Mlinaric pregledoval državno cesto in okolico. Šel je od Novljanove gostilne proti križišču, kjer se odcepi ena cesta proti Žalni, druga na Polževo. Tu je ugledal nekega tujega človeka s kolesom. Sumljivec je prav tisti trenutek hotel zasesti kolo in se pognati v dir nizdol proti Žalni Narednik Mlinarič, ki ima posebno bistro oko za take sumljivce, pa je brž preprečil nakano. Pozval je neznanca naj se legitimira. Tujec je kratko odvrnili, da je iz Višnje gore in je že zavil na stransko cesto. Toda z enim samim skokom je bil narednik Mlinarič že pri njem in je tujca čvrsto zgrabil
S ceste pada teren za kakih 75°/« strmine proti železniškemu predoru. Ko je narednik Mlinarič napovedal sumljivemu tujcu aretacijo, se je ta s skokom pognal pod cesto. Toda naš narednik ne bi bil Mlinarič, če se ne bi bil s tujcem vred pognal po strmini. Oba sta padla m bosta posledice padca gotovo še precej časa čutila. Tujec ima nogo zlomljeno v členku, nared-
šušak, 29. novembra
Včeraj so se preko Reke vrnili v domovino člani posadke našega parnika »Carice Milice«, katerega potopitev je pred dnevi vzbudila pozornost vsega sveta. Prispelo je vseh 25 članov posadke pod vodstvom poveljnika broda Milorada Miljeviča in prvega oficirja Vladimira Štolfe Na Sušaku so jih pričakovali predstavniki uprave »Jugoslovenskega Lloyda«. Poveljnik broda je v hotelu »Continental«-, sprejel zastopnike /tiska in, dasi truden in še zmerom prizadet od hude katastrofe, je živo pripovedoval o poslednjem potovanju »Carice Milice«:
—	V petek 17. L m. ob 8. zjutraj smo odpluli iz angleške luke Time proti Dubrovniku s tovorom 8.950 ton premoga in z manjšo količino raznega drugega blaga. Premog smo vozili za Jugoslovenski LloyA Pluli smo po predpisani progi brez posebnih dogodkov. V soboto 18. t. m ob 11.50 smo bUi kakšnih 7 milj od vzhodne angleške obale. Stal sem na poveljniškem mostu, zraven mene so bili angleški pilot, naš prvi oficir Štolfa ki prvi krmar Večji del posadke je bil pravkar pri kosilu. Iznena-da je odjeknila strašna detonacija — nastala je eksplozija na desni strani broda, prav pod poveljniškim mostom, pod vodo. Parnik je zašel na nemško mino in se strahovito stresel. Luči so se na mah pogasile in parnik se je začel s prvim delom naglo potapljati. Kakor hitro sem opazil, da je parnik izgubljen, sem odredil reševanje moštva. V prvi čoln sem se ukrcal sam z 19 možmi, v drugi čoln prvi oficir z angleškim pilotom in 6 možmi. Pri eksploziji sva bila laže ranjeni izvidnik na prem-cu Škopič in jaz. Z radiopostajo si nismo mogli pomagati, ker je bila pokvarjena od eksplozije. Detonacija je bila tako strašna, da se je čula štiri do pet milj daleč.
—	Kmalu potem se je čolnu, v katerem sem se nahajal jaz, približala neka angleška pomožna vojna ladja in nas vzela na krov. Drugi čoln je rešil neki drug angleški parnik obalne plovbe in moštvo pozneje prekrcal na ladjo, na kateri smo bili
s*m %
der Litteraturwissenschaft« ,kjer je obdelal rezultate češkega literarnega razvoja od srednjeveškh začetkov do najnovejšega časa. V češkem jeziku je izdal skupaj z dr. Janom V. Novakom »Pfehledne dšjiny literatury českč«. To deJo, ld ga amemo Slovenci zavidati zaradi njegove preglednosti, popolnosti in literarne vrednosti, je sedaj izšlo v novi, zelo razširjeni izdaji, ki obsega slovstvene pojave vse do lanskega leta. Pomenljiv je v svoji zgoščenosti in zaradi umetnosti literarne sinteze njegov predgled češke književnosti za znano zbirko »Vlastivšda«. koristna njegova kratka »Češka i teratura s ptičje perspektive«. Poleg teh del je spisal celo vrsto podrobnih literarnih študij in monografij. Izmed njih omenjam monograf je o Jami Nerudi, o Josefu Dobrovakem, o SvatopiVu-ku Cecbu ki drugih. Svoje krajše študije
gor. Bil je nad 30 let občinski svetovalec in član šolskega odbora, ki ga je zrušila šele	Stojadinovičeva vlada.
Lojzeta so dičiile tri vrline: bil je človek v pomenu svete dobrote. Izpred njegovega praga ni odšel nihče, ki je bil pomoči potreben, praznih rok. Bil je kreme-nit značaj in poštenjak, ki svojega naprednega prepričanja ni nikomur vsiljeval, a se ni dal od svojih nazorov niti za las premakniti. Najvišja naloga mu je bik) pa delo Noč je izpreminjal v dan in je dobesedno garal do svoje prezgodnje smrti kot delavec jeklenega kova m s trdim kmečkim ponosom v zavesti, da je kmet steber domovine. Bodi ti, blagi Lojze, ohranjen trajen spomin! Počivaj v miru na prsih svete zemlje, ki si ji posvetil vse življenje. Družini iskreno sožalje!
niku Mlinariču pa se je zlomilo rebro. Borbo sta opazila dva soseda, ki sta brž prihitela na pomoč in sta pomagala naredniku ukrotiti nasilnega tujca. Aretiranca so nato z vozom prepeljali na orožniško stanico.
Pri preiskavi in zaslišanju se je brž izkazalo, da je narednik Mlinarič prijel že dolgo iskanega vlomilca. Pri njem so našli različne klešče, električno svetilko, pa tudi nabito pištolo in še zavoj rezervne municije. Aretiranca imajo zaprtega v zaporu višnjegorskega okrajnega sodišča in preiskava se skrbno nadaljuje. Ravno v interesu preiskave zaenkrat še ne moremo objaviti imena. Gotovo pa je, da bodo višnje-gorski orožniki odkrili in pojasnili marsikatero kriminalno poglavje iz zadnjega časa.
— Kronična zapeka in njene slabe posledice, posebno pa motnje v prebavi, se morejo preprečiti z že davno preizkušenim sredstvom za čiščenje, z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo, ki se tudi po daljši porabi izkazuje kot zelo odlična. Oni ki bolehajo na želodcu in čre-vih, pa pijejo »Franz-Josefovo« vodo, so zelo zadovoljni z okusom kakor tudi z njenim učinkom.
Ogl. reg. S. te. 50474/55- _
mi. Še isti dan popoldne so nas prepeljali v neko angleško luko, od tam pa v London. Angleški mornarji so nas sprejeli bratsko in lepo in so nam posvečali veliko pozornost. V luki, kjer smo bili izkrcani, smo se znašli z rešenimi potniki in posadko velikega nizozemskega potniškega parnika »Simona Bolivarja«, ki se je nedaleč od mesta naše nesreče potopil kakšnih 20 minut pred nami Z rešenci 8 »Simona Bolivarja«, med katerimi je bilo mnogo ranjencev, žena in otrok, nas je bilo kakih sto. Tudi v Londonu smo povsod naleteli na veliko ustrežljivost oblasti, a zlasti pomor-
in eseje je Arne Novšk zbral v lepo vrsto zbirk, izmed katerih naj omenimo knjige »Ljudje in usode« (1914.), »Zvonovi domačega kraja«, »Portreti žen (1918), »Rojaki in sosedje« (1921.), »Nositeljl bakelj« (1928.), »Duh in narod« (1936.). V težkem vojnem času leta 1916. je izdal v dveh zvezkih svojo interesantno študijo o Ma-rarni krit ki še prej je izšla krasna esej-ska knjiga o baročni Pragi. Iz nje govori prav tako pesnik kakor znanstvenik; to bi lahko rekli tudi o njegovih esejh, ki ga kažejo zlasti kot mojstra češkega stila.
Delo Arneja Novška na vseh področjih češke slovstvene kulture je preobsežno, da bi ga mogli orisati v kratkih potezah. Arne Novšk je bil naj zrazite jši glasnik češkega tradicionalizma. Zvest najlepšim izročilom prednikov, ki so si — da uporabimo simbolno primero iz naslova njegove esejistične zbirke — iz roda v rod podajali baklje domovinske ljubezni, narodnega duha in plemenite vere v človeštvo, je Arne Nov&k več kakor trideset let opozarjal s svojm sijajnim peresom na stare in nove vrednote češke kulture, na velike in drobne stvaritve češkega genija. Zaradi svoje globoke predanosti narodni tradiciji in svojega vseskoz idealističnega svetovnega naziranja je Arne Nov&k stal na zmernem krilu desničarjev ter je nasproti Masarvku in njegovemu krogu obenem z zgodovinarjem Pekafem branil češki barok in njegoivo umetniSko kulturo, ne da bi seveda zapiral oči pred resničnimi vrednotami deškega husitizma.
Tega velikega češkega esteta in duhovnega repreaentanta sedaj ni več. Pooia-valec Jiraskovega »Temna« in Wintrovega »Mistra Kampana« je moral z melanholičnimi občutki doživljati reprizo zgodovinske drame okrog sebe. dokler iv tudi on izginil za odrom zgodovine svojega naroda.
skih instanc, povsem v skladu s častno angleško mornarsko tradicijo V Londonu smo ostali sedem dni v soboto pa smo preko Kanala, Francije, Švice in Itailije odpotovali na Sušak. Izguba »Carice Milice« je težek udarec za našo trgovsko mornarico, čeprav sta bila parnik in tovor zavarovana.
Smrtna žrtev ^ prometne nesreče
Litija, 29. novembra
Smrt litijskega mizarskega mojstra g. Emila Koprivnikarja, kot posledica hude nesreče pred ljubljanskim kolodvorom, je izzvala v vsej Litiji sočutje. Koprivnikar je bil na pragu 50-letnice in se je udejstvo-val tudi v javnem življenju. Bil je posebno marljiv v gasilski organizaciji; bil je tudi v župnem vodstvu. Pri nas imamo se posebno trško upravo in njen načelnik je bil g. Koprivniikar. V zadnjem času je bil izvoljen tudi za načelnikak sreskega cestnega odbora. Prav to — kakor trde govorice — mu je bilo v nesrečo.
Prejšnji torek je imol zaradi cestnih zadev na kr. banski upravi v Ljubljani uradne posle. Po uradnih opravkih je nakupa še nekaj stvari za dom in delavnico. Po Miklošičevi cesti je odhitel na večerna vlak, da se odpelje v Litijo. Pred palačo Grafike je neki motorist zadel v KoprivnSca in ga je s precejšnjo silo zadel in odbil Nesrečnika je vrglo kakih 14 metrov po trdem tlaku, dobil je nevaren notranji pretres, razen tega mu je udarec ob tlak pretresel možgane in preklal lobanjo.
Zdravniki so se trudili da bi nevarno ranjenega oteli užaloščeni družini vendar zaman Več dni je ležal v nezavesti. Ker je bil Koprivnitkar izredno močne narave — vso svetovno vojno je bil v jarkih, in kasneje na Koroškem pa je srečno odnesel zdrave ude iz vojne vihre — so menili da bo prestal tudi te pogodbe. V torek zvečer pa so nastopile komplikacije in ra-nienec je izdihnil. Danes popoldne so truplo prepeljala z avtofurgonom v Litijo. Pogreb bo v petek ob 15. Pokojni g. Emi! Koprivnikar politično ni bil v našem taboru, užival pa je kot dobričina splošen ugled. Naj mu bo lahka domača zemljo, bridko prizadeti družini pa naše sožalje!
Imel je poznavalce in častilce tudi med Slovenci Pokojni profesor dr. Ivan Prijatelj ga je tolikai cenii da je dal svojemu ainu po njem ime Ane. Novškov literarni profil je prikazal Rajmund Habfina leta 1933 v »Ljubljanskem Zvonu«, kjer je tutfi izšel kot primer njegove esejske umetnosti sestavek o Otcttcarju Bfezini »Jutro« je L 1936 priobčilo intervdew svojega uredi-nika s tem velikim Cehom- V njem je Arne Nov&k izpovedal tople simpatije do Slovencev in Jugoslavije ter vero v bodočnost.
Nov zvezek Zbranega dela Fr. Erjavca
Kot četrti zvezek Zbranega deia Frana; Erjavca (Jugoslov. knjigarna, urednik Anton Slodnjak) je izšlo v zajetni knjigi na 442 straneh zadnje poglavje »Domaaičdh in tujih živali« ter prvo in drugo poglavje »Naših ln škodljivih živali v podobi in besedi« Prvi del knjige obravnava golazen. Tu so Erjavčevi opisi želv, krokodilov, aligatorjev, kuščarjev in vseh vrst kač izmed slednjih so posebno podrobno obdelane kar če, ki žive v naših krapi, na pr. gad in modras, pa tudi o tujih kačah ve naš »slovenski Brehm« povedati mnogo zanimivega. Nadalje opisuje Erjavec v tem delu žabe, človeško r&bioo in druge podobne živali. Od str. 299 do 412 imamo dve poglavji iz že omenjenih »Naših škodljivih Ur vali v podobi ki besedi«. Tu obravnava Erjavec med drugimi živahni medveda, voJfca risa, psa (slednjega zaradi nevarnosti stekline), govedo, konja, razne kade, faaekfce in golazen, metulje, traku!je L dr. — vedno a staišča bolezni, U fih arijo aH % vidika njih neposredne nevarnosti za človeka. V drag« , poglavju ae bavi pisec % živahni, kt
Rudarski revirji in naraščanje cen
Nakupovanje živil in predlogi za zmanjšanje draginje
ulturni pregled
Prof. Arne Novik umrl
Borba orožnika z nevarnim vlomilcem
Orožniki v Višnji gori vodijo obširno preiskavo
Poveljnik »Carice Milice« pripoveduje
Podrobnosti o katastrofi našega parnika, ki je postal žrtev mine ob angleški obali
Danes ob 21. uri slavnostna premiera velike filmske
umetnine,
ROBERT KD(H
ki se predvaja pod pokroviteljstvom Protituberkulozne zveze v Ljubljani!
Herojska borba In triumf velikega znanstvenika na polju medicine, moža, ki je rešil človeštvo ene najopasnejših morilk — tuberkuloze! Pred premiero govori o pomenu velikega znanstvenika dr. Roberta Kocha šef zdravilišča na Golniku gosp. primarij dr. R. Neubauer!
V tem edinstvenem filmu nastopajo poleg E. Janningsa še Werner Kraus, Viktoria Balla-sko, Lucie Hdflich, Theodor Lovo in drugi.
Emiljanitiitg* Kino Union, 22*21
Popoldne ob 16. in 19. uri nepreklicno zadnjikrat: Johann Strauss — kralj valčka
Domače vesti
* Odkritje spomenika Viteškemu kralja v Sevnici. Na praznik zedinjenja bo v Sevnici svečano odkritje spomenika bla-gopokojnemu Viteškemu kralju. D.voljena je polovična voznina na državnih železnicah vsem udeležencem slavnostnega odkritja. Na odhodni postaji je treba kupiti vozni listek do Sevnice in legitimacijo obrazec K 13, kar velja za brezplačni povratek. Legitimacija se mora dati žigosati odboru za postavitev spomenika, ki bo ob priliki odkritja posloval pri postaji v Sevnici. Popust velja za odhod od 29. t m do 1. decembra in za vrnitev od 1. do 4. decembra. Lahko pa se udeleženci poslužijo tudi nedeljske povratne karte, ki velja za praznik zedinjenja Občinstvo je vljudno vabijeno. da se te redke svečanosti udeleži v čim večjem številu in so obenem ogleda prelepo Sevnico.
Radgoni je po daljšem bolehanju umrla ga. Josipina Cremošnikova, soproga zdravnika in mati dveh otrok. K večnemu počitku so blago gospo položili včeraj dopoldne — V Kamniku je umrl sodni uradnik g. Franc Bokalič. Pokojnik je marljivo sodeloval tudi v javnem življenju, še zlasti kot predsednik okrajnega odbora vojnih invalidov. Pokopali so ga včeraj ob 15. v Pristavi pr- Mengšu. — Na Vurbergu pri Ptuju je v torek umrl dolgoletni upravnik ondotnega zdravilišča g. Vladimir Spiga-novič. polkovnik carske vojske. Pokopan bo danes ob pol 16. Zapustil je vdovo in sina. Bil je vnet član sokolskega društva v Ptuju. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
* Kriza pravne fakultete v Zagreba. Zagrebški list so začeli obširno razpravljati o težkih razmerah, ki vladajo na
1> \ 13 OT Ml? kasete, doze za puder in cigarete, manikire, razpršilci, parfumi lliilllLIx £ ^d v največji izbiri v PARFUMERIJ1 »VENUS«, TyrSeva 9
J
*	Ugleden angleški gost v Zagrebu.
Predsednik angleškega odbora za kulturno sodelovanje, lord George Lloyd, ki se že nekaj dni mudi v Jugoslaviji, Je pri- , spel v Zagreb. V torek je obiskal angle- j ško čitalnico in konzulat Velike Britanije na Hici, nato pa najvišje predstavnike civilnih, vojaških in cerkvenih oblasti. Opoldne je bil njemu na čast prirejen obed v banskih dvorih, popoldne pa je konzul Velike Britanije Rapp priredil čajanko, ki so se je udeležili tudi številni zagrebški javni delavci. Po čajanki je lord Lloyd obiskal tečaje angleškega jezika v Gundu-ličevi ulici.
*	pogostitev spomina junaR<>v iz veli«e rudniške ofenzive. V soboto in nedeljo bo v Gornjem Milanovcu velika svečanost v spomin junakom, padlim o priliki velike ofenzive v Rudniicu. Na hiši. v kateri se je takrat nahajal štab vojvode Mišiča, bodo odkrili spominsko ploščo.
jtenskl sod daje
firedrutst našim elegantnim, lahkim, robuprostim očolam. katere se nabavite pri
LJUBLJANA
PASAŽA
NEBOTIČNIKA
]
*	Spomenik Rudjeru Bošk»viču v Dubrovniku. Kulturno društvo Gundulič v Dubrovniku je sklenilo, da postavi spomenik slavnemu hrvatskemu učenjaku Rudjeru Baškoviču, diubrovniškemu rojaku. Kpar Meštrovič je izrazil svojo pripravljenost, da spomenik izdela brezplačno, sredstva za material pa se bodo zbrala med narodom.
*	Novi direktor v rudniku Monte Pro-mina. Pred dnevi smo poročali o mezdnem sporu, ki je nastal v rudniku Monte Pro-mina v Sivea"ču v Dalmaciji. Rudarji so zahtevali demisijo dosedanjega direktorja inž. Josip Wonka. Banska uprava v Zagrebu je zdaj z odlokom odstavila inž. Wonka in za začasnega direktorja imenovala svetn1 ka rudarskega glavarstva inž. Petra Kisiča iz Zagreba. S spremembo vodstva je bamska uprava preprečila štrajk, s katerim so delavci zagrozili.
razpisuje
RESTAVRACIJO v Zdraviliškem domu
v najemrjodajo.
(Službeni list dravske banovine od 15. t. m.) Ponudbe je vložiti do 15. dec. t. 1. pri zdraviliški upravi, kjer se dobe vsa podrobna pojasnila.
*	Novi grobovL V Podragi na Vipavskem je umrla v torek ga. Francka Zgurjeva, roj. Škapinova, vdova po nedavno umrlem znanem kmetu-poetu Francetu Zgurju in tašča g. Bazilija Jerasa, višjega geometra j pri katastrski upravi v Celju. Pokojna je ' bila odločno narodna in izredno blaga žena. — V Ljubljani je umrl v starosti dvaj- i setih let g. Ciril Jeras, sin našega znanega sokolskega in narodnega delavca, dobro-voljca. Pogreb bo danes ob 16. izpred mrtvašnice na Vidovdanski cesti. — V Gornji
Pri zaprtju in motnjah v prehavi vzemite zjutraj oa prazen želodec ttozaret navadne Franc Jožefove grenčice
pravni fakulteti zagrebške univerze. Fakulteti manjka potrebnih prostorov. nima zadostnega števila profesorjev, a asistentov vobče ne premore, da je vodstvo univerze upravičeno v skrbeh za zna" st vem naraščaj. O gradnji novega modernega poslopja se že dolgo razpravlja. Stalo naj bi na parceli ob levi strani sedanjega »Kola« v neposredni bližini univerze, med tem ko je parcela na desni stran: rezervirana -sa zgradbo filozofske fakultete. Na mestu, kjer stoji zdaj »Kolo«, je projektirano upravno poslopje vseučilišča. Na ta način bi nastal skupno z biblioteko ter kemijskim -n fizikalnim inštitutom cel blok vseučiliških zgradb, kar bi pomenile pač najugodnejšo rešitev. Rektor univerze je od dovoljenih kreditov prihranil 2 in pol milijona dinarjev, s čimer bo vprašanje vsaj v prvi fazi mogoče spraviti z mrtve točke
* Zanimiva pravda za avtorske pravice. Pred okrajnim sodiščem v Beogradu bi se morala te dni vršiti razprava proti M letu Acimoviču ki ga je tožil delavski voditelj Milorad Belič zaradi plagiata. Mi-lorad Belič je pred leti izdal v knjigi igro »Tat«, založilo pa jo je znano kulturno društvo »Abraševč«. Zdaj toži Acimovi-ča, da je v neki svoji knjigi prepisal ce le odstavke iz njegovega »Tatu« in igro Izdal pod drugim naslovom. Acimovič se je izognil. da mu pošta poziva na razpravo ni mogla dostaviti, zato je razprava, za katero vlada veliko zanimanje, preložena.
RAZVESELITE
tudi letos za Miklavža Vaše malčke z lepimi igračkami tn primernimi darili ki jih nudi v veliki izberi m po zmernih cenah domača trgovina
IVAN SAMEC. Mestni trg 21.
*	Za NOvnarski dom v Ljubljani je
darovala Gostiln čarska pivovarna d. d. v Laškem znesek 1.000 din, za družabno prireditev po novinarskem koncertu ki bo jutri zvečer na Taboru pa 50 steklenic svojega priznano dobrega termalnega belega in "50 steklenic okusnega terma nega črnega piva. Ugledni Gostiln čar3ki pivovarni d. d. v Laškem, ki se je v kratkem času svojega obstoja s svojim res odličnim pivom tako lepo uveljavila, izreka ljubljanska sekcija J ligoslovenstkega novinarskega udruženja prisrčno zahvalo.
*	Anketa zaradi prilagoditve mezd (služ benih prejemkov delavstva in lameščen-stva) naraščajoči draginji. V poslednjem času smo zaznamovali, da so začele znatno naraščati cene blagu, raznim obrtnim izdelkom in kmetijskim proizvodom Ker se med drugim posebno občutno dvigajo zlasti cene življenjskih potrebščin in je mogoče pričakovati zaradi izpremenjenih pri lik tudi še nadaljnjega zvišanja cen, je potrebno, da se prilagode naraščajoči draginji tudi zaslužki delavcev odnosno nameščencev. Zato razpisujem — upoštevaje določbe čl. 3 uredbe o določanju minimalnih mezd, sklepanju kolektivnih pogodb, poravnanju in razso n štvu — anketo pod vod stvom kraljeve banske uprave zaradi po-razgovora med delodajalskimi in deloje-malskimi organizaeiiami o možnosti tn načinu regulacije mezd. odnosno zaslužkov v skladu s cenami na dan 5. decembra ob 9. v knjižnični dvorani palače kraljeve banske uprave na B1eiweisovi cesti št 10, II nadstropje S tem ukrepom banska upra va kot posredovalka med delodajalci in delojemalci zasleduje namen, da se izogne-
so škodljive in sovražne naši ž. vini in divja čini.
V tem zvezku Erjavčevih zbranih spisov je važna izpopolnitev »Domač h in tujih živali«. Znano je, da Erjavec ni več dovršil že naipovedanega opisa »najzanimivejših sladkovodnih rib in nekaterih morskh.« Njegov prijatelj, pesnik Simon Gregorčič je imel gradivo, ki ga je Erjavec nabral za zvezek o ribah, v rokah, vendar pa danes ni znano, kam se je material zgubil. Da ne bi v novi izdaji »Domačih in tujih živali« ostala ta vrzel, kakor v prvotni Mohorjevi izdaj, je urednikov prirodoznan-ski pomočnik Rafael Bačar spisal daljše poglavje o ribah, ki je zavzelo str. 139— 298. Posebno obsežno je splošno poglavje, ki v njem pisec pripoveduje o življenju in lastnostih rib. nakar prehaja k posamez-n'm vrstam afladkovodnih in morskih rib. Je to nekako spis zase in bo zaradi svoje prijetne oblike ter lepega domačega nazi-voslovja vzbudil še posebno zanimanje.
