uia Piacana v gotovini
Cena 40 lir
TRST, nedelja 23. julija 1961
Leto XVII. - Št. 174 (4948)
"T
Dokler...
1. Dokler se vrši načrtno in postopno razlaščanje slovenske zemlje in se na njej brez konca zidajo velika naselja za neomejeno priseljevanje pripadnikov večine, ni mogoče pričakovati pravičnega popisa prebivalstva in pravilnega štetja Slovencev v Italiji.
2. Dokler po javnih uradih na narodno mešanem ali čisto slovenskem ozemlju ni sorazmernega števila slovenskih uradnikov in po podjetjih sorazmernega števila slovenskih nameščencev, je vsak popis prebivalstva in vsako štetje Slovencev mla-tev prazne slame.
3. Dokler Slovencem po javnih uradih na domačo slovensko besedo odgovarjajo z vljudnim: «Non capiscov (Ne razumem! ali celo z zadirčnim m ogorčenim: «Niente ščavo», ostane ozračje za dober popis prebivalstva in zanesljivo uradno štetje Slovencev v Italiji nesprejemljivo.
4. Dokler se bo z nasled-nim ugodjem uporabljala za pripadnike slovenske manjšine v Italiji grda psovka «š č a v o» v pomenu «s u-ž e n j», ne bodo dani pogoji za nepristranski popis prebivalstva in za natančno štetje Slovencev v Italiji v smislu veljavnih mednarodnih določb.
5. Dokler nemoteno in prosto odmevajo klici «S m rt S l o v a n o m/» po krajih, koder živi slovenska manjšina v Italiji, ni mogoč pravičen popis prebivalstva in ni pričakovati pravilnega štetja Slovencev v Italiji.
6. Dokler se isti klic neprikrito ali prikrito, a vselej jasno in nedvoumno, oglaša iz velikih in malih večinskih glasil, je prazen vsak up na zanesljiv popis prebivalstva v narodno mešanih krajih ali na pošteno štetje Slovencev v Italiji.
7. Dokler bodo nizki, srednji in visoki predstavniki italijanskega tiska zmeraj znova izjavljali in podčrtali, da je slovenska manjšina v Italiji preneznatna, da zato zanjo ne morejo in ne smejo veljati mednarodne določbe glede narodnih manjšin, in dokler se bodo mnogi iz njenih zahtev celo norčevali in jih smešili (na. pr. da bi morali zvonovi na Tržaškem zvoniti v slovenščini), dotlej naj se o pravičnem popisovanju prebivalstva in resnem štetju Slovencev v Italiji nikakor ne govori.
8. Dokler bo veljal dosedanji, že sedem precej suhih let trajajoči način obravnavanja slovenskih manjšinskih zadev, sta vsako količkaj temeljito popisovanje in kolikor toliko prepričljivo štetje Slovencev v Italiji — prazno slepilo in gola utvara.
9. Dokler se ne ustvari z s vse Slovence v Italiji stanje, kakršno obetajo določbe napredne italijanske ustave in mednarodno veljavne pogodbe, bodo vsi poskusi z nepravimi popisi prebivalstva in popačenimi številkami o tem, koliko je pravzaprav Slovencev v Italiji, popolnoma brezuspešni; pravih Slovencev ne bodo nikoli prepričali.
10. Dokler ne bo otipljivih in pametnih sprememb, Slovenci v Italiji ne bodo dočakali ne temeljitega popisa prebivalstva ne sprejemljivega ljudskega štetja.
Dokler... Dokler... Dokler.„ Takih sdokler» je še dolga, dolga vrsta.
Slovenska manjšina v Italiji upa, da ta njen žalostni rožni venec samih «dokler» ne bo večen. Zaupa v prihodnost, ki se bo gradila na raznih področjih na podlagi novih ugodnih pogodb med Italijo in Jugoslavijo. Zelo ji ugaja označba, ki jo je lepo izrazil tudi italijanski minister za zunanje zadeve Segni v Beogradu, želeč, naj bi bile manjšine most med sosodnimi narodi. Slovenska manjšina v Italiji bi bila rada zanesljiv in trden most, ne majav, trhel in črviv, kakršnega so si ta leta zamišljali mnogi snovalci prikrojenih popisov prebivalstva in lažnih ljudskih štetij.
Se je čas, da se silno stari vzroki nezaupanja med Italijani in Slovenci v Italiji odpravijo. Ce bi se pa ne odpravili, bi lahko nekdaj prišel čas, ko ne bo več časa.
ANDREJ BUDAL
(Namesto uvodnika)
člen 1.
oddelki so se-
P&rtizanov
prostovoljcev-
ke	boriti	za veii-
ske?a n° Lne Cllje sloven'
0kuk«a proti jarmu
ttani ‘h fašističnih neen za Pavice delov-zanj Sodstva. Tesno pove-itij ^.ovenskimi ljudski-rodi ??21cami in vsemi na-stičriim Se bore Proti faši-sianil . razbojnikom, na-voiailJOC se operativno na lavskrS. akcii° slavne Dede kmečke Rdeče arma-
tizam	zveze	“ Par-
— ne bodo odložili o-
Um-^Prej, dokler ne bodo terih fen! cilib zaradi kašo se orožja lotili.
• člen 2.
VstorviP?riizanske oddelke de Pl lahko vsak, ne gie-Pren-i - Politično in versko Prii*>rfCan'*e ali nacionalno ciiie tnost' k; sprejme te Siedn v rnoralnem po-spreie neomadeževan, ki konj! ■ a “Partizanski za-bzanslo k°?ar Potrdi par-Vstor naborna komisija, lek Partizanski oddelil v^meni' da Parti' kiviiprT sv°le sile in svoie P; stv • posvetil osvobodilna inari slovenskega naro-delovnega ljudstva.
člen 3.
no^ie partizanskih dolž-zttia»p aia do popolne slove« ■ osvobodilne borbe boie, ®Kega naroda. Samo n ali smrt lahko o-Partizana njegove
?Iob°n'i
ztll
tizan^l, oddelek položi par-
čoižt^ionarne partizanske '^apski-1 ?-ri vst°Pu v Par
haj (, Prisego. Pri vstopu opran,.- Partizan čim bolje Per)1 ‘Jen z obleko, čevlji, teden odejo, s hrano za horQp oni, po možnosti o-Jliožn n'. -tmeti mora po vide ^ potrebne zemlje-bajt^.kotnpas, daljnogled, riai j“beiši sanitetni mate-b druge ix>trebščine.
Člen 4. to n ttizanskim oddelkom težkp eniene odgovorne in ge Se naloge. Za te nalo-tan biora sleherni parti-npevnr, p borbe vsako Poooin- Prinravliati in iz-tično fVati strokovno, poda bj ’ tolesno in duševno, tec, 1-4^ vzpoiil dober bole tele. Prenesel najtež-Pore, e in duševne na-sebn0 zg0'a naj se vrši o-‘itične po Poveljniku in po-v1 Stran- sariUt na dru-. ini i!?1 Pa v živi medse-tizanov artški pomoči parkirajo ,samih. Partizani ?’ti	, z ugovora izvr-
l1’ epe in vaie' ki
P^ne PnvePnik za pobov.	za vzgojo partiza-
člen 5. iN°STI IN PRAVICE
1 partizanov
Jvrst ?artizan mora imeti i’1' ba«acab iskren mora °variSProti Poveljniku in !>&, globo vdan o-?a n;i «1 stvari slovenske-n dstvn in delovnega ?°'b	0’ Potrpežljiv ter
^kdanmP^bvladanja v
k,°ra h. o uaporih, biti Kadnok/, • iniciativen. Vbi ?rcVen- odločen v J|}*h, n _,°y fazni kom, skro-h 1 v Paaebtčen in tovariših f^bterju do svojih
k tovarišev.
ie glavna par-n bi ^°lzn°st, ker brez n°bepevo Mogoče uresničiti ua Povon de-ian.ja Nalože-jbj in Ja se morajo ta-. ko n^.rezPogojno izvršiti.
''PljePaSizanu naloženo po-Pr,°si n^.^^azumljivo, naj
koi°' bakar nlka za po’as' n J ip v „ Povelje ta-
<sZabska af 0ti izvrši. Par-zi^jba fC!plina -ie Pro"
i*841, da KZarajena na m ezbega L , njenega ?aSoče -J^Polhjevanja ni h * osvr>v.IUngovito dokon-feati mo?Q -nega dela. Iz-
^'ovanja 12 zauPanJa in a rn-j .Ja- a ne iz stra-
Pred k^najone
u,di izvršiff .bjeS°ve zapo-kt>io >1°, pa naj na-ave in nkakršne koli te-
daj^ ^Plina
________^	u.
'jaVv Vredno^f vso nii' - koristn' .1 ter zagotav-
2. Vsakemu partizanu mora čut dolžnosti kazati pot pri izvrševanju težkih nalog. Izvrševati mora svojo dolžnost zavestno in požrtvovalno, z veseljem in ponosom, v jasnem prepričanju, da vrši veliko, pravično revolucionarno delo, ki mora postati najslavnejša stvar v zgodovini slovenskega naroda. Posebno natančen in vesten mora biti pri vršenju stražarskih dolžnosti ponoči in na bojišču.
3. Partizan ne sprejme nobenih osebnih materialnih nagrad. Notranja zavest in prepričanje, da se bori za svoj narod in delovno ljudstvo, je tista gonilna sila, ki ga žene, da vrši požrtvovalno in nesebično svojo težko službo. Ljubezen in podpora ljudskih množic sta mu najvišja nagrada.
4. Partizan ne sme v borbi ali drugače pustiti svojega tovariša ali poveljnika, če se ta nahaja v težkem položaju, če je napaden ali ranjen. Partizan mora s treznostjo in premišljenostjo do skrajnosti varovati svoje življenje in življenje svojih tovarišev ter poveljnikov.
5. Partizan mora varovati svojo čast in čast osvobodilne partizanske edini-ce Ne sme se pregrešiti in omadeževati z dejanji nasilja nad delovnim ljudstvom ne glede na politično in nacionalno pripadnost. Partizan ne sme svojevoljno posegati v imovi-no delovnega ljudstva in če je potrebno, mora tudi s smrtno kaznijo kaznovati vse poizkuse razbojniških napadov ali tatvine s strani neodgovornih elementov, ki bi se morebiti pojavili. Partizan mora biti najnesebičnejši zaščitnik delovnega človeka.
6. Partizan mora dostojno ravnati z ranjenim ali ujetim sovražnikom, prepričati ga o pravičnosti partizanske borbe.
7. Partizan mora takoj in kritično postaviti pred poveljnika in tovariše vsak pojav razdiranja partizanske discipline ali rušenja partizanske časti v svojem oddelku.
8. Ce se mora partizanska enota iz kakršnih koli objektivnih razlogov razkropiti, je prva dolžnost partizana, da se javi pri prvi sosedni edinici ali pri prvem poveljniku partizanov in javi, zakaj se je njegova edinica razkropila.
9. Partizan mora varovati tajnost povelj, navodil in načrtov svoje edinice, zlasti še, če pade v roke sovražnika, kajti s tem bo onemogočil sovražniku vpogled v načrte in namene bojevnikov za osvobodilne cilje slovenskega naroda in delovnega ljudstva.
10. Vsak partizan ima pravico prošnje in pritožbe preko svojega neposrednega starešine. Starešine so dolžni prošnje ali pritožbe takoj rešiti ali jih poslati
v rešitev nadrejenim poveljstvom.
11. Vsak partizan se mora v primeru bolezni ali poškodbe javiti pri določenem zdravniku. Zdravnik mora partizana takoj pregledati in izvršiti potrebne ukrepe.
12. Partizan ne sme žaliti verskega čuta svojega tcvariša-vemika, ki bo prav tako kakor ostali partizani žrtvoval vse svoje sile o-svobodilni stvari slovenskega naroda.
Clen 6.
Partizanska prisega se glasi takole:
Jaz, partizan osvobodilne ljudske armade slovenskega naroda, ki se ob boku slavne Delavsko - kmečke Rdeče armade Sovjetske zveze ter vseh ostalih za svobodo se borečih narodov borim za osvoboditev in združitev slovenskega naroda, za bratstvo in mir med narodi in med ljudmi, za srečnejšo bodočnost delovnega ljudstva,
prisegam pred svojim narodom in svojimi sobojevniki:
da bom oddal vse svoje sile in vse svoje sposobnosti osvobodilni stvari slovenskega naroda, delovnega ljudstva ter vsega naprednega in svobodoljubnega človeštva v sveti vojni proti fašističnim tlačiteljem in barbarom;
da ne bom zapustil partizanskih vrst, v katere sem prostovoljno in zavestno vstopil, in ne odložil o-rožja do popolne zmage nad fašističnimi okupatorji, do popolnega uresničenja velikega osvobodilnega cilja slovenskega naroda.
Prisegam, da bom v boju za te velike osvobodilne cilje s svojo krvjo branil čast in nedotakljivost nase partizanske zastave in da bom, če bo to potrebno, žrtvoval tudi svoje življenje.
Za svobodo v boj!
Sledijo členi 7 do 17, ki govorijo o zastavi, pozdravu, razdelitvi partizanske armade, nalogah političnega komisarja, sodišču, kazni in nadzorstvu.
V sredi julija 1941. VRHOVNO POVELJSTVO
Levo: I*ranc Sešek iz Bukovice, ustreljen 22. VIII. 1941 pri Smledniku. Desno: Streljanje domačinov iz vasi Dane v Loški dolini na Križni gori 31. VII. 1912. (Z leve proti desni: Franc Žnidaršič, Janez Kraje, Franc Skerbec, Feliks Žnidaršič in E. Škerbec).
 ........................mm.....................................
Proslava dvajsetletnice vstaje v Žužemberku Titova izjava v zvezi z mednarodnim položajem
v'
V Žužemberku so odkrili spomenik 1200 padlim partizanom - Govoril je narodni heroj Janko Rudolf - Tito je ostro obsodil politiko na robu vojne in imperialistični napad na Bizerto
LJUBLJANA, 22.	—	V
središču Suhe krajine, v starodavnem Žužemberku je bilo danes ob 20-letni-ci vstaje slovenskega naroda veliko partizansko slavje, ki so se ga udeleži-
li ne samo bližnji in daljni prebivalci Suhe krajine, temveč so prihiteli na proslavo tudi tisoči in tisoči udeležencev z osrednje proslave v Ljubljani.
Med njimi so bili števil-
hj.	J
rij®	V borbi vzdr'
1 a, ki ti er>otnost dei-
Sk1 tovarS na vza1('m-
da ,i em zaupan |u, Sj. dajsPP?rel1nik brez
SV
te*
V	trošenje	muni-
m borci iz vseh krajev Slovenije, ki so v raznih partizanskih enotah sodelovali v bojih okoli Žužemberka, svojci padlih, ki so tod v boju z Italijani, Nemci in domačimi izdajalci žrtvovali življenje za osvoboditev.
Ob 9. uri so se udeleženci zbrali na Cviblju nad Žužemberkom, kjer so odkrili spomenik in spominsko grobnico 1200 partizanom, kd so padli v okolici Žužemberka. Svečanosti so se udeležili med drugimi predsednik Zveze združenja borcev narodnoosvobodilne vojske Aleksander Rankovič, predsednik skupščine Slovenije Mi ta Marinko, prvi poveljnik slovenskih partizanskih oddelkov Franc Leskošek, predsednik izvršnega sveta LR Slovenije Boris Kraigher ter številne diruge politične osebnosti Slovenije. Prišli so tudi delegati iz drugih republik, zastopniki Trsi a, Gorice in Koroške. Kot gost se je svečanosti u-deležil tudi bivši član britanske misije pri glavnem štabu NOV kanadski major VVilliam Jones.
V marmornati steber spomenika m vklesana imena 1200 padlih borcev iz raznih krajev Slovenije- Ob odkritju spomenika je govoril v imenu glavnega odbora Zveze borcev Slovenije narodni heroj Janko Rudolf.
Poudaril je zgodovinski pomen Suhe krajine in Žužemberka v borbi proti fa-
šističnim okupatorjem. V teh borhah so sodelovali borci iz Dolenjske, Ljubljane, Gorenjske, Štajerske, Sloveske-ga primorja in drugih republik. Prav na tem področju so zrasle prve divizije NOV in prvi korpus Slovenije.
V zvezi s proslavo 22. julija, dneva vstaje slovenskega ljudstva, ki se je pričela sinoči z veličastno proslavo v Ljubljani in danes nadaljevala v Žužemberku, so bile danes širom Slovenije številne partizanske prireditve.
BRIONI, 22. — Predsednik republike Josip Broz Tito je dal danes na Brionih naslednjo izjavo v zvezi s sedanjim razvojem mednarodnega položaja in z dogodki o-krog Bizerte;
«Najnovejši razvoj mednarodnega položaja kaže, da smo ponovno na najnevarnejšem robu vojne. Nevarnost, pred katero smo, je zelo zaskrbljujoča. Dejstvo je, da tisti, ki danes razpolagajo z vojaško silo, ne govorijo več o miru, temveč o vojni. Slika današnjega položaja se mi rdi precej podobna tisti, ki sem jo i-mel pred drugo svetovno, vojno Mrzlično se izvaja o-borožitev z najbolj uničevalnimi vojnimi sredstvi. Delajo se priprave za mobilizacijo novih vojaških kontingentov namesto njih zmanjšanja. Rušijo se že tako slabi mostovi za mirno reševanje spornih vpiašanj itd. Nastajajo, vedno nova
žarišča mogočih vojnih spopadov; Laos, Angola, Alžirija, Kongo, Južna Afrika, Berlin, Zahodni Irian, Ku-vait, Kuba in najnovejši napad na Tunizijo okrog Bizerte napovedujejo mračno perspektivno za ohranitev miru.
Vodijo se brezplodna pogajanja, a brusijo se noži in kuje se orožje za obračun z vojaško silo. Napadalna vojaška podjetja postajajo vedno pogostejša in približujejo se splošnemu grmenju topov. Poslednji vojni napad proti ljudstvu Tunizije okrog baze v Bizerti zloslutno napoveduje, kakšna nevarnost se skriva ne samo v razbrzdanosti vojaških krogov, temveč tudi v nekaterih dalekosežnih načrtih proti neodvisnosti Tunizije in nekaterih drugih afriških držav. Pri tem ravnajo nekatere države, kot da žele napetost okrog Berlina izkoristiti za uresničenje svojih kolonialnih imperialističnih ciljev.
Na stotine pobitih ljudi, otrok in žena v borbah o-krog Bizerte zahtevajo, da miroljubno človeštvo sprej-me-skupne ukrepe, dokler je še mogoče zaustaviti razbrzdano igro z usodo sveta. Tu ne zadostujejo več tudi u-činkovite posamezne izjave in apeli, tu so danes potrebna odločna dejanja vseh miroljubnih sil sveta. Več kot kdaj prej po drugi svetovni vojni je sedaj potrebno dvigniti močan glas obsodbe in
protesta proti neodgovornim poskusom, da se svetu pripravi največja katastrofa.