Uredinilk dr. A. Slodnjak je spisal tudi temu zvezku uvod, v katerem karakterl-ztra Erjavčevo delo in se zaustavlja pri značilnostih in odlikah te knjige. Ob koncu so podrobne opomnje, nadalje stvarno kazalo k poglavju o ribah in imenik živa-B, ki so v zvezku op sane prav kakor seznam podob. Delo je seveda ilustrirano, ne vemo pa, če je značaj dvostranskih ilustracij na^priimefrnejši ker zaradi hrbtnega vpogibanja strani vedno trpi popolnost slike.
Odveč b' bilo poudarjati pomen, ki ga imajo za naše poljudno prirodozn anstvo danes že kar klasični spisi Frana Erjavca. Ljubitelji narave ae bodo vedno znova vračali k temu delu ki smo ga šele sedaj dobili v krftičn izdaji in v obMki kakrSna je primerna za knjižnico izobraženca. Prav posebno bo prijatelje slovenske poučne
proze vedno znova mikal Erjavčev jezik, ki je ves domač in krepak v svoji ljudsk pristnosti.
Iz lir'ke Anta Ckttfne-* prinaša »Meri-diano di Roma« z dine 19 novembra v prevodu G. Sava šest krajcih pesmi.
Phileas Lebesgue, čigar sedemdesetletnice se je ondan spomn lo »Jutro« s člankom dr. Antona Debeljaka, je prejel za svoj jubilej lepo darlo: »Desetorica« iz Goncourtove akademije, ki razpolaga s fondom svojega nekdanjega predsednika Gustava Geffroya, je zaslužnemu Le-besgueu priznala pokojnmo iz tega fonda. Tako bo poslej naš daljni prijatelj ki mu kmečka posest ne donaša kdo ve kaj. preskrbljen za stara leta in do smrti rešen gmotnih skrbi.
Razstava albanske umetnosti, v rimski Galeriji so pred dnevi otvorili razstavo albanskih umetnikov. Zastopanih je 13 ar-navtskih slikarev s 40 slikami in 16 Italijanov z 42 slikami; slednje so sami motivi iz prirode in ljudskega življenja v Albaniji.
Napoleon kot romanopisec. V zadnjem zvezku »La Revue dies Deux Mondes« piše Emile Dard o Napoleonovem poskusu, da bi se uveljavil kot romanopisec. Pisec pravi med drugim: »Pred nekaj leti je poljski znanstvenik Szymon Askanazy objavil v Varšavi in v Parizu v omejenem številu izvodov načrt nekesra romana, datiran 1. 1795, čigar Izvirni rokopis na kakih trinajstih straneh foldo-formata je potekal te Napoleonove roke; o njega aivtent čnosti ni moglo biti dvoma. Ta edinstveni in dragoceni vendar pa še malo znani dokument ima naslov »Clisson et Eufčnie« in kaže vse značilnosti avtob ografskega romana, v katerem se resničnost meša v fkci^o in s kakršnim se imw*ro mladih ljudi poskuša v literaturi »Clisson in Eugčnie« je 25
t mo trenjem, ld jih ponekod že povzroča mezdno gibanje na terenu in o katerih je
pričakovati, da bodo še večja, ter se vpia-šanje prediskutira med samimi zastopniki osrednjih organizacij z neposrednim razgovorom Ban dr. Natlačen.
j * Naše rojake in vse pr.ja.elje glasbe v j Beograda, Zemunu, Pančevu in dugih mestih v bližnji .n daljni okolici Beograda opozarjamo na jutršnji veliki vokalno-sim-fanični koncert, ki bo v veliki dvorani Ko-larčeve zadužbine v Beogradu ob pol 21 Solisti Heybalova, Bojovičeva, Markovič. Cvejič, dalje celotni zbor Glasbene Matice ljubljanske in orkester beograjske Filharmonije bodo izvajali škerjančevo simfonič-; no kantato »Ze din Jen je« za soli, zbor in orkester Tvxi vodstvom ravnatelja Mirka Po liča. Delo je unpozantno, eno najpomemb-; nejših del naše glasbene literature tn je imelo na prvi izvedbi lani v novembru v Ljubl-ani velik uspeh. Naslednji koncert pevskega zbora Glasbene Matice v Beogradu bo v nedeljo 3. decembra ob 11. v Kolarčevl dvorani Na tem koncertu bo zvajal zbor mešane zbore raznih naših skladateljev. Tudi ta koncert bo vodil ravnatelj Polič. V soboto 2. decembra pa je vokalni koncert Glasbene Matice v Sveto-savsk' dvorani v Pančevu. Vse občinstvo oredvsem pa naše rojake opozarjamo predvsem na beograjska ' mcerta, katerih čisti dobiček je namenjen za božično obdarovanje revnih slovensk h otrok v Beogradu.
*	Zagrebška mestna občina je razpisala natečaj za nova ulična imena. Kakor vsem vej kim mestom, ki naglo naraščajo. se tudi Zagrebu vsiljuje vprašanje, kako urediti imena novim ulicam ln naselbinam Ko se mesto razrašča na periferijo izginjajo mnogi star nazivi, ki korenini jo v zgodovini in karakteristiki posameznega okraja, na površje pa prihajajo razna modna imena, ki ao pogostokrat brez globljega jedra. Zagrebška mestna občna se je odločila, da izvede obširno preimenovanje ulic, v katerem naj bi sodelovali vrt Zagrebčani. Za one, ki bodo predlagali najlepša, najpravilnejša imena za posamezne ulice, trge in ceste je razpisalo nagrade v zneskih od 1.000 do 200 din.
*	Strašna slika bede v bajti zapuščenega alkoholika. V Ban'čevcu pri Križev-cih so v torek zjutraj našli Lovra Fogle-ca mrtvega v njegovi bajti. Foglec je živel v veliki revščini ta edino, s čimer se je zadnje čase še hran 1, je bil alkohol. V petek se Je do vrha napil, ponoči pa ga je zadela kap. Od petka do torka je mrtev ležal v svoji bajti, ne da bi se bil kdo spomnil nanj. Ko so truplo po komisijskem ogledu odnesli na prosto, se jim je nudila strahotna slika. Podgane so bile Foglecu razžrle obraz n mu nagrizle prste na obeh rokah. Njegova bajta je bua tako zanemarjena in razmajana, da bi se prvemu krepkejšemu vetru ne mogla upreti. Vse skupaj je b'lo en sam prostor s tako nizkim stropom da se človek nI mogel v njem vzravnat'. Pohištvo so tvo-riM razbita postelja star stol skrma. kup repe ln krompirja, malo slame, a s Foglecom so v istem prostoru živeli še krava, prase in par kokoši.
*	Let°šnji MiKiavž naj Vašim otrokom prinese obilno ilustrirano knjigo: »Kralja sta razveselila«. Cena 20 din. Naročila sprejema: Josip Korbon sreski šolski nadzornik v pokoju Ljubljana, Stari trg 30.
*	Vlomilci v varaj "nski gimnrziji. V ponedeljek ponoči so neznani lopovi poizkušali srečo v varaždinski g mnaziji Ko so najprej prebrskali predale v profesorski zbonrci ta tajnikovo sobo a so zaman iskali plena so vlomili še v direk+orlevo pisarno kjer so z orodjem, k so ga poprej nabrali v fizikalrem kab'netu sku šali prebiti železno blaga tno. Kljub velikemu naiporu pa so morali tatovi nazadnje oditi praznih rok.
Iz Ljubljane
u— Ljubljanskemu prebivalstvu! V petek 1. decembra praznujemo državni praznik zedinjenja Slovencev, Hrvatov in Srbov v eno državo pod žezlom dinastije Karadjordjevičev. V proslavo tega praznika bodo po cerkvah vseh veroizpovedi zahvala opravila ter vsi državni in samoupravni uradi izobesijo zastave. Vabim ljubljansko prebivalstvo, da se na ta praznik kraljevine Jugoslavije udeleži cerkve-n'h slovesnosti in svoje domove okrasi z državnimi zastavami ter tako izpolni svojo patriotsko dolžnost in izkaže svojo državljansko zavest. — župan mesta Ljubljane: dr. Juro Adlešič 1. r.
u— Kako nam je ravnati v primeru voj ne. O tej aktualni temi je Kolo jugosl sester poskrbelo za ciklus predavanj. Pretekli torek se je vršilo v dvorani Delavske zbornice že drugo, prav d bro obokano predavanje. Govoril je g. inž Fr Dolenc. Hvaležno obč nstvo ga je ob kon-
letnemu Napo'eonu navd1 hnila ljubezen do Dčsirče Clary, s katero je bU zaročen, vendar do poroke ni prišlo. Dčsrče je bila njegova prva ljubezen, zakaj ta divji in boječi mladenič dctihmal ni poaia! drugega nego nedolžna srečanja z dekleti al pa vulgarna pustolovstva. Svojega junaka Clissona (to se pravi: samega sebe) opisuje 251etni Napoleon med drugim takole: »Clisson je bil rojen za vojno. Se kot otrok je poznal življenje velikih vojskovodij. V času, ko so njegovi vrstnik hodili v šolo ali letali za dekleti, je on razmišljal o načelih vojaške umetnosti . . . čeprav še mladostnik, se je povzpel na prvo mesto v vojaški m:lic. Njegovemu geniju je bila sreča vsekdar naklonjena. Zmaga je slekla zmagi in njegovo ime je poznal narod kot ime enega svojih najljubših bramborcev . . . Vendar pa njegova duša ni bila zadovoljna . . . Clisson je bi — kakor vsi ljudje — rojen za srečo, a do-t:>mal ni dosegel drugega nego slavo.«
»Nova Evropa«. Pravkar iz:šli novembrski zjvezek znane zagrebške revije prinaša na uvodnem mestu zanimv članek svojega urednika dr. Curčina z naslovom »Rat kao učitelj«. Prav tako Je v zvezi s sedanjimi usodnimi dogodki prispevek J. Vodehnala »Sta če mali slaivenski narodi?« Znani publicist Bogdan Rad ca je poslal te Švice članek z naslovom »Neiitralna Svajcarska, primer malim narodtma«. Dr. A. Ciliga, ki je dolga leta orežfvel v ZSSR ie zastonan s člankom »Rusija peto*rod'šnfih planova (uzroci i rezultati pjatilljetaka)«. V članku kr tično razglablja gosoodarsko politiko Sovjetske zveze. Številko zaključuje pregled volne literature. Vsi v tem zvezku objavljeni članki so močno aktualni ta morajo zbtvMtf poTomoet «tat»liev ki na robu današnfh zerv'cr->sk,h polmvov ra-Tni-Slta-V), o bodočnosti našega naroda ln človeštva.

SAMO SE DANES je na sporedu večno lepa LEHARJEVA OPERETA VVC171 A V H A \T A	Danes ob 16., 19. in 21. uri.
T £9£LA T UW T H	KINO SLOGA, teL 27-30.
Najboljša zasedba, k' si jo morete želeti: Jeanette Mac Donald, Maurice Chevalier
I
I
VESELA SRCA
KINO MATICA, teL 21-24
Sijajna glasbena komedija z najmlajšo pevko Amerike JUDY GARLAND in komičarko Fanny BRICE. Predstave ob 16., 19. in 21.
I
u burno aklamiralo, na kar se mu je predsednica ga. Majaronova še posebej prav toplo zahvalila. Vsa na^aljna predavanja bomo pravočasno sporočili v časopisih.
u — JNAD Jugoslavija bo imela v petek ob pol 11. v društveni čitalnici proslavo zedinjenja. Udeležba je za vse Člane obvezna, vabljeni pa so tudi drugi nacionalni akademiki. Današnjega običajnega sestanka ne bo, ker bo proslava dobrovoljcev v Kazini. Odbor vabi članstvo, da se udeleži proslave v čim večjem številu — Ženska sekcija bo imela drevi ob 19. sestanek v društveni posvetovalnici.
DANES JE IZfiT.A NOVA ŠTEVILKA »DRUŽINSKEGA TEDNIKA«.
»Košček sreče«. S^utec^ega veseloigra, predstavl ja sodobnemu okusu ustrezajoče izredno posrečeno odrsko delo. Veseloigra je zelo prijetna m izvrstno zabava obč nstvo Za smeb ta zabavo skrtrta ga. Bučarjeva kot ga. Pustova ta g. Mo-ser kot g. Pust V glavn h vlogah nastopajo še: Grgurevičeva Batelltao ta Ple-velj ,v ostalih vlogah Da skoraj ves ansambel. To zabavno poljsko veseloigro uprizore Sentjakobčani drevi ta v soboto ob 20 15 ter v nedeljo ob 15.15 kot popoldansko predstavo
NA DRŽAVNI PRAZNIK bo
V. PLESNA VAJA »SOČE"
v Trgovskem domu. — Vabimo k udeležbi.
Slovenskih novinarjev se je o priliki otvoritve nov® kmečke sobe v našem narodnem slogu spomnilo tudi ugledno ljubljansko gostinsko podjetje ^Daj-dam« ta poklonilo za Novinarski dom v Ljubljani znesek 1.000 iin. Ljubljanska sekcija Jugoslovenskega novinarskega udruženja se tudi vodstvu »Daj-dam« za izkazano oozornost najlepše zahvaljuje.
u— pokojnine sa december bo dostavljala glavna pošta v Ljubljani v petek L decembra 1939 Ker bodo trgovine ta drugi poslovni lokali ta dan zaprti, bodo pi-smonoše dohajali precej zgodaj in prosimo, da jih upokojenci počakajo doma. Upravnik.
TTTnX}UUULJJUUULJLJJLUJL^	1
»DEDEK POVEJ«
šaljive belokrajinske pripovedke Lojzeta Zupanca z ilustracijam; M. Gasparija izidejo še pred Miklavžem Ilustracije so razstavljene v izložbenem oknu Tiskovne zadruge.
i.n.1.m n i i i ojtTf H klmr n a n h i »t b i
u— Rezervni in aktivni podoficirji ijub-ijanstte garnizije prirede dne 2. iecembra ob 20. v vseh spodnjih prostorih hotela »Metropol« družabni večer s plesom, na katerega so vabljeni tudi ostali gostje. Vstop prost, obleka poljubna. Za resnično veselo družabnost bo skrbela vojaška godba 40. pešpolka »Triglavskega«.
u— Idrijski krožek vabi na sestanek, ki jo v soboto ob 20. v gostilni Vidmar na šentjakobskem trgu. Sestanek je namenjen besedi o rudniškem prazniku sv. Barbare n o rojaku Jožetu Zazuli ob njegovi 701etnicl. V ponedeljek na dan sv. Barbare. bo ob 7. zjutraj sv maša v kapeli za glavnim oltarjem frančiškanske cerkve. Vabljeni vsi rojaki in prijatelji.
Šaljivi predmeti
NOVOSTI 1. 1940. v veliki izbiri v drogeriji KANC, Ljubljana, Židovska L Novi ilustrirani cenik dobite brezplačno.
u— Pokažite ljubezen in spoštovanje domačim narodnim izdelkom! Dne 1., 2. in
3. decembra, vsakokrat od 9. do 12. in od 14. do 17. bodo v Splošnem ženskem društvu, Cesta 29. oktobra, razstavljeni ta naprodaj prelepi narodni točili izdelka. Vstop prost.
u— Javno predavanje zdravnice dr. Bo-žene Merljakove »Prva pomoč matere j otroku« bo drevi ob 20. na ženski gtmna- ' ziji na Bleiweisovi cesti.	j
NAAF negujte sedaj, sicer Vas v IIVVU zimi bole. — Sanoped je
najboljše sredstvo. — Vrečica 2.— Din.
u— Mestno zdravniško dežurno službo
bo opravljal od četrtka od 8. zvečer do sobote do 8. zjutraj mestni zdravstveni svetnik dr. Fran ta M is, Poljanska cesta 15/H., telefon št. 32-84. Od sobote od 8. zvečer in do ponedeljka do 8. zjutraj pa bo opravljala mestno zdravniško dežurno službo mestna zdravnica dr. žitko Jočica, Plete ršnikova 13, telefon ŠL 47-64.
Poziv vojnim dobrovoljcem. Sin našega tovariša predsednika je dotrpel. Vojni tiobrovotjci, udeležf te ao pogreba danes Ob 4. popcftdne izjpred zavetišča Sv. Jožefa, Vidovdanska c. 9. — Uprava.
u— Ciril Metodove razglednice ae dobe v trgovinah, trafikah ta v pisarni, Ljubljana, Beethovnova ulica 2. Cena 1 komad 1 da
u— Angleško društvo v Ljubljani sporoča vsem, ki se zanimajo za učenje angleščine, da bo s 4. decembrom otvorilo nov tečaj za začetnike, tako da je še vedno dana možnost, pričeti v tej sezoni z učenjem angleškega jezika. Tudi v ostale tečaje za naprednejše, za literaturo in konverzadjo je še možnost vpisa. Vse podrobne informacije in Vpisovanje v društvenem lokalu, Tavčarjeva ulica 12, vsako sredo in soboto od 17. do 19.
u— Rezervni oficirji se pozivajo, da se udeleže 1. decembra svečane službe božje v stolnici. Sestanek pred lokalom Udruženja rezervnih oficirjev. Zvezda ob 9.30 v uniformi, oziroma — kdor uniforma ni-
ma — v civilu z društvenim znakom. Zve-j čer istega dne prirede aktivni in rezervni oficirji skupni tovariski večer v dvorani »Zvezde«. Vabljeni so vsi rezervni oficirji :n njih družine. Obleka temna, začetek ob 21.30. Opozarjamo tudi rezervne oficirje na akademijo vojnih dobrovoljcev. ki bo 30. novembra cb 20. v Kazini.
u— Dve nesiecL Iz Spodnjega Hotiča pri Litij1- so včeraj reševalci pr.peljali na kirurški oddelek 32-letnega posestnika Dominika Kosija iz Konja pri Vačah. Doma je čistil puško pa ni vedel, da je nabasana. Na lepem je ocjekn: 1 strel m Kosi je dobil nevarno rano v trebuh. Iz št. Vida v logaškem okraju pa je moral v bolnišnico 33-letni Žagar Jože Petrovčič. Doma se je sporekel z nekom pa je njegov so-besednrks sekiro navalil nanj in mu prizadejal več ran po glavi in po životu.
u— Za nekaj let ostaneta na i-arnem. Mimo drug'h manjših zadev je mali kazenski senat včeraj obravnaval obtožbo proti dvema nevarnima vlomilcema, ki sta že nekaj let stalna gosta naših zaporov in kaznilnic. Sta to delavca brez stalnega bivališča 25-letni Ferdinand Tomšč in 37-ietai Jožef Petrič. Oba sta iz Rogatca. Vrsta grehov, ki jih je naštevala obtožnica, je bila doiga in z njo sta napravila precej škode tistim, katerem sta zlezla v stanovanje. Petrič je med drugim imel tudi piko na kolesa ta njegova specialiteta je bila v tem, da je na tistem mestu, kjer je zagrešil novo tatvino navadno pust-l tudi kolo ki ga je prej kje odpeljal, pa mu je pri njegovem poslu postalo nadležno. Oba obtoženca sta kaj malo priznavala od tega, če&ar sta bila obtožena. Razprava je trajala nekaj ur, toda bila je dokaj zanimiva. Oba vlomilca nista bila nič kaj zgovorna, niti ko jima je predsednik senata razglasil sodibo, s katero sta bila obsojena vsak na 4 leta robije in še na 5-letno izgubo častnih državljanskih pravic. Kazen sta molče sprejela,
a— Danes ob 21. ari slavnostna premiera filma »Dr. Robert Koch« v kino Unio-nu. Dr. Robert Koch je bil okrajni zdrav-nk v malem nemškem mestecu. Postavil ai je bdi za življenski cilj, odkrit: vzrok ene izmed najstrašnejših bolezni — bacil tuberkuloze. Pri tem svojem raziskovalnem delu nI poznal nobenih ovir in Je končno njegovo delo imelo popoln uspeh. Težka je bila njegova borba. Njegovo delo je pravi tr umf velikega titana, velikega genija, življenje Roberta Kocha kakor je opisano in predočeno v filmu, je bilo polno tragičnih udarcev usode, polno dela in požrtvovalnosti, ta le njemu, velikemu orjaku na področju medic ne je bilo dano da je U3pel in da je bilo njegovo delo še za časa njegovega življenja v polni meri priznano in ovenčano z neštetimi lavorka-mi. Film seveda ne pokaže te dolgotrajne borbe slavnega zdravnika v vseh podobnost h, toda najtežji momenti iz življenja tega genialnega zdravnika so predofeni v izredno arečno izbranih epizodah. Dva velikana nemškega filma, Emfl Jannings in Werner Kraus, sta vodilni zvezd v tem veličastnem filmu ki se predvaja te dn v Ljubljani v kinu Undonu pod pokrovite j-stvom Proti tuberkulozne lige. Film je po vsem svetu imel izreden uspeh, v Beogradu in Zagrebu je bilo občinstvo navdušeno ln tudi Ljubljančani si morajo ta prekrasni film ogledati. (—)
u— Mestna ženska Ortl-Mc4 »dova podružnica priredi v Kazini svoj običa nI »Ciril Metodov družabni večer« 20. januarja 1940. Prosimo društva, naj se na to ozirajo. (—)
u— Združenje mesarjev in (Hobasičarjev v Ljubljani naznanja cenjenemu občnstvu, da bodo mesnice in mesarske stojnice na praznik zedinjenja 1. decembra ves dan zaprte. (—)
a— Miklavževa«je pri Sokola L na Tabora. Kakor vsako leto, priredi društvo tudi letos zelo pester spored »Miklavževanja« za deco na »Taboru«, ki se bo vršilo v torek 5. decembra 1939 ob 16. v veliki dvorani na Taboru. Darila se sprejemajo v torek 5. decembra od 9. do 12. ure dopoldne ta od 13.30 do 16. ure popoldne v ženski garderobi na Taboru (vhod nasproti vo-^ašn ee). Stanše vabimo, da pripeljejo «vo-fi deco na Tabor, ker je spored zelo lep in bodo prav gotovo vsi zadovoljni (—)
u— Petkov začetniško - nadaljevalni plesni tečaj Jenkove šole v Kazini se jntrl zaradi prireditve preloži na torek 5. decembra izjemoma v veliki dvorani Kazine s torkovim tečajem in miklavževanjem.
(—)
u— Sadjarsko In vrtnarsko društvo na Viču ima drevi ob pol 20. v ljudski šoli predavanje. Predaval bo g. inž. Levstik: »Sestava zemlje in njeno izboljšanje«. — Vstop prost. Vabljeni vsi Vičani!
u— Akademske plesne vaje JASO bo posetil sv. Miklavž v soboto 2. decembra v Trgovskem domu. Ze zdaj šušljajo po Ljubljani, da bo to miklavževanje nekaj posebnega. Sv. Miklavž je napovedal obisk s športnim spremstvom, obdaroval pa bo pridne plesalke in plesalce. Za zabavo bo skrbel odlični plesni orkester Swing-Rhytm, kateremu dirigira popularni Samo.. Tudi buffet bo obilno založen. Darila sprejemamo v soboto od 14. do 18. v Trgovskem domu. Vse, ki se radi zabavajo, vabimo na naše športno miklavževanje!