Zdrav ljudski razum mora prevladati pred negotovostjo, v kateri je svet. Tisti, ki igrajo nevarno igro grožnje z vojno, pozabljajo, da smo na točki, ko se obvladovanje položaja lahko izmakne iz rok, in takrat je katastrofa neizbežna.
Globoko sem prepričan, da takšno bojazen dele vsi miroljubni ljudje sveta in da se strinjajo s tem, da je tokrat potrebno odločno postaviti zahtevo, da preneha igra na robu vojne in da se stopi na poit miroljubnega reševanja spornih vprašanj «
Maršal Tito je sprejel davi na Brionih tunizijskega poslanika v Beogradu, ki mu je izročil osebno poslanico Burgibe v zvezi s sedanjim položajem v Bizerti. Pri razgovoru sta bila navzoča tudi državni tajnik Koča Popovič in glavni tajnik predsednika republike Crno-brnja. Tunizijski poslanik je prišel sinoči iz Tunisa v Beograd.
Ob oboroženem napadu na Bizerto je jugoslovanska liga za mir, neodvisnost in enakopravnost narodov poslala vodstvu Neodestura brzojavko, v kateri izraža ogorčenje zaradi napada francoskih čet na civilno prebivalstvo Bizerte, in izraža, solidarnost z upravičeno borbo tunizijskega ljudstva, ki brami zakonite pravice Tunizije do celovitosti.
Po stari izvoženi poti naprej?
3.
Nekaj
In kot je razvidno iz poteka borbe, prav vse nemško, južnotirolsko prebivalstvo, pa bilo skrajno ali zmerno, čuti to grožnjo. Zato ni prav nikakega dvoma, kakšen bi bil izid za primer glasovanja o pripadnosti tega ozemlja, t. j. samoodločbe, ki jo skrajneži zahtevajo. A temu razpoloženju ni morda kriva kaka avtonomija, ki ni bila nikdar realizirana, kot to trde neofašistični in njim sorodni statolatrijski sorodniki (liberalci itd.), marveč ravno nasprotno; krivo je izigravanje avtonomije in pospešeno raznarodovanje pod pritiskom skrajnega italijanskega nacionalizma.
Ali je naš položaj kaj drugačen? Naj le dolže «Primor-ski dnevniku, da je skrajnež v tej manjšinski borbi, in sicer da bi to bit zaradi borbe za volilne glasove (kakor delajo to dejansko oni, ki to očitajo, pa še kdo drug, ki se s hinavsko dvoličnostjo poteguje za slovenske glasove). A mi trdimo, da ne govoriti odkrito in jasno v našem položaju, pomeni za katerokoli strujo: 1. ali da ne pozna našega manjšinskega položa;a; 2. ali je morda prestrahopeten, da bi ga obrazložil: 3. ali pa da mu polit’čne špekulacije povzročajo, da skriva svoje resnično stališče (ker ima na primer vezane roke po kakem tainem paktiranju na pr. s KD itd.).
Za svoj del mislim — pišem pač le o svojem lastnem imenu — da bodo ne le somišljeniki Primorskega dnevnika istega mnenja, da govoriti odkrito, pomen i odkrivati zakrinkane fašistično-revanšistične nevarnosti	in sovražnosti
iskrenemu sporazumevanju I-talije z Jugoslavijo. Kajti vsaka morebitna dvoličnost n. pr, med ponovnimi izjavami in zatrjevanji zunanjega ministra Segnija o italijansko-jugo-slovanslcem	prijateljstvu, da
s o zanj narodne manjšine či-nitelj zbliževanja in medsebojnega sporazumevanja, in morebitnim	dejanskim nada-
ljevanjem. Fanfanija s kolonizacijo slovenske zemlje, bi pomenilo poleg drugega tudi krentev revavšističnih elementov, kar bi nujno privedlo prej ali slej do usodnih post-die ne samo za resnično prijateljstvo med sosednima dr ' arama.
Ako pa h odo ostali spričo s''oro nerešljivega spora zaradi jnžnotirolskih Nemcev z Avstrijo in v neki meri z vsem nemškim narodom, spora v katerega so pognali Italijo nepopravljivi nacionalistič-ni-ašistični elementi. kljub polomu te svoje politike, še ve’’no akreditirani prišepetalcj take italimnske državne poli-tike, tedaj je jasno, da bo ta tudi drugod doživela svoj e-nak katastrofalen potoni, pa četudi ne morebiti od danes do jutri, kajti ponavljamo, da gre pri tem za zgodovinske obrate. Seveda se zavedamo, da je zaman govoriti v zid — fašistično - renanšističnim elementom — obračamo se na trezne glave, ki jih je na srečo še mnogo, kljub zelo močnim usedlinam preteklosti, posebno tu na meji.
Treznim glavam pa ne bi bilo treba ponanljati, da že spor zaradi južnotirolske nem-tke manjšine Italiji ni prinesel ugleda v svetu, posebno ker je tudi malo informiranim znano, da je bila korenina spora že v fašistični dobi z naseljevanjem Italijanov na Južnem TirolsKem, torej da je taka povojna politika le nadaljevanje iste stare fašistične raznarodovalne politike, kakor da bi medtem ne bilo grozot svetovne vojne (Verujem, da De Gasperi ni bit tako kratkoviden kot izvajalci njegovega sporazuma).
Onim, ki bi hoteti kakor koli bagalelizirati ali potvarjati naše napore oz. riba riti v kalnem s prikrivanjem svojega nekulturncg i dela, pa hočemo postreči z nekaterimi številkami in dejstvi, ki dokazujejo našo trditev o kolonizaciji naše zemlje, kolikor je to še treba našim ljudem v dobri veri, ki poznajo kasarn-ska naselja po vsem Krasu in velika naselja po vsej neposredni tržaški oicolici in predmestji/!.
Tistemu, ki se ne spominja peč, naj vsaj približno osvetlimo zgodovinski pomen takih naseljevati j; hočemo mu vsaj na kratko prikazati znano nemškoprusko kolonizacijo poljske zemlje po Poznanj-skem. Pomorjunskem. Sleziji..., ki je prišla v evropsko zgodovino že nekaj desetletij pred prvo svetovno vojno. Obupna borba Poljakov za svojo zemljo (takrat so bili še brez lastne države) jim je prinesla simpatije vsega kulturnega sveta in je poslala nedromno moralno opravičilo za današnjo poljsko mejo na Odri-Nisi, preko katere so po tej zadnji vojni pognali domov preko 3 milijone nemških kolonistov, pa četudi nekaterih že tudi po več stoletjih obdelovanja poljske zemlje.
Vendar nekaj pa še lahko dodamo Prusakom v o lajše valno okolnost za njihono ne kulturno deto, namreč da je bito izvršeno že nekaj desetletij pred prvo svetovno vojno, drugič pa da so oni kolonizirali poljsko zemljo le ob zvoku milijard mark. rotiranih v berlinskem parlamentu za nakup poljske zemlje Pri nas milijarde za kolonizacijo spremljajo tudi prisilni razla-ščevalni dekreti vladnega komisarja, in protizakonito odstavljanje demokratsko izvoljenih občinskih svetov.
Prvo, kar nas najbolj za ni. ma, je dognati usaj pribl žno iterilo priseljenih istrskih be-guneep na Tržaško ozemlje, ker mm to daje slutiti vsaj o približni meri obseg kolonizacije vsega Tržaškega ozemlja in s tem v glavnem tudi
čisto slovenskih občin m krajev.
Zal da smo v tem pogledu
v precejšnji negotovosti, ker je uriidno statistično glasilo «Bollettinn di statistica del Territorio di Triestes, ki ga izdaja vladni Komisariat, s svojimi podatki, ki se nanašajo na priseljevanje in izseljevanje po l. 1955. zelo pomanjkljivo; torej moramo po-d tke za to dobo, to je od vkliučnn leta 1956 do 1960, le sklepati iz raznih drugih podatkov, k< nam vprašanje približno cbjasnjujejo.
Za prvo dobo, to je bržkone vklrtr.no 1. 1956, je poročal i<11 Piccolo delta sera» dne 20. 5. 1957, ko so blagoslovili begunski naselje «Borgo San Nazancs na Proseku Kontove-iu, da število priseljenih 1-stranov na Tržaško ozemlje znaša 50A58 oseb. Številka se zdi vo Piccolovi tendenci že itak majhna, ako je »Primorski dnevrikn že dne 8. 8. 1955 poročal, da je do takrat dobilo 47 000 priseljencev na Tržaškem. ozemliu službo in sta-novanie. Po tem lahko sodimo, d" je število priseljencev že konec leta 19*5 že daleč preseg o 50.000, če pomi-sijmo, da je bit ravno v teh l"t:h rPem priseljevanja najmočnejši.
Koliko priseljencev se je tu ustavilo v 5 let:h, vključno od 1956 do 1960?
O tem moremo le kolikor toliko približno sklepati na temelju drugih uradnih podatkov.
Po uradnih podatkih se je v tej dobi priselilo na Tržaško ozemlje 35.764 oseb. izselilo pa 28.370. Vsekakor je v tem številu vključeno lepo število nebeguncev. Ce primerjamo številke, ki so objavljene. posebno iz prejšnjih let, lahko sodimo, da jih prihaja pribVžno 900 letno iz I-tri:je, to je uradnikov, nameščencev, in da jih približno toliko letno tudi odhaja. Ce računamo pribVžno med priseljenci in izseljenci še iz dru. gih krajev, z onimi iz Italije skupno 10C0 duš letnega gibanja v vsaki smeri, pomeni, da moremo računati na 35 t’-oč 764 priseljenih preko 30 tiso- istrsko-dalmatinskih pri-bežnihor.
Seveda bo kdo ugovarjal: kdo so pa onih 28.370 izseljencev? Ce od teh, kot že omenjeno, odračunamo približno 5000 (po 1000 letno) italijanskih uradnikov in nameščencev, ki se pračajo p Italijo, nam ostane še približno 23.000 drugih izseljencev.
Ako primerjamo uradne statistične podatke iz let, ko jih je »Bollettino di statisti-ca» še objavljal, vidimo, da je bilo od celotnega števila izseljencev v l. 1948 23 odst. izseljencev takih, ki so imeli manj kot 3 leta stalnega bivališča na Tržaškem ozemlju. Medtem ko se je v naslednjih letih, ko se je državno oziroma upravno skrbstvo Za begunce petopno urejalo, je odstotek verjetnih odseljenih beguncen znašal v letu 1949 le še 14.5 odst. 1950 pa le če 6 odst, leta 1951 8 odstotkov, za leto 1954 7 odst., zadn'e leto z objavljenimi podatki, 1955, pa zopet 8 odstotkuv. Z P etiko verjetnostjo moremo torej po teh jindatkih sklepati na približno isti odstotek izseljenih be' f 1 nepv tudi za naslednja le ta ■ ostali odstotki pa se na-nošnjo skoro izključno na izseljence, rojene v Trstu, oz. aruge staroselske Tržačane, ki so imeli peč kot 3 leta, preko 39 let in preko — toliko, da niso bili tu rojeni — stalnega bivališča v Trstu t.j. od pre ko 23.000 skupno izseljenih pride približno 18.400 Tržačanov in komaj 4600 istrskih priseljencer. Vsekakor moramo računati na neki odstotek izseljenih beguncev tudi med onimi izseljenci, ki so imeli stalno bivališče na Tržaškem tudi že preko 3 leta. V številkah je težko oceniti ta odstotek, ki pa je, kot rečeno vsekakor zelo majhen, če pomislimo, da se je med giblji-tim prebivalstvom izseljeva'o najmanj Istranov, ki so bili po obstoječih upravnih odredbah še bolj pa po praksi o Trstu najbolj gotovi bodočno sli. Medtem ko so psi ostali, zuradi zelo visokega odstoi ku brezposelnih (višjega v Tistu kot drugje po Italiji), in sicer tudi vključeni priseljeni iz Italije, čutili zelo negotovi za bodočo zaposlitev.
Ustavljene sovražnosti v Bizerti na poziv VS zavrnjena pa je bila resolucija o evakuaciji
Angleška in ameriška podpora francoskim kolonialistom - Tunizija bo zadevo po potrebi predložila glavni skupščini - Včeraj so ves dan divjali srditi boji po ulicah Bizerte
NEW YORK, 22. — Varnostni svet OZN je danes popoldne izglasoval začasno resolucijo, s katero poziva na takojšnjo ustavitev sovražnosti v Tuniziji in povratek vseh oboroženih sil na položaje, na katerih so bile pred začetkom sedanjega spopada.
Tunizijska agencija je nocoj sporočila, da je tunizij-
ska vlada ukazala tunizij skim četam, naj ustavijo vse ofenzivne operacije v Bizerti.
Tudi francoski admiral, ki poveljuje oporišču v Bizerti, je po nalogu francoske vlade dal ukaz, naj se ustavijo vojaške operacije ter naj se francoske čete o-mejijo «na odgovarjanje na morebitne napade*.
V Parizu pa tolmačijo začasno resolucijo Varnostnega sveta v smislu, da se francoske čete ne morejo umakniti v notranjost oporišča, temveč da se ustavijo na takih položajih. «ki naj omogočijo redno delovanje baze«.
Varnostni svet je izglasoval «začasno resolucijo«, k; jo je predložil liberijski delegat. Za resolucijo je glasovalo 10 delegatov, Francija pa se glasovanja ni udeležila. Prvotno sta
bili predloženi dve resoluciji: prvo sta predložili ZAR in Liberija, drugo pa Angleži m Američani. Na današnji popoldanski seji pa je tajnik Ham-marskjoeld pozval Francijo in Tunizijo, naj odredita takojšnjo ustavitev sovražnosti, in na podlagi tega je Liberija predložila začasno resolucijo, ki se glasi: ((Varnostni svet: 1. Zahteva takojšnjo ustavitev sovražnosti in povratek vseh oboroženih sil na svoje prvotne položaje. 2. Sklene nadaljevati razpravo.«
Skupna resolucija ZAR in Liberije pa zahteva takojšnjo ustavitev sovražnosti in takojšnji umik tistih francoskih čet, ki so jih poslali v oporišče v Bizerti ter povratek na prvotne položaje vseh drugih čet, ki so prekoračile meje omenjenega oporišča po 19. juliju 1961. Razen tega poziva obe strani, naj takoj začneta pogajanja, da pride do nagle evakuacije francoskih čet iz Tu-
nizije.
Angleško-ameriska resolucija pa poziva obe strani na takojšnjo ustavitev sovražnosti ter povratek vseh sil na prvotne položaje. Dalje poziva Vse prizadete, naj se vzdržijo slehernega dejanja, ki bi lahko pripeljalo do nadaljnjega poslabšanja položaja, ter poziva Francijo in Tunizijo, naj začneta takoj pogajanja za mirno rešitev spora.
Hammarskjoeld je v svojem govoru pozval Varnostni svet, naj brez odlašanja sprejme začasni sklep v pričakovanju nadaljnjega proučevanja zadeve. Začasni sklep ne sme prejudicirati končnega sklepa sveta.
Tunizijski delegat Mongi Slim je izjavil, da je namen francoskih vojaških operacij ponovno zasesti Bizerto. »Odločeni smo, je dodal, braniti se do zadnjega moža, do zadnjega kamna naše domovine.)) Pripomnil je, da bj bilo nečastno za Združene narode, če bi bile države članice, ki so žrtev napada, prisiljene iskati dvostransko pomoč namesto mednarodne pomoči, ki jo določa listina OZN.
je dejal, da je namen francoskih operacij »samo osvoboditi naprave oporišča pred grožnjo in osvoboditi dohode«.
Predstavnik Liberije in ameriški predstavnik sta zahtevala prekinitev seje. da se delegati lahko sporazumejo o pozivu na ustavitev sovražnosti. Sovjetski delegat Morozov pa se je temu uprl in je izjavil, da je dovolj prekiniti sejo za deset minut. »Vsaka sekunda, ki poteče, stane človeška življenja.« je izjavil sovjetski delegat in zahteval takojšnje glasovanje o resoluciji ZAR in Liberije. Toda kljub temu ugovoru je bila seja prekinjena za pol ure. Pri nadaljevanju seje so izglasovali omenjeno resolucijo.
Pri komentiranju izida glasovanja je tunizijski delegat Mongi Slim izjavil, da bo njegova vlada spoštovala začasno resolucijo. Dodal pa je, da resolucija v ničemer ne zadeva svobode Tunizije kot suverene in neodvisne države: vsebuje poziv na umik vseh francoskih padalcev, ki so prišli na tunizijsko ozemlje po 19. juliju
Francoski delegat Berard je. in ne rešuje bistva vprašanja, zavrnil tunizijske obtožbe in | ki je v nujnosti, da se tuni-
,,||||||||||||l||lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllNIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIII
Obračun dela poslanske zbornice
la položaj	v Južni
Italija in A vstrija krivdo druga na drugo
Nenni obsoja francoski napad v Bizerti in opozarja na nevarnost toge in nepregibne politike KD v Italiji - Napoved raznih stavk
(Od našega dopisnika)
RIM, 22. — Po odhodu poslanske zbornice in senata na dopust so naredili malce obračuna o njunem delovanju. Kar se tiče poslanske zbornice, ki je zasedala od 18. januarja do 21. julija, je bilo delovanje precej živo. Med drugim je zbornica razpravljala o 17 resolucijah in 33 interpelacijah. Na 836 predloženih vprašanj sta bila 202 odgovora: nadalje je bilo predloženih 3979 vprašanj z zahtevo po pismenem odgovoru.
Skupščina je odobrila 58
vladnih zakonskih načrtov, 107 teh načrtov pa sta odobrili dve komisiji. Kar se
tiče zakonskih predlogov poslancev, so jih odobrili 7 v skupščini in 76 po raznih komisijah. Skupno je bilo 100 plenarnih zasedanj in 527 zasedanj stalnih komisij. Med drugimi ustavodajnimi zakoni je zbornica o-dobrila tudi zakon o izvolitvi treh senatorjev za tržaško področje.
Po vladnih vesteh se položaj v Južni Tirolski polagoma ureja. Danes je imel vladni komisar za Trentinsko - Gornje Poadižje Puglisi tiskovno konferenco, na kateri je povedal, da so izdali danes 13 zapornih povelj, tako da je narastlo njihovo število na 48. Večina današnjih aretirancev je iz Bočna ali bližnje okolice. Prav tako «0 danes priprli šest oseb. Ker so jih ze precej tudi izpustili, je sedaj skupno zaprtih okoli 40 oseb. Po uradnih vesteh se je tudi povečal dotok turistov bodisi tujih kakor tudi italijanskih.
O Južni Tirolski jg govoril danes tudi avstrijski kancler Gorbach, ki je dejal, da nima Avstrija nobene odgovornosti
za teroristična dejanja na Juz-nem Tirolskem. Rekel je, da se avstrijska vlada trudi, da bi Italija izpolnila pogodbene
obveznosti ter da se pri tem zateka izključno k zakonitim sredstvom. Gorbach je nadalje med drugim dejal: »Mi zahtevamo samo, da Italija končno prizna Južnim Tirolcem pravb ce. Dogodki v Južni Tirolski jasno kažejo, kaj vse se lahko zgodi, če pride kakšna narodnostna skupina do prepričanja, da ji odrekajo pravice, potrjene v pogodbah. Kdor nanče-nja vprašanje odgovornosti za nasilja v Južni Tirolski, ne sme tudi mimo krivde tistih, ki so leta in leta zavračali u-pravičene zahteve in s tem ustvarili pogoje, ki narekujejo obupna dejanja. Zato se ne sme le obsojati nasilje, ki izvira iz obupa, marveč je treba hkrati prav tako odločno obsoditi zatiranje, policijske metode in upravno sitnarjenje. Južnotirolsko vprašanje se se- sta.* veda ne more rešiti z bombami toda niti z bajoneti.«
Danes predpoldne je začelo zasedati vodstvo PSI, ki je v glavnem razpravljalo o notranjih zadevah stranke. Zaradi odsotnosti nekaterih članov se bo vodstvo ponovno sestalo v sredo in razpravljalo o poročilu, ki ga je pripravil Nenni
o notranji in zunanji politiki.
Jutri bo glasilo PSI «Avan-ti» objavilo Nennijev članek, ki se ukvarja z vprašanjem Bizerte, ki ga povezuje tudi s položajem v Italiji. V članku poudarja, da se iz dogodkov v Bizerti najbolje vidi, kam pripelje odlašanje pri reševanju življenjsko važnih vprašanj. Tudi v Italiji vedno odlagajo važna vprašanja, kar se vidi tudi iz zadnjega zasedanja nacionalnega sveta KD. Tako je na primer tajnik KD Moro govoril o potrebi »dvogovora« s socialisti kot o zgodovinskem vprašanju, ki ga je še moči pustiti ob strani, namesto da bi ga obravnaval kot stvarno pereče vprašanje. Tudi Fanfani visi precej v zraku, ko govori o »plodni« akciji parlamentarne večine vlade, medtem ko v resnici naleteva povsod na nešteto pomanjkljivosti. Zaradi tega so vse življenjsko važne zadeve v zastoju.
O Bizerti bo Objavila jutri uvodnik tudi «Giustizia», in sicer izpod peresa Saragata. Med drugim pravi ta članek, da smo danes po pustolovščini na Kubi pred blazno pustolovščino v Bizerti. «Prav zato, ker smo bili vedno prijatelji Francije, obsojamo z vsem srdom to, kar se je zgodilo v ulicah tega tunizijskega me-
Stavkali bodo tudi uslužbenci kmetijskih bolniških blagajn ter tehniki kinematografske industrije.
A. P.
ŽENEVA, 22. — Britanski in sovjetski predsednik na Laoški konferenci sta se danes sporazumela o večini argumentov, ki naj se vključijo v dnevni red, ki se tiče nevtralnost' Laosa in nadzorstva.
zijsko ozemlje osvobodi vseh francoskih čet.
Francoski delegat pa je ((izrekel upanje, da tunizijska vlada ne bo skusala organizirati novih manifestacij civilistov okoli oporišča v Bizerti«, in je dejal, da Francija ((želi naglo in mirno rešitev«.
Sovjetski delegat Morozov pa je tolmačil izid glasovanja v smislu, da morajo francoske invazijske čete takoj prenehati svoja napadalna dejanja in izprazniti okupirani del tunizijskega ozemlja. Seja je bila nato prekinjena za približno dve uri.
Pri nadaljevanju razprave je Varnostni svet zavrnil tako angleško - ameriško resolucijo kakor tudi resolucijo ZAR in Liberije.
Med razpravo pred glasovanjem o obeh resolucijah je tunizijski delegat Mongi Slim izjavil, da je glavno vprašanje, doseči prenehanje napada in umik francoskih čet iz Tunizije.
Cejlonski delegat je podprl tunizijsko zahtevo za umik francoskih čet. Angleški delegat je govoril samo o pogajanjih, vzdržal pa se je pri glasovanju o resoluciji ZAR m Liberije, ki zahteva evakuacijo. Prav tako se je vzdržal tudi delegat ZDA, kar pomeni podporo francoskemu stališču.
Sovjetski delegat je izjavil, da se mu resolucija ZAR in Liberije zdi nezadostna, ker bi morala tudi obsoditi Francijo zaradi napada. Vendar pa bo glasoval zanjo. Tunizijski delegat je ponovno poudaril, da mora sklep Varnostnega sveta pripeljati do ustavitve napada, toda in predvsem do evakuacije francoskih čet, ki so v Tuniziji proti volji Tunizijcev. Dodal je: «Ce gre za pogajanja za določitev začasnega statuta, ki bi se lahko spremenil s stalni statut, nasprotujemo pogajanjem. Ce pa gre za pogajanja, da se določi rok, do katerega se mora jo Francozi umakniti, tedaj se strinjamo.«
Za resolucijo ZAR in Liberije so glasovale samo Libe rija, ZAR, SZ in Cejlon. Resolucija Velike Britanije in ZDA pa je dobila samo šest glasov. Vzdržale so se Francija, ZAR, Cejlon, SZ in Liberija.
TUNIS, 22. — Predsednik Burgiba je danes opoldne iz-
Predsednik sicilske deželne skupščine Stagno D’Alcontres je danes podpisal odlok o izrednem sklicanju te skupščine 28. julija.
Te dni se pripravljajo tudi razne stavke. Pojutrišnjem bodo stavkali uslužbenci malih železnic in tramvajev, ki zahtevajo med drugim 14. plačo.
javil po radiu, da se odpor v Bizerti nadaljuje. Dodal je: «Odpor s primernimi sredstvi — partizanskimi komandosi — se nadaljuje in se bo nadaljeval, dokler ne bo zadeva politično rešena.«
Dalje je Burgiba izjavil, da Francozi trdijo, da so zasedli Bizerto, toda zasedli so jo samo deloma. Nadaljeval je: ((Francoske čete so uničile barikade, da zagotovijo komunikacije med raznimi deli o-porišča. Toda to pomeni, da je to omejeno na določen del mesta. Tunizijsko ljudstvo bo še dalje napadalo oporišče, dokler bodo francoske čete ostale na tunizijskem ozemlju proti volji tunizijskega ljudstva in tunizijske vlade. Oporišče je zasedeno' proti volji ljudstva in ker Francozi ne spoštujejo tunizijske suverenosti, je Francija kriva napada, ker njena letala kršijo tunizijski zračni prostor in napadajo barikade.
Tu gre za nesporazum, je dodal Burgiba. Vprašanje je v tem, da se napravi konec sedanjemu položaju in da se izprazne oporišče, ki je zadnji ostanek tuje dominacije. Izraziti moramo tudi obžalovanje ko vidimo Veliko Britanijo in ZDA, da zavzemata stališče, ki je občutno blizu stališču Francije. Nerodno in skrajno razdražljivo je zaradi razumljivih in vidnih vzrokov, da ti dve državi ne rečeta tega, kar je prav in v skladu listino Združenih narodov. Ce se je Varnostni svet sestal, ni bilo zaradi tega, da bi izrekel želje ali obžalovanja. Mir se ne more zagotoviti s čustvi temveč s pravičnostjo.«
Zatem je Burgiba izjavil, da če ne bo Varnostni svet sposoben doseči spoštovanja reda zakona in pravičnosti, ne bo izpolnil svoje dolžnosti. «Te daj se bomo obrnili na glav-
Nič konkretnega v Lugrinu
EVIAN, 22. — Po današnji seji med alžirsko in francosko delegacijo v Lugrinu, Ki j trajala skoraj dve uri, » predstavnika obeh delega J padala zelo kratko izjavo. SP ročila sta. da je francoska legacija obrazložila svoje sl lišče o postopku. Alžirci so p* stavili nekaj vprašanj, na » tera so Francozi odgovori^ Prihodnja seja bo v torek P
P°ldne-	-vi.
Na vprašanje nekega no»; -narja je francoski predstavni izjavil, da bi morala biti sej v torek važna, ker bi na njsj utegnili rešiti nekatera vpra-sanja, ki se tičejo postopka-
Alžirski predstavnik je neko vprašanje odgovoril,
Bš*
alžirsko ljudstvo v celoti P' pira tunizijske zahteve po , zerti. Ta zahteva je sestavu del bitke za osvoboditev vsega Magreba. Dodal je, da P°“' pora alžirske vlade Tuniziji 11 more vplivati na sedanja 9 gajanja s Francozi. Na vprasa' nje, kakšno je sedanje °zra j, na pogajanjih, je alžirski Pr.e stavnik odgovoril, da je ',al\
vedeti, ali bodo pogajanja ko prišla v konstruktivno
lah-
fa-
zo. Alžirska vlada je prišla ® razgovore s konstruktivni"1 duhom. Sedaj mora tudi IM11' coska delegacija pokazati bro voljo. V prihodnjih dn.c" se bo vedelo, ali je ozraO* pogajanj konstruktivno ali ne-
Jugoslovanski film v Benetkah
BENETKE, 22. — Jugosl^
vija je dobila prvo nagrad, — srebrno kolajno —"’ ® predvajanju filmskih žurn lov Holandska je dobila or nasto kolajno. Kazen tega 3 Jugoslavija dobila nagrad^ Minerva za film za otro^
• Zgubljeni svinčnik*.	.
Poljski film »Rojstni 'lS je dobil absolutno premij0 film za otroke. Poljska je ® bila tudi posebno nagrado j najboljšo izbiro. Poljski Pj.j ducenti so namreč predl°z* najpopolnejšo vrsto filmov otroke različne starosti.
Delovni dan bo skrajšan v ZAR
__ ----- ---------- KAIRO, 22. — V svojem f
no skupščino in število držav, voru ob deveti obletnici ep” ki nas bo podprlo, bo orno- tovske revolucije je predsei„ gočilo zmago naše teze. Da te- nik Naser sporočil, da bo9
še letos znižali delovni “f, od osem ur na sedem. Doo je, da bodo še pred konc® leta uvedli še druge socia® in gospodarske ukrepe v rist delavstva.
Anglija zahteva sejo sveta ministrov EFTA
LONDON, 22. — Velika tanija je zahtevala od strijskega zunanjega minisL
Burgiba govori na tiskovni konferenci
Ako torej od približno 30 lisoč priseljenih Istranov od računamo 4600 (oz. nekaj več, kol omenjeno, ker je bilo v teh letih že lahko tudi nekaj beguncev, ki so imeli že tudi več kot 3 leta stalnega bi vanja v Trstu oz. na Tržaškim ozemlju, ko so se spet odselili, vzemimo približno 5 tisoč do 6000) oz. 5000 do 6000 odseljenih, moramo še ved no računati, da se je na Tržaškem ustavilo vsaj 24.000 do 2.1.000 pribežnikov. Ta števil ka je vsekakor ne le zelo realno nizka, marveč vsekakor še precej prenizka, kolikor doslej nismo vračunali nitt prt rodnega padca prebivalstva zr.iadi denatalitete na Tržaškim ozemlju, ki znaša za petletje 1956 do 1960	3656
oseb (toliko Tržačanov je več umrlo, kot je bito rojenih, m njihovo mesto je zavzelo ran no tolikšno število priseljencev, kot je bilo doslej računano j. Ako torej zaokrožimo za pet let v število 25.000 na Tržaško ozemlje priseljenih isnsko-dalmatinskih beguncev sme vsekakor z zelo nizko številko široko zavarovani pied vsakim pogreškom oce njen anja oz. pred očitkom t indenčnega pretirananja.
To torej pomeni, z do leta 1955 priseljenimi 50.000, za vso povojno dobo do vključno leta 1960, — 75.000 priseljenih istrskih pribežnikov, ki so se zaustavili na Tržaškem ozemlju.
(Nadaljevanje v torek)
Francoski napad na Bizerto
Kakor smo že poročali že prejšnjo nedeljo, se je spor med Tunizijci in Francozi zaradi vojaškega oporišča n Bi-zerti prejšnji teden zaostril. V ponedeljek je predsednik Burgiba napovedal blokado seh francoskih vojaških naprav in odhod prostovoljcev na saharsko področje, ki ga Tunizijci zahtevajo zase. V letek so se začele v Bizerti množične manifestacije, med katerimi je prebivalstvo zahtevalo odhod Francozov. Na poteh, ki vodijo v francosko taborišče, so postavili barikade, na jug pa so odšli prostovoljci, da zasedejo sporna področja. Tunizijska vlada je rezen tega prepovedala vsem francoskim vojaškim letalom. leteti na tunizijskim ozemljim. V sredo so Francozi poslali v Bizerto nove odrede pi aalcev. Padalci so iz oporišča navalili s tanki in o-klepmmi nozili na množice n iadeničev, žensk in otrok, ki so stali na barikadah, francoska letala pa so goloroko neoboroženo množico obstre-Ijevala. Izvršili so prani po-k--l nad ciuilnim prebivalstvom. Reakcija je bila ogorčena. Dogodki so si naglo sledili in prišlo je do pranih vojnih operacij. Tunizijska vlada je bila zaradi tega prisiljena zahtevati nujno sejo Varnostnega sveta, na kateri jc njen predstavnik zahteval takojšnjo prenehanje francoskega napada, pomoč OZN za zavrnitev napada in pomoč OZN za evakuacijo Franc o-|z(.u, katerih navzočnost v Tuniziji predstavlja stalno nevarnost za navad.
Prišlo je tako daleč, da so Francozi celo poslali ultimat tunizijski vladi, naj evakuira Bizerto. Burgiba je ta ultimat odločno zavrnil in prekinil dml niiatske odnose . Fran-
je Burgiba poudaril, da ni mogoče sodelovati s Francijo, dokler bo trajal sedanji položaj v Bizerti. Ko pa se bo Francija iznebila kolonialnega kompleksa, tedaj bo sodelovanje mogoče. Razen tega ie Burgiba sporočil, da sprejema tuje prostovoljce, ki so pripravljeni boriti se ob strani Tunizijcev proti francoskemu napadalcu. Vse arabske države so izrazile solidarnost s tunizijskim ljudstvom in poudarile da so pripravljene nuditi tudi materialno pomoč. Arabska liga je izglasovala rtsolucijo, ki obsoja francoski napad in poziva arabske države naj bodo solidarne s Tunizijci. Alžirska vlada je ponudila Burgibi pomoč v orožju in vojaštvu.
Burgiba je v svoji izjavi še posebno poudaril to gesto alžirske vlade, posebno še, ker je v zadnjem času prišlo do nesoglasij med alžirsko in tunizijsko vlado v zvezi s Saharo. Glede tega je Burgiba n svoji Zadnji izjavi poudaril. da se ne bo pogajal z nikomur drugim o saharski meri nego z vlado neodvisne Alžirije. Ferhat Abas je šel mimo vseh trenutnih nesoglasij in prvi izrazil solidarnost z napadenim tunizijskim ljudstvom ter ponudil potrebno pomoč, ker gre za skupno borbo proti kolonialnemu tlačitelju. Tudi Naser je izrazil solidarnost in ponudil vso potrebno vojaško pomoč. Tudi to gesto je Burgiba še posebej pou('-■-!, ker je Tunizija pred nekaj leti prekinila diplomatske odnose z ZAH, ker ta nudi zatočišče tunizijskim j i litičnim b"gnncrm Soli'n, m ■ t no brzojavko je
CIJO. Au
tiskovni konjeienci' pi sla! ludi muišul Tilo, ki
ostro napadel francoski napad.
Francoska vojska nadaljuje napade in v Bizerti je prišlo do ogorčenih pouličnih bojev.
Spor se vleče od leta 1958, ko je Francija umaknila svoje čete iz notranjosti Tunizije in jih koncentrirala v Bizerti. Dogovorjeno je bilo, da se bodo takoj začeli razgovori o evakuaciji Bizerte. Francija pa je pogajanja vedno zavlačevala in pokazala da nima resnega namena zapustiti tega oporišča. To ie še posebno pokazala nedavno, ko je začela podaljševati vzletišča na tamkajšnjem letališču. Prav to je dalo povod za zaostritev spora.
Tunizijski poslanik v Wa-shingtonu je na resnost položaja opozoril ameriško vlado. Teda ameriška vlada ni podprla Tunizije, ker ie Bizerta tudi oporišče NATO. Amen-šku in angleška vlada sta samo podali izjavo, v kateri • pozivata Francijo in Tunizijo, naj mirno uredita spor». V’ sedanjem položaju pa se spor ne da drugače rešiti nego z umikom Francozov. Dokončna rešitev se bo morda začasno odložila, toda spor ne bo rešen, dokler ne bodo Francozi odšli. Bizerta ima važno vojaško vlogo za Francijo in za zahodne države. Njena važnost se je povečala, ko sta Francija in NATO sklenila, da v luki in v bližnji okolici mesta ustvarita močno pomorsko m letalsko bazo. Bizerta služi tudi kot oporišče, iz katerega odhajajo francoska letala, ki bombardirajo alžirske vasi. V tei luki p t je tudi eden od številnih odsekov poveljstva atlantskega pakta, t.j. poveljstvo zahodnega Sredozemlja. Spričo
sedanje nove zaostritve med obema blokoma, bo rešitev sedanjega spora še težavnejša, ker se bodo Francozi srdito upirali ne le evakuaciji, temveč slehernemu sporazumu o poznejšem umiku, in to ob prikriti podpori ZDA in Anglije.
Berlin
Tri zahodne vlade so prejšnji teden odgovorile na sovjetsko noto v zvezi z Berlinom. V svojih odgovorih zavračajo sleherno rešitev brez poprejšnje združitve Nemčije ma podlagi splošno priznanega načela samoopredelitve». Znano je, da je sovjetska vlada predlagala naslednje: a) sklicanje konference za sklenitev mirovne pogodbe z obema nemškima državama, b) sprememba zahodnega Berlina v svobodno demilitarizirano mesto pod mednarodnim nadzorstvom.
Mac Millan je te dni s poročil, da so zahodne vlade v stiku s sovjetsko vlado v zvezi z Berlinom in da se razgo-vorjajo o možnosti, da bi sklicali sestanek na vrhu med Vzhodom in Zahodom v zvezi z nemškim in berlinskim vprašanjem. Ce se bodo uspeli sporazumeti za sklicanje taki ga sestanka, bo nevarnost vsaj za sedaj odstranjena. Dokončno pa bo odstranjena šele, ko se bo prenehalo reševa nje mednarodnih nprašanj z bh kovskega stališča.