Iz Ptuja
j— Praznik zfdlnjenja bo praznovalo ao-kolsko društvo letos zelo slovesno. Ob 1L bo v prosvetni dvorani Mladike slavnostna seja, pozneje pa slovesna zaobljuba novo pr stopivših članov. Ob 15- bo v Mestnem gledališču akademija, ob 20. pa bo v zgornjih prostorih Narodnega doma narodno slavje.
j— Ogenj uničuje. V gospodarskem poslopju posestnika Vlncenca Sagadlna v Sostržih pri Majšpergu je nastal ogenj, ld je upepelil vse poslopje z inventarjem vred do tal ln aoaša skupna škoda nad 20.000 d n. Zažgal je menda neki deček ki se je igral z vžigalicami.
j— Mestni svet bo ime* danes ob 18. redno javno sejo.
j— Zvočni kino bo predvajal danes ob 20. krasen flbn, posnet v okolici Dubrov-nka »Navihanka«. Jutri sledi film »Kralj
Iz Celja
l
e— Izobesite zastave! Mestno poglavarstvo v Celju razglaša: Prvi. december se bo praznoval na slovesen način ko. praznik zedinjenja troimenega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev. Vsa hišni posestniki se opozarjajo, da morajo biti ta dan vsa poslopja okrašena z državnimi zastavami. — Ob 8. bo služba božja v opatij-ski, nato v pravoslavni in ev angel js ki cerkvi. ob pol 10. pa v starokatol ški kapeli. — Drevi ob 20. se udeležite akademije Sokolskega društva Celja matice v Mestnem gledališču! Pridite vsi iin točno, prav tako jutri ob 11. k proslavi praznika zed -njenja v sokolski telovadnici. — Za koncert ki bo jutri ob 20. v celjskem gledališču. si nabavite danes vstopnice v prodaji v knjigarn K. Goričarja vdove.
e— Opera na celjskem odru. Mariborsko Narodno gledališče bo uprizorilo v sredo 13. decembra ob 20. v celjskem gledališču Smetanovo opero »Prodana nevesta«. Pred-stava je za abonma.
e— Uradni dan Zbornice za TOI za Ce lje in okolico bo v torek 5. decembra od 8. do 12. v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje v Razlagovi ulici.
e— Frizerski saloni v Celju bodo na praznik zedi njenja ves dan zaprti.
e— Zdravniško df žurno službo za člane OUZD bo imeil jutri zdravnik dr. Premšak na Cankarjevi cesti, v nedeljo 3. decembra pa zdravnik dr. Mušič na Cankar-evi cesti.
e— Umrla je v torek v celjski bolnišnici 141etna rudarjeva hčerka Štefanija Le-sko^kova iz Liboj pri Petrovčah.
e— Nesreča s pištolo. V BraslovčaJh se je 141etni mizarski vajenec Rudolf Baloh v nedeljo popoldne igral s pištolo. Nenadno se je pištola sprožila in krogla je zadela Baloha v levo dlan. Baloh se zdravi v celjski bo'n šnid
lz M*r*b«nra
a— 1. december v Mariboru. Dopoldne bodo svečane službe božje v stolnici, v pravoslavni kapeli, v starokatoliški molilnici in v —otestantski cerkvi. Drevi je sokol-ska akademija v Sokolskem domu, jutri dopoldne tradicionalna sokolska proslava. Mariborski obrtniki imajo svojo posebno proslavo.
a— Pivkova sokolska družina proslavi praznik zedinjenja v soboto ob 20 v prostorih vojašnice Kralja Petra Osvoboditelja. Obenem zaprisega novega članstva.
a— Jubileji. Upokojeni ravnatelj vinarske in sadjarske šole g. Andrej Žmavc slavi te dni več jubilejev. Obhaja 65-letnico rojstva, 45-letnico mature na ljubljanskem učiteljišču, 40-letnico pa, kar je absolviral kmetijsko strokovno šolo. Slavij enec je po rodu iz Kapele pri Brežicah in je znan vinogradniški in kmetijski strokovnjak Ob jubilejih tudi naše prisrčne čestitke!
a— Skrb za lepoto Maribora. Pr d noč-njim je imelo agilno Tujskop_ome<.no in olepševalno društvo v Mariboru svoj redni občni zbor, ki ga je otvoril in vodil zaslužni predsednik dr. F. Lipold. O marljivem delu sta poročala poleg predfed-nika tajnik Kolar in blagajnik Gilly. Društvo ima 961 članov. Društvo je ure-di.o in vzdrževalo mestni park. mastne nasade in promenade, popravilo klop v parkih, na Kalvariji, v T.m'ičevem drevoredu. Obrezalo se je drevje in okra-no grmičevje, očistila peta v parkih. Z n> v rn drevjem so se zasadile številne ulice Za nadzorni odbor je poročal g. Petrič Občni zbor je soglasno izvol 1 predsednika dr. F. Lipolda za njegove velike zasluge na društvenem torišču za častnega člana V novo izvoljenem odboru so: dr. F. Lipold, Kolar, Gilly, dr. Kronvogel, inž Js-lenec. J. Kvas, Terezija Svarc, dr. Sta-mol, dr. Heric, I. Rajko, dr. Pernat, prof Baš, inž. Šlajmar, Drago Roglič. H Sb> ty, Dolanc, L. Zurzot. V nadzornem odboru sta R. Boltavzer in L. Petrič. Odbor se bo konstituiral na svoji prvi seji.
a— Počastitev vrlega planinca. V prijetnih prostorih Gajškove gostilne v Me-Iju je bil počastitveni večer zaslužnega planinca g. Ferda Soršaka ob njegovi 70-letnici. Prisrčno priznanje so mu izrekli za njegovo vzorno, požrtvovalno delo gg dr. Bergoč, F. Majer, J. Kravos. dr. Lipold. Škofič, inž. Jelenec, L. Strašni, D. Senica, L. Zorzut, Forstnerič. dr. Sekula, Lorger in J. Skaza. Slavljenec se je prisrčno zahvalil govornikom za tople, iskrene čestitke. G. Soršak je prejel tudi dve krasni spominski darili.
a— Sekanje in prodajanje božičnih drevesc. Mestno poglavarstvo opozarja prodajalce božičnih drevesc na predpise, po katerih se moTa vsak prodajalec, ki pripelje na trg božična drevesa, izkazati s predpisanim izvoznim potrdilom. Ta potrdila izdajajo občinski UTadi tiste občine, kjer so bila drevesca posekana. Za potrdilo je potreben predpisan obrazec. Tržni organi bodo brezizjemno zaplenili božična drevesca, če bi se prodajalec ne mogel izkazati z izvornim potrdilom, razen tega pa uvedli proti kršiteljem kazensko postopanje.
a— Premiera »Lepe Vide«, v soboto bo premiera naše domače opere »Lepa Vida«. Narodne noše našega Primorja! Prvo ir. zadinje dejanje nam slkovito predstavljata primorski Kras. drugo pa se vrši v Benetkah. Režija je Skrbinškova. Premieri prisostvuje tudi skladatelj g. Risto Savin.
a— Katakomba na starem mestnem pokopališču. Pri izpraznitvi Scherbaumove grobnice na starem mestnem pokopališču so ugotovili, da je grobnica zidana kakor jtataikomba, ki ima dvanajst etaž za krste. Katakomba sega globoko pod pokopališko potjo proti drugim grobovom. V grobnici so bile samo štiri krste. Okostja so spravili v eno krsto, ki so jo prepeljali na rad-vanjsko pokopališče.
a— Telovadna akademija S<>koia Maribor matica V četrtek 30. t. m. v Sokolskem domu obeta biti tudi letos na višku, kar kaže bogat in Zbran spored 13. telovadnih točk. Preskrbite sd vstopnice v prodaji pri »Putoku«. (—)
a— Brat. V tukajšnjo bolnišnico so prepeljali nezavestnega posestnika Jurija Juga iz Prihove, ki mu je mlajši brat v prepiru prebil lobanjo. Jugovo stanje vzbuja precej skrbi, brata napadalca pa so orožniki zaslišali.
,a— Kaznovana tr! peresna d~t~Ijica. V zvezi s številnimi vlomi v Mariboru, zlasti v Arbeiterjevo pisarno, Halbartovo usnjarno in Mejovškovo trgovino s premogom je mariborski mali ka^ensk-' senat obsodil včerai dopoldne Maksa J na 1 leto in 6 m^se^ev str^e**?. vvp^-rp r>i»go vega brata Rajmunda J 4 me<;?ca Aloj-zija R. na 4 mesece strogega zapora.
(Jreiba o Izdajanju banov za narodno
obrambo
Dne 1. septembra t. 1. je bila objavljena uredba o emisiji posebnih blagajniških zapisov za potrebe narodne obrambe, ki jih sme finančni minister izdati do višine 600 milijonov din. Ta vsota je bila z uredbo, objavljeno 21. septembra, povišana za na-daljnlh 240 milijonov din. Z obema uredbama je bila pooblaščena Narodna banka, da izjemno od predpisov člena 11. zakona o narodni obrambni eskontlra te blagajniške zapise finančnega ministrstva do skupnega zneska 840 milijonov din. Za izplačilo teh blagajniških zapisov, ki se izdajo na osnovi omenjenih dveh uredb, se bo prvenstveno porabil znesek od valorizacije zlate podlage Narodne banke, " dar bo ta valorizacija izvedena.
Pooblastilo iz gornjih dveh uredb je finančni minister v glavnem že izkoristil. Iz izkaza od 22. t. m. je razvidno, da je Narodna banka do tega dne eskontirala za 730 milijonov din teh blagajniških zapisov za narodno obrambo.
Nova uredba
»Službene novine« od 28. t. m. objavljajo sedaj novo uredbo, po kateri se bodo izdajali posebni boni za narodno obrambo. Ta uredba, ki jo je odobril ministrski svet dne 18. novembra, pooblašča finančnega ministra, da sme zaradi mobilizacije sredstev narodnoobrambnega sklada, ld je bil ustanovljen s paragrafom 19. finančnega zakona za leto 1939/40 in v smislu členov
8, 9 in 10 uredbe o tem skladu emitirati posebne bone za narodno obrambo, Id se bodo postopno in po potrebi dali v promet.
Obliko ln višino obrestne mere teh bonov določi finančni minister.
Za vršenje obrestne in amortizacijske službe po teh bonih služI kot garancija posebni prispevek za narodni obrambni sklad, ki se pobira po S 19. finančnega zakona za leto 1939/40. Vse na račun tega prispevka pobrane zneske polagajo davčne uprave neposredno Državni hipotekami banki na poseben račun, s katerega bo banka vzela potrebne vsote za izplačilo obresti in amortizacije bonov.
Znesek izdanih bonov ima služIti izključno za potrebe državne obrambe ln se stavlja na razpolago vojnemu ministru, ki ga sme potrošiti samo za namene, predvidene v členu 1. uredbe o narodnoobram-bnen- -'-ladu ln na način, določen v členu 7. t be.
Di. aa hipotekama banka bo prevzemala te bone za narodno obrambo ln bo stavljala vojnemu ministrstvu na razpolago potrebne zneske v mejah sredstev tega fonda. Izjemno od člena 13. zakona o Narodni banki se Narodna banka pooblašča, da sme po potrebi eskontirati ali lombar-dirati te bone za narodno obrambo, ki jih bo prevzela Državna hipotekama banka, 'n sicer no isti obrestni meri, kakor jo nosijo ti bonL
f članice podzveze. Skupščina zveze določi, - kakšen odstotek članarine, ld jo plačajo hranilnice iz dotične banovine zvezi, pripada podzvezL
Na skupščini zveze ima vsaka članica z vlogami do 10 milijonov din pravico do enega glasu, za vsakih nadaljnjih pričetih 10 milijonov din vlog pa ima še en glas; vendar nobena hranilnica ne sme imeti več nego 10 glasov, kar pomeni, da imajo vse hranilnice z vlogami preko 100 milijonov din le 10 glasov na skupščini. Višino vpisnine in letne članarine določa in spreminja glavna skupščina zveze Ce hranilnica ne plača članarine, jo izterja na zahtevo zveze obča upravna oblast prve stopnje. Nadzorstvo nad zvezo vrši trgovinski minister.
Vprašanje pocenitve električnega toka
v Ljubljani
V	mescu maju letos smo objavili izvleček iz dopisa mestnega poglavarstva v Ljubljani, ki se peča z vprašanjem, zakaj se seli industrija iz Slovenije, in skuša zavračati ugotovitve, ki so bile ponovno iz-nešene v naši javnosti, da je električen tok v Ljubljani predrag. (Glej »Jutro« z dne 10. V. 1939). Glede na vprašanje mestnega poglavarstva, zakaj kritiki ne' navajajc številk in zakaj svojih trditev o izseljevanju industrije ne dokažejo s številkami smo ugotovili, da mestno po^avarstvo samo največ greši, da sicer skrbno vsako leto objavila vse mogoče tarife, le tarife za e^ktrični tok. o ka+eri vedno zatriuie. da vsebuje toliko ugodnosti za industrijo, ne obiavi. tako da interesenti ki bi imeli navzlic ogromp'm trošarinskim in drueim davčnim daiatvam vendar volio ustanoviti industriiski obrat v našf>m mestu, ne morejo v naprei vedeti, s kakšno reno labko računajo in se mora interesent v takem primeru nepocrprlno obrniti po informacije na rppc+no elektrarno.
V	tpi tvp-H «mo me^ ''n!"'" ^el-iH fn^i nflslpHrie1 »NP n»f»r«»*rirt se	vfsH.
piM^no	np nhlavHa tartfp
in fln^o''? it	ne snrp^fimh v taHfl
'»"s	np h' etart
fMrtt.*' 11 o ^o	" folr V®-
r>0»5 rla CP nn	nmro"*-	■'"M
n<1 mirni>><rn	tnlt
c—-»n tIn hi	nrva
nftflrlnrorc+v^ rla onl-rjit ,,^o ftMi-yi*	70	t, noftoi« nn '-a-
t,p-;»> Tlastf industriji In obrti posebne
Na ta ov? ip v>?i v tp-»' c
priP^+^ofa r>nrrioTTnretTrs He5 Ha	'nrln-
ctfriia v T.ivKHani 1p H fin do 140 Hin 7.b Irilnva+nn prn nnonncVona ♦nlra moc+nn rv>-)»lnvarstvo ni rpa«?ra1r> niti 7 nbiaim tort fp niti" t obiavn VaVocra non^OTrVa aH nn'as-
r";i feorav cmn	fla	Uct orn
to>p r>nr»ravVe 'n toVa ooiocnilg V m°1on-
chro^ph J^a qp n nT Ir^n prit^ ig fa al? ona ppctn M^lna a" nnJna Ho ra^Sirto iavnn cjtraničKp srnrn^ aH no Ha mostni kon^a? np r>ne+nno nramlno HH Ta
oiro'noRt ie potrtiilp Ha ^^tek. ki je bi1 iTnpspn. v resni H upravičen.
Od tedoi io notoVI« voX n»<*n I0*"
1"nP!i	rl^ niV^o	na T1*" "»aV+OTra^
dnk^^ov 73 to ho i" rn""' ra^otfi 73 SP1'-tev in'1'ictr'^o 17 CJIciTra^i^o rk^l^rr c,Qrnr>T'Tia--T7-r>i>» V,r-om CVT1 turi' rl 1 pl pV.
+r-'čni tok T.i"h''iar>'» V i«1 b'1- v lofh TV> volni znana	irno nflin^al«
tmk. 1P (i'"« rr>,<v1 onim: moc-M v ''l^o"''
kjer je tok sorazmerno zelo drag, to pa
zaradi tega, ker so drugod v mnogo večjem obsegu zniževali ceno kakor v Ljubljani, kjer je zlasti osnovna cena za razsvetljavo ostala na nespremenjani višini 5 din.
Vprašanje znižanja cene električnemu toku, tako za pogon, kakor tudi za razsvetljavo. je med tem postalo še bolj pereče, zlasti tudi glede na uredbo z zakonsko močjo o pob'janju dragnje. Ta ur~d-ba se izrecno nanaša tudi na razsvetMavo in na pogonski material, pod čem^r je razumeti tudi pogonski tok. Med drugim določa, da mora vsakdo na vidnem me~tu posamič ali v skupnem cenovniku označ!ti cene in je torej tudi mestna elektrarna po tej uredb zavezana, da vendar enkrat objavi v celoti svoj cenik z vs°mi prispevki, ki se pob'rajo v tej zvezi in ne samo posamezne izvlečke.
Važna pa je tudi določba uredbe o pobijanju draginje, ki pravi, da je proizvajalcem, posredovalcem ln prodajalcem prepovedano zahlevati višjo ceno, kakor je tista, ki jamči običajni in dovoljeni trgovski. čisti dobiček, in se kršitelj tega predpisa kaznuje z zaporom do 6 mesecev in z denarjem do 50.000 din
Kakšen pa je čisti dob'ček mestne elektrarne? Ponovno smo že opozorili na ogromne dobičke, ki jih odvaja mestna elektrarna prikrito v obliki priznavalnine, ki znaša v tekočem proračunu. 3.4 milijona din in upravnega prispevka v višini 2 25 milijona din. Vrhu tega mora elektrarna dajati mestni občini zastonj ves električni tok za razsvetljavo mesta in za razsvetljavo občinskih uradov ter mora na lastne stroške Izvrševati vse potrebne instalacije. V tej obliki, daje mestna elektrarna občini na leto v celoti okrog 6.5 milijona din.
Pretežni del tega osrromnesra bremena nosijo odjemalci električnega toka za razsvetljavo. ki morajo zaradi tega plačati pretirano visoko cenc 5 din za kilovatno uro, (v nasprotnem primeru bi plačevali le kake 3 din), pa tudi odien->a'ci pogonskega toka, bi lahko uživali nižjo ceno, če ne bi mestna elektrarna odvaiala mestni občini teh zneskov. Zato je skralni čas. da se vprašanje cene električnega toka temelUto revidira ne samo v interesu industrije, ki se že seli iz Liubljane in se bo še boli selila, temveč tudi zaradi osnovnega načela, da mestna oodiptia ne smejo izkoriščati odiemalcev, ker niso ustnnov-Hena zaradi dobička, temveč zj>r*>H1 teea. da oskrbuielo prfbl^Mvo po ni*H ceni, kakor zasebna podjetja.
Stroge Izterjevanje anuitet za kmečke dolgove
Finančno ministrstvo objavlja: Po uredbi o likvidaciji kmečkih dolgov morajo dolžniki plačati letni obrok (anuiteto) svojega dolga Privilegirani agrarni banki do 1. novembra vsako leto Iz vp^čanega denarjs. mora Privilegirana agrarna banka izp^čati denarnim zavodom kot bivšim upnikom kmetov-dolžnikov letni obrok, ki dospe v plačilo do 31. decembra vsakega leta. Za točno izplačilo teh terjatev jamči država. Plačilo letošnje tretje anuitete od strani dolžnikov je prineslo slabe rezu'tat*. taVo da ima Privilegirana agrarna banka do zdaj šele maihen del onega zneska, ki je potreben za izp^čilo anuitete denarnim zavodom. Čeprav so se cene kmetiiskim proizvodom znatno dvifn^e in kmetje laže pridejo do potrebne gotovine, je vendai veliko število doi?n?kov. ki no*«"o Izvrši svoje obveznosti glede plačila dolžnega^ obroka po omenieni odredbi. Taksni dolžniki spravliaio državo slede na njeno iamstvo, v težaven položai. Danes, ko vse države okoli nas zahtevaio od svoiih dr?aviianov naitežie žrtve moramo +udi od naših kmetov pričakovati vsai toliko, da bodo izpolnili svoio zakonito obveznost glede plačila svoiih dolgov.«
Zato pozivamo vse krnele do'*n*ke. na katere se nanaša naša uredba o likvidaciji kmečkih dolvov. da takoj plačajo dosnell znesek do'ea. ker so davčne uprave dobile navodilo, da moralo z vso «rf»-osrostlo izvesti uVrepe, ki jih določa uredba glede plačila.
Organizaciia hrattSfaic
Kakor smo že kratko poročali, je trgovinski minister na osnovi uredbe o občinskih hranilnicah izdal pravilnik o oreani-rad.il In pos^v^n*" Zveze hraninle kraljevine Jugoslavije. 2e z uredbo o občin-i skih hranilnicah je predvideno, da morajo
biti vse hranilnice združene v državni zvezi, bodisi neposreuno aii pa preKo bano-vinskih podzvez. Z novim pravilnikom je sedaj predpisano, da se obstoječa Zvez* hranilnic kraijevine Jugoslavije pretvori v smislu uredbe o občinskih hranilnicah in da se mora v šestih mesecih po uveljavijo nju pravilnika prilagoditi novim predpisom. Glavna skupščina določi sedež zvezt vsaka tri leta.
Vse občinske hranilnice morajo biti članice zveze neposredno aii preko banovin-ske podzveze. Glede na to doiočbo je pričakovati, da se bo Zveza jugoslovenskih hranilnic v Ljubljani preosnovala kot ba novinska podzveza v smislu novih predpisov. Po določbah pravilnika odobrava ustanovitev banovinskih podzvez trgovin j ski minister po zaslišanju bana, in sicer, če to zahtevata vsaj dve tretjini hranilnic ki imajo sedež v dotični banovini. Delokrog banovinske podzveze predpiše s pra vilnikom trgovinski minister. Predloge za pravila in delokrog podzveze odobrava skupščina zveze. Nadalje določa pravilnik, da zveza ne more pooblastiti podzveze, da samostojno vrši revizijo hranilnic. V- tem pogledu določa uredba o občinskih hranilnicah, da opravlja zveza revizijo pri hranilnicah po strokovnih revizorjih zveze ali banovinske podzveze, in to najmanj enkrat vsako leto. O poteku revizije mora zveza poročati trgovinskemu ministrstvu, revidirani hranilnici in predsedniku občine, ki jamči za obveznosti hranilnice. Glede na določbe uredbe, ki dopušča, da zveza opravlja revizijo tudi po strokovnih revizorjih banovinske podzveze, je torej pričakovati, da bo banovinska podzveza dravske banovine po lastnih revizorjih vršila revizijo in je določbo pravilnika razumeti le tako, da podzveza ne sme samostojno vršiti revizije hranilnic.
Ko minister odobri ustanovitev in pra vila podzveze so vse hranilnice, ki imajo sedež v dotični banovini, doline postati
Oimaa^ke vesti
* OdSlej veljajo devizni predpisi ie n izvoz v vrednosti preko 250 din. Doslej je
veljal predpis, da se neobrtni izvoz v vrednosti do 1000 din lahko zvrši brez zavarovanja valute ln brez deviznih formalnosti. Sedaj pa je finančni minister izdal odlok, po katerem se spreminja 1. odstavek 6. člena praviln ka o ureditvi prometa z deviznimi valutami, ki se odslej glasi: »Pri Izvozu blaga lz naše države v vrednosti preko 250 din se mora izvrš ti zavarovan nja valute in se sme blago izvoziti samo a potrdilom o zavarovanju valute ki ga izda Narodna banka aH pa eden od pooblaščenih denamiih zavodov. — V zadnjih mesecih je šlo z naše države mnogo blaga v paketih v vrednosti do 1000 din, vse to brez iamstva da se protivrednost izvoženega blaga vnese v našo državo. Zato je f:na<nčni mimster v gornjem smislu poostril devizne predpse.
= Kazni za krSHev naredbe o omefltvi motornega prometa. V včeraj&nji številki smo objavil besedilo naredbe o omejitvi motornega prometa, ki doloma v členu 6., da se kršitelj predpisov iz člena 1. (prepoved vožnje ob nedeljah) in člena 3. (vožnje v relacijah, k so paralelne z železni* kimi progami) kaznuje z denarno kaznijo 5000 dn ln z zaporom 30 dni. Ta določba pa je. kakor se zdi. pogrebna, kajti uredba o omejitvi prodaje tekočega goriva in prometa z motornimi vozili, na podlagi katere je bila Izdana gornia na-redba. določa da se kršitev naredb. izdanih na podlagi te uredbe, kaznuje denarno s 500 do 5000 din in z zaporom do 30 dni. Besedilo člena 6. naredbe. ki je objavljena v »Službenih novinah« od 28. t. m., pa je razumeti tako da se kršrMI za vsako krčitev —>uje s kaznijo 5000 din in z zaporom 30 dni.
= Ponovno podaljšan rok po pravilniku o ustanovah humanega značaja in pokojninskih fondih. Trgovinski minister Je izdal odločbo, po kateri se do konca aprila 1940 podaljša rok, predviden v členu 29 in členu 30 pravilnika o ustanovah humanega značaja ki se bavijo z zavarovanjem pogrebnih in bolniških stroškov, ln fondih za pokojninsko zavarovanje.
= h trgovinskega registra. Vpisala se je tvrdka Peter Primožič in sin usnjarska obrt, Cirkulane št. 51. — Pr tvrdki »Volta« družbi z o. z., tovarni električnega materiala, je izbrisan poslovodja dr. Rudolf Zimmer, sedež podjetja pa se prenese v Ljubljano (obratni predmet družbe je izdelovanje in prodaja električnega materiala zlasti stkal in Instalacijskega materiala). — Pri Delniški družbi privovaTne Union je vpisan član upravnega sveta Anton Babnik, knjigovodja v Ljubljani Zgornja šiška 125. — Pri Stavbni družb; d. d. je vpisan član upravnega sveta inž. Rudolf škof, profesor v Ljubljani — Pri tvrdki »Rpbot« izdelovanje čistilnih naprav družbi z o. z. v Ljubljani je zb isan poslovodja Josip Mihelič vpisan pa je kot poslovodja Evgen Huber, tehnik v Ljubljani
Borze
29. novembra
Na jugoslovanskih borzah notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.30. Gr&ki bon« so se trgovali v Zagrebu po 36.75. v Beogradu pa po 37.94. Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo po tečaju 55 din za dolar.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda pri nespremenjeni tendenci nudila po 437 (v Beogradu je bil zabeležen tečaj 435 — 435 50). Tudi v ostalih državnih vrednotah ni bik) zaključkov, pač pa je pr-šlo do prometa v delnicah Trbovel jske po višiem tečaju 235 in v delnicah družbe Isis po 30.