Lugriii
Blizu Kviana, kjer je bit pr v del pngajunj med Francozi in Alžirci, so se prejš-
  III   m   i   i   n  ...............................................................................................................................................um i ■iiiiiimiiiii mini
nji teden začela v aradu Lu-grin nooa pogajanja med obema delegacijama. Ze na prvi seji pa se je pokazalo, da se Francozi niso premaknili svojega dosedanjega stališča, medtem ko so Alžirci posta-i ili konkretne predloge za uipešno nadaljevanje pogajanj. Obe delegaciji sta na prvi seji sicer postavili predloge za nov način dela, vendar pa je načiti dela, ki pa predlagajo Francozi, tak, da praktično ovira konstruktivna pogajanja. Alžirska delegacija je predlagala, naj bi se najprej sporazumeli o nekaterih temeljnih načelih, brez kate nh niso mogoča nadaljnja pogajanja; zatem pg/naj bi usta navili za vsako posamezno vprašanje delovno skujiino, ki naj bi zadevo temeljito obdelala tudi s tehnične plati. Francozi pa obračajo vso zadevo na glavo. Strinjajo se z delovnimi skupinami, vendar pa hočejo, naj bi te takoj začele delo in razpravljale predvsem o tehnični plati posameznih zadev. Z drugo besedo, bi to pomenilo, da bi skupine mlatile le prazno slamo.
Alžirska vlada je ponovno poudarila, da je potrebno preavsem priznati načelo ne-odvisnosti, suverenosti in celovitosti Alžirije. Samoodločba mora veljati tudi za Saharo, ker je saharsko ožemite sestauni del Alžirije. Ce bi do Francozi vztrajali na štejem dosedanjem stališču, bodo tudi sedanja pogajanja nujno doživela neuspeh. Značilen je komentar moskovskega radia v zvezi s francoskim napadom na Bizerto. Med dru-jem je poudaril, da so Francozi pri tem napadu pobili mnogo žensk in otrok v Bizerti, prav ko so se obnovila fiuncsoko-alžirska pogajanja v I,ugrinu, kakor da bi hoteli Fiancozi s tem reči: »Glejte, kui delamo celo proti neod-pisni in suvereni državi: splača se vam sprejeti to, kat i vam Francija ponuja«.
daj bo tunizijsko ljudstvo nadaljevalo borbo ne glede na svoje trpljenje in na grožnje.«
Burgiba je tudi izjavil, da utemeljevanja Francije v Varnostnem svetu temeljijo na predpostavki, da je Francija v Bizerti doma in da so Tunizijci začeli spopad. »Pravi napadalec pa je Francija; prvič zaradi tega, ker je o-stala na tunizijskem ozemlju proti volji Tunizijcev, in nato zaradi tega, ker je napadla barikade in tunizijsko narodno gardo.«
BIZERTA, 22. — V današnjih zgodnjih jutranjih urah so francoske čete ob podpori tankov začele po ulicah Bizerte nov močan napad z morja in iz zraka ter po kopnem, da bi zavzele vse mesto. Se prej so mesto obstreljevali s topovi z ladij in ga bombardirali z letali. Francoska letala so metala rakete na mesto. Padalci so napadli mesto z dveh strani in napredovali v notranjost ob zaščiti tankov in oklepnih vozil. Hkrati so Francozi bombardirali tudi nekatere vasi blizu Bizerte. Tunizijci so se srdito upirali za barikadami. Danes zjutraj je agencija TAP sporočila, da še boji po ulicah Bizerte nadaljujejo s podvojeno ogorčenostjo. Odpor se vedno bolj krepi. Bitka je trajala vso preteklo noč in danes ves dan. Francozi so utrpeli precejšnje izgube. Popoldne so Tunizijci uničili več francoskih oklepnih vozil. Francoski padalci so dvakrat zasedli sedež guvernerja, a so jim ga nato Tunizijci spet iztrgali iz rok. Tunizijci so imeli hude izgube, vendar pa so nadaljevali močan odpor proti napadalcu.
Francoska letala so ves dan letala nad cesto Bizerta-Tunis ter obstreljevala tunizijske vojake in civilisle. Po ulicah Bizerte je bilo videti danes na stotine trupel. Bolnišnice so polne ranjencev in ni več prostora za druge. Nastaja nevarnost epidemije zaradi velike vročine. Bizerta je brez vode in brez luči.
Tunizijski državni tajnik za informacije je včeraj izjavil, da so aretirali nekaj francoskih civilistov v Tunisu iz varnostnih razlogov. Predvsem so aretirali francoske častnike v pokoju. Tudi v Bizerti so aretirali več francoskih civilistov, ki so z oken slreljali na tunizijske vojake. Do novega ukaza so odslovili vse francosko civilno osebje, ki je bilo zaposleno v tunizijski javni upravi.
Kreiskega, naj skliče
"•rib0
nji teden v Ženevi sejo
sve-
ta ministrov EFTA. Predstaf,
nik Foreign Officea je iz.Ja da bodo na seji govori '
[Vil
li 0 ge-
morebitni posledici vstopa ,j. like Britanije v skupno * šče.	,,fi
Kreisky je obvestil o ^ ostale člane organizacije pričakuje odgovor. ZatriI . jo, da bo seja skoraj got konec drugega tedna.
 «#---------
Berlin
WASHINGTON, 22. — Drg's. ni tajnik za obrambo Mac mara in načelnik glavnega ^ ba general Lemnitzer sta y potovala danes v Pariz spremstvu svojih glavnih .j delavcev na razgovore v z z Berlinom. Najprej se sestala s poveljnikom
b0$ N A10
\J P
generalom Norstadom. v,0p nedeljek bosta odšla v jv don na razgovore z aLjiti' škim obrambnim ministr j)i V Washington se bosta vr v torek.	f
Predstavnik ameriškega ^ talstva je izjavil, da je sednik Kennedv zaradi ..u ukazal rev>z
73
linske krize
sklepa glede ukinitve • ^ meriških vojaških oporišč' 'katerih 22 v tujini.	^t
Ameriški državni tajnik. ^ ster Bovvles je danes da se bo po njegovem
nju berlinska kriza v Prl
V*
njin mesecih poslabšala- ^ dal je da so ZDA Pr'Pr®efii' ne pogajati se o «PerI ^ mn» vidikih, kar se tiče ^ lina, ne bodo pa dopusti >• ,j.
bi jih s silo izgnali
iz
me5
NEW YORK. 22. — DaI,eV
objavili dnevni red dela ne skupščine OZN, ki b° jj) la zasedati li). septembr lajij' dnevnem redu je -77 vPrr:dd1' toda verietno se bodo P žila še druga Skupno *’• -f)1 vprašanj bo verjetno d 100. .
Pri
MADALOSSO
v Trstu, Ul. Torrebianc8 vogal XXX Ottobre.
dobite vsakovrstno POHIŠTVU otro.Ake VU7l^ -žimnice — originalne PKHMAKI KX — Cene
ue«‘ir,e
KMETJE, VRTNARJI
Za vsako vašo potrebo se obrnite na domačo tvrdko
TRST. Ul. Milano 18	;.y.
T E L E F. 35-169	:v.\'
katera vam nudi po najnižjih	.	•
cer.ah vsakovrstna semena----------
najboljših inozemskih krajev in semena lastnega Pr er ka ter razne sadike, žveplo, modro galico, umetna 1 jjlF ganska gnojila ter vsakovrstno orodje in stroje velikosti
Ekskluzivni zastopnik za tržaško pokrajino: svetovno znanih strojev za obdelovanje zemUe' ter kosilnice tovarne A G K I A VVERKtf	>
ANDRfi
MAUR
Daniel je začudeno po-Sledal svojo ženo. Redkokdaj se je zgodilo, da je zjutraj prišla v njegovo pižamo. «Ali bi rada govorilu z menoj?* je vprašal.
'Daniel,* je odgovorila, če me želiš razveseliti, potem me pospremi nocoj na koncert. Rubinstein igra Chopinove preludije in ve-selilo bi me, če bi skupaj Poslušala, že trije meseci so pretekli, ti pa še enega samega večera nisi preživel z menoj.*
*Pretekli so trije mese-*•<» je odgovoril Daniel z glasom, v katerem se je čutilo dolgočasje, «a ti me nis' uiti prosila za to.*
*Nisem te več hotela Nadlegovati, saj so me tvojo. zavračanja žalostila ...
cer pa sem sklenila, Da-N}el, da se ti ne bom vsiljevala, če ne boš sam iz-rozil želje. Toda davi mi Je telefonirala Ana, tudi zanjo sem vzela karto, pa *al ne more iti. Zaman sem j0 dve uri poskušala Pregovoriti... Mislim, da je klavrno presedeti dve u-Tl ob praznem sedežu.* 'Vprašaj koga od naji-, moških znancev,* je rekel Daniel.
'Zelo dobro veš, da ne °dim z drugimi moški-
mi.*
m
kel
Bel
.^a trenutek je pomislil nato obotavljaje se re-*Res bi ti rad ustre-a imam poslovni se-, anek. Lahko bi se zavle-® do Poznih ur. Toda po-nšal se bom rešiti, če mi 0 uspelo, te pospremim na koncert.*
Ro je zapustila njegovo Pisarno, je poklical števil-?° Oobelins 4314. To je „ a številka Beatrice de ^dlges, ki je že nekaj ted-j® bila njegova ljubica ir j i° je ljubil s strastjo e9a moškega.
si ti?* je polglasno asol Daniel, «povej mi, ho ■ najin dogovor za Ali bova šla sku-n'. ' Ali si ne boš v zad-Jem trenutku premislila
^ Pred dvema dnevoma?*
'Ah! Kako si dolgoča-
kai!* 76 odgovorila. «In ■ko si nespreten! Saj ti znano, da imam rada roU° ta*° stvar, za kate-^ Se v trenutku odločim.
1 bi mi rad pokvaril to »eselje^
nwProsti!:“ ie rekel Da-kar *Zel° dobro veš, od-„s Se Poznava, spoštujem dan tVoie napake ... Toda si morum vedeti, kako tu^e odločila, ker moram «1V^ati odgovor * vaiaern°y°č si,» je nadalje-
deti ne morem ve' kliči S62 eno uro me P°~ sp ,St°rila bom vse, da °dločim.*
šena k°Silu
je Danielova Cuna Ppra®a*a> če lahko ra-stvo „na. njegovo sprem-
* o tl
da
dai J^abe volje je pove-
®ora "* se ni dobil odgo-«e enkratTal ^ poklicati
Poklic^asu ie Reatrice.
Pran ,	gospoda Pierra
“atera
ta,
ki
mladega diploma-
Genu, ■9a ie spoznala v *Ali vzljubila. vPruLilte vi pradier?* je
demoupn *Ahl Vi ste’ ma' H 6 Drouet? ... -sieum govorila z morite je 771 Pradierom ... Ne, te, s z°-držan, ga ne moti-če bi i gu zadržalo, Ji°feja®a zdaj nadlegovali, če b0 Sern samo vedeti, Porne? *onferenci prišel *api°a? Pravite, da je PrepriA0 v beležki? Ali ste menu Uni' da ne bo spre* Rvg ia sv°je odločitve? et/ N’ mademoiselle Drou-Ro svidenje!* neje sLDaniel maI° poz-Oovoriin DPOklical, je od' ca, ia . Beatricina sobari-^Ijimadame nepoto-
te držati ,L Pa ;i ni mogo-s/cu Ver, besedo. Družin-
°dpot>edati’ ^ 716 more
&Unipl A
ho v ?e našel svojo že-
*Drdga*al°nu- Brala ie-
je ' 0 rekel, tuspelo
h°m 'lahi SeTn’ da te konCer^ko spremljal na
^vvdušlJ d°ber!* je rekla mel 2T *° se ^ Da-Je °staln VTnil v Pisarno, miŠlj	nplrai	—
DRUGI
FILMSKI
«Goli otok»	in
doslej	najresnejša
Velik uspeh italijanskega dolgometražnega filma o rimski olimpiadi
Znani slovenski slikar samouk Joža Horvat - Jaki je zopet gost pariške umetnostne galerije Lambert, kjer razstavlja med drugim tudi gornji «Obraz».
Drugi mednarodni filmski festival v Moskvi je že krepko v svoji drugi polovici in že čez nekaj dni bomo vedeli za nagrajence. Vsaka napoved po do sedaj prikazanih filmih bi bila preuranjena, pač pa je že mogoče govoriti o filmih, ki so ugajali občinstvu in ki so tudi pri kritiki naleteli na večje ali manjše priznanje s tega ali onega zornega kota. Prav tako je seveda tudi že jasno — in to brez vsakih pridržkov — kateri med do sedaj prikazanimi filmi so bili slabi oziroma taki, ki ne morejo priti v poštev za niti eno od številnih razpisanih nagrad. Preden pa preidemo na površen pregled dosedanjega festivalskega programa, je treba vsekakor tudi omeniti, da je festival za moskovske umetniške in tudi j politične kroge velik, nevsakdanji spektakel, kateremu sta dali ton mondanosti tudi filmski zvezdnici Lollobrigida in Liz Taylor, ton važnosti pa stalna prisotnost sovjetske ministrice za kulturo Furceve ter celo samega Hruščeva, pa
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiniiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiinntiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiiiiiiimiiiitiiniiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiitiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiMiiiMiifiiiiiiuititiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiii
ČLANEK HRVAŠKEGA KNJIŽEVNIKA GUSTAVA KRKLECA V «TELEGRAMU»
Še ena ugledna in laskava sodba o Slovenskem gledališču v Trstu
Avtor izraža željo, da bi naše gledališče že v novi sezoni dobilo lastni hram boginje Talije
»Telegram«, jugoslovanski časopis za družbena in kulturna vprašanja, ki izhaja v Zagrebu in ki ima med svojimi sodelavci številne najodličnejše osebnosti iz jugo-slovenskega družbenega in kulturnega življenja, je v svoji zadnji številki od 14. t. m. posvetil na prvi strani izpod peresa uglednega hrvaškega književnika Gustava Krkleca pod vidnim naslovom članek »Slovensko gledališče v Trstu« s podnaslovom »Šestnajsta sezona našega gledališča brez varne strehe nad glavo«.
Priznati je treba, da jugoslovanski tisk verno spremlja delovanje našega gledališča in mu posveča znatno pozornost, bodisi s stališča njegove problematike v okviru manjšine, bodisi iz izključno umetniškega vidika, pri čemer ne štedi z laskavimi priznanji. Članek Gustava Krkleca v »Telegra-
mu« pa dokazuje, da problemi našega gledališča niso občuteni samo med Slovenci, kar je povsem razumljivo, pač pa tudi med Hrvati. In prav zato ne bo odveč, če povzemamo iz članka nekaj glavnih misli.
Gustav Krklec začenja takole:
«Kot član Umetniške komisije Sterijinega pozorja sem proti koncu aprila letos s tovarišema Selenovi-čem in Obrenovičem prisostvoval izvedbi «Manevrov» Jožeta Javorška nekje na skrajni periferiji Trstar Vsit čast režiserju Jožetu-Bebi-ču in celotnemu ansamblu tržaškega Slovenskega gledališča, ki je. na neodru, v negledališču in na nedeskah uspel ustvariti scensko delo, katerega ambicije ne segajo iz okvira «duhovite parafraze* znane Levstikove pripovedke o slovenskem velikanu Martinu Krpanu. Izvedba
iiiiiiMiiiiniiiiimimiiiimimliiiiMiiiiMiiimiiiiHiHmniMiiiiiiiiiiiiiiiliiliiiiiiHiii.imiHiMiiMt
KNJIGE OB 20-LETNICI VSTAJE
VIHARNI ČASI
Tretja knjiga
-Jerin. netcai časa sa-*Q(a, ^ ’ arenko si je oči-Vem	tako	po	kri-
moža. btozevalu svojega
prev. s. J.
Dvema knjigama z naslovom eVlHARNI CASb> se je zdaj pridružila še tretja, za katero je prav tako kot za prvi poskrbel založniški zavod Borec. Viharni časi, to je knjige spominov na partizanska leta. In ker čas neizprosno briše ostrino dogodkov v osvobodilnem boju, se morajo ti dogodki o-hraniti v zapiskih vseli tistih, ki so v tem velikem boju sodelovali. Ti zapiski, napisani s preprosto roko nekdanjih borcev, aktivistov in podpornikov osvobodilnega boja tvorijo verno podobo našega trpljenja pa tudi naših zmag, tvorijo dokaz zvestobe domovini in predanosti Komunistični partiji, Viharni časi seveda niso knjiga visoke umetnosti, zato pa so ti sestavki iskreni in verni zapiski tistih, ki so sami neposredno doživljali osvobodilni boj in dogodke, ki so jih opisali.
Radio Ljubljana je pred leti zasnoval oddajo »Sc pomnite tovariši», ki je bila — in je še — pri poslušalcih deležna izredno toplega sprejema. Vsi poslušalci ljubljanskega radia poznajo oddajo, ki v nedeljo dopoldne obuja spomine na slavne, pa tudi težke dni osvobodilnega boja. i Da te, tako priljubljene oddaje, med katerimi so bili objavljeni številni odlični sestavki, pa tudi prispevki najvidnejših predstavnikov naše stvarnosti, ohrani potomcev v knjigi, se je zavod Borec odločil, da najboljše sestavke iz teh oddaj objavi v knjigi. Tako sta dve leti zapored izšli prvi dve knjigi spominov na partizanska leta. Za letos pa je založba sklenila nekoliko drugače. Da počasti deseto obletnico iz-
hajanja revije Borec, ki je tako po svoji vsebini, kvaliteti in opremi edinstvena v vsej Jugoslaviji in morda sploh na svetu, se je založba odločila, da v letošnjo tretjo knjigo Viharnih časov uvrsti sestavke, objavljene v reviji Borec. Sedaj izišla tretja knjiga prinaša torej izbor najboljših sestavkov iz desetih letnikov revije Borec prispevke najrazličnejših avtorjev z izrazito vsebino spominov na partizanska leta. Ker sta prva in druga knjiga Viharnih časov že razprodani, je to najboljši dokaz, da ljudje res radi berejo spomine na partizanska leta. Ni nobenega dvoma, da bo tudi tretja deležna prav tako toplega odziva kot prvi dve. Posebno še. ker so tudi sestavki v tretji knjigi napisani enako prepričljivo in tako živo, da jih bodo stari, posebno pa še mladi bralci, z užitkom prebirali.'Tudi v tretji knjigi uViharnih časov» objavljeni odlomki so resnično življenjski odlomki iz viharnih časov, v katerih smo kovali našo sedanjost. Zato je skoraj odveč naštevati imena sodelavcev, ki so v to knjigo prispevali svoje sestavke. Vsi so zanimivi, eden posega v naše gozdove, druge v taborišča, tretji spet v ilegalno delo na okupiranem ozemlju. Vsem pa je skupna ista zanesenost in ista vera v zmago ter prepričljivo opisovanje dogodkov.