Devize
Lhibljana. Oficiclni tc«5ajlj London 173.15 — 176.35, Pariz 97.75 — 100.05, New York 4425 — 4485 Curih 995—1005, Amsterdam 2348 — 2386 Bruselj 730 50
—	742.50. Tečaji na svobodnem trgu: London 21? 89 — 217 09 Pariz 120.81 — 12311, New York 5480 — 55-0. Curih 1228.18 — 123818 Amsterdam *!899.93 — 2937.93. Bruselj 902.23 — 914 23.
Curih. Beograd 10 Pariz 9.89. London 17 46. New Yoik 446. Bruselj 73.65. M?-irn 22.50 Amfter 'am 236 70 Berl n 178 50 Stockbr'm 106 25, Os1© 101.35 Kdben-havn 86.10 Sofija 5.40, Budimpešta 80, Atene 3.40, Bukarešta 3 40.
Efekti
Zagreb. Državne viecnote. Vojna škoda 437 bi., 4®/« agrarne 53 den., &>/„ be-gluštee 80 50 b1., 6®/» dalm. agrarne 74.50 bi., 6°/o šumske 75 bi., 7«/0 stabiliz. 91 — 94 7«/. invest. 97 — 98, 7«/. Seligman 99 den., 7°/o Blair 90 — 91, 8®/» Blair 94.50
—	95; delnice: Narofna banka 7100 den. PAB 200 den. Trboveljska 230 — 235 (235), Gutman 53 bi. šečerana Osijek 100 den., Osi ječ ka 11 jevsozu ca 150 den. Isis 26
—	30, (30).
B®ograd. Vojna škoda 435 — 435.50, 4»/, severne agrarne 51 — 52 6»/, beglu-Ske 79.50 den. (79.25), 6°/« dalm. agrarne 73.50 — 74.50, &>/» šumske 72.50—73.50, 7»/, stahirz. 95 — 97.50. 7*/» invest 99 den.. 7e/. Seligman 99 den., TU Blair 89.75 den., (89.75 — 90). 8»/0 Blair 95 — 97 (95), Narodna banka 7325.
Blagovna tržišča
Sto
-f- Chlcago. 29. novembra. Začetni teča-' ji: pfieniea: za dec. 88.75, za maj 87.125, za julij 85.375; koruza: za dec. 51.125, za maj 53.125.
Winnipeg, 29. novembra. Začetni tečaji: pšenica: za okt. 78.25, za maj 72.25, za julij 76.875.
-f Novosedska blagovna bona (29. t. m.) Tendenca nesprem Pšenica: baškaokol lovi Sad 189 191: gor b. 190 - 192: 188 — 190, slavonska 189 — 191;
ladja Tisa 191 — 193; rž: baška 142 — 144. Oves: baški. sremski tn slavonsia 148 - 150 Ječmen: baški m sremski 64/65 Kg 160 - 165 Koruza: baška 140 — 142, danatska 137 — 139; nova par. Indjija Lil — 113 Moka: baška in banatska >g« in »Ogg« z&b - 295; »2« 265 — i75; »5« 245 2S5. »6« 235 - 245. »7« 195 - 205. »8« 125 135 Fižol: baški sremski beli brez vreč 365 — 375. Otrobi: uašK sremski 117.50 - 120
Nase gledališče
D B A M A
Četrtek, 30.: George Dandin. Red četrtek. Petek, 1. decembra, ob 15.: Emil in detektivi Mlad neka predstava. Izven. Znifano cene od 20 din navzdol. Sobota, 2.: Kozarec vode. laven. Znižane
cene od 20 din navzdol Nedelja, 3. ob 15.: Piinoeska in pastirček. Mladinska predstava. Nastop sv. Miklavža in njegovega spremstva. Znižane cene od 20 din navzdol Ob 20.: Hudičev učenec. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol.
Moličrov »George Dandin« je igra, v kateri prehaja burkasta komika v tragiko. Z zgodbo o varanem možu je podal Molifc-re izpoved svoje lastne zakonske tragako-medije, a poleg tega je ustvaril delo, v katerem podaja ostro kritiko družbe tedanjega časa. Zanmivo ustvarjene Vloge dajejo delu odgovarjajočo podobo. Repriza drevi bo za red četrtek. Igrajo Daneš, Mira Danilova, Nablocka Gabrijelčičeva, Gre-gorin L pah. Vlogo Lubina igra pri nocojšnji piredstavi g. Sever namesto g. San-cina, k" je zaposlen v operi.
Na narodni praznik 1. decembra bo v drami prva repriza Kfistnerieve mladinske igre »Bmdl in detektivi«. Velik del naše mladine pozna to delo po ramami z ist m naslovom na odra pa osebe iz romana za-žive in še zato bolj približajo mlademu gledalcu, ki v dvorani drhti za srečen izid | Emilove akcije !n bi najraje tudi sam po odru kot detektiv preganjal tatu. Zabave je za staro ln mlado dovolj, pouka tudi Opozarjamo starše in mladino na to predstavo. Čeme so znižane od 20 din navzdol, i Scribova komedija »Kozarec vode« spada med avtorjeva najboljša dela. Je zgodovinska komedija z izvrstno zamšljeno, sijajno zapleteno in razpleteno intrigo na dvoru angleške kraljice Ane sodobnioe »Sončnega kralja«. Igrali bodo Marija Vera. Nablocka. Ančka Levarjeva, Levar, Jan. Brezigar in Presetnik. Režija prof. Sest.
|	O P E B A
četrtek. 30.: Gorenjsk slavček Premiera. | Premierski abonma. Slavnostna pred-j stava. Petek 1. decembra zaprto. Sobota 2.: Gorenjski slavček. Red A. Nedelja. 3. ob 15.: Sveti Anton vseh za-Ijubl-enih patron. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol Ob 20.: Ero z one-ga sveta. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol Sedmo desetletje že teče od prve uorzo-ritve Foersterjevega »Gorenjskega slavč-ka«, a kljub tegu ga še danes radi in z užitkom gledamo in poslušamo Poseben čar in mik mu daje Obilica narodnega bla-ga, ki je v njem ohranjeno in pa vedro, preprosto dejanje. Delo je doživelo v tem času več obdelav. Naša letošnja uprizoritev slon na Jerajevi in šesto vi iz leta 1922 ki je doživela v teku par let nad 50 predstav. Nocojšnjo premiero sta pripravila režiser Drago Zupan in kapelnik A. Neffat, glavne partije pa po jo Franjo Franci, Min-ka Ribičeva, njena mati španova, Chanso-nett Anžlovar Ninon Bafbčeva štrukelj Zunan, Raidel Modest Sancin. Lovro Dol-ničar in krčmar Orel Predstava je za premierski abonma. Prva reipriza »Gorenjskega Pavčka« bo nato v soboto zvečer. Izven abonmaja.
ŠENTJAKOBSKO GLEDAUSCE
Četrtek, 30.: Košček sreče. Sobota, 2. decembra.: Košček sreče. Nedelia 3. ob 15.15.: Košček sreče, popoldanska predstava. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Petek, 1. decembra, ob 15.: Veriga. Brezplačna predstava za mesf.33 reveže. Ob 20.: Hlapec Jernej in njegova pravica. Globoko znižane cene. Sobota, 2.: Lepa Vida. Premiera.
I	četrtek 80. novembra
Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, poročila, i napovedi — 7.15: Veseli zvoki (plosce).
—	12: Ljudski napevi (ploSče). — 12.SO: Poročila objave. — 13: Napovedi — 13.02: Satanski kvartet — 14: Poročila.
_ 18: Dekliški zbor »Vlgred« ln radijski
orkester. — 18.40: Slovenšč:na za Slovence (dr. R. Kolarič). — 19: Napovedi, poročila.— 19.20: Nac. ura: Nacionalni zna/-čaj našega sladkovodnega ribarstva. — 19.40: Objave. — 19.50: Vzroki izseljevanja (g. Jože Rozman). — 20: Koncert pevskega zbora »Ljiutoljanski zvon«. —■ 20.45: Reproduciran koncert simf. glasbe.
_ 22: Napovedi, poročila. — 22.15: VocS-
dih igra Radijski orkester.
| Beograd 1940: Lahka gotSba. — 20: Humor. — 21.50: Voldmski koncert — 22.20: Plesna maizika. — Zagreb 17.15: Koncert orkestra. — 20.30: Koncertni večer. — 21.30: Iz domačih oper. — 22.20: Godalni kvartet. — Praga 19.25: Folklora. — 20: Pester spored. — 21.20: Iz opernega sveta. — 23: Koncert češke glasbe. — S°flja 17: Lahka in plesna mu-zika. — 18.30: Nadaljevanje koncerta. — 20: Instrumentalna glasba. — 20.30: Petje, plošče in ples. — 22: Nočni koncert
—	Dunaj 19.15: Plošče. — 20.15: Dunajska glasba. — 22.30: Lahka godba in ples. — Berlin 18: Koračnice. — 20.15: Večer serenad. — 22.30: Lahka in plesna muz! ka. — 24.10: Nočni koncert
Iz Utife
1— Gasilcem litijske župe sporoča, uprava, da je umrl dolgoletni žutprai blagajnik tov. Emil Koprivnikar. Pogreb bo v petek Ob 15. na pokopališče v Litiji Uprava litijske gasilske župe poziva gasilce, da ae v čim večjem številu udeleže pogreba dragega in nepozabnega tovariša.
Z Jesenic
s— Zvočni kino Radio predvaja v četrtek, dne 30. nov. ti. ob 8 uri zv. in v potek (na narodni praznik) ob 3. uri pop. bi 8. uri zv. velefilm iz bojev ob irski revoluciji »Ovaduh«. Po znanem romanu L. O Flahertyja »Noč po Izdaji«. Med dodatki zvočni tednik in domač kulturni fiku. — Sledi »Večna karavana«. 1
Palača ljudskega zastopstva
Finski parlament v Helsinkih
Focheva zmaga
— prerokovana
Reminiscenca izza časov pred svetovno vojno
Londonski listi so se spomnili te dni na eno najbolj nenavadnih prerokb v svetovni zgodovini, ki se je zgodila pred nekaj več nego tridesetimi leti. Ta prerokba je bila izrečena pred mnogimi pričami in so jo tudi takoj zapisali ter objavili. Izrekel jo je angleški feldmaršal, lord Ro-berts, znan iz burske vojne. L. 1908. je potoval po Kanadi, 29. julija zvečer je sedel v družbi ameriških in kanadskih novinarjev in je v razgovoru dejal:
»Doma mi nočejo verjeti, če pravim, da na Angleškem v napačnem občutku varnosti spimo Hotel bi vam sedaj tu reči, da stopa Evropa po mojem mnenju naravnost v najstrašnejšo vojno svetovne zgodovine. A nihče izmed odločilnih mož mi noče verjeti.«
Nato so nekateri novinarji vprašali, kdo bo nasprotnik Anglije.
»Nemčija,« je odvrnil lord Roberts, »in to bo izzvalo isto edinost v nastopanju Anglije in Francije, kakršna vlada sedaj tu med provinco Quebecom, ki je naseljena s Francozi, ter ostalo Kanado.«
Vprašali so ga nato, kdaj bo vojna v Evropi nastala. Odgovoril je: »V trenutku, ko bo Nemčija pripravljena, in to bo, če vse upoštevamo, v štirih do šestih letih.«
Eden izmed navzočih je menil, da bo to tedaj 1. 1912. do 1914. Nato je dejal lord Roberts:
»Da, najpozneje 1. 1914. Naj še dodam, da bosta Anglija in Francija učakali tedaj najtežjo preizkušnjo svojega dotedanjega življenja. Približali se bosta porazu tako. da bo sreča, če si lahko ohranita svoj demokratski ustroj.«
»Saj vendar ne smatrate poraz za mogoč, če boste sami imeli vrhovno poveljstvo!« je menil eden izmed navzočih.
»Mene sploh ne bo zraven,« je bil odgovor. »Moj dan je že bil, a ker sem tu prerok, hočem napovedati še nekaj. V pariški vojni šoli je danes profesor po imenu
Foch, ki mu je določena neminljiva slava v vojni zgodovini. To je mož, ki nas poved e v zmago, v kolikor bo ostalo zmage, ko bo vse končano Vem, da je profesor Foch za leta pred svojim časom.«
»V čem?«
»V strategiji, v izdelavi vojaških načrtov, v organizaciji in končno, kar je največje važnosti: po naravi je rojen za vodjo ljudi.«
Bistvena vsebina tega pogovora je izšla takoj v quebeškem listu »L'Evenement«, ki je njegov glavni urednik, Edouard Cor-beau, sam slišal Robertsove izjave. Lord Roberts je umrl 1915. pri nekem obisku na francoski fronti. Foch se je bil takrat proslavil v bitki ob Marni in pri jesenskih bojih v Flandriji Vrhovno poveljstvo pa je dobil šele 1. 1918., osem mesecev pred končno zmago.
Zimskih olimpijskih iger ne bo
»Dežela, ki je v vojni, ne more biti nosilec olimpijskih iger«, velijo določbe za te igre. Nemčija, ki je do zadnjega upala, da bosta Anglija in Francija na lepo besedo vojno ustavili in je dalje gradila naprave v Garmisch-Partenkirchnu, je sedaj izvedbo zimskih olimpijskih iger vrnila mednarodnemu olimpijskemu odboru. Namesto mednarodnih, bodo imeli v letošnji sezoni nemški športniki samo svoje domače prireditve v tem kraju.
Brat prezidenta Lebruna umrl
V Franciji je te dtn umrl brat francoskega državnega prezadenta, Gabrijel Lebrun. Pri njem je Lebrun običajno preživljal počitnice.
Metalec bomb


češe ne ves, zdaj izveš:
da je vrhovno poveljstvo holandske vojske imenovalo enajst komandantov vojnih zborov, kakor je to predvideno za morebitni primer vojne;
da Nobelova ustanova letos ne bo podelila običajne vsakoletne nagrade za mir;
da bodo dobili vsi italijanski legionarji, ki so sodelovali v španski državljanski vojni na strani generala Franca, možnost zaposlitve v Španiji;
da so magneti čne mine po sodbi strokovnjakov neuporabne za plitve vode. Mine te vrste, kjer so jih Nemci položili v plitvih krajih, so ostale brez učinka;
da so se vlade Velike Britanije, Kanade, Avstralije in Nove Zelandije sporazumele glede strokovnega šolanja in vež-banja svojega pilotskega naraščaja v Kanadi;
da so otvori li Nemci v Varšavi v prisotnosti generalnega guvernerja za zasedeno Poljsko dr. Franka prvo nemško šolo;
da išče vrhovno poveljstvo britanske vojske osem tisoč vozačev za motorna vozila v zaledju bojišča;
da so poslali prijatelji Francije iz Buenos Airesa francoski vojski prvo pošiljko, ki obsega trideset ton obleke in odej za zimo;
da so magnetične mine, kakršnih se zdaj poslužujejo Nemci, prav za prav francoska iznajdba. »Action Frabcaise« poroča, da so delali poskuse s tem orožjem že pred štirimi leti v vojnem pristanišču Toulonu. Nadaljnje podatke o izumu je francoska cenzura zabranila;
da so Nemci začel" naseljevati nemške ribiče na polotoku Heli pri Gdansku;
da je obsodilo berlinsko sodišče neko žensko, ki je prodajala maslo prosto brez nakaznic, na deset let ječe in na pet let izgube častnih državljanskih pravic;
da se je pod pritiskom razmer tudi belgijska vlada odločila za uvedbo živilskih nakaznic.
Iz flasfce
Trg v Helsinkih
Holandec v Nemčiji
Mnogo reči je ,na poti1 — A trape v izložbah — Postrežba
v restavracijah
»Haagsche Post« pri občuje poročilo svojega sotrudnika, ki se je vrnil pravkar iz Nemčije. Časnikar pravi, da je potovanje in nakupovanje po Nemčiji sedaj težko, ker je vse racionirano. a mnogih stvari sploh primanjkuje.
V trgovinah so brisače, ovratnice in polnilni svinčniki vedno »pravkar na poti«. Če predlagaš taksijskemu šoferju, da bi te popeljal na kratko vožnjo, ti odgovori, da ne gre, kajti dnevni obrok 20 1 bencina mešanice mora porabiti bolj racionalno. Ko je stopil Holandec v neko odlično slaščičarno in je hotel v njej kupiti škatlo bonbonov srednje cene, kakršne je videl v izložbi, je dejala neka prodajalka: »Od
čiščenje Severnega morja
kod prihajate? Škatle so same atrape.« V izložbah je mnogo takšnih atrap.
V	neki trgovini s finimi vini je hotel kupiti steklenico likerja, da jo ponese neki dami v dar. Čudno so ga gledali in ga opozorili, da je na vratih napis: »Rum in žgana vina danes razprodana.« Priporočili so mu rensko vino in sekt, češ da ljudje to danes mnogo zahtevajo.
V	tobakarnah smeš kupiti samo po pet smotk. Ko je hotel še nekoliko cigaret, se je prodajalec priklonil, češ da na žalost dodatkov ne more dajati.
Samo na Meklenburškem je novinar dobil zadosti dobre jedi. Dali so mu na zahtevo brez nadaljnjega velik krožnik zme-šanih jajc s pečenim krompirjem. V velikih berlinskih restoranih je po eni uri večina jedi na jedilnem listu črtana. V dragih lokalih dobiš morda še kakšno postrv, malo lososa ali raka. Dobiš tudi kakšne danske školjke. V malih gostilnah pa je riba višek jedilnega lista.

Angleška mornarica lovi mine v Severnem morju s posebnimi pripravami, ld ao med
seboj povezane a kabli
Govoreče živali
Papige — Sčinkovci — kanarček
Le malo je živali, ki morejo ponavljati človeške besede in se naučiti kratke stavke. Najbolj znana izmed »govorečih« živali je papiga. Njen besedni zaklad je že za čudo velik, če zna poleg nekoliko fraz ponoviti imena rodbinskih članov ali izreči kakšno besedo, kakor »noter«, »dober dan«, »na svidenje«. Ce o kakšni posebno priuči j i vi papigi poročajo, da zna izgovarjati stavke, ki imajo kakšno zvezo ali deklamirati kakšne verze, tedaj je to velika izjema Ptice iz vrst ščinkavcev imajo isto tako skromen besedni zaklad
Okrog 1900. je predstavljal pravo senzacijo neke ornitološke razstave v Berlinu kanarček, ki je sicer s tenkim glasom, toda zelo razločno, vpraševal: »Kje je moj mali brat?« 2e prej in tudi pozneje so poročali včasih o »jezikovnih talentih« kanarčkov. Manj znano pa je dejstvo, da so govoreče živali tudi med sesalci. Seveda pa se tu »govorjenje« omejuje skoraj izključno na naravne glasove teh živali, ki so jih z naporno dresuro tako izobličili, da postanejo podobni poedinim človeškim besedam
Kriminaliteta nazaduje
Ugotovitve Scotland Yarda v Londonu
Kakor vse slabe stvari, ima tudi vojna nekatere dobre strani in med te spada nazadovanje kriminalitete, pojav, ki ga opazujejo v Londonu, kakor na vsem Angleškem sploh. Scotland Yard poroča, da je od začetka sentembra število zločinov do-
Vojak finske vojske se vežba v metanja ročnih bomb
Kripa ssa švetfsketsi
V švedski pokrajini Soloftei razsaja epidemija hripe, ki sc končuje p pljučnico. Bolezen poteka večinoma težko, vendar se ne konča vselej s smrtjo.
seglo najmanjše število v zadnjih 25 letih, a vse kaže, da bo še nazadovalo.
Po eni strani je število zločincev znatno padlo, ker so morali k vojakom ali so se prostovoljno javili, po drugi strani pa je na cestah sedaj mnogo pomožnih policistov in uradnikov zračne zaščite, ki so podnevi in ponoči na nogah. Upoštevati pa je treba tudi to, da so večino dragocenosti. ki bi se vlom zavoljo njih Izplačal, odpravili na varno. Vsakdanja zatemnitev olajšuje sicer vsakovrstna hudodelstva, po drugi strani pa ovira tudi nagli beg.
Padec s srečnim koncem
Neka ga. Nichollsova iz Garyja v Indi-ani je čistila kuhinjo in ji je pri tem spodrsnilo na kosu mila. Bog si ga vedi, kako se je zgodilo, toda zletela je skozi kuhinjsko okno na prosto, to je tri nadstropja globoko. K sreči so bili dan prej pod okno spravili velik kup peska in baš na ta pesek je priletela, tako da je odnesla samo neznatne praske. Sama se je lahko dvignila in sama odšla spet gor.
A N EK D O TA
Sloviti pretvarjalec Leopoldo Fregoli si je v Milanu nekoč najel sobo. Nezaupna in bigotna gospodinja pa mu je dejala:
»Soba je samo za vas. Ce si boste drznili sprejeti kakšno žensko, vas postavim takoj na cesto.«
Zgodilo pa se je, da se je lepa Milančan-ka zaljubila v umetnika in ni čudno, da sta si želela, sestati se kdaj po kakšni predstavi v njegovem stanovanju. Fregoli bi ne bil Fregoli, če bi pri tej stvari ne znal zvoditi Cerbera v podobi hude gospodinje za nos. Nekega večera je v svoji sobi, ki jo je Cerberus nadzoroval podnevi in ponoči, posnemal sladek ljubezenski duet z baritonom in sopranom, glasnimi poljubi in vsemi pritiklinami. Nenadno je potrkalo na vrata: »Gospod Fregoli. izselite se takoj, takšnih sestankov ne trpim,« — »Zakaj pa ne?« je vprašal Fregoli in odprl vrata. »Saj sem popolnoma sam in poskušam samo majhen prizor, ki ga jutri odigram.« In gospodinja se je prepričala, da zna Fregoli res imenitno posnemati vse glasove.
Naslednji večer, ko Fregoli res ni bil sam v sobi, je slišal nenadno spet glas svoje gospodinje: »Ne, mene pa ne premotite več!«
VSAK DAN ENA
»Prosmo, izvolite sesti...« (»Politiken«)
Zane Grey:
27
Zakon zapada
Roman
Skrivaj se je ozrla nanj — obraza mu sicer ni mogla natanko razbrati, a zdel se ji je resen in ravnodušen — takšen, kakor zmerom.
Dolgo časa sta oba molčala, nato se je mahoma sklonil do njenega ušesa in rekel:
»Mary, rad te imam, odkar si pri nas, a nikoli se nisem drznil upati — zdaj te pa vendarle vprašam: ali hočeš postati moja žena?«
Njegova odkritost in poštenost jo je bila zdavnaj osvojila, in prav nič ni ji ni bilo treba premišljati, preden je odgovorila
»Da, Enoh, rada ti postanem žena,« je preprosto dejala
Njegova levica je krepko zgrabila za vodilno kolo, desnica pa je segla po njeni roki. ki mu je prišla do pol poti naproti Skozi rokavico je Mary čutila, kako trda in zdelana je bila dlan, v katero je polagala svojo usodo.
»Niti v sanjah si ne bi bil mislil, da bom nocoj ge tako srečen « je dejal.
Maryji je postalo kar vroče pri srcu ob njegovih besedah — tudi ona je bila srečna nad tem obratom v svojem življenju Zdaj si ie priznala, da ima tega krasnega, vrlega človeka že davno rada in si že davno na tihem želi, da bi mu smela biti
žena, tovarišica in pomočnica.
Družba v vozu ni videla ne slutila, kaj se dogaja na vozniškem sedežu — veselo so čebljali vsi vprek, le Georgia je bila moleečna in slabe volje, i i^er se Enohova desnica še ni bila vrnila na vodilo, so vozili dokaj počasi, kar očividno ni bilo po njenem okusu.
»To je prava -mrtvaška parada,« je vzkliknila tako glasno, da io je moral Enoh slišati.
»Nu, torej se dobro prmite,« je ta smeje se zaklical nazaj in za vozil tako naglo, da je voda potočka. preko katerega jih je pravkar vodila pot. pljusnila prav noter v voz. kar je pa le povečajo občo veselost Samo Georgia ki se je tresla za svojo obleko, je godrnjala.
»Nu. kopeli pa tudi ni bilo treba,« je nejevoljno dejala.
Kmalu se je pokazal v daliavi svit tabornega ognja, okrog katerega je v slikoviti skupini sedela mladina in lizala skladance s sladoledom Ples se namreč ni mogel začeti ker Thurmanov še n' bilo — manjkalo je erodca. sivolasega Henryia Thur-mana, in njegovih gosli Zato ni bilo nič čudnega, da so pozdravili novodošlece s tako radostnim vriskom, da so se osedlani konii. ki so bili v dolgi vrsti privezani pred šolskim posloniem prestrašili in splašili eden se je celo odtrgal in v skok zdrevil po cesti
Mladi ljudje so obkolili sta res? poppoda k* komaj umikal škatlo 7 gosl^mi pred njihovem navalom, ter ga zmagoslavno spremili v šolsko poslopje. Ko se je Mary, ki je najprej pomagala Eno-
hu pri skladanju zavojev s pogačami in tortami, ogledala za Georgijo, je bila ta že izginila.
Veliko šolsko izbo ki jo je gospodična Stock-wellova tako dobro poznala, so bili korenito izpre-menili in okrasili, kakor je le kdo vedel in znal. Šolske klopi -so bile odstranjene, vzdolž sten so stale navadne klopi in stoli —. celo zaboji so morali služiti za sedeže. Pobeljene stene so bile vse na okrog okrašene z zastavicami in pisanimi slikami. izrezanimi iz časopisov. Manj slavnostna je btla razsvetljava — svetilki na zgornjem in spodnjem koncu prostora sta dajali tako skopo svet-obo. da je Mary od kraja komaj razločila obraze Okrog peči v kotu so sedele ženske z dojenčki na rok-^h. povsod je mrgolelo smejočih se. vreščečih in kričečih otrok zakaj tudi najmlajši niso bili izključeni s plesa ki so se ga že vse leto veselili.
»Nu zavihtite torei svoi lok in začnite!« je zaklical Henrviu Thurmanu neki cowboy. in njegov -pur-kor7' klic ie zbud;l obče pritrjevanje.
Dobrodušni starikavi obraz Henryja Thurmana 'e kar siial od zadovoljstva — prav dobro si je bil v svesti svoie važnosti za uspeh veselice. Ponosno in dostojanstveno je sedel na stol, ki so mu ga bili pripravili vzel posl' iz škatle in iel žagati po njih, med tem ko je Loek Thurman sedel zraven njega n?	po katerem ie z dvema palicama udar-
ial takt
Trko; so s"	Hvo^ce in kmalu se ie vrtilo
no prostom k~k:h	mo*k;h in ženskih bi-
tij in vsai polovica tobko otrok, starejši v nekakšnem valčku, najmlajši pa v plesih, ki ao si jih
sami izmišljali. Celo Mary Stockwellova je v objemu Enohovih krepk.h rok plavala po dvorani — z zaprtimi očmi, saj videla tako ni ničesar, gneča je bila prevelika. Zdaj pa zdaj se ji je zaletel kak otrok med noge ali jo potegnil za obleko — a v celoti je šlo dosti bolje, nego je mislila. Za neotesanega jezdeca, ki je nosil vse svoje žive dni visoke težke škornje, je Enoh, kakor vobče večina cowboyev, kar dobro plesal — Mary se je čudila samo temu, da se ni bolj upehala, kajti gosli so cvilile in ječale brez prestanka, in človek se je brez konca vrtil in vrtil. Vzlic naporu, ki ga je to pomenilo zanjo, je Mary z globoko radostjo uživala ples, saj je spadal k novemu življenju, ki si ga je bila izbrala.
Ko sta morala Lock Thurman in Henry Thurman nazadnje vendarle prenehati, je odšla večina plesalcev venkaj, da se naje skladance v z ledom — mnogim izmed deklet se je celo tolikanj mudilo, da so si pozabile ogrniti plašče. Med temi je bila seveda tudi Georgia, ki jo je bilo v svitu plapola-jočega plamena kar veselje pogledati, tako da mladi moški niso mogli odtrgati oči nje. Dekleta so zamaknjena občudovala drznost in lepoto njene bele obleke, starejše ženske pa so jo merile z nezaupanjem, nekatere celo z grozo.
Mary, ki je bila z Enohom takisto krenila pod milo nebo, je takoj videla, da Georgia z globokim zadovoljstvom uživa občo pozornost, ki jo zbuja. Med mladimi moškimi, ki so obdajali sestro, jo je posebno zanimal Bid Hatfield. ki si ga je prav za prav nocoj prvič svestno ogledala.
Popis žita in moke
Uredba velja za žitne trgovce in za
kupljeno žito
, ki me! jejo
Beograd, 29. novembra, a Ministrski svet je na predlog ministra za trgovino in industrijo predpisal uredbo o prijavljanju zalog žita Uredba določa:
Osebe, ki se bavijo z žitno trgovino, kakor tudi trgovski mlini (mlini, ki kupujejo žito) so dolžni uvesti in v redu voditi »žitno knjigo«. V to knjigo bodo vpisovali vse zaloge pšenice, koruze, rži, ječmena in ovsa, kakor tudi pšenične moke, kolikor jo bo pri dotičnih osebah in v omenjenih mlinih na dan objave te uredbe, kakor tudi vse spremembe, ki nastopijo glede teh zalog po tem dnevu. Razen tega bodo v teh knjigah zabeležene tudd vse kupne in prodajne pogodbe, za žitarice, kjer bo treba navesti rok. kraj in cene pogodbenih na-bavk. Trgovci, katerih zaloge, oziroma katerih skupni mesečni zaključki ne presegajo 2.000 kg žita ali moke, so oproščeni obveznosti. da bi vodili žitne knjige.
Osebe in tvrdke, ki so obvezne voditi žitne knjige, morajo v začetku vsakega mesca in najpozneje do 10 v mescu poslati pristojni splošni upravni oblasti prve stopnje prijavo o stanju zalog na zadnji dan preteklega mesca in o končnih količinah v tem pretečenem mescu. Na podlagi teh prijav bo splošna upravna oblast ugotovila stanje zalog in končnih količin za vse svoje področje, poročilo o tem stanju pa bo poslala neposredno ministrstvu, za trgovino iin industrijo, oddelek za notranjo trgovino, najpozreje do 15. v mescu.
Voditev žitnih knjig in pošiljanje prijav spada pod nadzorstvo splošne upravne oblasti prve stopnje. To nadzorstvo bo izvrševala upravna oblast po slojem sreskem
kmetijskem referentu v avtonomnih mestih pa po referentih za trgovino ali posebnem referentu mestnega poglavarstva.
Zgoraj navedene osebe in mlini, ki morajo voditi žitne knjige, so dolžni legitimi-. ranim organom oblasti dovoliti vstop v vse svoje poslovne prostore in jim staviti na ogled vse poslovne knjige in: poslovne pisma ter jim dati vsa potrebna pojasnila v zvezi s poslovanjem z žitaricami. Oblastveni organi morajo pri pregledu postopati v mejah določb te uredbe tn podatke, s katerimi so se seznanili pri pregledu ohraniti kot uradno tajnost.
Osebe in mlini, ki ne bi postopali po določbah uredbe, oziroma ne bi dajali točnih pojasnil ali pa ne b; dovoli!' dostopa pooblaščenim organom v poslovne prostore in dali na pregled poslovne knjige, bodo kaznovani z denarno kazni j j do 50.000 dki in z zaporom do 30 dni. Te kazni izreka splošna upravna oblast prve stopnje. Dohodki iz denarnih kazni gredo v korist ba-novinskega sklada za strokovni pouk po § 406 trgovinskega ?akona.
Vse javne prometne ustanove (železnice, paroplovne družbe in avtobusna podjetja) so dolžne voditi točne podatke o prometu žitaric (nakladanje, razkladanje prekladanje) in te podatke \ mesečnih pregledih pošiljati prometnemu ministrstvu zaradi statistike.
Podrobnejša določila za izvajanje te uredbe predpisuje minister za trgovino in industrijo.
Uredba stopi v veljavo na dan objave v »Službenih novinah.«
Beležke
Veljavnost vladnih uredb v banovini Hrvatski
Kraljevski namestniki so podpisali na predlog bana dr Šubašiča uredbo, s katero se pooblašča hrvatski ban, da lahko raztegne veljavnost onih uredb ministrskega sveta in poedinih ministrov, ki so bile izdane na podlagi posebnih pooblastil, tudi na ozemlje banovine Hrvatske.
Glasilo JNS za vrbasko banovino
Na seji banovinskega odbora Jugoslovenske nacionalne stranke v Banjaluki je bilo sklenjeno, da bo pričel odbor izdajati kot svoje glasilo tednik »Narodna reč«. Urednik novega tednika bo sodnik okrožnega sodišča D j uro Zalat, ki je tudi predsednik omladine JNS za vrbasko banovino. Prva številka »Narodne reči« bo izšla na praznik zedinjenja.
Prvi december
na Hrvatskem
Iz Zagreba nam poročajo: Na prazniK 1. decembra bodo po vseh župnih cerkvah svečane službe božje. Bam dr. šubašič je izdal okrožnico, v kateri poziva predstojnike oddelkov banske oblasti v Zagrebu in vseh ostalih uradov v banoVni Hrvatski. naj z uradnim osebjem prisostvujejo tem službami božjim. Na podlagi odredbe bonske oblasti bodo 1. decembra na vseh banovinskih in samoupravnih poslopjih izobešene državne n hrvatske zastave, v srezih kjer živi pretežno srbsko prebivalstvo, pa se morejo poleg državnih in hrvatskih zastav izobesiti tudi srbske.
Iz glasila naših nar. soc. vsmerjenih Nemcev
»Deutsche Nachnchten« imajo tudi tokrat nekaj zanimivih vesti. Tako izvemo, da »zavedno nemštvo v banovini Hrvatski nikoLi ne bo priznalo za svoje zastopnike in predstavnike ljudi, ki imajo sicer nemška imena in ob priliki doma govore nem-šiko, toda niso nikdar sodelovali v nemških prosvetnih in gospodarskih organizacijah.« Ost te notice je očividno naperjena proti dr. Altgayerju, ki je bil nedavno od dr. Mačka sprejet kot zastopnik Nemcev na Hrvatskem.
Nadalje čitamo v poročilu »Iz Ptuja«, da je » 20. avgusta umrl v Beljaku na Koroškem naš dragi prijatelj in rojak, strankarski tovariš Josef Geretschnigg. ki se je odlikoval v bojih za priključitev Avstrije k Nemčiji Pokojnik je bil eden naših najboljših tovarišev ter ga ne bomo pozabili.«
Glasilo nemške narodne manjšine v Sloveniji se tudi čudi »svojevrstni objavi« nekega celjskega trgovca, ki je v Listih nazna nil, da bo sodno nastopil proti vsaKomur ki ga bo proglašal za Nemca, iz Vitanja pa poroča, da je bil tamkajšni rojak dr. Hermann Teppey odlikovan za zasluge na poljskem bojišču z železnim križem I. reda G. dr Teppey je. kakor poudarjajo »D N.«, star soldat in nosi na svojih junaških prsih še cesarsko srebrno medaljo za hrabrost.
»Predsednikovo kolo"
Zagrebški listi poročajo, da je zložil na željo zagrebških učiteljev plesa hrvatski skladatelj Krsto Odak godbo za »Predsednikovo kolo«, ki je posvečeno dr. Vladku Mačku. S tem novim kolom bodo otvorili v soboto zabavno prireditev zagrebške »Meščanske zaščite«. Društvo plesnih učiteljev v Zagrebu je dalje sklenilo, da bodo njegovi člani v bodoče otvarjali s »predsednikovim kolom« vse hrvatske plesne prireditve.
Pritožbe »Slovenskega gospodarja"
Mariborski »Slovenski gospodar« ni nič kaj zadovoljen s političnim vremenom. Takole ae pritožuje:
»Po deželi kar mrgoli raznih agentov. En prihajajo osebno drugi pošiljajo svoje liste, tretji pa svoja pisma. Za vsemi pa se vleče kakor slina pritajena laž. Kaj hočete med nami katoliškimi Slovenci? Kaj glodate na naši verski zavednosti? Al. mislite, da smo svojo sveto vero sprejeli kot navadno obleko, ki jo bomo na vaše prigovarjanje slekli? Nikdar ne! Mi vas že poznamo, Četudi prihajate vsako leto z drugo firmo, ki skuša prodajati to, kar bi
morda najbolje šlo. Te vaše ideje nas ne bodo premotile, če jih še tako lepo lectar-sko namažete. Vaša »Slovenska kmečka stranka«, spočeta v Ljubljani, rojena v Za grehu, bo pokopana v Sloveniji. Vaša »Kmetsko-delavska stranka«, ki ni ne tič ne miš, bo zavržena od kmeta in delavca. Vaša »Zveza delovnega, ljudstva« je samo organizacija brezposelnih polit kov, ki bi radi, da bi narod delal za nje. Mi katoliški Slovenci pa vemo, da moramo posebno v teh časih zaupati samo v naše vodstvo tn v našega dr. Korošca, ki nam ustvarja svo-»jtCtA^isoSnr prpoqoAS a ocuaaois oupoq
Zagrebški list o naraščanju draginje
Zagrebški »Jutarnji list« razpravlja v uvodniku o stalnem naraščaju cen živ-ljenskim potrebščinam. Med drugim pše: »Na mnogih naših trgih je zavladal že pravi kaos Naraščanje cen za glavne življenske potrebščine ograža temelje hrane za široke sloje ljudstva Vefcte' našega naroda se hrani že v normalni] prilikah pod življenskim minimom. S stalnm naraščanjem cen pa bodo za li široki sloji ljudstva naravnost v brezizhoden položaj. Mi smo znova dokazali svojo nesposobnost v organizacijskem pog7edu Cene moki in žitu se dvigajo, naš kmet pa začudeno gleda, kako služijo preko noči prekupovalci njegovih pridelkov težke stotisoče in milijone Izgleda vse tako.
ŠPORT
Za ustanovitev slovenske športne zveze
Na pobudo NSZ bo v kratkem sklicana konferenca zaradi ustanovitve osrednje organizacije vsega
Nova doba v politični ureditvi naše države je globoko posegla tudi v naše športno življenje in v zadnjih dveh mesecih je bila ustanovljena cela vrsta novih športnih forumov, katerih delovanje bo prikrojeno novim političnim razmeram. Glavno načelo te nove ureditve je pred vsem, da naj imajo srbski, hrvatski ln slovenski športniki svoje samostojne športne forume, te pa naj združuje v vsaki športni panogi še ena vrhovna zveza, ki pa bo Imela v glavnem le nekaj nadzora nad včlanjenimi zvezami to pa nalogo reprezentance vsega jugoslovenskega športa na zunaj.
Tako so bile v posameznih športnih panogah že ustanovljene narodne zveze za posamezne športne panoge, kjer pa jih še ni, so priprave za ustanovitev v polnem teku. Ves ta razvoj gre to pot, da bodo slej ali prej — to velja predvsem za banovino Hrvatsko, kjer so v tem pogledu najbolj in v nekaterih primerih morda celo preveč dosledni za vse športe, ki jih gojimo pri nas, obstojale posebne narodne zveze. Ker pa je kljub vsej dobri volji nastalo med temi novimi organizacijami precej trenja in je še marsikatero važno vprašanje — to so predvsem denarji — ostalo nerazčiščeno, so se športniki v banovini Hrvatski razen tega udružili še v skupni osrednji organizaciji — »Hrvatski športni
kakor da pri nas še vedno ne razumemo resnosti časov v katerih živimo. Danes je še lahko z odločnimi ukrepi zavreti spekulativno navijanje cen, kako bo jutri, pa že nihče ne ve.«
Ovadba proti bivšemu poslancu
»Hrvatski dnevnik« objavlja članSič z naslovom »Tožba proti bivšemu narodnemu poslancu zaradi treh bikov«. Po tem poročilu so prijavili nekateri meščani v Rumi državnemu tožilstvu bivšega narodnega poslanca Branka Avramoviča. da je dobil od banske uprave v Novem Sadu tri plemenske bike, vredne 17.000 dinarjev, za 9vojo selekcijsko zadrugo, ki pa sploh ni obstojala. Vse tri bike je g. Avramovič prignal v Irig. kjer opravlja posle tamošnje-ga pravoslavnega prote. tam pa jih ie prodal po 2600 dinarjev Prvega je kupila se-lekcijska zadruga v Beneševu. drugega pravoslavni samostan v Grgetku. tretiega pa "občina Krusedol-Prnjavor. Ker sta tej občini dolgovali Avramovičeva žena in hčerka večjo vsoto neplačanih davkov, je občina enostavno poračunala te davke na račun kupnine za novega bika.
Zavarovalntiia za potop-»GacŠboMilico"
Jugoslovenski oficirji in mornarji, ki so služili na potopljenem parniku »Carica Milica«, so se vrnili v Jugoslavijo Medtem je bila izplačana lastniku potopljenega parnika »Jugoslovenskeniu Llovdu« že tudi zavarovalnina v znesku 22 milijonov dinarjev. Obenem so bili izplačani tudi 3 milijoni dinarjev kot zavarovalnina za potopljeni tovor.
Francosko-angle^ka priporočila nevtralnim izvoznikom in brodarjem
Z ozirom na poostritev blokade objavlja francosko poslaništvo v Beogradu:
»Sklep zavezniških vlad, da prep ečijo sovražniku izvoz, bo imel za posledico, da se bodo ladje, ki prihajajo iz Nemčije ali njej sosednih ozemelj, morale podvreči istim kontrolnim ukrepom kakor one. ki so namenjene v te kraje.
Svetujemo lastnikom ladij, naj dajo kapitanom svojih ladij nalog, da se ustavijo v eni izmed francoskih ali britanskih kontrolnih luk (Dunkerque. Le Havre. Marseille in Oran ter Kirwal. We* m )uth. Lee Dunes. Malta. Caiffa Port Said in Gibraltar). Ladje, ki tega ne bi storile prostovoljno, bodo tvegale, da se smer njihove plovbe v svrho preiskave spremeni.
Ukrenjeno bo vse potrebno, da se 'a^je ne bodo po nepotrebnem zadrževale. B a-go sovražne lastnine ali porekla, ki bo kot tako izkrcano v franco-k h lukah. bo ostalo v varstvu zaplembenega urada, če ne bo odbor za nadzorstvo kontraband? in sovražnega izvoza odredil zasege ali prodaje tega blaga. V tem slučaju bo protivrednost naložena pri državni depozitni blagajni. Zaseženo blago ali niega protivrednost bo ostala pod varstvom francoskih ©blasti do sklenitve miru. nakar bo posebno zaplenitveno razsodišče sklepalo o njega usodi
Vsekakor bo minister za blokado smel vedno odrediti izročitev blaga ali nj ga izkupiček na pobudo omenjenega odb ra za kontrabando, posebno v slučajih, če je blago postalo nevtralna lastnina pred 28 novembrom 1938 Tozadevne prošnje blo-kadnemu ministrstvu bodo upoštevane edinole, ako se bodo nanašale na b'ago nevtralcev Poleg tega bo potrebno sledeče:
a)	da je blago natovorjeno na ladjo, kateri je bilo izdano odhcdno dovoljenje iz zadnje nevtralne luke pred 11 decembrom 1939;
b)	da je bilo blago natovorjeno na iadjo. kateri je bilo izdano odh dno dovoljenje iz zadnje nevtralne luke pred 1. januarjem 1940. predmet pogodbe podpisane pred 28 nov. 1939 in predpisujoče kupcu prevzem in plačilo blaga najkasneje v času nakladanja Končno bodo morale prošnje biti opremljene z v~emi potrebnimi dokumenti
Da se izločijo vse škodljive zamude, priporočamo interesentom, da si nabavjo izprčevala o poreklu pri kakem pristojnem francoskem ali britan ksm konzulatu. Ta izpričevala, spremljajoča natovorjeno blago, bodo mnogo olajšala izvedbo kontrole, zato priporočamo lastnikom ladij, da ne sprejmejo nobenega tovora brez takih izpričeval.«
Politična kariera g. Ureka
Beograjsko »Vreme» je po ljubljanskem I pred 6 januarjem 1929 in je leta 1927 kan-»Slovencu« posebno podčrtalo, da je pri didiral na listi SDS proti oficielnemu kan-
senatskih volitvah 12. novembra oddal svoj glas za kandidate JRZ tudi g. Ivan Urek iz Globokega v brežiškem okraju. Pristavilo je, da je g. Urek iz »bivše Pucljeve stranke«. Sedaj se oglaša imenovani g. Urek v »Vremenu« s posebnim popravkom, ki sta ga z veliko slastjo ponatisnila tudi »Slovenec« in njegova opoldanska izdaja G. Urek zatrjuje, da bivša Samostojna kmetska stranka ni bila Pucljeva stranka, temveč prav za prav njegova, in g. Pucelj se ima za svojo politično kariero prav za prav zahvaliti samo g. Ureku, ki mu je to naknadno silno žal. V svojem popravku se gospod Urek obnaša tuda. kakor da bi biJ danes samo on pravi predstavnik bivše SKS, in protestira proti temu. da bi kdo smel bivšo SKS označevati s Pucljevim imenom. Očividno bi hotel, da bi se stranka krstila z njegovim, Urekovim imenom.
Napram tem izmišljotinam nasproti pač ni treba še posebej poudarjati notoričnega dejstva, da je bila bivša SKS ves čas pod nespornim in neospornim vodstvom g. Puc-Ija Z g Pucljem vred so »e pristaši SKS pozneje pridružili JNS, g. Urek pa se je s svojimi bivšimi tovariši skregal že davno
slogi«, ki zdaj v imenu vseh nastopa s
htevami vseh hrvatskih športnikov. Prav za prav je bila ta »Sloga« v Zagrebu ustanovljena najprej, pa se je potem izkazalo, da je šele prevzela sedanjo splošno vlogo.
Hrvatskemu vzgledu bodo v kratkem sledili tudi srbski športniki, ki so se nedavno na konferenci v Beogradu sporazumeli, da morajo za zaščito svojih interesov imeti osrednjo organizacijo, ld bo lahko nastopala- z vse drugačno avtoriteto, kakor pa samo zastopniki posameznih športnih panog. Občni zbor za ustanovitev tega foruma, ki se bo imenoval »Savez srbskih športnih savezev«, bo že 17. decembra t. 1. Srbski športniki si obetajo, da bodo po predstavnikih te. skupne močne . organizacije laže dosegli ureditev medsebojnih sporov z Zagrebom, ki jih je na kupe v zvezi z novo razdelitvijo oblasti in sredstev lz dosedanjih vrhovnih športnih organizacij.
Kaj naravno, da je po vseh teh dogodkih vzklila tudi med slovenskimi športniki misel, da bi si ustanovili osrednjo športno organizacijo, ki bi prav tako zastopala interese športnikov vseh športnih panog, ki jih gojimo v naši banovini. Prvi sklep te vrste je bil sprejet na zadnji seji upravnega odbora Slovenske nogometne zveze, po katerem je bilo predsedstvo pooblaščeno, naj takoj začne priprave, da se skliče konferenca, ld naj bi ustvarila prve temelje za ustanovitev Slovenske športne zveze. To delo v Ljubljani odnosno na teritoriju dravske banovine bo prav za prav laže kakor drugod, ker bo ta nova skupna športna zveza slovenskih športnikov v bistvu naslednica »Športne zveze«, ki je bila ustanovljena takoj po končani vojni in iz katere so se v teku 1. 1919. polagoma Izločili športniki raznih panog to ustanovili svoje posebne organizacije.
Smatramo, da je misel ustanovitve take skupne predstavnice slovenskega športa v danih razmerah zdrava in koristna to želimo samo, da bi to delo čim prej rodilo uspehe. Res je sicer, da bo za vse te številne snortne organizacije treba mnoeo novih delavcev, ki jih že tako zelo primanjkuje, toda če bomo hoteli živeti in delovati z ostalimi, bomo morali delati vsaj toliko kakor ostali — če še ne več!
Tek zedlnlenfa. Opozarjamo vse atlete izven Llubljane. ki se nameravajo udeležiti »Teka zedinieja«. da veljajo letos od petka dne 1. VTI zjutraj nedeljske povratne karte. Odbor.
Sokol
S°*ol 1, Ljubljana-Tabor bo proslavil letošnji državni in sokol sk' praznik v petek ob 11. v veliki dvorani Sokolskega doma na Taboru j svečano sejo društvene uprave Na dnevnem redu bo nagovor, prevedba dece v naraščaj in naraščaja v članstvo polaganje zaobljube vseh novih članov ln članic Id so prestali Šestmesečno poskusne dobo in so bilfi definitivno sprejet' ter polaganje zaobljube naraščaja in dece. Vabimc vse članstvo, da se te svečanosti udeleži v čim večjem številu. Zdravo! Uprava.