Z ilustracijami opremljeno tretjo knjigo «Viharnih časov» je uredil France Šušteršič s tankim posluhom za kvaliteto in raznolikost sestavkov.
Sl. Ru.
tega dela na deskah Sterijinega pozorja v Novem Sadu li. maja t. I. je daleč presegla tržaško, razloge za to pa je lahko najti v dejstvu, da so tržaški igralci tokrat res igrali na kolikor toliko dobrih deskah in v kolikor toliko primernem gledališču.
In medtem ko so našim vidnim ansamblom, navajenim na večje in v tehničnem pogledu sodobnejše o-dre in udobnejša gledališča, okviru Sterijinega pozorja ovira, uklenjajoč jih v spontanosti realiziranja kreativ-iuh in scei&kjji, možnosti, je za tržaško gledališče novosadski oder ptedstaaljdl širšo gledališko platformo, boljšo možnost, da pride do polnega in učinkovitega scenskega izraza. Kajti Slovensko gledališče v Trstu nima svojega gledališča, svoje pokroviteljice Talije, niti svoje strehe nad glavo. Tržaško slovensko gledališče, ki je še pred prvo svetovno vojno doseglo visok nivo in ki je med prvo vojno moralo prekiniti z delom, je samo, die sezoni po njem moglo delovati pod svojo streho. Na dan 14. julija 1920 je Slovenski narodni dom v . Trstu uničil ogenj. Ve se, čigav! In tako je delavnost slovenskega gledališča, po besedah letopisca, bila zo dolgi čas okrutno, krvavo tn nečloveško prekinjena.«
Avtor nato omenja «Zboi~ nik XV. sezone«, za katerega pravi, da je zelo lepo u-rejen in tehnično solidno o-premljen ter citira iz njega uvodni članek dr. Andreja Budala, za katerega pravi, da nudi evrsto kulturno-zgo-dovinskih podatkov o naši kulturni inštituciji izven meja, ki se je kljub vsem težavam ni samo obdržala, temveč je v žilavi, napeti tn požrtvovalni borbi dosegla pomembne rezultate».
Avtor nato citira tudi nekaj stavkov iz članka dr. Andreja Budala v »Gledališkem listu« za 16. sezono ter nato v glavnih obrisih in številkan prikaže delo Slovenskega gledališča in njegovih članov tudi izven okvira gledališča kot prosvetnih delavcev in filmskih igralcev. Posebej omenja režiser-
ja Jožeta Babiča, za katerega pravi, «da mu pripada največja zasluga za visok kulturni nivo tega gledališča«, in da se je izkazal tudi na področju filma.
eZanj celo pravijo,» piše Krklec, — s prizvokom globoke zaskrbljenosti, da se ne bi smel ves predati filmu. Slovenskega gledališča v Trstu si skoraj ni mogoče zamisliti brez njegove režiserske genialnosti in gledališkega temperamenta.»
Gustav Krklec omenja nato gradnjo slovenskega Kulturnega doma v Trstu v Ul. Petronio na osno.vi določb londonskega sporazuma ter se zopet povrača k uvodnemu članku v «Zborniku XV. sezone«, ki je bil objavljen decembra 1960 in v katerem je govora o obisku ministra Koče Popoviča v Rimu, ki je pokazal, «da je med Italijo in Jugoslavijo mogoče uspešno sodelovanje na različnih področjih, predvsem pa na področju gospodarstva in kulture. Nekdanja nasprotja v zadnjem času so se ublažila in obstaja obojestranska pripravljenost, da se vse določbe londonskega sporazuma pošteno in v celoti izpolnijo«.
Zaključek Gustava Krkleca pa je naslednji:
V tem smislu je Slovensko gledališče v Trstu s posebno pozornostjo spremljalo nedavno potovanje in o-bisk ministra Segnija v Jugoslavijo. Italijanski list «11 Punto» je, pišoč o razvoju dvostranskih odnosov, ugotovil, da «m ed obema sosednima državama sedaj zares obstajajo prijateljski odnosi, ki jih je treba še naprej poglabljati in razširjati na vsa področja medsebojnega sodelovanja«. In prav v duhu teh nadaljnjih poglabljanj odnosov med Italijo in Jugoslavijo pričakuje Slovensko gledališče v Trstu vrhunsko uresničenje vseh svojih sanj: da bi se v XVII. sezoni svojega požrtvovalnega kulturnega dela končno vselilo pod lastno streho in da v plemenitem tekmovanju z italijanskim gledališčem da temu lepemu mestu ob Jadranu pečat narodne enakopravnosti in h umeve tolerance.»
seveda kozmonavta Gagarina in drugih.
Prvi film na programu je bil japonski film «Goli otok» režiserja Haneta Scinda. V svojevrstnem slogu je film u-metniška kronika o težkem življenju kmetov z jasnim protifašističnim in protimilita-rističnim poudarkom. Z njim je režiser, avtor znanega izrednega filma «Otroci Hiroši-me», ne samo potrdil svojo umetniško ustvarjalno smer, temveč že takoj v samem u-vodu festivala postavil svojo kandidaturo na najvišjo nagrado.
Drugega dne je bil na programu vzhodnonemški film »Profesor Mamlock«, ki ga je režiser Konrad Wolf posnel po znani antifašistični drami očeta Friedricha Wolfa. Film je v bistvu drama vesti celega vodilnega razreda, ki ga zgodovina pregaža prav zato, ker ni doumel,'da se je treba do dna prenoviti, če hoče preživeti.
Mončno, grobo delo, plastično učinkujoče, vendar premalo psihološko poglobljeno in z nekoliko preživelimi izraznimi prijemi.
Popoldne je med kratkome-tražnimi filmi bil na vrsti zelo pričakovani Marce^linijev barvni film o rimski olimpiadi. Film je navdušil številne prisotne sovjetske športnike in tudi ostalo občinstvo, verjetno pa tudi žirijo, saj že sedaj velja za glavnega fa vorita v dokumentarni oziroma kratkometražni zvrsti, kamor po svoji dolžini pravzaprav niti ne bi spadal.
In ker smo že pri kratko-metražnih filmih, je treba o-meniti — iz povsem posebnega razloga — dva dokumentarna filma dveh mladih a-friških držav, ki sta se prvič v svoji kratki zgodovini pojavili na filmskih festivalih. Republika Mali se je predstavila z dokumentarjem »Jutri v Navgailli« v režiji slavnega holandskega dokumentarista Jorisa Ivensa, republika Da-homey pa z dokumentarjem o življenju male ribice «tilapia» od njenega rojstva do smrti ter še z dokumentarjem, ki z etnografskimi in folklornimi pripomočki prikazuje tri glavna plemena državice «fon», «somba» in «bariba». V obeh primerih gre seveda še za dokaj primitivne filmske oblike, vendar pa je jezik iskren, kar je mnogo vredno, posebno še če gornje tri dokumen-tarje primerjamo z nekaterimi drugimi filmsko zelo razvitih dežel, kot na primer s švedskim »Vsi smo rojeni v Bullerbunu«, z iraškim »Velika radost«, ki na skrajno naiven in demagoški način opisuje radost ljudi zaradi ponesrečenega atentata na predsednika Kasema in ki je zaradi svojega očitnega «kulta osebnosti« vzbujal posmeh gledalcev v kinematografu »Ru-sia«. Na znatno boljši odmev je naletel le jugoslovanski kratkometražni film »Veter in veternica« v režiji Ota De-neša, ne glede na to, da so po nerodnosti tehnikov začeli vrteti najprej njegov drugi del in šele nato prvega.
Preden nadaljujemo s pomembnejšimi, opravimo vsaj mimogrede še z manj pomembnimi in seveda manj u-spelimi filmi iz prvih festivalskih dni. Med take sodijo cejlonski »Gozd — prebivališče ptic«, egiptovski «Začetek in konec«, švicarski »Viljem Tell« in končno še jugoslovanski «Nebeški odred«, ki obravnava trpljenje v koncentracijskih taboriščih, vendar na način, ki ga je kritika slabo ocenila kljub priznavanju dobrih namenov in poštenih hotenj. Starejši sovjetski režiser Lev Arnštam je o njem dejal na primer nas.ed-nje:	»Film prikazuje samo
resnico, toda motivi zločina in ponižanja dušijo v njem motive ljudskega ponosa in nezlomljivega dostojanstva«.
Po dokaj nezanimivem češkoslovaškem poskusu z »O-kovi« režiserja Karela Kahi-ne in indijskem filmu »Luna
v nekem nemškem mestecu bila obsojena na smrt skupina razbojnikov in med njimi ena ženska. V današnji Zahodni Nemčiji se ti, kot duhovi, stavljajo v službo mladi lastnici dvorca Spessart. Njihova reinkarnacija v sodobne ljudi iz trgovskih in vladnih krogov, popolnoma konkretno v samem Bonnu, služi režiserju Hohmannu za celo vrsto duhovitih in satiričnih o-pažanj na račun prilik in pojavov v današnji Zahodni Nemčiji.
Pred tem filmom je bil prikazan še finski film »Škandal v ženski gimnaziji«, ki pa je v mnogočem spominjal na avstrijske in nemške serijske filmske komedije.
Po nedeljskem odmoru so se domačini predstavili s Ču-hrajevim filmom «Cisto nebo«, zgodbo o težavah vojne in prvih povojnih let, ki jo je režiser oblikoval z učinkovitimi liričnimi toni. Kot so vsi pričakovali, se je film uvrstil v dosedanji kvalitetni vrh festivala in docela upravičil geslo letošnje mednarodne manifestacije — za humanizem filmske umetnosti, za mir in prijateljstvo med narodi. Ne bo odveč poudariti tudi, da je film ostra obsodba «kulta osebnosti«, ki ga je uvedel in izvajal Stalin, kar je sovjetska javnost, ki si je film lahko že ogledala na domačih platnih, sprejela z neprikritim odobravanjem.
Poljaki so prišli v Moskvo z mračno zgodbo o ubežniku iz Mauthausna, ki preživi noč v Dresdenu, kjer spozna podobo od vojne utrujene in nesrečne civilne Nemčije ter doživi strahotno bombardiranje mesta. Film nosi naslov »Nocoj bo mesto umrlo«. Za Poljaki so prišli na vrsto predstavniki ameriških kinematografij in sicer Kuba s
štirinajste noči« v režiji Sadika, se je festivalski nivo ponovno dvignil z zanimivim angleškim filmom «Proces proti Oskarju Wildu» režiserja Kena Hughesa. Z dialogi polnimi angleškega humorja in ironije je vsa njegova vsebina postavljena v službo rehabilitacije angleškega pisca od obtožbe, da je bil homoseksualec. Tako nehvaležno nalogo bi ta film, izdelan s filmsko dramaturško preciznostjo skoraj izpolnil. Vendar pa je teorija o platonični ljubezni med osamljenimi moškimi, ki jo je s toliko poetičnega teksta in igralske spretnosti podal Peter Finch v osebi Oskarja Wilda, v tem filmu manj prepričljiva od atmosfere okolja in časa, ki je v njem prikazan.
Takoj nato pa je festival znova zdrknil pod povprečje s kitajskim filmom »Revolucionarna družina«, ki obravnava zgodbo komunističnega intelektualca in njegove žene, ki zavzame njegovo mesto potem ko moža ubijejo agenti Kuomintanga. In še je film zgodba o njenih šestih tsino-vih, ki jih vzgaja v najvišjih domovinskih idealih. Film je brez umetniške poezije, pretirano retoričen.
Naslednji vidni film so pokazali zahodni Nemci s »Strahovi v gradu Spessart«, ki je neke vrste satira na sedanje politične in gospodarske razmere' v Zahodni Nemčiji.
Film je režiral Kurt Hoh-mann, ki je pred dvema letoma na prvem mednarodnem festivalu v Moskvi dobil zlato kolajno za film »Mi čudežni otroci«. Poleg japonskega »Golega otoka« in italijanskega dokumentarja o o-limpiadi, je ta film vsekakor predstavljal tretje največje filmsko doživetje do sedaj. V zadnjem letu 18. stoletja je
      .........................................................................
Samouk Boris Tavželj v Portorožu
svojim prvim umetniškim filmom »Povest o revoluciji«, Mehika je pokazala revolucionarni film »Juana Galo«, ZDA pa film »Sonce je vzšlo nad Campbellom«. Zanimiv je predvsem kubanski film, ki z velikim zanosom in dokaj antikonformističnimi težnjami opisuje v treh ločenih epizodah borbo kubanskih rodoljubov proti diktaturi. Prva epizoda prikazuje napad na predsedniško palačo marca 1.
1957, druga je zajela partizansko borbo »barbudosov« na Sierri Maestri, tretja pa je neke vrste dokumentar o bitki za Santo Claro decembra
1958, kjer so revolucionarji dokončno obračunali s tiranom Batisto.
Ameriški film »Sonce je vzšlo nad Campbellom« ni nič drugega kot barvna biografija ameriškega predsednika Franklina Delana Roosevelta. Čeprav je lik Franklina Roosevelta v Sovjetski zvezi zelo spoštovan, film vendarle ni mogel ogreti, saj se omejuje le na bolečo osebno trpljenje predsednika v njegovi borbi proti invalidnosti ne glede na to, da je ta borba imela tudi plemenite strani.
Na še nižjem nivoju sta bila dolgočasni avstrijski film »Veliki koncert« ter severnokorejski »Reka Tumangan«, ter končno še povprečen madžarski film »Alba Regia« s sovjetsko igralko Tatjano Sa-mojlovo v glavni vlogi, medtem ko je bil romunski film »Žeja« vsaj s tehničnega vidika znatno boljši. Tudi tematika filma, ki zajema socialne borbe leta 1945 med revnimi kmeti, ki zahtevajo zemljo zase in ki jo tudi dosežejo z enotno borbo, je sprejemljivejša, kar velja končno tudi za zanesljivo režijo, čeprav je dopustila nekoliko shematično igro.
j. k.
I
Boris Tavželj
Prijazne konvencionalnosti: mladi slikar Boris Tavželj ima 27 let in je to menda prav neko določeno obdobje notranjega dozorevanja. Je to čas, ko se zlagoma utrjuje enotna miselnost o svetu, ki ga obkroža, o ljudeh, ki so dobri in zli, o obmorskem mestecu na robu dežele, ki po» ganja iz mehke, mahovinaste legende o gusarjih. Doba, ko postanejo barve na paleti vsebinska kvaliteta, jezik, stavek, izrečena misel. Cas, ko ima ena sama linija na papirju stotero različnih vidikov in o-znak. Pred dnevi je torej Boris Tavželj, sicer grafik v koprskem «Tomosu», prvič stopil pred javnost, in to — ob misli na močno konkurenco akademskih slikarjev — precej pogumno in morebiti celo za spoznanje presamozavestno kar z 29 eksponati olj m grafike. Pravzaprav: razstavo njegovih del je organiziralo Turistično društvo Portorož-Piran, kar je vredno št posebej zabeležiti, saj ta akcija dokazuje precej široko dejavnost društva in pa seveda zdrave ambicije, ki doslej — vsaj pri drugih društvih — niso bile v navadi.
Tavželj je — kot smo že dejali — samorastnik, ljubeznivo' samovšečen, kadar opazuje svoja lastna dela, morda za ka-
1 k..
Svetla noč
n ec premalo samokritičen, ko je pripravljal izbor za svoj prvi debut pred — č« hočete — «turistično javnostjo». Ob vsem tem pa razgiban, dejaden, dovolj pogumen in še kar iskren. Njegovo likovno območje, dejal bi: njegov likovni predmet je panoramski izrez. Doma je v Piranu in to mestece je hkrati iztočnica njegove likovne izpovedi: Piran iz vseh rakursov, v malem pristanu, Tartinijev trg, Piran z Morona, na obali, ladjedelnica z griča, pa s ptičje perspektive. In sploh: Piran. Prijazno območje dekorativnega realizma ob racionalnem izkoriščanju temnejših barvnih nians, ob dobri perspektivi in smotrni kompoziciji, ki odkriva prirojeni likovni artizem, dokazuje pa odsotnost barvne fantazije in impresionističnih konceptov. Tavželj je doma v grafiki: bolj mu leži v roki, bolj je izpovedno gladka in jasna, bolj je dodelana in iskrena. Njegova olja so navidez kar prijazna, a so zavoljo tega prvega učinka kmalu tudi dolgočasna, ' statična, nespremenjena, vedno ista in brez notranjega ritma. Njegova grafika pa živi, rekel bi: diha. Gledalcu postavlja zasede, da ob njih razmišlja.
MiLi
Letošnje nagrade Društva slovenskih književnikov
Alojz Rebula
\fenimi pivi*
Hi
V
RF B V
• : •: v >:/
Visoko priznanje v obliki nagrade Društva slovenskih književnikov je letos pripadlo tudi našemu tržaškemu pisatelju Alojzu Rebuli za njegov roman «Senčni ples«, ki je izšel lani pri Slovenski Matici v Ljubljani. Alojz Rebula riše v svojem romanu z veliko spretnostjo specifični položaj svojega domovinskega zaledja, odtrganega od rodnega sveta in ilustrira njegove dileme v notranjih dilemah slovenskega tržaškega intelektualca. Knjigo je resno in okusno opremil Karel Hrovatin, tiskala pa jo je Triglavska tiskarna v Ljubljani. Našemu ožjemu rojaku na priznanju iskren > čestitamo.
Danilo Lokar £eto ebemnaibto
osemnajsto
Primorskemu rojaku Danilu Lokarju je bila nagrada Društva slovenskih književnikov za njegovo delo »Leto osemnajsto« podeljena z motivacijo, da ima delo močan pečat autobiografske izpovedi in da je v njem z velikim umetniškim darom prikazana psihološka ln idejna rast mladega človeka pred prvo in med prvo svetovno vojno. Ta rast je obravnavana najprej v obliki črtic iz goriškega študentovskega življenja, potem v zapiskih in pismih dunajskemu visu košolcu in nazadnje še v neposrednih osebnih spominih na pisateljevo bivanje in zdravniško delo na Dunaju, za fronto v Furlaniji, ob razpadu Avstrije pa donia na Primorskem.
Janez Menart Ctibapibni ,'ttihi
ČjsopiHli »lihi
Nova pesniška zbirka Janeza Menarta «Casopisni stihi«, za katero je prejel nagrado Društva slovenskih književnikov, je izšla v zbirki Tokovi časa, ki jo izdaja DZS. Z njo je Menart poživil v slovenski literaturi razmeroma malo uporabljan pesniški način, ki spaja neposredno aktualnost in živo objektivno resničnost z osebnim izpovedovanjem in intimnim doživljanjem. Menart, rojen leta 1929 v Mariboru, je kot pesnik debuti-ral leta 1953 v Pesmih štirih, čez dve leti pa je izšla prva njegova samostojna zbirka Prva jesen. Menartova poezija se odlikuje po' izvirni motiviki, satirični o-strini in izrazni zgoščenosti.
f
V taboru Modrega vala je vedno veselo, zlasti pa še ob odmorih, ko zaigra
harmonikar živahne napeve.
PRED NAJVEČJIM DOGODKOM SEZONE
Mladost, ritem, ples in pesem ob slovenski obali
31. tega meseca se začne II. festival jugoslovanske folklore - Najboljši folklorni ansambli v Kopru, Ankaranu, Izoli, Portorožu in Piranu - Prenosi v jugoslovansko TV in Eurovizijo
Koprski zavod «Primorske prireditve« je z ostvaritvijo i-deje jugoslovanskih folklornih festivalov na prizoriščih slovenske obale dvignil kar dovolj prahu, velikanski u-speh I. festivala, zlasti pa spektakel zaključne revije, ko so se — tudi prvič na jugoslovanskih tleh — srečali ob isti uri na istem odru trije svetovno znani plesni ansambli: Lado, Kolo in Taneč, pa je odjeknil v številnih tujih strokovnih časopisih in revijah.
Švedski filmski režiser Ni-cholas Brenno je zapisal v reviji «Filmsbladet», ki izhaja v Stockholmu, te besede: »Malo mestece Koper — kakor dekorativna miniatura na velikanovi dlani. A to, kar sem videl, doživljal in občutil na predstavi zadnjega dne jugoslovanskega folklornega festivala, lahko imenujem le — pijana vrtoglavica ritma, ple-
lodij in človeško skoraj neverjetne discipline. Nad vsem tem pa zvezdnato nebo, narejeno iz močnih, pogumnih radosti, iz čistega veselja nad življenjem, iz stoterih utripov, prihajajočih iz velikega srca. Mali, renesančni, tako ljubeznivi Koper s svojimi tavernami in vrtovi, pa z monumentalnim trgom in fasadami, ki ga obkrožajo, ta Koper bi lahko postal svetovni center za folklorne festivale in na letnih prizoriščih vse slovenske obale, tudi v Ankaranu, tudi v Izoli, pa v Portorožu in Piranu naj bi se čez nekaj let srečevali ansambli vseh kontinentov. Kajti to, kar sem videl ob nastopih treh plesnih skupin, Lada iz Zagreba, Taneča iz Makedonije in Kola iz Beograda, to je doživetje enega človeškega življenja.«
Pariški novinar Marcel Cla-veau v avgustovi številki «Paris Match«: »Bes je — v
nekem smislu smo mi izgubljena generacija. Koprski folklorni festival nas je na to opozoril. Živost in iskrenost jugoslovanskih kol in drugih plesov je dokazala, da živi na tej naši utrujeni zemlji ljudstvo, ki ga je treba spoštovati zaradi ljubezni do življenja, zaradi ljubezni, ki jo je to ljudstvo v krvavih vojnah moralo priboriti. In ta ljubezen, to veselje do življenja je izražal jugoslovanski folklorni festival na koščku slovenske obale na severu Jadranskega morja.«
Nemški turist, precej petičen mož, gospod W e r n e r Hausbrandt, je v pismu reviji «Quick» napisal med drugim tudi tole: «Gospod urednik! Ce se ne motim, so bile horde modernega nemškega Džingiskana tudi v krajih severnega Jadrana, tam, kjei se na peščenih plažah danes ponujajo vročemu mediteranskemu soncu mlada telesa
njihovih potomcev. Povabili so me na predstave jugoslovanskega folklornega festivala, ki se je odvijal kar na petih prizoriščih, in sicer v Kopru, Ankaranu, Izoli, Portorožu in Piranu. Videl sem to, kar nam doslej ni bilo dano videti: življenje v polnem naletu. Lepoto plesov, skladnost gibov, vonj svobodne zemlje, vrisk jugoslovanske melodije. In verjemite mi — malo me je bilo sram svojega porekla že zategadelj, ker sem čutil željo, da bi bil tudi sam rad vesel življenja. Pa me je vselej nekaj v meni opozarjalo, da ga nisem vreden. Organizatorju tega festivala — mislim, da so mi dejali ((Primorske prireditve« v Kopru — je treba čestitati. Čestitati z željo, da bi ta košček obale postal internacionalna arena folklore v plesih in pesmi.«
Potem so tu 5e: newyoiška revija «The Dancer«, pa je tu
sa, barv, narodnih noš, me-
Vesela kronika o nočnem napadu in prezgodnjem vstajanju
Močne roke so me zagrabile ko sem skušal odnesti zastavo
Zanimivo je v taboru rodu Modrega vala, ki so ga letos namestili v slikoviti kotiinici v bližini Tolmina - Kaj pravijo: Mirko, Triglav, Slavček in najmlajši udeleženec Metuljček
Stoj! Kdo tam?
Ostra luc mi posveti v o-či, močne roke me zgrabijo in odvedejo pred starosto, ki me začudeno gleda z zaspanimi očmi, kaj iščem ob dveh ponoči v taboru rodu Modrega vala blizu Tolmina.
Upali smo, da bomo presenetili speči tabor, odnesli zastavo in tako oboroženi zjutraj pričeli z obiskom pri tabornikih. Skoraj bi nam u-spelo, zakaj nočni stražar je bil zatopljen v branje Primorskega dnevnika in ni dovolj budno pazil na tabor iri njegovo okolico.
Stražar je namreč prebral vse novice, se napotil po taboru in me zasačil. Enemu izmed nas pa je vseeno u-spelo skočiti v vodstveni šotor in odnesti rodovo zastavo. Ker je bil dan alarm, je bil tabor pokonci in tudi ta ni prišel daleč.
Po začetnem presenečenju se je vse končalo s prijaznim povabilom, da prespimo pri njih. Končalo pa se je žalostno in smo morali že ob 7. uri vstati, pomagal ni noben izgovor.
Ni preteklo dosti časa in že je ves tabor oživel in vrsta tabornikov se je napotila K bližnji Tolminki na umivanje. Nato je bil zbor z dviganjem slovenske zastave, razdeljevanje dežurstva in u-bogi Delfin, nočni stražar, je dobil opomin, ker ni pravočasno opazil nočnih gostov.
Izrabili smo trenutek, ko je bil starosta Mirko, v navadnem življenju Edvin Svab, prost in ga povabili na kratek razgovor.
Zakaj ste izbrali prav Tolmin za vaš tabor?
Tolmin smo izbrali zato, ker je v obmejnem pasu in tako dostopen tudi s propust-nieo. Dobili smo prostor v prijazni dolini tik ob reki, kar je za taborjenje zelo važno, in tudi nismo daleč od mesta, tako da našemu e konomu ni treba daleč hoditi po hrano.
Kako pa se letos počutite?
Odlično. Letos je prvo leto, da se tabora RMV ne u-deležuje njegov ustanovitelj in prvi starosta Perun - Dra-
go Pahor. Čeprav se je v po-četku poznalo pomanjkanje njegove izkušenosti in dolgoletne prakse, se je mlado vodstvo takoj uživelo in samostojno uspelo, da letošnji tabor ne zaostaja prav nič za prejšnjimi.
Približal se nam je tabo-rovodja Triglav. Odgovoren je za izvajanje dnevnega reda in vodi praktično življenje tabora. Kakšne so tvoje težave?
Kurivo je daleč, skoraj u-ro hoda, toda prijazni tolminski fantje so nam obljubili pomoč ter se ponudili, da nam bodo pripeljali drva v tabor. Poleg tega sem moral prepovedati kopanje v bližnji Tolminki, ker je premrzla. Sicer pa je tudi za to preskrbljeno. Približno 5 km od tu teče Idrijca, ki je toplejša in za kopanje bolj primerna.
Kako se pa preskrbujete s pitno vodo?
Letos smo si, prvič v zgodovini RMV, v tabor napeljali vodovod, ki smo ga priključili na mestnega, seveda potem ko so nam na občini dali dovoljenje.
Kako pa je z izleti?
Skoro vsak dan hodimo na krajše izlete v bližnjo in daljno okolico. V programu imamo pa tudi nekaj dvodnevnih izletov, in sicer na planino Razor, v Tolminska korita, verjetno v Ljubljano in še kam drugam. Odločimo namreč sproti. Imamo pa tudi nočne pohode, ki p a so najbolj zabavni, ker morajo biti vsi tiho, kar pa je zelo težko dosegljivo.
Stopimo iz vodstvenega šotora in zagledamo tabornike, kako pazljivo poslušajo nekega člana, ki predava o vozlih.
Simpatično dekle vprašam, kaj se tu dogaja, pove mi, da je to gozdna šola, v kateri se taborniki pripravljajo na prvi in drugi taborniški izpit. Ker pač nisem prijatelj izpitov, skušam menjati predmet razgovora.
Kako ti je ime?
Slavček.
Kako to, ali si podobna slavčku?
MM #	   —
Zbor. Taborniki so se postrojili, padel je ukaz: Mirno, pezdrav zastavi! Na najvišji jambor se počasi pomika slovenska trobojnica, ves tabor pa poje »Hej Slovani«,
Dekle me s svojimi lepimi očmi grdo pogleda, oči ne obetajo nič dobrega in zato boječe vprašam, kakšna je njena funkcija v taboru, in če jo sploh ima.
Pomočnik referenta za taborne ognje, se glasi odgovor. Skupno z referentom sestavljava zabavni in kulturni program, katerega skušava vskladiti z raznimi obletnicami, ki jih obhajamo v tem času. Povabiti mislimo tudt T o lih in o e-, katerim pripravljamo poseben tolminski večer, na katerem bo poudarek na slavni tolminski zgodovini.
Kako pa uspevajo taborni ognji?
Odvisno je od razpoloženja in tudi od improvizacije. V tem so nekateri pravi mojstri.
Zaslišim rezek žvižg piščalke — malica.
Med malico, ki je odlična, stopimo do ekonoma	ki
pravkar sestavlja skupno z gospodinjo Zalo in dežurnim kuhinjskim vodom jedilnik današnjega dne
Ko konča, ga vprašam, kako so njegovi tovariši zadovoljni s hrano.
Do danes se še niso pritožili, in kar je skoro na naših taborjenjih že rekord, od začetka pa do danes nismo jed-
li še prismojene hrane. Seveda gre za to zahvala gospodinji, ki je dobra kuharica in vedno nadzira delo v kuhinji.
Kako pa gledajo Tolminci na vašj prisotnost, t:, ki i-maš največ stikov z zunanjim svetom, zaradi tvojih vsakdanjih poti v Tolmin po hrano?
Tolminci so nas zelo prijazno sprejeli in se zelo zanimajo za naše življenje. Vsako jutro me h *raznih trffo- "
vinah, kjer nakupujem živila, sprašujejo, kako se imamo, in naročajo pozdrave vsemu taboru. Skoro vsak večer nas obiščejo.
Malica se je ze končala in taborniki so se preselili na sosedni travnik, ki ga je ljubeznivo dal ra razpolago lastnik. Tam zbijajo nogomet, drugi pa postavljajo i-grišče za odbojko. Izrabim to priliko za sprehod po taboru in si ogledam šotore.
V oči mi pade šotor, pred katerim je napis; «Dr. Zajc - klavnica«. Pokukam noter in vidim sestro Zajčka, ki ravno izpira z jodom preveč vnetemu nogometašu malo prasko.
Pozanimam se, kako je 7. zdravstvenim slan jem v taboru.
Ni kaj reči, razen malo po-
membnih prask in e tega primera vročine, ki ga je verjetno povzročila sprememba zraka, nimam nič dela.
Torej je napis '(klavnica« odveč?
Za sedaj, hvala bogu še, in upajmo tudi, da bo do konca taborjenja.
Zunaj se nenadoma zasliši vik in krik. -, Zbrala se je komisija za ocenjevanje šotorov. Prav pred šotorom staroste stoji, in vleče izpod • postelje slamico, ki j* starosta ni videl prr pospravljanju .šotura, drugi taborniki pa spremljajo delo komisije z raznimi pripombami. Komisija se preseli pred drug šotor, kjer se bistri tabornici tako spretno postavljata in gibata, da zaknjeta napake, in komisija je z u-reditvijo zadovoljna in šotor z imenom «k'avnica» dobi 8 točk, kar je po mnenju nekaterih preveč, drugih pa premalo. Ti se namreč nočejo zam-rti bolničarki, ki i-ma skrito škatlo z bonboni in drugimi sladkarijami.
Predsednika komisije pa vprašamo, kakšne so kazni za najniže ocenjen šotor.
Ce lahko o kaznt sploh govorimo, začne brat Sokol, grešni lastnik šotora, ki je dobil najnižjo oceno, mora skrbeti 24 ur, da tabor ne o-
m
Tokrat so bili določeni za dežurne kuharje sami fantje, pod vodstvom pridnega Lupota pa so se dobro odrezali.
niiHiiiiiiiiiiiiiiHimiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiimmiimiiimiiiiiiiiiimiimiiimiiMiiiiiiimiiiiniiiiiiii
Ljubezen ju je izpremenila
Nihče ni pričakoval, da se bosta zaljubila Francoise Sagan in Franco Macinelli Scotti
Franco Macinelli Scotti, mož filmske igralke Else Martinelli, od katere živi ločen, se sedaj druži s francosko pisateljico romanov, ki gotovo niso umetniško na višku, Francoise Saga-novo.
Francoise Sagan je na Siciliji kot dopisnica za francoski časopis «Paris-Matchv, da bi napisala reportažo o življenju znanega italijanskega to.ovaja Giuliana, o katerem sedaj tam snemajo film. Franco Macinelli Scotti pa je član osebja filmskega podjetja. Od začetka se je zdelo, da sta vedno skupaj, ker sta zainteresirana pri istem delu. Ko so bile objavljene prve slike, kjet sta bila skupaj, so vsi mislili, da je to le reklama. Toda iz tega slučajnega srečanja se je porodila nova ljubezen.
S tem da se je Saganova, ta ennena in antikonfor-mistična pisateljica, zaljubila v Franca Macinetlija, se je ta ne/tako revanziral, ker ga je njegova žena El-sa Martinelli zapustila zaradi Francoza Wnlyia Riz-za, ki od časa do časa dela, kot Saganova, za list «Paris-Match».
čudno je, Ja sta se za ljubila drug v drugega človeka, ki sta si tako različna po znača u. On je miren m skoraj apatičen tel zelo občutljiv za svoje plemiško poreklo, ona je nervozna, nemirna in vedno i-šče senzacij.
Ko sta se pred približno enim mesecem spoznala, je Saganova imela Frur.ca za dolgočasnega, podobnega tistim aristokratom, ki jih je v svoj'h romanih vedno ironično in nekoliko prezirljivo opisovala. Franco pa njo za kupček kosti, obloženih z učenostjo in domišljavostjo.
Zdi se, da sta hitro menjala svoje mnenje. Ko se je Saganova vrnila zaradi dela v Pariz, je šel Franco za njo. Potem sta spet prišla skupaj v Italijo. Nekaj dni sta prebila v Neaplju, od koder sta se vrnila na Sicilijo. Od takrat sta vedno skupaj. Stanujeta v vasici, oddaljeni nekaj kilometrov od kraja, kjer snemajo film o Giulianu. Tam je hotel, ob strmi morski obali, ki se zdi kot nalašč za zaljubljene pare, ki iščejo miru pred radovedneži. Okolje je tu podobno onemu, ki ga je opisala Saganova v svojem romanu «Bonjaur tristesse«:	hiša
visoko nad morjem in steza, ki pelje do plaže.
Vsako jutro se gresta kopat na plažo Francoise je v črtasti kopalni obleki videti še bolj suha in nič kaj privlačna, o Francu pa pravijo, da se je nekoliko zredil; neki zlobnež je pripomnil, da 'e napihnjen od nadutc.sii zaradi nove pridobitve
Po »'-‘hi sp spravita i pridno ha delo. Saganova
piše beležke, Franco pa se mora oddaljiti zaradi dela, a ko ima trenutek časa, pride k njej. Gledata se nežno, vedno se na tiho pogovarjata in se blaženo smehljata. Ko jo Franco objame, se zdi, kot bi jo hotel braniti pred vsem svetom.
Kdo bi si mislil, da se bo zgodilo kaj takšnega? Prav zares da na tem svetu ni nič nemogočega! Francoise je našla ljubezen, ki je ni hotela nikoli priznati ne v svojih romanih ne v svojem privatnem življenju, niti ko se je poročila z založnikom Guy Schoellerjem, od katerega se je kaj kmalu ločila.
Franco, o katerem je žena Elsa Martinelli rekla, da je postopač, ki živi od njenega zaslužka, je doka zal, da si zna tudi sam zaslužiti kruh. Reklo bi se, da je kar očarljiv, če se je vanj zaljubila nedostopna in včasih osorna Francoise
Ali se bosta poročila? Težko je odgovoriti. S tem da se je Saganova zaljubila, še ni rečeno, da je pripravljena odpovedati se svoji neodvisnosti, posebno ker ima tako porazno izkušnjo iz svojega prvega zakona. Franco Macinelli pa je še vedno poročen z Elso Martinelli in ni dosti upania, da bosta dosegla ločitev.
V najslabšem primeru bomo čitali nov Saganin roman ...
stane brez pitne vode, ki visi v gumijastih rezervoarjih na drevesih. To pa ni tako hudo, ker smo napeljali vodovod do kuhinje, ki je pol minute hoda od tabora.
Najbolje ocenjen šotor pa dobi kakšno nagrado?
Da, tisto vodo lahko po mili volji pije.
Napotimo se še v tabor Medvedkov in Čebelic, ki jih vodijo Grlica, Snežinka, Mangart in Borut.
Ta tabor je postavljen v moderni obliki in ne v starem tradicionalnem polkrogu. To je zamisel sestre Grlice, ki študira arhitekturo, moderno seveda . . .
Vodstvo tabora MC dobim ravno pri važnem delu: poležavanju v senci in zbijanju šal na račun ostalih. Zmotim jih in naprosim, da mi kaj povedo za ((Primorski dnevnik«.
Drug čez drugega mi hite pripovedovati, kako so letošnji Medvedki in Čebelice bistri, simpatični in kako visoko je razvit njih taborni čut, kako so jih na nočnem pohodu preganjali tolminski psi. Drugače pa je njihovo življenje enako življenju članov, le da je tu večji poudarek na igranju. Upajo, da jim bo tudi letos uspelo napasti tabor članov, kot je to bilo prejšnja leta. Želim jim več sreče, kot je doletela nas.
Najmlajšo udeleženko taborjenja sestro Metuljčka sem srečal. Metuljček pa je že veteran taborjenj, saj tabori že drugo leto. Ne čuti nobenega domotožja po Trstu. Rada bi ostala vedno na taboru, seveda v taboru Medvedkov in Čebelic . . .