Sokoisko društvo Ljubljana m proslavi državni in sokolski praznik v petek ob 11. v društvenem domu ob Tyrševi cesti s svečano sejo društvene uprave. Na dnevnem redu je nagovor prevedba naraščaja v članstvo ter zaobljuba novih i-lanov in člaaic Vabimo vse članstvo, da se te svečanosti udeleži v čim večjem številu.
S°kolsKo društvo Litija bo proslavilo državni n sokolski praznik L decembra z naslednjim sporedom: ob 11. dopoldne slavnostna seja združena z zaobljubo novega članstva ter prevedbo, dece v naraščaj to naraščaja v članstvo. Ob 20. bo slavnostna akademija s telovadbo, dekla-macijami itd. Za članstvo sta obe prireditvi strogo ifovezni. Kdor nima kroja v civilu z znakom Zdravo! Odbor.
Članstvo So«oIskega društva v Ptuju naj se danes ob po- 18. v frm večjem številu udeleži pogreba pokojnega brata Vladimira šplganoviča na Vurbergu.
K Montblonc polnilnem« peresu spada
MONT BLANC
chx PATENTNI svinčnik z avtomatsko sledjo mine
Vzemite ob priliki prt svo> jem trgovcu s papirjem Montblanc Pix v roke. Kmalu postane vaš nerazdružni tovariši
DOKAZ!
Eno polnjenje mine zadošča za lun pisanja I
1416
Slavnostna prireditev Sokola v Slovenjem Gradcu. Vse sokoisko prebivalstvo se pripravlja, da čim dostojneje proslavi praznik narodnega zedinjenja, praznik, ko je blagopokojni viteški kralj Aleksander I Zedinitelj v imenu svojega očeta narodu objavil dan svobode. Naš državni in sokolski praznik bomo proslavili tudi letos. 1. decembra ob 8. zjutraj se bodo vsi člani in članice v krojih udeležili zahvalne službe božje. Ob 10. bo slavnostno zborovanje in zaobljuba članstva v Sokolskem domu. Naše vrste so se tudi letos, ko smo proslavili 201etni jubilej, močno okrepile, saj bo 1. decembra položilo mnogo več članov in članic zaobljubo ko preteklo leto. Po sklepu društvene uprave se morajo vsi člani in članice udeležiti slavnostnega zborovanja. Zvečer ob 20. bo slavnostna akademija a sodelovanjem sokolskega orkestra. Spored je jako bogat in pester in bo zadovoljil vsakogar, ki nas bo pose ti 1. Nastopili bodo vsi oddelki s prostimi in orodnimi vajami. O pomenu 1. decembra za sokol-stvo bo spregovoril br. starosta Ivan Roj-nik.
SoKoiskp društvo v Trbovljah priprav*
lja za 1. december ob 20. akademijo V Sokolskem domu. Na sporedu je riaivnosfc-ni govor starešine, teforane glasbene to6-ke, ld jih bo izvajala sokoSska godba, dobro naštudirane telovadne točke moškega in ženskega naraščaja, proste vaje članov in članic in recitacije. Proslava Ima v .današnjih priikah še poseben pomen. Vabimo vljudno vse pripadnike in prijar telje sokolstva. Udeležba za člane, ld imajo kroj, je obvezna v krojih, za ostale V civilu s sokolslckn znakom, članstvo se opozarja, da se bo pred akademijo in po akademiji sprejemalo izpolnjene in podpisane osebne zaobljube za sokoisko Petrovo petletko. — Ob 16. priredi Sobni mladinsko telovadno akademijo.
didatu SKS. Na tej last5 je bil tudi izvoljen. Pozneje je brl g. Urek član JNS in je od te stranke dobili tudi mandat v prvi poše-stojanuarski skupščini
Tudi pri lanskih volitvah se je prvotno g. Urek zelo zanimal za kandidaturo v JNS, potem pa je »spoznal«, da ne more z dr. Mačkom na skupno listo, in se je ogreval za akcijo g. Demetroviča, katerega skupina se je izdvojila iz JNS ter dobila kandidature na vladni Hsti G. Urek je za volitve 11. decembra izdal razkošno opremljeno brošuro, v kateri je na najgrši način napadal svoje dotedanje somišljenike v JNS. Brošura je bila čista propaganda za listo dr. Stojadinoviča in so jo razširili v neštetih tisočih med slovensko javnostjo. Koii-liko stroškov je imel g. Urek s tiskom ki razpošiljanjem te brošure, nam ni znano-
S tem pa je bila politična kariera bivie-šega poslanca SKS SDS m JNS tudi zaključena. G. Urek je bil izločen iz organizacije JNS in njegovo ime se je prvič zopet pojavilo v javnosti, ko je dobil pohvalni dekret od glavnega glasila JRZ v Ljubljani.
Pogonska
sigurnost
čistoča zvoka
Okusna oblika
Izredno povoljn* cena
ItoB
RADIO
Model 195W,. 4 elektronski, Din 3150.— Model 216W, 5 elektronski, Din 8675.— Model 240W, 6 elektronski, Din 4100.—
Zastopstvo za Ljubljano to okolico: Radiotehnik FR. ŠETINA, Domobranska 27, tel. 32-64. — Maribor: M. OZVATIC, Cafova uL 1. — Jesenice: »Aruton« RUDOLF ZUPAN. — Murska Sobota: JANEZ NEMEC, Aleksandrova &
f
Globoko užaloščeni sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem tat znancem, da ja umrl naš ljubljeni soprog, oče in stric, gospod-
EMIL KOPRIVNIKAR
POSESTNIK, MIZARSKI PODJETNIK, OKRAJNI CESTNI NAČELNIK IN ČLAN GASILSKE ŽUPNE UPRAVE
Dragega pokojnika prepeljemo v Litijo, kjer bo pogreb v petek, dne L decembra ob 15. uri popoldne na pokopališče v Litiji.
Prosimo tihega sožalja.
LETU A, dne 29. novembra 1989.
GTT8TA, soproga; EMIL, MIRAN, sinova ln ostalo
Telefon 20-42
"	Tapetništvo Jager Franc,
LJUBLJANA — SV. PETRA CESTA št. 17, nudi najcenejše otomane od din 850.—, žimo od 26.— din. Velika izbira madracev, cauch-zof, volne, gradla in blaga za
prevleko pohištva.
HALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par sa beaedo, Lttn J. davka u vsak ogla« m enkratno pn stojblno Din S.— sa ftlfro aH dajanje naslovov plavajo oni, td iš^ej« ■lutb. Najmanjši znesek sa enkratno objav« aglaM Din 12.—. Dopisi ki te nitve ae caračunajo po Din S.— sa vsako hrardu, Din 3. davku Ca vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 6. sa šifro ali dajanje Oaslovov Najmanjši tnesMtk ca enkratno objavo offlaaa Din 20.— Val ostali ogla«! ae caračunajo po Dia I*— ca braedo, Din 3.- davka •a vsak oglas In enkratno pristojbino Din 5. sa šifro ali dajanje naslovov Najmanjši cnesek ca enkratno objavo oglasa Din 17.—
Službo dobi
Postrežnico
starejšo, ki stanuje pil svojcih, sprejmem za dopoldanske ure. C66ta 29. oktobra (Rimska) št. 1. X. vrata 9.
31464-1
Raznašalko pridno ln pošteno kolesarko, stanujočo v mestu, sprejmem. Naslov v vseb posloval. Jutra.
31461-1
Frizerko
o. popolnoma
žbano, Iščem za takoj ali 15. XTT. Ponudbe na podružnico Jutra Ma rlbor pod »Damski fri-serski salon«.
31486-1
Službe išče
Pisarne
popolnoma zmožna, 8 priporočili, iščem mesto, lahko takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Vestna ln točna«.
31476-2
Lep jaket
e telovnikom, za velikega vitkega gospoda prodam. Delavnik: Ogled od 8. do 10 ln od 13. do 16.. Nedelja od 10. do 1 ure. — Dragičevlč, Knafljeva 13.
31423-6
Parkete, deske
in bukova drva
ugodno proda Ivan Šiška, tovarna parketov, Metelkova 4. telefon 22-44.
2449-0
Kupim
Trajno gorečo peč rabljeno, vendar v dobrem stanju za ogrevanje 400 kub. m prostora kupi pilarna Figar, Vofi-njakova 2.
31462 7
Frizerski pomočnik
dober delavec, dela električno, vodno, že ezno in barvanje las, išče službo v boljši delavnici v Ljubljani. Javiti na ogl. odd. Jutra pod značko »Dober delavec«.
31466-2
Izurjena krojačica
na ob'eke išče mesto. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva krojačica«.
31448-2
Mlado dekle
Sče službo natakarice, odn sobarice. Ponudbe: V61kner, Ptuj, Ljutomerska 6.
31436-3
Postrežnica
B6e delo za popoldanske ure. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
31483-2
Potniki
Trgovskega notnika
kolonljalne stroke za Slo veni j o, iščemo za takoj. »Ella« čokoladni proizvodi. Beograd, Dositeje-va 15.	31426-5
Prodam
Smučarska oprema
damska, ugodno naprodaj, čevlji št. 39, zelo malo rabljeno Naslov v vseh po6loval. Jutra.
31442-6
Stare visoke omare
postelje, modroce, žim-nice in vse druge drobnarije kupuje — Golob Marija, Gallusovo nabrežje 29, Ljubljana.
23480-7
Odrezke
po eni strani kosmatega trikoja, tudi rabljeno, čisto triko perilo, kupujemo po najvišji dnevni ceni v pošiljkah od 5 kg naprej. Vzorce ln ponudbe na naslov: Remec 60, Kamnik.
31401-7
Mlinsko kolo
železno, rabljeno, notranje. za vodni mlin kupi Konrad Vernik, Ivanjkovci.	31404-7
Avto, moto
Opel Kadett
ugodno prodam Naslov v vseh posloval Jutra.
31459-10
200 ccm Puch motor
model 1939 ln en stari 350 ccm zelo poceni naprodaj Aero, Kolodvorska 18.
31489-10
Prodam
črno garnituro lz hrastovega lesa- pisalno mizo. tri naslanjače, ovalno mizo. Nadaje dve postelji, nočni omarici, tro-delno omaro, vse furnirano z amerikanskim ore kom, znotraj politirano. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
31473-11
«111 B°IjŠega .
sostanovalca
k domačemu sinu, s vso
Enosob. stanovanj Sjf? v^K^ainiSh lepo, oddam mirni, čisti Jutra.	31495-23
ln točno plačljivi stranki z decembrom. Rožna
dolina. Cesta XTX. 14 Opremljeno «obo 31470-21 t vili blizu Tabora, oddam takoj solidnemu gospodu. Naslov v vseb 7" poslovalnicah Jutra.
31482-23
Malo sobico čisto, s souporabo kopalnice. oddam boljšemu gospodu ali gospodični s brano 1 decembra Medvedova cesta 5. m n levo	31382-23
Hišni posestniki,
pozor!
Kadar oddajate stanovanja, se obrnite na Rea-lltetno pisarno Gospo-svetska 3. I.. katera Vam jih brezplačno odda.
31484 21»
Javna drs?ba rabljenega pohištva ln rabljenih predmetov hišnega gospodinjstva se vrši v Javnih skladiščih v Ljubljani na Tyrševi cesti 33 v soboto 2. decembra t. 1. ob 2. uri popoldne.
31469 12
Vlalo rabljene
trgovske nreme
tedllnlee. spalnice, nove šperane spalnice in razni drugo pohištvu p« zelo ugodni ceni aaprodaj Ogleda se pn tv Ivan viathian. Ljubljana ryr-•eva 12 dvorišče
n-n-ii
Oblačila
Črno suknjo
dobro Ohranjeno, za srednje veliko postavo, poceni prodam. St. Potočnik, Ob Ljubljanici, nova Trdanova hiša, Ko-deljevo. Ljubljana.
31471-13
Dijaka
sprejmem kot sostanovalca k boljšemu dijaku z vso oskrbo. Malgajeva 6, L levo.
31463-22
Sobo odda
Gospodično najrajši prodajalko — sprejmem na stanovanje v sredini mesta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra	31479-23
E33GEB8
Inteligentna
gospodična
stara 47 let. trgovsko na> obražena. dobra gospodinja. Išče primernega moža, starega do 60 let Samo resne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Četrtek, november« |	31494-26
Ia orehi
.	,	tanke lupine. 50 kg din
Lepo prazno sobo	285 -. Jedrca 10 kg 200
s kabinetom, strogo se-	din. Ia suhe dešplje 50
parirano, oddam samo	kg 225 din franko voz-
mirnl osebi. Novi trg 5,	nina razpošilja G. Dre-
n„ levo.	chsler. Tuzla.
31474-23	31444-33
Hranilne knjižice
obveznice U> druge vrednostne oapirje Kupuje in pla-
te najbolje Bančno kom. cavod Aleksandrova c 40 Maribor
5?
PREMOG
KOKS — DRVA
nudi
I. Pogačnik
BOHORIČEVA 5. Telefon 20-59 Postrežba brezhibna.
Sveže najfinejše
norveške
rib*e olje
iz eKarae ar O PICCOL1JA v Ljubljani <e priporoča o ledi m m slabotnim osebam
Lokali
Suho skladišče
ali klet, oddam. Novi trg 5, H., levo.
31475-19
Posest
Kolesa
Dvoje koles
damsko ln moško, Adler popolnoma novi zelo poceni naprodaj. — Aero, Kolodvorska 18.
31490-11
Pohištvo
Razno pohištvo
prodamo radi Izpraznitve. Grad »Fužine«. — Ogleda se lahko od 1. do 3. decembra.
31446-12
trgovske potnike
išče renomirano in dobro vpeljano industrijsko podjetje pohištvene stroke v Sloveniji za prodajo v celi državi. Samo mlajše moči z večletno prakso, ki so dobro uvedene ter posedujejo prvovrstne reference in so sposobne večje garancije, pridejo v poštev. — Znanje jezikov potrebno, nastop čimprej. Ponudbe s potrebnimi dokumenti pod »Izurjen« na ogl. odd. »Jutra«.
Ujetnika v deželi latr
40
Videč, da ju preganjalci res ne morejo več nadlegovati, je dr. Madigan obrzdal korake, da bi se mu razburjeni živci nekoliko pomirili. Ko je nazadnje dospel na police v skalni steni, je ves veselo našel Johna čilega in zdravega ter mu hitro povedal vse, kar se je bilo zgodilo v zadnjih minutah. Jolin, ki je prej mislil, da povzročata tisto strahovito grmenje potres, se je vzradoval, ko je zvedel resnico. Brž je razvezal očetu roke in se z njim vred pripravil np sestop po steni
Malo posestvo
prodam gospodarsko poslopje, tri njive, travnik, sadni vrt ob državni cesti, pet minut od železniške postaje, dobro uro od Ljubljane. — Simon Kočevar, Škofljica 46.
31445-20
Dvonastropnico
v Zagrebu. Ozaljska 82. prodam. Nova zgradba z lokali in stanovanji. Cena din 600 000 Vprašati pri lastniku.
31441-20
Kupim hišo
ali posestvo
v bližini Mirne, Višnje gore, Novega mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »100—150 tisoč«.
31483-20
Lepo sobo
novo opremljeno, z dvema posteljama, takoj oddam eni ali dvema osebama. Stani če va 19. I.
31472-23
Cainesra masla
večjo količino, potrebujem stalno. P'ačam 29 do 30 din kg. — Kokalj, Podmilščakova 41.
31496-33
Lepo svetlo sobo 1
čisto ln solnčno, oddam solidnemu gospodu. — Is to tam sprejmem sostanovalca Lahko vsa oskrba. Kopalnica: Stross-mayerjeva 4, I. desno — Nasproti poljanske gimnazije.	31457-23
Elektromotor
5 K8 rabljen, kupim. — Korbar. Hrušlca, p. Doti runje.
31449-2»
Lepo sobo
solnčno, zračno, prazno, vhod s stopnišča, oddam za 15. december v Ciril Metodovi ulici 19, I. n. desno pri cerkvici sv. Jožefa.	31443-23
E
ragocenosti
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, son čno, zračno, z 1 ali 2 posteljama blizu tramvaja, poceni oddam Sp dlška, černetova ul. 31, I. nad vrata 3.
31477-23
Lepo solnčno sobo
solnčno, s souporabo kopalnice in telefona oddam boljšemu gospodu, na Miklošičevi cesti. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra.
31492-23
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih
cenah CERNE juvelir. Ljubljana Wolfova
SREBRO, DBAUE KAMNE la vsakovrstno
ZLATO
kupuje do najvišjih cenah •IOS. EBERLE,
Ljubljana, Tyrteva Z. r>a'ača hotela »Slon«
Ud Vas le
odvisno, da Imate obleko vedno kot novo zato jo pustite redno kemtfne čistiti al) barvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana
Poljanski nasip 4-6 'rataMS — S*«!olikatau
Opremljeno sobo
solnčno, s poseb. vho-nim ln souporabo kopalnice oddam stalnemu gospodu. Ogled od pol 1. dalje; na praznik dopoldne do 2. ure. Ftigner jeva ulica 6, m.
31493-23
Sobo
s posebnim vhodom, prijazno, oddam dvema boljšima gospodoma ali zakonskemu paru Na slov v vseb poslovalnicah Jutra.
31491-23
Sobico
v centru, s centralno kurjavo oddam gospodični. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra
31460-23
Iz Rajhenburga
ra— Srebrno poroko sta obhajala preteklo nedeljo ugledna tržana g. Matko Presker in njegova soproga Marija, rojena Kunejeva. Slavljshec je ugleden trgovec v Rajhenburgu in načelnik domače hranilnice in posojilnice. Kakor je on sam Sokol z dušo in telesom ter velik dobrotnik in podpornik domačega društva, tako je vzgojil tudi svoje otroke v narodno-naprednem duhu in vsi trije, sin Marjan in hčerki Silva in Marta, so duša društvenega delovanja. Gospod Presker je tudi naročnik našega lista, odkar izhaja Uglednemu zakonskemu paru želimo uča-kati vsaj še zlato poroko
ra— Narodni in državni praznik zedi-ljenja smo doslej še vsako leto dostojno proslavljali z akademijo v Sokolskem domu. Tudi letos svoje dolžnosti ne bomo opustili. Poleg tega se bomo polnoštevilno jdeležili odkritja spomenika Viteškemu kralju Aleksandru I Zedinitelju v Sev niči. Ta dan bo za vse Zasavje eden naj večjih praznikov.
BOLEČINE ?
Poskusite z masažo!
Gotove bolečine vas stalno ovirajo pri delu. Ce se pojavljajo bolečine nenadno od časa do časa in vas tako onesposab-Ijajo za delo, poskusite natreti boleče mesto z
D I ANA
francoskim vinskim žganjem! Ko celo telo natrete z DIANA francoskim vinskim žganjem, vas bo presenetil učinek Sestavni deli francoskega vinskega žganja učinkujejo na cirkulacijo krvi pomirjujoče, zaradi česar se bolečine ublažijo.
DIANA
FRANCOSKO ŽGANJE
uuLJjmuuuuuuuuuuDaaDnnDnDDaDL
Oddajalo se
trio s'ci lokali
stanovanja pisarne
v novi paiači Zavarovalnice »Drava" v Mariboru*
Ponudbe na Zavarovalnico »DRAVA«, Maribor — Aleksandrova cesta štev. 14
liJUUUUUULlLIUULLJI I H I II I 8 I I H f LJU
PREVOZE
premoga, drv, moke, selitve itd v vseh tudi vagonskih količinah Vam izvrši točno m po najnižjih cenah z avtomobili ali konjsko vprego prevozništvo
A. SEMENIČ
Privoz št. 13, Ljubljana
TELEFON 36-92
POSTELJNO PERJE
po din 8.—, kemično očiščeno Din 10. čehano ln kemično očiščeno Din 30.-na roko čehano ln kem. očiščeno Din 45.— mešano gosje čehano . . - Din 55.— pol puh beli	... Din 95.—
sivi gosji puh .....Din	100.—
beli gosji puh Din 175. 200. 220	240.— Vzorce dobite Brezplačno pri
I, L U H a U samo Glavni trg 94. Maribor
Ce hočeS kotmi kcufiokJlmnh,
M^tfeliffan,
vutiumo pjzno!
Vsled sklepa okrajnega sodišča v Kočevju z dne 12. X. 1939, opr. št. J 630-38-56 se vrši dne
6* decembra 1939 ob pol 11. uri dopoldne
DRAŽBA tekstilne tovarne v Kočevju
z vsemi tovarniškimi objekti ln pritlklinami (tekstilni, pogonski stroji in naprave) ter pripadajočimi stanovanjskimi hišami štev. 218 in 298 v Kočevju m zemljiškimi, parcelami. Tovarna je v obratu.
Cenilna vrednost znaša Din 5,831.315.50, od česar odpade na stroje in prtti-kline Din 3,156.297.—.
Najmanjši ponudeb znaša Din 3,023.000.—, a vadij Din 583.132.—.
Informacije daje okrajno sodišče v Kočevju, notar Anton Lovšin v Kočevju m odvetnik dr. Oton Fettich v Ljubljani, Dalmatinova ul. 7.
I
t
Rodbina ln sotrudniki zdravilišča Vurberg naznanjajo vsem znancem m prijateljem, da je 28. novembra ob 17. preminil priljubljeni dolgoletni upravitelj zdravilišča, gospod
VLADIMIR ŠPIGANOVIČ
POLKOVNIK RUSKE CARSKE ARMADE
Pogreb blagega pokojnika bo v četrtek, 30. novembra, ob pol 16. uri na pokoparšče v Vurbergu.
\TJRBERG, dne 29. novembra 1939.
LJUDMILA, soproga; ANATOLIJ, sin, in sotrudniki zdravilišča.
Brez posebnega obvestila.
B
INSERIRAJTE V »JUTRU«!
»mtiv oouieni '»»o« Obiina liubl>aO»

Danes ponoči je dotrpel v dvajsetem letu starosti ,aš ljubljeni sin in brat, gospod
JERAS CIRIL
Pogreb bo dne 30 novembra t. 1. ob 4. uri pop izpred mrliške veže Zavetišča sv. Jožefa (Vidovdanska cesta 9) na pokopališče k Sv Križu.
Ljubljana, dne 29. novembra 1939.
Užaloščena rodbina JOSIP JERAS In sorodstvo.
t
TRŠKO NAČELSTVO V LITIJI
naznanja žalostno vest, da je po osemdnevnem trpljenju umrl v Leonlšču tragične smrti njegov zaslužni načelnik, gospod
EMIL KOPRTVNIKAR
posestnik, cestni načelnik in požrtvovalni gasilec.
Njegovo truplo bo položeno k večnemu počitku na domačem pokopališču v petek L decembra ob 3. uri popoldne.
Požrtvovalnemu javnemu delavcu bodi ohranjen trajen in časten spomin, njegova duša pa naj prejme pri Bogu večni mir in plačilo!
LITIJA, dne 29. novembra 1939.
Urejuje Davorin Bavijen. — Izdaja a konzorcij »Jutra« Stanko Viranu — Za Narodno tiskarno d. d. kol u&karaarjtt bran Jeran — Za inaerauu dal je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v LjuDijaiu.
r st vo
Ureiba o izdajanju ifjtaov za naroda«
Dne 1. septembra t. t. je bila objavljena uredba o emisiji posebnih blagajniških zapisov za potrebe narodne obrambe, ki jih sme finančni minister izdati do višine 600 milijonov din. Ta vsota je bila z uredbo, objavljeno 21. septembra, povišana za na-daljnih 240 milijonov din. Z obema uredbama je bila pooblaščena Narodna banka, da izjemno od predpisov člena 11. zakona o narodni obrambni eskontira te blagajniške zapise finančnega ministrstva do skupnega zneska 840 milijonov din. Za izplačilo teh blagajniških zapisov, ki se izdajo na osnovi omenjenih dveh uredb, se bo prvenstveno porabil znesek od valorizacije zlate podlage Narodne banke, kadar bo ta valorizacija izvedena.
Pooblastilo iz gornjih dveh uredb je finančni minister v glavnem že izkoristil. Iz izkaza od 22. t. m. je razvidno, da je Narodna banka do tega dne eskontirala za 730 milijonov din teh blagajniških zapisov za narodno obrambo.