Glavni današnji kuhar žalostno gleda za nogometaši. Zadovoljen je s svojim «oo-klicem«, škoda le, da nima dovolj časa za nogomet.
Fant ima pravo kuharsko postavo in na glavi belo kapo. Danes bo za kosilo goveja juha, krompir in radič.
Kasneje smo se prepričati, da je i"’« dobro vodil de o v kuhinji.
Po ku, u se odpeljemo domov, pričnemo se poslavljati in rokovati. Se posebej se poslovim od brata Delfina, ki je bil nočni stražar, in
se mu oprostim za nočno nadlego in kasnejši opomin. Fant pa je že pozabil na to, saj je zaposlen z nošenjem pitne vode. Vprašamo ga, če ima kakšno pritožbo, odgovor pa se glasi:
Ocenjevalna komisija je prestroga in nima razumevanja do mene, ko res ne morem izgubljati časa s čiščenjem šotora, ko so pa druge stvari bolj važne
I. K.
glasilo svetovnega združenja folkloristov «The Folklorist«, ki izhaja v Manchestru... in tako naprej.
To so dobri, pojoči in lepi spomini. Spomini na mesta ob slovenski obali, spremenjena v ritem, ples, melodijo in barvo jugoslovanske fol klore. Da, to je bil I. festival jugoslovanske folklore.
ATRAKCIJA, IMENOVANA FESTIVAL
Vse, kar pleše in poje, se pravi: vse, kar pleše in poje najbolje, kar je v nekem smislu primadonsko v pisa r.em mozaiku folklornega produciranja v Jugoslaviji, pride na košček slovenske o-bale od Ankarana	do Pira-
na. Pride na II. festival jugoslovanske folklore od 31. tega meseca do 5. avgusta.
Sekretariat ((Stalnega festivalskega odbora« je te dni postavil piko na	dokončen
program festivala.	Zato ga
lahko našim bralcem danes že tolmačimo.
Ponedeljek, 31.	julija ob
20. uri bodo festivalske fanfare petkrat označile rveča-no otvoritev, številne rakete s katedralskega stolpa v Kopru pa ji dale svoj zunanji videz. Programski naslov prvega dneva: »Zemlja — človek — ples« — izbrane skupine izvirne folklore. Tiste, ki se je skozi stoletja ohranjevala do danes v originalni I obliki in ki za vse folklorne | ansamble predstavlja vir nc-vih elementov in plesnih pobud. Skupina «Kumpanjija» iz Blata na Korčuli: legend? pravi, da so njega dni na padali otok Korčulo razbojniški gusarji. Male izvidnice domačinov so dan in noč stražarile na vrheh in ko so se na obzorji pokazale gusarske ladje, so zadoneli bobni. Otroci in žene so se u-maknili v utrjene »kaštele«, moški so zagrabili za orožje. In tedaj bi čete tako imenovane »kumpanjije« hitele v napad. »Viteški plesi z meči«, ki ga Kumpanjija še danes pleše na Korčuli in ga bo pokazala tudi na prvi dan festivala, je torej reminiscenca na stare čase in je tudi napoleonska oblast očitna v uniformi enega člana skupine.
Dve skupini italijanske manjšine iz Galežane in Vod-njana v Istri bosta prikazali starinski ples #furlana». Bratje Rudani, ki so nastopali že pred mnogimi tele-kamerami, pr. bodo igrali istrske viže na originalne inštrumente »mih« «sopile», «dvojnice» in «rože-nice«. Folklorna skupina iz Medulina bo zaplesala znameniti »balun«, slavonska skupina iz Koritne pa iskro sce no ljudskih običajev iz Slavonije. Kot zadnji pa se bodo med občinstvom iznenada pojavili slavni «kurenti» iz Markovcev pri Ptuju in potem na odru prikazali nekaj starih običajev kurentovanja.
Drugi festivalski dan: torek 1. avgusta ob 21. uri — nastopajo štiri najboljše jugoslovanske amaterske plesne skupine. V Piranu sarajevska »Vaso Miskin-Crni« in zagrebška «Vinko Jedjut«, v Izoli »Krsmanovič«, ki se je pred nedavnim vrnila s polletne turneje po Ameriki. Isti dan bo v Portorožu ob 18. uri o-tvoritev razstave »Slovenska vezenina«, ki jo pripravlja
Etnografski muzej v Ljubija" ni, ob 21. uri pa bo repriza koprske parade izvirne fol" kloie.
Prizorišče tretjega festivalskega dne, t. j. srede, 2. avgusta ob 21. uri, je prostor pred Konventom v Ankaranu: Mladost — Ritem — Ples — Pesem. Zaključna revija štirih amaterskih skupin.
Četrtek, 3. avgusta ob 21. uri v Kopru: festivalski gost ■— Pržavni ansambel plesov in pesmi Združene arabske republike iz Kaira. To bo obenem prenos za TV, žal brez čudovitih barv, ki bogatijo njihove narodne noše.
Peti festivalski dan: v P*" tek, 4. avgusta ob 21. uri v Piranu nastopa Ansambel narodnih plesov m pesffl1 «Kolo», v Portorožu Ansambel za narodne plese in pesmi «Tanec», v Ankaranu P8 Zbor plesov in pesmi Hrvat-ske «Lado».
Zaključni dan II. festivala: sobota, 5. avgust. Začetek prvega dela ob 20. uri z uvodnim akordom, ki ga pleše a-kademska folklorna skupin8 France Marolt iz Ljubljane, potem pa menjaje Lado. Kolo in Taneč. II. del se začne natanko ob 21.30 uri z najboljšimi točkami Lada, Kola >n Taneča in s prenosom za Eu" rovizijo. Prijavljene so dr žave: Italija, Avstrija, Švica. Zahodna Nemčija, Švedska. Norveška, Holandska, Belg1-ja, verjetno pa tudi Francij? in Anglija.
Po svečanem zaključku P8 se — tokrat, prvič v Jugoslaviji -— začne Folklorna noc-noč dobre volje, ritmov, pie’ sa, medsebojnega spoznavanja, noč bogatih ljudskih nos, dobrega vina, ražnjev *n zdravega ljudskega duha °b modernih popevkah in narodnih vižah.
IZ DOBRO OBVEŠČENIH KROGOV VEMO...
• da se kaže za vse informacije okrog festivala obrs čati direktno zavodu uPrimo*' ske prireditven v Kopru, te' lefon št. 75, kjer tudi že b* ležijo rezervacije za Pos° mezne nastope.
• da bo prišlo na festiv lepo število tujih dopisnikov in da so najavljeni nekatef• predstavniki folklornih in*** tucij iz inozemstva.
• da se bodo festivala ud ležili zastopniki moskovskega Goskoncerta, centralne ko* certne agencije, ki bo — <r Ukor vemo — prihodnje le*0 poslala na III. festival dr8 svoja najboljša profesionalk1 plesna ansambla;
• da bodo tri filmska P° jetja snemala ves potek f* stivalskih prireditev v Ank ranu, Kopru, Izoli, Portorož in Piranu;
• da bo nemška produces ska hiša «DEFA-F/LM» Berlina vključila folklorni > stival v scenarij svojega ctj lovečernega filma «Nebo n° morjem je sin je«;
• da bodo vstopnice razta. roma poceni in da bo pos1 Ijeno za avtobusne prevo
Tržaške ljubitelje f°^,0u nih plesov in pesmi P® danes opozarjamo,
al
Ir*
02«’
da si bodo ustopnice
lev-
ico zagotovili pri tržaški 8 tako
{tj
illt)0'
svetni zvezni m
največji manifestaciji Iv slovanske folklore.
Mi Ta
Veljaven od 23. do 29. julija
O V E N (od 21. 3. do 2«. 4.) Lep
zaključek ljubezenskih odnosov. Obiski in darovi, ki vas bodo zelo razveselil. Izredna priložnost za uresničitev nekega načrta. Ne razburjajte se zaradi malenkosti.
BIK (od 21. 4.
do 20. 5.) Priložnost da uresničitev sentimentalnih načrtov. Vse se bo razvijalo po vaši želji. Spori z delovnimi tovariši zaradi različnih stališč. Važen razgovor z neko osebo.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.)
Oseba, ki ste jo pred kratkim spoznali, bo dokazala svojo ljubezen. Napredovanje	v	poklicnem delu.
Izboljšali	boste svoj polo-
žaj in rešili nekatere zelo važne zadeve.
RAK (od 23.
6. do 22, 7.) Simpatično srečanje. Vedenje neke o-•JV	sebe vas bo pre-
v	/	senetilo: v oceni
ne smete biti preveč strogi, ker bi se zmotili. V poklicnem delu nobenih presenečenj. Važni razgovori.
m
LEV (od 23. 7. do 22.	8.)
Na obzorju ni posebnih dogodkov, Izkoristite vse priložnosti, da boste dosegli uspeh v poslovnem delu. Bodite vljudni, čeprav ne boste vedno dobro razpoloženi. Pismo in obiski.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Presenečenja razne dogodivščine, ki vas bodo zelo razveselile. Neodločnost bi vam lahko škodovala. Nadaljujte po svoji poti in uporabite vse svoje sile, da boste kos preizkušnji.
TEHTNICA (od
23. 9. do 23. 10.) Kratke motnje v ljubezenskih zadevah. Po pre-_ iru bo zavladala harmonija. Dobre zamisli bodo pomagale za napredovanje v poslovnem delu. Spoznali boste osebe, ki vam bodo pomagale
ŠKORPIJON (od
24. 10. do 22. II.)
Neka oseba vas bo verjetno spravila v zadrego, ker bo odkrila stvari, ki ste jih ji zaupali v dobri veri. Bodite previdni. V poklicanem delu boste premagali ovire, če boste vztrajni in pogumni.
A
TKI
N ^ la 1
STRELEC <<*} 23. 11. do 20. 12 '
Vaše srce bo n** nadno vztrepetalo, toda p rep n; čajte, se, če t*1 le bežen zalet-Lepi in prijetni dnevi v krogu svojih prijatelje^-Nekaj ovir y poslovnern delu, ki pa jih boste l8"" ko premagali.
KOZOROG 21. 12. do 20. J-' Slučajna srečanja, da boste l8”" ko preživeli leP urice; sicer P* nobenih presenečenj. Ugodne razmere 1 poslovno delo. Malenkostne težave gmotnega značaja. Pismo.	.
VODNAR 21. 1. do 19. *■’ Verjetno bo Pr^
šlo do spora drago osebo, J-da zmagala “.
ljubezen. N«* V prijetnih trenutkov. P8 ti morate, da se ne D ste preveč sprli z dele nimi tovariši.
RIBI (Od * 2. do 20. 3.) Zgodili ste sim-P8 jo v neki bi, ki ste jo P«*” 7 nedavnim slm^jj.
v*s:
leP1
no spoznali, no bolj misli na Prijetne ponudbe in načrti. Urediti morate sV je delo. Obisk.
ZA NAŠE GOSPODINJE
Močnate jedi in razne sladice
PO ODOBRITVI OBČINSKEGA SVETA
Regulacijski načrt za dolinsko občino ponazarja njeno strukturo in življenje
Načrt predvideva 8 novih gradbenih področij, razširitev cest in gradnjo novih poti, avtobusnih postajališč, smetišč, prostorov za prireditve itd.
Na zadnji seji dolinske-fa Občinskega sveta so vetovalci soglasno odobri-okvirni regulacijski nart za dolinsko občino. Na-t obsega najprej petde-' ,tlPkanih strani dolgo Piosno poročilo, potem pa to, Vrst° drugih obrazloži-, v. zemljevidov in tablic, J Ponazarjajo razne dejavnosti življenja občanov -l *x?s^e občine in njeno
strukturo.
6iia Uvcdu splošnega poro-ln» •‘|e Predvsem orisan po-7 občine, ki jo v doiži-žašv	km	obdaja	tr-
12 c, občina, v dolžini km Jugoslavija in v sito * približno 4 km milj-11 * občina. Področje dobske občine obsega 24,880 se ratnih kilometrov ter r.j, razPr°stira med vzored-I5„+ fna 45 stopinj 34 minut 45 stopinj in 38 mi-• teološka karakteristi-obcine je zelo intere-
sa
santna glede’ na tektoniko. Idili,Vezana na ozko sin-tače •V Prgdelu med Bo-
la v
flirana
naia"T ln Mohovem. Sinkli-- a3e apnenčasta in je bi-novejšem času denu-pot 3a zaradi delovanja takn2e erozije Glinščice, da ni več fliša (lapor-Jhaifnjak>- Kljub njeni cp; * razvitosti pa je pre-krii^Pietena, ker so njena lo^. lomljena vzdolž pre-twlc- Razen prelomov i-*Ub ti P°-'ave prevrnjenih sP deksur, med katerimi bil JiIY malih krpah ohra-
S!ti^Perdbe vredna je še Car Ocisle, ki je se-Rlavm, gosla.vi.ii. Ta je mej- Porečje Glinščice in bain na obodu na antikli-ln P Griže ter na sinklina-
B5"*®-
ja jpPinski predel področ-porJ, ‘zključno aluvialnega tria ,■ a- .medtem ko so sala v 'bobnala in njena krijem erclalu in to v glav-starpi-'Ute,'sli:e starosti. V skl JSettl delu so alveolin-kottin ,nen.ci svetle barve, n,ed a .tni ih kristalasti, l:rani bJirui na so interka-.y. bitumijski apnenci. Pap	delu	je	zaslo-
raktgf; .ioono Giš, ki se ka-lap0rifra s stopnjevanjem ran«J ln dobro cementi-Vga Peščenjaka. GročanVninskem delu blizu vion«i, hsletimo na alu-2lsl{e sedimente, bi lgh^bd.episnega gledišča dve občino razdelili na P°droM ji> in sicer na 590 nli®' ki ima od 350 do šibe ,5,rov nadmorske vi-
?°dročiB 'm k0 Je Prvo
i°.dv'
P;cb0
dvio“ .ra.vninsko ali rah-*'";Po Wo°,že' ->e drugo ti-Podrrči ko. Med obema biti Piltna je treba orne-
ki se dvisaj°
Jo cio p jemanj in gre-Nrašk^^bršta ter strmine
m gre-
raškBJ“Jrata ti veda briba in pa se-2o0rt„,amenit° Glinščino. ®Po’šnP„ nska obrazložitev koiisko'^ Poročila o regu-ilia s ?. na«tu se zace-i‘iske	Prebivalci	Ju-
bi nr a-ihe v neolitski bo. ba r^eemer je omen.je-
nabščice° V Jamah doline bredmeto .odkrili številne ?. Zgori® 12 te dobe. Toda
n ga vSeh1,1?Skem Prikazu, bes be ' gbu.ie poročilo, da-
v niP^,om° govorili, kaj-JPčtiO n?; sm° zasledili ne-prika^onia. tendencioznih ripi.f anJe zgoaovin-dfi nai v' Le mimogre-T3 ie bil°nmenimo trditev, BtrSestp„!2 wse področje »aP°Padp^a leta 42 Pr- Kr-
f bieje "o I-,Italiji' kate'
1 .^bbicn^ e Prenešene ft’°be Ha -na reko For-driiei anasnJo Rižano». bikom n5rani pa -ie Pred-Prebivakfvega slovenskega ?.ekaj r>(.]!a Posvečenih le k’.hočem ,nvnih stavkov, ^Cetku tv dokazni, da v S*Ju ni hif ja na pod-siebih Slovan stalno nase-ll. začeli *	7- ki naj bi
fe 1500 waSe]Jevatl šele
kol'onizfa^0nziralj
"'*iizariir» fr— njihovo J10 o tem Vsekakor bo-b°sebej spregovorili -
demograt”v nadalje navaja ?bačujg Podatke in o-čo tva t, Jllvnosti prebi-^ a je	dela poro-
^>a oh-az!'dno, da je i-1935 35,477
km
področje dolinske občine zmanjšalo, ker je nekaj naselij prišlo pod Jugoslavijo, tako da je bilo leta 1951 4821 prebivalcev, leta 1958 pa 5366. Prebivalstvo se je leta 1958 v glavnem ukvarjalo s poklici, ki imajo svoj izvor v industriji in v obrtništvu (41.1 odst.) ter v trgovini in raznih služnostih (41,4 odst.). Le 9,6 odst. aktivnega prebivalstva se je takrat ukvarjalo izključno le s kmetijstvom, vendar je treba pripomniti, da ima večina prebivalstva vrtove in njive, ki jih obdelujejo v prostem času.
Posebno poglavje obravnava gospodarstvo dolinske občine. 93,3 odst. vsega področja ima produktivno zemljo, pri čemer odpade 45. odst. na pašnike in travnike. Nadalje je 16,6 odst. vinogradov ter sadovnjakov, 11,9 odst, polja, vrtov in njiv ter 14,3 odst. gozdne površine. Poleg tega je še 5,5 odst. neproduktivne zemlje, kot n. pr. slabih pašnikov in močvirja ter 6,7 odst. površine, ki je
zemljišča v okolici sedanjega kopališča v Boljuncu, pri škrtancah in v Zabo-Ijuncu, v Dolini na koncu šije in pri Kamnjah, v Ric-manjih pa na Bardah. Tu je treba omeniti, da je predviden tudi prenos sedanjega pokopališča v Boljuncu, ker bi le to oviralo gradbeno dejavnost. Medtem ko bodo v vaseh dovoljene gradnje eno ali dvostanovanjskih hiš z vrtom, so na prej omenjenih področjih pri industrijskem pristanišču predvidene gradnje velikih stanovanjskih hiš, kot n. pr. INA-Casa, IACP ter poslopij, ki služijo v javne namene.
Precejšen poudarek je tudi na cestnem omrežju.
seljem, dalje turistična pot, ki bi vodila z Bazoviške ceste nad Ricmanje in Boršt ter druga taka pot s Peska na Kokoš. Potem je predvidena gradnja ceste žavlje-Frankovec, zgraditev notranjih poti pri Do-mju, na hribu Sv. Roka, v spodnjem Boljuncu in še nekaj drugih. Omeniti je treba tudi, da je predvidena gradnja postajališč za avtobus, in sicer v Domju, Prebenegu, Mačkoljah, Borštu in Zabrežcu.
Regulacijski načrt predvideva potem še ureditev smetišč za vsako vas posebej.
Predvideni so tudi prostori za razne prireditve,
Boljuncu, tedaj lahko rečemo, da to vprašanje ne bo tako hitro rešeno in bo verjetno poteklo precej let, preden ga bodo začeli reševati. Podobno velja tudi za gradnjo novih cest itd.
Občinska uprava bo občanom sporočila, kdaj bo regulacijski načrt na vpogled vsem, ki so na njem zainteresirani. Kdor bi i-mel k načrtu kaj pripomniti, se pritožiti ali kaj predlagati, bo lahko to sto-rii v roku trideset dni od dneva publikacije načrta. Vse pritožbe in predlogi
bodo potem upoštevani in če bodo tehtnega značaja, se bo regulacijski načrt v tem smislu tudi popravil.