Nova uredba
»Službene novine« od 28. t. m. objavljajo sedaj novo uredbo, po kateri se bodo izdajali posebni boni za narodno obrambo. Ta uredba, ki jo je odobril ministrski svet dne 18. novembra, pooblašča finančnega ministra, da sme zaradi mobilizacije sredstev narodnoobrambnega sklada, ki je bil ustanovljen s paragrafom 19. finančnega zakona za leto 1939/40 In v smislu členov
8, 9 in 10 uredbe o tem skladu emitirati posebne bone za narodno obrambo, ki se bodo postopno in po potrebi dali v promet.
Obliko in višino obrestne mere teh bonov določi finančni minister.
Za vršenje obrestne in amortizacijske s i žbe po teh bonih služi kot garancija posebni prispevek za narodni obrambni sklad, ki se pobira po § 19. finančnega zakona za leto 1939/40. Vse na račun tega prispevka pobrane zneske polagajo davčne uprave neposredno Državni hipotekami banki na poseben račun, s katerega bo banka vzela potrebne vsote za Izplačilo obresti in amortizacije bonov.
Znesek izdanih bonov ima služiti izključno za potrebe državne obrambe in se stavlja na razpolago vojnemu ministru, ki ga sme potrošiti samo za namene, predvidene v členu 1. uredbe o narodnoobram-bnem skladu in na način, določen v členu 7. te uredbe.
Državna hipotekama banka bo prevzemala te bone za narodno obrambo in bo stavljala vojnemu ministrstvu na razpolago potrebne zneske v mejah sredstev tega fonda. Izjemno od člena 13. zakona o Narodni banki se Narodna banka pooblašča, da sme po potrebi eskontirati ali lombar-dirati te bone za narodno obrambo, ki jih bo prevzela Državna hipotekama banka, in sicer po isti obrestni meri, kakor jo nosijo ti boni.
Vprašanje pocenitve električnega toka
v Ljubljani
V	mescu maju letos smo objavili izvleček iz dopisa mestnega poglavarstva v Ljubljani, ki se peča z vprašanjem, zakaj se seli industrija iz Slovenije, in skuša zavračati ugotovitve, ki so bile ponovno iz-nešene v naši javnosti, da je električen tok v Ljubljani predrag. (Glej »Jutro« z dne 10 V 1939). Glede na vprašanje mestneea poglavarstva, zakaj kritiki ne navajajo številk in zakaj svojih trditev o izseljevanju industrije ne dokažejo s številkami smo ugotovili, da mestno poglavarstvo samo največ greši, da sicer skrbno vsako leto objavlja vse mogoče tarife, le tarife za električni tok. o kateri vedno zatriuie da vsebuje toliko ugodnosti za industrijo ne obiavi. tako da interesenti ki bi imeli navzlic ogromnim trošarinskim in drupim davčnim daiatvam vendar volio ustanoviti industriiski obrat v našem mestu, ne mn-
|*pv \7 nnn-oi tro/^o+1 c !roV*nn "nn r> 1 ~ ^V o
ra^maio in se mora ir>+orocpnt v takem primeru neposredno obrniti po informacije na mestno elektrarno.
V	tei zvpvi ^nio med drugim deiaH tudi pp^o^nie' »Ne mnivnn se	vf^*.
da	pnffl^v^fvo np ra tlf'f»
in	In t.nrlt np sn^-nomtt v tarifi
z""1'	da ne b' ^tar' knnnj-
r"—"	ki (37w«",(it»r> flra? tok v«1-
flu ca nn f^^o.lontli	i^m-a
(»iPct»K>	.Tip mrtn<vn nl>np55i tok
H n H| Kt1q nrira	miwf.
porro	r?1	nffnlno okra.
v*	TO	frlr prttrftV jrtO f-a-
tp»-«t> r>ml? zlastf industriji in obrti posebne o''
Nn ta očitek M ip hfi v zvezi c trdi+vMo
pjp^oog pop^^nrcitva 5 da nia?« s+riia v Ljubljani 1p n 60 do 1.40 din zt. k^^^a^no uro pn^nn^lrp«^ toka mestno g1?varstvo ni rea^talo niti z obnovo tarife r«fi v obiavo kakega nnr^avVa ali poias-rpi-j poprav smo vezeni, da po«fHa listom t^k" nonravke in taka pojavila v maleri-kos+nih stvareh, če se n pr kdo pritoži da je ta ali ona cesta blatna ali prašna da razširja javno stranišče smrad, ali pa da mestni kon.^ač ne postopa pravilno itd Ta oko'nost le potrjuje, da ie očitek, ki je bil iznešen, v resnici upravičen.
Od tedaj je poteklo več neeo prl leta Danes menda nihče več ne bo rahteval dokazov za to, da je med razlogi za selitev industrije iz Slovenije poleg viso'r h samouparvnih bremen tudi d a^ električni tok Ljubljana, ki je bila v prvih letih po vojni znana, da ima najcenejši tok, je danes med onimi mesM v državi, kjer je tok sorazmerno zelo drag, to pa
zaradi tega. ker so drugod v mnogo večjem obsegu zniževali ceno kakor v LJubljani. kjer je zlasti osnovna cena za razsvetljavo ostala na nespremenj ani višini 5 din
Vprašanje znižanja cene električnemu toku, tako za pogon, kakor tudi za razsvetljavo. je med tem postajo še bolj pereče. zlasti tudi glede na uredbo z zakonsko močjo o pobijanju drag:nje Ta uredba se izrecno nanaša tudi na razsvef javc in na pogonski material, pod čemer je razumeti tudi pogonski tok Med drugim določa, da mora vsakdo na vidnem me~tu posamič ali v skupnem cenovniku označ!ti cene in je torej tudi mestna elektrarna po tej uredb zavezana, da vendar enkrat objavi v celoti svoj cenik z vs^mi prispevki ki se pob'raio v tej zvezi in ne samo po-^me^ne izvlečke
Važna pa je tudi določba uredbe o po-oijanju draginje, ki pravi, da je proizva-i jalcem. posredovalcem in prodajalcem pre-j povedano zahtevati višjo ceno. kakor je 1 tista ki jamči običajni in dovolieni trgovski čist' dobiček, in se kršitelj tega predpisa kaznuje z zaporom do 6 mesecev in z denarjem do 50 000 din.
Kakšen pa je čisti dobiček mestne elek trarne ? Ponovne smo že opozorili n? ogromne dobičke, ki jih odvaja mestna elektrarna prikrito v obliki priznavalnine ki znaša v tekočem proračunu. 3.4 milijona din in upravnega prispevka v višin' 2.25 milijona din Vrhu tega mora elektrarna daiati mestni občini zastonj ves elek trični tok za razsvetljavo mesta in za razsvetljavo občinskih uradov ter mora na 'astne stroške izvrševati vse potrebne Instalacije. V tei obliki, daje mestna elek trarna občini na leto v celoti okrog 6.5 milijona din.
Pretežni del tega ogromnega bremen* ncsiio odjemalci električ-ieea toka za raz svetljavo. ki morajo zamrli tefra plačat* nretirano visoko cent 5 din za kilovatno uro. (v nasnrotnem nrimeru bi plačevali le kake 3 din), pa tudi orliemalei pogon skerra toka. bi lahko uživali nižio cco, če ne bi mestna elektrarna odvn^la mestni občini teh zneskov Zato ie skrajni čas. da se vprnšanie cene električnega toka temeliito revidira ne samo v interesu in-dustriio ki se že seli iz Linblinne in se bo še boli selila, tem vrč tudi zaradi osnovnega načela, da mestna nedietia ne smejo izkoriščati o^er^alcev. ker niso ustanov-liena zaradi dobička, temveč zaradi tega da oskrbuieio pr°b'vo'<itvo po nižji ceni. kakor zasebna podjetja.

Strogo Izte?f2vat?|e anuitet za kmečke ffolgove
Finančno ministrstvo objavlja Po uredbi o likvidaciji kmečkih dolgov moraio dolžniki plačati letni obrok (anuiteto) svojega dolga Privilegirani agrarni banki do l. novembra vsako leto Iz vplačanega denarje, mora Privilegirana agrarna banka izplačati denarnim zavodom kot bivšim upnikom kmetov-dolžnikov letni obrok, ki dospe v plačilo do 31 decembra vsakega leta Za točno izplačilo teh teriatev jamči država Plačilo letošnje tretje annitete %d stran) do'?nikov je prineslo slabe rezn'tat° tak-o d» ima Privilegirana agrarna banka do zdaj šele majhen del onega zneska, ki je potreben za izplačilo anuitete denarnim zavodom Čeprav so se cene kme+iisklm proizvodom znatno dvlen^e in kmetie pridejo do potrebne gotovine, je vendai veliko Število dolžnikov. k' no*5**!« Impit) svoie obveznosti glede p'ači'a dolžnega obroka oo omenieni odredbi. Takšni do1žr«iki spravljajo državo glede na njeno iamstvo. v težaven položaj. Danes, ko vse države okoH nas zahtevajo od svoiih državManov naitp^ie žrtve moramo hidi od naših kmetov pričakovati vsaj toliko, da bodo ItdoI-niM svoio zakonito obveznost glede plačila sv™'h dolgov «
Zato polivamo vse kmp*1-«	na
katerp cp nantSa "»i« nredba o lilrvidapiii kme^Mii d o'»rov. d« tako! n'ačaio ^Mncli zne«o,r ilniirj, bpr cn davčne	dohUp
navnflHo da pionio T vso stro^oftln 'TVPStl tiVrepe, ki jih določa uredba glede plačila.
Kakor smo že kratko poročali, je trgo-vinstri minister na osnovi uredbe o občin-sk'h hranilnicah frdni	n n»"ra»»l-
jac'i fn	''vptp Tf-K"«!« kra-
ljevine Jugoslavije. 2e z uredbo o občinskih hranilnicah je predvideno, da morajo
biti vse hranilnice združene v d ;vni zve-j zi, bodisi neposredno an pa pu^u bano-j vinskih podzvez. L nov uri pravilnikom je sedaj predpisano, da se obstoječa Zveza' ; hranilnic kraljevine jugo&iavije pretvori ; v smisiu ureube o občinsKin ui cuiunican in i da se mora v šestih mesecih po u ve javi je nju pravilnika prilagoditi novim predpisom. Glavna skupščina določi sedez zvezt i vsaka tri ieta.
Vse občinske hranilnice morajo biti čla-; niče zveze neposredno an preko banovin-j skt podzveze. Gieae na to določbo je pričakovati, da se bo Zveza jugoslovenskih hranilnic v Ljubljani preosnovaia kot ba novinska podzveza v smislu novih predpisov. Po določbah pravilnika oaobravt. ustanovitev banovinskih podzvez trgovin ski minister po zaslišanju bana. in sicer ! če to zahtevata vsaj dve tretjini hranilnic ki imajo sedež v dotični banovini Delokrog banovinske podzveze predpiše s pra vilnikom trgovinski minister. Predloge za pravila in delokrog podzveze odobrava skupščina zveze. Nadalje določa pravilnik, da zveza ne more pooblastiti podzveze da samostojno vrši revizijo hranilnic. V ten, pogledu določa uredba o občinskih hranilnicah. da opravlja zveza revizijo pn hranilnicah po strokovnih revizorjih zveze ali banovinske podzveze, in to najmanj enkrat vsako leto. O poteku revizije mora zveza poročati trgovinskemu ministrstvu, revidirani hranilnici in predsedniku občine, ki jamči za obveznosti hranilnice. Glede na določbe uredbe, ki dopušča, da zveza opravlja revizijo tudi po strokovnih revizorjih banovinske podzveze. je torej pričakovati, da bo banovinska podzveza dravske banovine po lastnih revizorji!) vršila revizijo in je določbo pravilnika razumeti le tako. da podzveza ne sme samostojno "ršiti revizije hranilnic.
Ko minister odobri ustanovitev in pra vila podzveze. so vse hranilnice, ki imajo sedež v dotični banovini, dolžne postati
i članice podzveze. Skupščina zveze določi, kakšen odstotek članarine, ki jo plačajo
hranilnice iz dotične banovine zvezi, pripada podzvezL
Na skupščini zveze ima vsaka članica z vlogami do 10 milijonov din pravico do enega glasu, za vsakih nadaljnjih pričetih 10 milijonov din vlog pa ima še en glas; vendar nobena hranilnica ne sme imeti več nego 10 glasov, kar pomeni, da imajo vse hranilnice z vlogami preko 100 milijonov din le 10 glasov na skupščini. Višino vpisnine in letne članarine določa in spreminja glavna skupščina zveze. Ce hranilnica ne plača članarine, jo izterja na zahtevo zveze obča upravna oblast prve stopnje. Nadzorstvo nad zvezo vrši trgovinski minister.
Cosn^^a^ke vesli
= Odslej veljajo devizni predpisi že za izvoz v vrednosti preko 250 din. Doslej je
veljal predpis, da se neobrtni izvoz v vrednosti do 1000 din lahko zvrši brez zavarovanja valute in brez deviznih formalnosti. Sedaj pa je finančni minister izdal odlok, po katerem se spreminja 1. odstavek 6. člera pravilnka o ureditvi prometa z deviznimi valutami, ki se odslej glasi: »Pri izvozu blaga iz naše države v vrednosti preko 250 din se mora izvrSti zavarovanja valute in se sme blago izvoziti samo s potrdilom o zavarovanju valute, ki ga izda Narodna banka ali pa eden od pooblaščenih denarnih zavodov. — V zadnjih mesecih je šlo fz naše države mnogo blaga v paketih v vrednosti do 1000 din, vse to brez jamstva, da se protivrednost izvože-nega blaga vnese v našo državo. Zato je fnančni minister v gornjem smislu poostril devizne predp se.
= Kazni za kršitev naredbe o omejitvi motornega prometa. V včerajSnji številki smo objavil besedilo naredbe o omejitvi motornega prometa, ki določa v členu 6., da se kršitelj predpisov iz člena 1. (prepoved vožnje ob nedeljah) in člena 3. (vožn-e v relacijah, k so paralelne z železniškimi progami) kaznuje z denarno kaznijo 5000 d n in z zaporom 30 dni. Ta določba pa Je. kakor se zdi, po grešna, kajti uredba o omejitvi prodaje tekočega goriva in prometa z motornimi vozili, na podlagi katere je bila izdana gornja na-redha. določa da se kršitev naredb. izdanih na podlagi te uredbe, kaznuje denarno s 500 do 5000 din m z zaporom do 30 dni. Besedilo člena 6. naredbe. ki je objav-Ijena v »Službenih novinah« od 28. t. m., na je razumeti tako da se kršitelj za vsa-'<o kršitev '——mje s kaznijo 5000 din in 7 zaporom 30 dni
=: Ponovno podaljšan rok po pravilniku o ustanovah humanega značaja in pokojninskih fondih. Trgovinski minister je izdal odločbo, po kateri se do konca aprila 1940 podaljša rok, predviden v členu 29 ln členu 30 pravilnika o ustanovah humanega značaja ki se bavi jo z zavarovanjem pogrebnih in bolniških stroškov, ln fondih za pokojninsko zavarovanje.
— Iz trgovinskega registra. Vpisala se je tvrdka Peter Primožič in sin usnjarska obrt, Cirkulane št 51. — Pr tvrdki »Vol a« družbi z o. z., tovarni električnega materiala. je tzfcrisan. poslovodja dr. Rudolt Zimmer. sedež podjetja pa se prenese v Ljubljano (obratni predmet družbe je izdelovanje in prodaja električnega materia-a zlasti st kal in instalacijskega materia--a) — Pri Delniški družbi privovarne Union je vpisan član upravnega sveta An on Babnik. knjigovodja v Ljubljani. Zgornja Šiška 125 — Pri Stavbni družb' d. d. e vp!san član upravnega sveta inž. Ru-iolf Skof. profesor v Ljubljani. — Pri tvrdki »RCbot« Izdelovanje čistilnih na nrav družbi z o. z v Ljubljani je zbrisan oslovodja Josip Mihelič vpisan pa je kot poslovodja Evgen Huber tehnik v Ljublja u.
ladja Tisa 191 — 193; rž: baška 142 — 144. Oves: baški, sremski ln slavonski 148 - 150 Ječmen: baški in sremski 64/65 Kg 160 - 165 K«ruza: baška 140 — 142, oanatska 137 139. nova par lndjija 111 — 113 Moka: baška tn banatska »Og« ln »Ogg« ii85 - 295. »2« 265 — 275; »5« 245 255. »6< 235 - 245; »7« 195 - 205. »8* 125 135 Fižol: baški sremski beli brez vreč 365 — 375. Otrobi: -<ašk sremski 117.50 - 120
Nase gledališče
D B A M A
Četrtek, 30.: George Dandin. Red četrtek. Petek, 1. decembra, ob 15.: Emil in detektivi. Mlad nska predstava Izven. Znižane oene od 20 din navzdol. Sobota, 2.: Kozarec vode. laven. Znižane cene od 20 din navzdol O P B B A Četrtek, 30.: Gorenjsk slavček Premiera. Premierski abonma. Slavnostna predstava.
Petek L decembra zaprto. Sobota. 2.: Gorenjski slavček. Red A. Nedelja. 8. ob 15.: Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Ob 20.: Ero z onega sveta. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE
Četrtek, 30.: Košček sreče. Sobota, 2. decembra.: Košček sreče. Nedelja 3. ob 15.15.: Košček sreče, popoldanska predstava
Četrtek SO. novembra Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, poročila, napovedi. — 7.15: Veseli zvoki (ploscej. — 12: Ljudski napevi (ploSče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Naipoi-ecBi. —
13.02: Salonski kvartet. — 14: PanoMa.
—	18: Dekliški zabor »Vigred« in rač-jskl orkester. — 18.40: Slovenšč na za Slovence (dr. R. Kolarič). — 19: Napovedi, poročila,— 19.20: Nac. ura: Nac-oaaJni značaj našega sladkovodnega ri varstva. — 19.40: Objave. — 19 50: Vzroki izseljevanja (g. Jože Roisman). — 20: Kcncert pevskega zbora »Ljati.anski zvon«. — 20.45: Reproouciran koncert simf. glrsbe. _ 22: Napovedi, poročila. — 22.15: V oddih igra Radijski orkester.
Beograd 19.40: Lahka godba, — 20: Humor. — 21.50: Volinski koncert. — 22.20: Plesna mnizika — Zagreb 17.15: Koncert orkestra. — 20.30: Koncertni večer. — 21.30: Iz domačih oper. — 22.20: Godalni kvartet. — Praga 19.25: Folklora. — 20: Pester spored. — 21.20: Iz opernega sveta. — 23: Koncert češke glasbe. — S°fija 17: Lahka in plesna muzika, — 18.30: Nadaljevanje koncerta, — 20: Instrumentalna glasba. — 20 30: Petje, plošče in ples. — 22: Nočni koncert.
—	Dunaj 19.15: Plošče. — 20.15: Dunajska glasba. — 22.30: Lahka godba in ples. — Berlin 18: Koračnice. — 20.15: Večer serenad. — 22.30: Lahka in plesna muzika, — 24.10: Nočni koncert.
Iz Litije
t— Gasilcem litijske župe sporoča upr
va, da je umrl dolgoletni župni blagajnik tov. Emil Koprivnikar. Pogreb bo v petek ob 15. na pokopališče v Litiji. Uprava litijske gasilske župe poziva gasilce, da se v čim večjem številu udeleže pogreba dragega in nepozabnega tovariša.
Z Jesenic
s— Zvočni kino Radio predvaja v četrtek, dne 30. nov. ti. oto 8 uri zv. in v petek (na narodni praznik) ob 3. uri pop. in 8. uri zv. velefilm iz bojev ob irski revoluciji »Ovaduh«. Po znanem romanu L. O Flahertyja »Noč po izdaji«. Med dodatki zvočni tednik in domač kulturni film. — Sledi »Večna karavana«. (—)
naie II. izdaje:
Posredovanje Amerike v finsko ruskem sporu
Izjava ameriškega zunanjega ministra - Finski poslanik v Moskvi sooči še ni mogel izročili odgovora svoje vlade na drugo noto Molotova
B37ze
29 novembra
Na jugoslovanskih borzah notirajo nem ški klirinški čoki nespremenjeno 14.30 G-rž»ki bon so se trgovali v Zagrebu po 6.75. v Beogradu pa po 37.94. Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo pe >čaiu 55 din za dolar.
Na za,grebškem efektnem tržišču se , e Vojna škoda pri nespremenjeni tendenci nudila po 43.1 (v Beogradu je bil zabeležen tečaj 435 — 435 50). Tudi v ostalih državnih" vrednotah ni bilo zaključkov pač pa. je pršlo do prometa v delnicah Trboveliske po vi-Sjem tečaju 235 m v dcl-nicah družbe Isis po 30.
Devize
LJubljana. Oiicilni tečaji: Londcn
17S.15 — 176 35, Far'.z 97.75 — 100 05 New Tozk 4425 — 44S5 Curih 995 1005 Amsterdam 231S — 2385 Bruselj 730 50
—	742.50. Tečaji nn svob^>dn«m trgu: L<onc'an 213.S9 — 217 03 Pariz 120.81 — 12311, Nevv Yo:k 54S0 — 55?0, Our'h
18 — 1238.18 Amsterdam '!899.93 — -n-7 c < Rruselj 902.23 — 914 23.
Cu'!!i. Beograd 10. Pa: iz 9.39 Lon''or 17.46 Nevv Ycik 446 Eruselj 73.65. M-:an 22.50 Amsterdam 2S6 70 Bevl n 17S 5" Stockholm 106 25, Oslo 101.35 Kobcn havn 8610 Fofra 5.40, Budimpešta 80 1 Atene 3.40, Bukarešta 3 40.
Efekti
Zagreb. Državne v.ccnote. Vo^na Sko-ia 437 bi.. 4o/o agrarne 53 dan.. 6»/„ begluške 80 50 bi.. 6®/o dalm. agrarne 74.50 bi. G°/c šumske 75 bi., 7«/„ stabiliz. 91 — 94 7»/„ invest 97 — 98. 7»/, Seligman 99 den., 7°/0 Blaii 90 — 91. 8«/® Blair 94.50
—	95- delnice. Narodna banka 7100 den PAB 200 den Trboveljska 230 — 235 (235) Gutman 53 bi. Sečerana Os*jek 100 den., Osiječka lijevaon ca 150 den. Isis 26
—	30, (30).
Beograd. Vojna škoda 435 — 435.50 4% severne agrarne 51 — 52 6*/« begluške 79 50 den. (79.25), 6°/» dalm. agrarne 73.50 — 74.50, 6»/. šumske 72.50—73.50, 7®/o stabiliz. 95 — 97 50 7®/o nvest. 99 den. 7<>/o Seligman 99 den.. 7*/o Blair 89.75 den., (89.75 — 90) &>/n Blair 95 — 97 (95). Narodna banka 7325.
Blagovna tržišča
Žito
Chlcago. 29. novembra. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 88.75, za maj 87.125, za julij 85.375; koruza: za dec. 51.125, za maj 53.125.
Winnipeg, 29 novembra. Začetni tečaji: pšenica: za okt. 78.25, za maj 72.25, za julij 76.875.
-f Novosadska blagovna borza (29. t. •n.) Tendenca nesprem Picmca: baška okol Novi Sad 189 - 191; gor b. 190 — 192: 1 srenu 188 — 190^ slavonska 188. — 191;
VVashington, 29. nov. s. (Reuter.) Zunanji minister Cordel Hull je imel danes najprej razgovor s predsednikom Rooseveltom, nato pa je sprejel finskega poslanika.
Pozneje je Huil objavil izjavo, v kateri pravi, da ameriška vlada z resno skrbjo zasleduje poostritev rusko-finskega spora, ki bi mogel razširiti sedanje področje vojne in poslabšati mednarodne odnofiaje. Ameriška vlada nikakor noče biti zapletena v spor, želi pa mirne rešitve spora in ponuja zato obema vladama svoje usluge ter upa, da jih bosta sprejeli.
Kakor izjavljajo v ameriških vladnih krogih, ta izjava ne bo službeno sporočena ruski in finski vladi. Predsednik Roosevelt po neuspenu svoje posredovalne akcije noče izdati nobenega novega direktnega apela na obe vladi, dokler napetost ne bo dosegla kritičnega stanja. V VVashingtonu še vedno upajo na mirno rešitev spora.
London, 29. nov. s. (Reuter.) Kolikor je znano, finski poslanik v Moskvi baron Ko-skinen do večera še ni imel prilike, da izroči odgovor finske vlade na drugo rusko noto z dne 26. t. m. Molotov je imel torej najbrže svoj govor, ne da bi sploh vzel na nanje finsko noto.
Ruska nota o prekinitvi diplomatskiii ouho^ov s Fitfsfco
Moskva, 29. nov. br. Agencija Tas po-uca, da je namestnik komisarja za zu-.jitiije zadeve Molotova, Potemkin, izročil iinskemu poslaniku Koskinenu noto, v kiiteri rušita vlada sporoča finski vladi prekinitev diplomatskin odnošajev.
Noto je podpisal komisar zunanjih zaje v Molotov. Nota pravi, da ruska vlada ,!ede na neprestane napade finskega vojaštva na ruske čete na ruskem ozemlju ne more več še nadalje vzdrževati nor-.nalniii diplomatskih odnošajev s Finsko. Zato je bila prisiljena odpokiicati vse svo-> politične in gospodarske zastopnike.
Biisifa potih Nemčije
Kodanj, 29. nov. z. Postopanje Rusije napram Finski izziva ogorčenje na vsem evropskem severu. Splošno postavljajo vprašanje, ali hoče Rusija namenoma iz-
<iti vojno Listi opozarjajo v zvezi s tem aa slične metode, ki se jih je posluževal HiUer napram Avstriji, češkoslovaški in Poljski Posebno pozornost posvečajo dejstvu, da Nemčija istočasno otežkoča položaj Finske s polaganjem min, s čimer hoče onemogočiti vsak izhod Finske na morju.
Finski finančni minister dr. Tanner je izjavil novinarjem, da se poslužuje sedaj i.usja enake akcije, kakor se jih je posluževala Nemčija vsa zadnja leta. Glasilo danskega zunanjega ministra piše, da je Rusija z izmišljenimi obmejnimi incidenti namenoma poostrila položaj, da bi mogla pričeti vojno proti Finski. »Svenska Tag-bladed« označuje v uvodniku rusko noto za edinstveni dokument v politični zgodovini.
Nerazpoloženje zaradi ojačene blokade
Rim, 29. nov. z. »Giornale dTtalia« nastopa danes v svojem uvodn/ku še bolj ostro kakor pred par dnevi proti blokad-nim ukrepom Anglije in Francije, zlasti pa odklanja kontrolo na dovoznih potih Italije, to je v Gibraltarju, Suezu in Darda-nelah. List naglaša, da je to skrajno nevaren eksperiment, kž bi mogel tudi druge države, ki sicer niso zapletene v vojno, prisiliti, da si prisvoje kontrolo nad raznimi teritoriji, ker nobena država ne more pustiti trajnega omejevanja svobodnega gibanja in ogražanja svojih življenjskih pravic. »Tribuna« prikazuje v neugodni luči rezultat pomorske vojne s Anglijo in vgmc
šuje, kdaj bodo italijanske ladje zapustile svoje luke in ustvarile situacijo ki bo resno kompromitirala angleški prestiž na morju.
London, 29. nov. s. (Reuter.) Norveška vlada je vložila pri angleški in francoski vladi demaršo proti zakonom o zaplembi nemškega izvoznega blaga. Norveška vlada nadalje zjavlja, da si pridržuje pravico zahtevati kompenzacijo za škodo, ki bi jo zaradi teh zakonov utrpela norveška trgovina.
Proti čemu se bore
zavezniki
London, 29. nov. br. Finančni minister sir John Simon je imel nocoj govor, v katerem je med drugim naglasil:
Sistem, proti kateremu se borimo, je sistem koncentracijskh tabor šč, sistem Gestapo, sistem, ki preganja in muči ljudi zaradi rase; sistem, ki je odvzel tisku vso svobodo, kjer nihče ne sme ničesar storiti, če za to ne ve oblast; sistem, da nčhče ne sme izreči, kaj šele misliti, da je njegova duša res njegova. Nekaj je na svobodi, o kateri narodnosocialistična filozofija niti ne sanja, a prav to je, kar nas sedaj navdaja z nepremagljvo močjo v naš: veliki borbi.
Večerno francosko
vojno poročilo
I Pariz, 29. nov. br. Vrhovno poveljstvo ' francoske vojske je nocoj objavilo naslednje 170. vojno poročilo:
Na fronti nikakih posebnih dogodkov. Nekoliko zapornega ognja francoskega topništva In nekaj stikov izvidniških oddelkov z obeh strani.
nemška letala sestreljena
London, 29. nov. s. (Reuter.) Se tri nemški letala so bila danes poleg onega, ki je bilo sestreljeno ob angleški obali, izgubljena, Eno od teh je moralo pristati v južni Norveški, drugo v SvicL
Doslej 43 nemških
podmornic potopljenih
New York, 29. nov. br. Newyorški radio je objavil, da je bilo doslej potopljenih 4S nemških podmornic. 33 podmornic so potopili Angleži, ostalih 10 pa Francozi.
Pred novo kampanjo
proti Nizozemski
Haag, 29. nov. z. Berlinski dopisniki opozarjajo na novo nerazpoloženje nemških ! krogov proti nekaterim nevtralnim drža-; vam, zlasti proti Nizozemski.
Kakor poroča »Algemeene Handelsblad«, danes nI bilo mogoče dobiti nobene telefonske zveze z Nemčijo. Tudi na prijavljene nujne razgovore je bilo treba čakati po več ur. List si ne more pojasniti tega pojava.
Italija ima še 868.000 mož pod orožjem
Rim, 29. nov. br. Davi je bilo objavljeno naslednje uradno poročilo: Ne glede na odpuste Iz vojaške službe in na dopuste vojakov in oficirjev, znašajo efektivne sile italijanske vojske 868.000 mož. To je še posebej glede na letni čaa, na okoliščino, da so v Libiji dovršene vse vojaške obrambne priprave ln da je v Alpah zapadel sneg, več kakor je potrebno m vsak primer.
Best in Stevens živa
Berlin. 29. nov o. Glede na trditve nekaterih tujih listov, da pri Venloju ugrabljena Angleža Best in Stevens nista več ži-. va, izjavljajo uradno, da se jima dobim i
Palača ljudskega zastopstva
Finski parlament v Helsinkih
Focheva zmaga
— prerokovana
Heminiscenca izza časov pred svetovno vojno
Londonski listi so se spomnili te dni na eno najbolj nenavadnih prerokb v svetovni zgodovini, ki se je zgodila pred nekaj več nego tridesetimi leti. Ta prerokba je bila izrečena pred mnogimi pričami in so jo tudi takoj zapisali ter objavili. Izrekel jo je angleški feldmaršal, lord Ro-berts, znan iz burske vojne. L. 1908. je potoval po Kanadi, 29. julija zvečer je sedel v družbi ameriških in kanadskih novinarjev in je v razgovoru dejal:
»Doma mi nočejo verjeti, če pravim, da na Angleškem v napačnem občutku varnosti spimo Hotel bi vam sedaj tu reči, da stopa Evropa po mojem mnenju naravnost v najstrašnejšo vojno svetovne zgodovine. A nihče izmed odločilnih mož mi noče verjeti.«
Nato so nekateri novinarji vprašali, kdo bo nasprotnik Anglije.
»Nemčija,« je odvrnil lord Roberts, »in to bo izzvalo isto edinost v nastopanju Anglije in Francije, kakršna vlada sedaj tu med provinco Quebecom, ki je naseljena s Francozi, ter ostalo Kanado.«
Vprašali so ga nato, kdaj bo vojna v Evropi nastala. Odgovoril je: »V trenutku, ko bo Nemčija pripravljena, in to bo, če vse upoštevamo, v štirih do šestih letih.«
Eden izmed navzočih je menil, da bo to tedaj 1. 1912. do 1914. Nato je dejal lord Roberts:
»Da, najpozneje L 1914. Naj še dodam, da bosta Anglija in Francija učakali tedaj najtežjo preizkušnjo svojega dotedanjega življenja. Približali se bosta porazu tako. da bo sreča, če si lahko ohranita svoj demokratski ustroj.«
»Saj vendar ne smatrate poraz za mogoč, če boste sami imeli vrhovno poveljstvo!« je menil eden izmed navzočih.
»Mene sploh ne bo zraven,« je bil odgovor. »Moj dan je že bil, a ker sem tu prerok, hočem napovedati še nekaj. V pariški vojni šoli je danes profesor po imenu
Foch, ki mu je določena neminljiva slava v vojni zgodovini. To je mož, ki nas po-vede v zmago, v kolikor bo ostalo zmage, ko bo vse končano Vem, da je profesor Foch za leta pred svojim časom.«
»V čem?«
»V strategiji, v izdelavi vojaških načrtov, v organizaciji in končno, kar je največje važnosti: po naravi je rojen za vodjo ljudi.«
Bistvena vsebina tega pogovora je izšla takoj v quebeškem listu »L'Evenement«, ki je njegov glavni urednik, Edouard Cor-beau, sam slišal Robertsove izjave. Lord Roberts je umrl 1915 pri nekem obisku na francoski fronti. Foch se je bil takrat proslavil v bitki ob Marni in pri jesenskih bojih v Flandriji Vrhovno poveljstvo pa je dobil šele L 1918., osem mesecev pred končno zmago.
Zimskih olimpijskih iger ne bo
»Dežela, ki je v vojni, ne more biti nosilec olimpijskih iger«, velijo določbe za te igre. Nemčija, ki je do zadnjega upala, da bosta Anglija in Francija na lepo besedo vojno ustavili in je dalje grad:la naprave v Garmisch-Partenkirchnu, je sedaj izvedbo zimskih olimpijskih iger vrnila mednarodnemu olimpijskemu odboru. Namesto mednarodnih, bodo imeli v letošnji sezoni nemški športniki samo svoje domače prireditve v tem kraju.
Brat prezidenta Lebruna umrl
V Franciji je te dn: umrl brat francoskega državnega prezidenta, Gabrijel Lebrun. Pri njem je Lebrun običajno preživljal počitnice.
Metalec bomb
Vojak finske vojske se vežba v metanju ročnih bomb
češe ne veš, zdaj izveš:
da je vrhovno poveljstvo holandske vojske imenovalo enajst komandantov vojnih zfcorov, kakor je to predvideno za morebitni primer vojne;
da Nobelova ustanova letos ne bo podelila običajne vsakoletne nagrade za mir;
da bodo dobili vsi italijanski legionarji, ki so sodelovali v španski državljanski vojni na strani generala Franca, možnost zaposlitve v Španiji;	|
da so magnetične mine po sodbi stro- i kovnjakov neuporabne za plitve vode. • Mine te vrste, kjer so jih Nemci položili v plitvih krajih, so ostale brez učinka;
da so se vlade Velike Britanije, Kanade, Avstralije ln Nove Zelandije sporazumele glede strokovnega šolanja in vež-banja svojega pilotskega naraščaja v Kanadi;
da so otvorili Nemci v Varšavi v prisotnosti generalnega guvernerja za zasedeno Poljsko dr. Franka prvo nemško šolo;
da išče vrhovno poveljstvo britanske vojske osem tisoč vozačev za motorna vozila v zaledju bojišča;
da so poslali prijatelji Francije iz Buenos Airesa francoski vojski prvo pošiljko, ki obsega trideset ton obleke in odej za zimo;
da so magnetične mine, kakršnih se zdaj poslužujejo Nemci, prav za prav francoska iznajdba. »Action Frabcaise« poroča, da so delali poskuse s tem orožjem že pred štirimi leti v vojnem pristanišču Toulonu. Nadaljnje podatke o izumu je francoska cenzura zabranila;
da so Nemci začeli naseljevati nemške ribiče na polotoku Heli pri Gdansku;
da je obsodilo berlinsko sodišče neko žensko, ld je prodajala maslo prosto brez nakaznic, na deset let ječe in na pet let izgube častnih državljanskih pravic;
da se je pod pritiskom razmer tudi belgijska vlada odločila za uvedbo živilskih nakaznic.
li flmfc< prestolnice
Trg v Helsinkih
Holandec v Nemčiji
Mnogo reči je ,na poti* — Atrape v izložbah — Postrežba
v restavracijah
»Haagsche Post« pri občuje poročilo svojega sotrudnika, ki se je vrnil pravkar iz Nemčije. Časnikar pravi, da je potovanje in nakupovanje po Nemčiji sedaj težko, ker je vse racionirano, a mnogih stvari sploh primanjkuje.
V trgovinah so brisače, ovratnice in polnilni svinčniki vedno »pravkar na poti«. Ce predlagaš taksijskemu šoferju, da bi te popeljal na kratko vožnjo, ti odgovori, da ne gre, kajti dnevni obrok 20 1 bencina mešanice mora porabiti bolj racionalno. Ko je stopil Holandec v neko odlično slaščičarno in je hotel v njej kupiti škatlo bonbonov srednje cene, kakršne je videl v izložbi, je dejala neka prodajalka: »Od
čiščenje Severnega morja
Angiftgka. mornarica lovi mine v Severnem morju a posebnimi pripravami, ki so med
seboj povezane a kabli
Govoreče živali
Papige — Šinkovci — kanarček
Le malo je živali, ld morejo ponavljati človeške besede in ae naučiti kratke stavke. Najbolj znana izmed »govorečih« živali je papiga. Njen besedni zaklad je že za čudo velik, če zna poleg nekoliko fraz ponoviti imena rodbinskih članov ali izreči kakšno besedo, kakor »noter«, »dober dan«, »na svidenje«. Ce o kakšni posebno priučljivi papigi poročajo, da zna izgovarjati stavke, ki Imajo kakšno zvezo ali deklamirati kakšne verze, tedaj je to velika izjema. Ptice iz vrst ščinkavcev imajo isto tako skromen besedni zaklad
Okrog 1900. je predstavljal pravo senzacijo neke ornitološke razstave v Berlinu kanarček, ki je sicer s tenkim glasom, toda zelo razločno, vpraševal: »Kje je moj mali brat?« 2e prej in tudi pozneje so poročali včasih o »jezikovnih talentih« kanarčkov. Manj znano pa je dejstvo, da so govoreče živali tudi med sesalci. Seveda pa se tu »govorjenje« omejuje skoraj izključno na naravne glasove teh živali, ki so jih z naporno dresuro tako izobličili, da postanejo podobni poedinim človeškim besedam.
Kriminaliteta nazadnje
Ugotovitve Scotland Yarda v Londonu
Kakor vse slabe stvari, Ima tudi vojna nekatere dobre strani in med te spada nazadovanje kriminalitete, pojav, ki ga opazujejo v Londonu, kakor na vsem Angleškem sploh. Scotland Yard poroča, da je od začetka septembra število zločinov do-
Hripa na švedskem
V švedski pokrajini Soloftei razsaja epidemija hripe, ki se končuje s pljučnico. Bolezen poteka večinoma težko, vendar se ne konča vselej s smrtjo.
seglo najmanjše število v zadnjih 25 letih, a vse kaže, da bo še nazadovalo.
Po eni strani je število zločincev znatno padlo, ker so morali k vojakom ali so se prostovoljno javili, po drugi strani pa je na cestah sedaj mnogo pomožnih policistov ln uradnikov zračne zaščite, ld so podnevi in ponoči na nogah. Upoštevati pa je treba tudi to, da so večino dragocenosti, ki hI se vlom zavoljo njih Izplačal, odpravili na varno. Vsakdanja zatemnitev olajšuje sicer vsakovrstna hudodelstva, po drugi strani pa ovira tudi nagli beg.
kod prihajate? Škatle so same atrape.« V izložbah je mnogo takšnih atrap.
V	neki trgovini s finimi vini je hotel kupiti steklenico likerja, da jo ponese neki dami v dar. Čudno so ga gledali ln ga opozorili, da je na vratih napis: »Rum in žgana vina danes razprodana.« priporočili so mu rensko vino in sekt, češ da ljudje to danes mnogo zahtevajo.
V	tobakarnah smeš kupiti samo po pet smotk. Ko je hotel še nekoliko cigaret, se je prodajalec priklonil, češ da na žalost dodatkov ne more dajati.
Samo na Meklenburškem je novinar dobil zadosti dobre jedi. Dali so mu na zahtevo brez nadaljnjega velik krožnik zme-šanih jajc s pečenim krompirjem. V velikih berlinskih restoranih je po eni uri večina jedi na jedilnem listu črtana. V dragih lokalih dobiš morda še kakšno postrv, malo lososa ali raka. Dobiš tudi kakšne danske školjke. V malih gostilnah pa je riba višek jedilnega lista.
Padec s srečnim koncem
Neka ga. Nichollsova iz Garyja v Indi-ani je čistila kuhinjo in ji je pri tem spodrsnilo na kosu mila. Bog si ga vedi, kako se je zgodilo, toda zletela je skozi kuhinjsko okno na prosto, to je tri nadstropja globoko. K sreči so bili dan prej pod okno spravili velik kup peska in baš na ta pesek je priletela, tako da je odnesla samo neznatne praske. Sama se je lahko dvignila in sama odšla spet gor.
A N E K DOTA
Sloviti pretvarjalec Leopoldo FregoH si je v Milanu nekoč najel sobo Nezaupna in bigotna gospodinja pa mu je dejala:
»Soba je samo za vas. Ce si boste drgnili sprejeti kakšno žensko, vas postavim takoj na cesto.«
Zgodilo pa se je, da se je lepa M;lančan-ka zaljubila v umetnika in ni čudno, da sta si želela, sestati se kdaj po kakšni predstavi v njegovem stanovanju. Fregoli bi ne bil Fregoli, če bi pri tej stvari ne znal zvoditi Cerbera v podobi hude gospodinje za nos. Nekega večera je v svoji sobi, ki jo je Cerberus nadzoroval podnevi in ponoči, posnemal sladek ljubezenski duet z baritonom in sopranom, glasnimi poljubi in vsemi pritiklinami. Nenadno je potrkalo na vrata: »Gospod Fregoli, izselite se takoj, takšnih sestankov ne trpim.« — »Zakaj pa ne?« je vprašal Fregoli in odprl vrata. »Saj sem popolnoma sam in poskušam samo majhen prizor, ki ga jutri odigram.« In gospodinja se je prepričala, da zna Fregoli res imenitno posnemati vse glasove.
Naslednji večer, ko Fregoli res ni bil sam v sobi, je slišal nenadno spet glas svoje gospodinje: »Ne, mene pa ne premotite več!«
VSAK DAN ENA
n
»Proa mo, izvolite sesti ...« (»Politiken«)
Zane Greyj
27
Zakon zapada
Roman
Skrivaj se je ozrla nanj — obraza mu sicer ni mogla natanko razbrati, a zdel se ji je resen in ravnodušen — takšen, kakor zmerom.
Dolgo časa sta oba molčala, nato se je mahoma sklonil do njenega ušesa in rekel:
»Mary, rad te imam, odkar si pri nas, a nikoli se nisem drznil upati — zdaj te pa vendarle vprašam: ali hočeš postati moja žena?«
Njegova odkritost in poštenost jo je bila zdavnaj osvojila, in prav nič ni ji ni bilo treba premišljati, preden je odgovorila
»Da, Enoh, rada ti postanem žena,« je preprosto dejala.
Njegova levica je krepko zgrabila za vodilno kolo, desnica pa je segla po njeni roki, ki mu je prišla do pol poti naproti. Skozi rokavico je Mary čutila, kako trda in zdelana je bila dlan, v katero je polagala svojo usodo.
»Niti v sanjah si ne bi bil mislil, da bom nocoj Se tako srečen.« je dejal.
Maryji je postalo kar vroče pn srcu ob njegovih besedah — tudi ona je bila srečna nad tem obratom v svojem življenju Zdaj si je priznala, da ima tega krasnega, vrlega človeka že davno rada In si že davno na tihem želi. da bi mu smela biti
žena, tovarišica in pomočnica.
Družba v vozu ni videla ne slutila, kaj se dogaja na vozniškem sedežu — veselo so čebljali vsi vprek, le Georgia je bila molčečna in slabe volje. Ker se Enohova desnica še ni bila vrnila na vodilo, so vozili dokaj počasi, kar očividno ni bilo po nienem okusu.
»To je prava mrtvaška parada,« je vzkliknila tako glasno, da jo je moral Enoh slišati.
»Nu, torej se dobro primite,« je ta smejč se za-klical nazaj in zavozil tako naglo da je voda potočka, preko katerega jih je pravkar vodila pot, pljusnila prav noter v voz. kar je pa le povečalo občo vesel ost Samo Georgia. ki se je tresla za svojo obleko, je godrnjala.
»Nu, kopeli pa tudi ni bilo treba,« je nejevoljno dejala.
Kmalu se je pokazal v daljavi svit tabornega ognja, okrog katerega je v slikoviti skupini sedela mladina in lizala skladance s sladoledom Ples se namreč ni mogel začeti, ker Thurmanov še ni bilo — manjkalo je godca, sivolasega Henryja Thur-mana, in njegovih gosli. Zato ni bilo nič čudnega, da so pozdravili novodošlece s tako radostnim vriskom, da so se osedlani konji, ki so bili v dolgi vrsti privezani pred šolskim poslopjem, prestrašili in splašili. eden se je celo odtrgal in v skok zdrevil po cesti.
Mladi ljudje so obkolili starega gospoda, ki je komaj umikal škatlo z goslimi pred njihovim navalom, ter ga zmagoslavno spremili v Šolsko poslopje. Ko se je Maryt ki je najprej pomagala Eno-
hu pri skladanju zavojev s pogačami in tortami, ogledala za Georgijo, je bila ta že izginila.
Veliko šolsko izbo, ki jo je gospodična Stock-wellova tako dobro poznala, so bili korenito izpre-menili in okrasili, kakor je le kdo vedel in znal. Šolske klopi so bile odstranjene, vzdolž sten so stale navadne klopi in stoli — celo zaboji so morali služiti za sedeže. Pobeljene stene so bile vse na okrog okrašene z zastavicami in pisanimi slikami. izrezanimi iz čascp;sov. Manj slavnostna je bila razsvetljava — svetilki na zgornjem in spodnjem koncu prostora sta dajali tako skopo svetlobo. da je Mary od kraja komaj razločila obraze. Okrog peči v kotu so sedele ženske z dojenčki na rokah, povsod je mrgolelo smejočih se, vreščečih in kričečih otrok z?kaj tudi najmlajši niso bili izključeni s plesa, ki so se ga že vse leto veselili.
»Nu zavihtite torei svoi lok in začnite!« je za-klical Henryju Thurmanu neki cowboy, in njegov neučakani klic je zbudil obče pritrjevanje.
Dobrodušni, starikavi obraz Henryja Thurmana je kar sijal od zadovoljstva — prav dobro si je bil v s vesti svoje važnosti za uspeh veselice. Ponosno in dostojanstveno je sčdel na stol, ki so mu ga bili pripravili, vzel gosli iz škatle in jel žagati po njih, med tem ko je Lock Thurman sedel zraven njega na zpboiu. po katerem je z dvema palicama udarjal takt
Takoi so se našle dvoiice, in kmalu se je vrtilo po prostoru kakih štirideset moških in ženskih bitij in vsaj polovica toliko otrok, starejši v nekakšnem valčku, npjmlajii pa v plesih, ld so si jih
sami izmišljali. Celo Mary Stockwellova je v objemu Enohovih krepkih rok plavala po dvorani — z zaprtimi očmi, saj videla tako ni ničesar, gneča je bila prevelika. Zdaj pa zdaj se ji je zaletel kak otrok med noge ali jo potegnil za obleko — a v celoti je šlo dosti bolje, nego je mislila. Za neotesanega jezdeca, ki je nosil vse svoje žive dni visoke težke škornje, je Enoh, kakor vobče večina cowboyev, kar dobro plesal — Mary se je čudila samo temu, da se ni bolj upehala, kajti gosli so cvilile in ječale brez prestanka, in človek se je brez konca vrtil in vrtil. Vzlic naporu, ki ga je to pomenilo zanjo, je Mary z globoko radostjo uživala ples, saj je spadal k novemu življenju, ki si ga je bila izbrala.
Ko sta morala Lock Thurman in Henry Thurman nazadnje vendarle prenehati, je odšla večina plesalcev venkaj, da se naje skladance v z ledom — mnogim izmed deklet se je celo tolikanj mudilo, da so si pozabile ogrniti plašče. Med temi je bila seveda tudi Georgia, ki jo je bilo v svitu plapola-jočega plamena kar veselje pogledati, tako da mladi moški niso mogli odtrgati oči nje. Dekleta so zamaknjena občudovala drznost in lepoto njene bele obleke, starejše ženske pa so jo merile z nezaupanjem, nekatere celo z grozo.
Mary, ki je bila z Enohom takisto krenila pod milo nebo, je takoj videla, da Georgia z globokim zadovoljstvom uživa občo pozornost, ki jo zbuja. Med mladimi moškimi, ki so obdaj aH sestro, jo je posebno zanimal Bid Hatfield, ki si ga je prav za prav nocoj prvič svestno ogledala.