BOLJUNEC
Dolina Glinščice je nedvomno najzanimivejša in najpri-vlačnejša turistična in izletniška točka ne samo naše vasi temveč dolinske občine sploh. Sem prihaja od zgodnje pomladi do pozne jeseni mnogo Tržačanov in tudi tujcev, da ne govorimo o plezalcih, ki so tu kot doma.
A še bolj bi lahko valorizirali to edinstveno dolino. Predvsem bi bilo treba poskrbeti, da se nekoliko uredijo poti v sami dolini, zlasti na mestih, kjer so jih zasuli plazovi. Potem bi bilo treba pomisliti na morebitno regulacijo potoka v spodnjem delu, to je nekje blizu planinske koče. Z nevelikim trudom in razmeroma majhnimi stroški bi se dalo napraviti nekako naravno kopališče, ki bi brez dvoma pritegnilo še več obiskovalcev. In končno — tudi žičnica iz Glinščice na Jezero ne bi bila odveč — nasprotno, ob nedeljah in prazničnih dneh bi bila prav gotovo skozi zasedena.
SLADICE IZ RAiZNIH TEST Z oljem pripravljene sladice so pripravljene hitreje, so cenejše od tistih, ki jih pripravljamo s surovim maslom. Najvažneje pa je, da so z o-ljem pripravljene sladice dalj časa sveže, kar je posebno važno pri tist-h vrstah testa, ki se hitro osuše. Pri mešanju in pripravljanju sladic z oljem priporočamo metlico, ki hitro in enakomerno umeša jajca, olje, sladkor itd.
Kvašeno testo za buhteljne, zvitke in druge kvašene močnate jedi
OSNOVNO TESTO Pol kg moke, 2 dkg kvasa mleko, 8 dikg sladkorja, 1 ce. lo jajce, 1 rumenjak, 8 dkg olja, sol, limonina lupinica, 1 žlica ruma.
Vse, kar uporabljamo za kvašeno testo, mora biti toplo: skleda, moka, prtiček itd. V skledo presejemo moko in naredimo v sredini jamico. V skodelici razdrobimo kvas v nekaj žlicah mlačnega mleka in dodamo 2 žlički sladkorja. DoDro premešamo in vlijemo v pripravljeno jamico v moki. Nekoliko pomešamo, da kvas zajame nekaj moke in nastane tekoče testo. Skledo pokrijemo in postavuno na primerno topel prostor, da kvas vzhaja.
V lončku medtem mešamo jajce in rumenjak, olje, sladkor, sol, naribano limonino lupinico; prilijemo mlačno mleko (približno četrt litra) in dobro požvrkljamo. Ko je kvas vzhajal, ga previdno zmešamo z moko in zamesimo testo s pripravljenim mlekom. Testo dobro stepemo in ga med utepaniem poškropimo z žlico ruma. Ko se začno delati mehurčki in se testo loči od kuhalnice, lepo počistimo stene sklede, testo pokrijemo s pogretim prtičkom in pustimo, da vzhaja na toplem. Iz vzhajanega testa napravimo buhteljne, zvitke, potice in druge močnate jedi.
OREHOV ZVITEK Kvašeno testo; 25 dkg mo-
Eden izmed toliko zemljevidov, ki so priloženi regulacijskemu načrtu, kaže kmetijsko strukturo občine
zasedena s hišami, cestami i Regulacijski načrt predvi-
i^dtetp ko4?52, Prebivalci, 53»°0	Prebivalstvi
oseb n
Po vojni
se je
in potoki. Poročilo nadalje ugotavlja, da je živinoreja v občini precej razvita, medtem ko je industrijska dejavnost omejena na izkopavanje apnenca, zlasti v režiji «Italcementi» ter v treh kamnolomih.
Poročilo nato prikazuje gradbeno dejavnost v občini pred prvo svetovno vojno ter ugotavlja, da so bile v vojnem času poškodovane vasi Boljunec, Dolina in Boršt, zlasti pa še Mačkolje in Prebeneg, katere so bile bodisi bombardirane bodisi zažgane. Poseben poudarek je potem dan rekonstrukciji med vojno poškodovanih vasi, kasneje pa poročilo še obravnava stanje stanovanj in stanovanjskih hiš, vprašanje voda, vodovodov, e-lektričnih napeljav in kanalizacije, cestnega omrežja, zvez in transportov, stavbenih področij, industrijske cone, turizma itd.
Predaleč bi zašli, če bi hoteli podrobneje opisovati razne podrobnosti, ki jih vsebuje poročilo, tudi o raznih predlogih, ki zadevajo bodoče gradnje. Lahko pa rečemo, da je načrt sam na sebi precej elastičen, ker dopušča možnost kasnejšega ukrepanja. Regulacijski načrt namreč uokvirja le giavna področja, ki so namenjena recimo za gradnjo stanovansjkih objektov ne določa pa kje in kako naj se ti objekti gradijo. To je torej stvar podrobnih načrtov.
Vsekakor pa regulacijski načrt predvideva ustanovitev osmih gradbenih področij. Tri taka področja so predvidena v okolici industrijskega pristanišča, t. j. v Domju, pod hribom Sv, Roka ter pri Frankovcu. Tu naj bi gradili predvsem velike stanovanjske hiše, ki naj bi nekako bile v skladu s hišami nasproti stoječega naselja San Ser-gio. Ostalih pet gradbenih področij pa je namenjenih razširitvi vasi. Za gradbena področja so predvidena
deva predvsem razširitev cest, ki vodijo skozi Dolino (šija), Boljunec (Gornji konec), Boršt in Za-brežec, Prebeneg ter Mačkolje. Poleg tega pa je predvidenih še nekaj novih cest, in sicer povezava Domja z naseljem San Ser-gio ter Ricmanj z istim nar
in sicer v Dolini, Mačkoljah, Prebenegu, Domju, Ricmanjih in na Pesku. Področje okoli grada nad Borštom ter od Peska proti Dragi je označeno kot turistično področje.
V zvezi z novim regulacijskim načrtom je bil o-dobren tudi gradbeni pravilnik, ki bo nadomestil dosedanjega, ki je star že nad deset let.
Določila, ki jih vsebuje regulacijski načrt, bodo stopila v veljavo, ko bo načrt odobrilo pristojno ministrstvo. To velja predvsem za gradnjo hiš, medtem ko se bodo druge določbe izvedle morda šele po dvajsetih ali več letih, če vzamemo za primer vprašanje premestitve pokopališča v
VIZO
Ovinek na severni strani železniškega mosta nad pokrajinsko cesto proti Cerov-ljam in Mavhinjam že uravnavajo, da bo cesta od mosta dalje pregledna in se bodo vozniki lahko izognili nesreči, ki je tukaj stalno prežila nanje in bi v bodoče zaradi večjega prometa prežila še bolj. A ta preti tudi na prehodu čez železnico v naši vasi, kjer nam zaradi tega večkrat zastane sapa. Sicer je to pristojnim činiteljem že dovolj znano.
Pisali smo že o našem strelišču in lovskih psov. Ne vidimo, da bi nameravali v tem kaj storiti in še vedno moramo poslušati lajež in cvilež pasjega zbora, ki nas spravlja v slabo voljo.
Ker je naša vas bolj mirna in z lepim razgledom na jugozapad, se letoviščarji zanjo zanimajo. Ce bi razpolagali s sobami, bi jih v sezoni z lahkoto oddali v najem. V vasi ni trgovine in se za nakup jestvin poslužujemo sesljanskih trgovin. Za to nismo v zadregi, saj je teh dovolj. Sedaj imamo takšno novo trgovino že prav blizu.
CEROVL JE
Se imamo v spominu nekdanji julij, ko je med vozmi, polnimi snopov, brnela mlatilnica na parni pogon. Vroče je bilo in zbor škržkov je s svojo pe-mijo stopnjeval žejo pri mlatvi zaposlenih. Mav-hinjski gostilničar Urdih je s
pivom «Puntigam» gasil žejo suhih grl pri mlatilnici. Bilo je neke vrste pirovanje na praznik brez koledarja, ko se je vsakdo veselil po svoje: gospodar zaradi letine, ki je bila z mlatvijo na gotovem, njegova družina pa v mislih na kruh, ki bo vsaj nekaj mesecev bolj obilno odmerjen.
Pšenica ni več tako pomemben pridelek in v kuhinji se ne zadeva ob staro zidano peč, ker nas s kruhom zalagajo pekovske moderne peči. A mi ne maramo ostati brez svoje moke in mislimo, da «po starem« le ni bilo tako slabo. Se gojimo pšenico in smo menda edini v občini, ki še niso docela opustili ple-tve žita, ker smo se — pravzaprav so se naše žene — prepričale, da ta zelo pomaga k boljši letini. Z letošnjim pridelkom smo precej zadovoljni, le ponekod je žito zaradi dežja in vetra močno poleglo. Ker mlatilnice zaradi majhne količine žita po naših vaseh ne bo semkaj, je treba do mlatinlnice v Ronke.
S krompirjevo letino pa nismo zadovoljni, napadla ga je rosa in gnije. Glede trte je tako kot drugod: grozdje se je močno osuio. Je tako kot pravi že stara skušnja: Ce so hlevi polni sena, bo vina od štirih (sodov) le za dva..
V bližini nove šole, nad od-cepkom poti k nam so že postavljeni (emljni zidovi za nov dom našega vaščana. Tako se tudi mi držimo stare navade: Svoji med svoje!
■iiiiiiiimiliiHiiiitiiiitiiiiimilMilliiillliiiiiiiriiiiiitiiimiiiiitiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimiiiiiiiitMiiliiiimmiiimiiiiiiiiiiiiiiM
«Zeleni» načrt bi moral pomagati predvsem za izboljšanje pašnikov
Naš tisk je seznanil kmete z ugodnostmi »zelenega načrta«, oziroma zakona, ki vsebuje več državnih ukrepov za pospešitev italijanskega kmetijstva v dobi petih let. Imam vlis, da se naši zemljiški posestniki na splošno zelo nalo /amrnajo za nekatere u-godnosti, k: bi jih v interesu svojega gospodrutva mogli in tudi rr.urai- .st-v-istiti. Pr-.-e: brezbiAru gredo mimo te zadeve ir. vse premalo pre n-ž-ljeno in razsodno si to razlagajo. Večkrat se ta napaka — da se tako izrazim — ne da z ničemer opravičiti. Želeti je, da bi bilo vsaj v tem pr.me-ru drugače in bi se kmetje znebili predsodkov, ki so :e v njihovo lastno škodo in končno tudi v škodo naše skupnosti.
«Zeleni načrt, določa pomoč v obliki prispevkov, posojil po ugodnih pogojih (nizke o-bresti, dolgoročnost) in davčnih olajšav za vse kmetijske stroke (živinoreja, vinogradništvo, sadjarstvo itd..) in kar je s tem v zvezi (poslopja, ceste, vodovodi itd.)
Ne ve se še, kolikšna vsota bo (od skupno 550 milijard) določena za tržaško pokrajino. Upamo pa, da bo tolikšna, da bo približno odgovarjala našim potrebam in nekaj zalegla. Seveda mora vsakdo, ki se namerava okoristiti tega načrta, vedeti, kaj bo s temi sredstvi ukrenil, kaj in kako svoje gospodarstvo zboljšal; napraviti si mora gospodarski načrt. Danes ni to tako enostavna stvar in jo je treba vsestransko dobro premisliti. V vsakem primeru pa je treba upoštevati načelo, po katerem moremo svoje gospodarstvo najbolj utrditi in mu razmeroma najbolj koristiti. Gre torej za vprašanje pospešitve tiste kmetijske stroke, ki je že sama po sebi, a prav toliko tudi v zvezi z ostalimi strokami prvenstvenega pomena.
Ni potrebno ugibati, da o-pravlja pri nas to vlogo živinoreja, in sicer napredna živinoreja. Za to je treba marsikaj, kar ne zraste samo od sebe: hlev, ki naj kot staja nudi živini čim boljše pogoje, senik za pravilno shrambo krme, gnojišče za čim boljši pridelek vseh pridelkov — gnoja, pasmo, ki najbolj odgovarja našim talnim in pod-nembr.im razmeram, in še kaj.
Po naših vaseh vidimo lepe, ponekod celo vzorne hleve (s senikom), gnojišča in pasmo. Lahko rečemo, da je v tem že lep napredek. To pa ne more nuditi zadostnih pogojev za napredno živinorejo vse dotlej, dokler ni rešeno vprašanje krme, ki je vendar osnovnega pomena. Ni še preskrbljeno glede krme z na-
ših senožeti in pašnikov. Tu in tam moremo opaziti uspehe umne roke, a do vseh zemljišč na splošno še ni segla. Težko in redkokdaj je moč to opravičiti. Naj naši gospodarji vedo in napredni kmetje že vedo — da vodi pot do uspešnega poljedelstva, vinogradništva, sadjarstva, vrtnarstva pretežno čez travnik (senožet), in pašnik. Pri nas, kjer ni dosti poljske površine, velja ta resnica toliko bolj. Za to menda ni potrebno posebno dokazovanje.
Gre torej za vprašanje preskrbe večjega pridelka krme, večjega m hkrati tudi boljšega ali na hraninah bogatega. Ta kega po naših senožetih ne moremo kositi, ker ga ni. Z njih lahko dosti pripeljemo na senik, a razmeroma malo v hlev. To pa je proti vsem gospodarskim pravilom, in to vsak dan bolj. Za dobro (tečno, izdatno) krmo je treba s travnim zemljiščem — semkaj spadajo tudi pašniki — ravnati nekam tako kot z njivo: ga urediti, zboljšati (odstraniti kamenje in grmovje, napeljati zemljo, jo poravnati), gnojiti in zasejati plemenite trave. Zboljšanje je trajno, se pravi, da sega v daljšo dobu. To pa je velika vrednost, ki sega v celotno gospodarstvo, ker s tem, da nudi pogoj za povečanje števila glav goveda in za bolj uspešno živinorejo, posreduje tudi večje zaloge gnoja ali organskih snovi. To je tako važen člen v kmetovanju, da bi ga moral vsak kmetovalec znati bolj kot na pamet, ga imeti stalno v vidu in ga tudi praktično upoštevati. Napredno
gospodarjenje in zalaganje zemlje z organskim gnojilom, kamor razen komposta in ze-lenišanja spada predvsem hlevski gnoj, je nedeljiv pojem. Čimbolj napredno namreč kmetujemo, tembolj zemljo izčrpamo. Zaradi tega jo moramo — če nočemo, da onemore — zalagati z dobrim hlevskim gnojem in ji tako vračati odvzete hranilne snovi.
V zboljšanju travnih površin je vir, ki more stalno in uspešno podpirati naše kmetijsko dejavnost. Toplo priporočamo našim kmetom, da izkoristijo ugodnosti ((zelenega načrta«, predvsem v to smer.
J.. F.
DEVIN
Ce kje, je prav na poštnem uradu nujno potrebno znanje našega jezika. Neznanje jezika domačega prebivalstva more večkrat povzročiti neprili-ke uradu in strankam, pa čeprav te deloma znajo uradni (italijanski) jezik. Tako je pri nas. Na poštnem uradu ne moremo govoriti v svojem jeziku, ker tega ne znajo. To pa seveda ne pomeni, da bi uradniškega osebja ne marali. Z njimi smo povsem zadovoljni in v dobrih odnosih, kar tudi zasluži, ker nam gre v vsakem primeru na roke. Te naše vrste so namenjene poštni direkciji, ki nedvomno ve, da sestoji naš poštni okoliš iz slovenskega in italijanskega življa in bi zaradi tega moralo upoštevati načelo dvojezičnosti.
ke, 1 dkg kvasa, 5 dkg olja, 1 rumenjak, 3 dkg sladkorja, mleko po potrebi.
Nadev; 15 dkg zmletih orehov, 5 dkg sladkorja, 5 dkg rozin, limonina lupina, 4 žlice smetane, ščep cimeta.
Vzhajano testo zvaljamo, na. mažemo z nadevom, tesno zvijemo in položimo na namazano pločevino; zvitek namažemo z oljem, pustimo še enkrat vzhajati im ga spečemo v pečici. Vse naštete primesi za nadev dobro zmešamo.
Vlečno testo OSNOVNI RECEPT
25 dkg. moke, 1 in pol žlice olja, sol, mlačna voda.
Iz navedenih primesi zamesimo testo, ki naj bo srednje mehko, in ga dobro ugnete-' mo, da je gladko. Nato ga damo na pomokan krožnik in pokrijemo s pogrelo skledo. Pustimo ga počivati pol ure in ga šeie nato razvaljamo, namažemo z oljem, razvlečemo in odrežemo robove.
Kadar vlečno testo kuhamo, dodamo pol do 1 jajce.
JABOLČNI ZVITEK
Za vlečeno testo glej osnovni recept.
Nadev: 1 in pol kg sočnih, kiselkastih jabolk, sladkor, cimet, pest rozin, olje in pest drobtin; olje za pekač in ma zanje.
Vlečno testo razvaljamo, ga tanko razvlečemo, robove testa odrežemo. Eno polovico testa potresemo z drobtinami, prepraženemi na olju, drugo polovico pa pokapamo samo z oljem, nato enakomerna naložimo na prvo polovico testa na listke naribana, olupljena jabolka, potresemo obilno s ladkorjem, nato Še. s cimetom in rozinami in previdno zvijemo, s prtom. Zvitek položimo na namazan pekač, po vrhu namažemo z oljem in ga v pečici, med večkratnim mazanjem z oljem, lepo rumeno spečemo.
Tako naredimo zvitke iz različnega sadja,
SKUTIN ZVITEK
Vlečno testo: 25 dkg moke, 1 in pol žlice olja, sol, mlačna voda; drobtine, olje za zabelo.
Nadev: tri četrt kg pretlačene skute, 3 rumenjaki, os-minka litra smetane, 5 dkg sladkorja, 5 dkg rozin, ščepec seli, pol limonine lupine, 3 žlice olja in sneg iz 3 beljakov.
Vlečno testo (glej osnovni recept!) razvlečemo in pustimo sušiti četrt ure. Nato ga potresemo s prepraženimi drobtinami in namažemo z nadevom.
Nadev pripravimo tako. da skuto in ostale primesi dobro umešamo in z njim namažemo testo. Nadalje postopamo kot pri jabolčnem zvitku. Zvitek položimo v namazan pekač, ga namažemo z oljem in spečemo.
Orehov nadev: 20 dkg zmletih orehov, 2 žlici medu, 5 dkg sladkorja, 1 žlica mleka ali smetane, 1 žlička cimeta, 10 dkg rozin.
Ve sestavine dobro zmešamo in s tem namažemo razvlečeno testo. Nadaljnji postopek je isti kot pri skutinem zvitku.
Biskvitno testo
BISKVITNI KOLAČ
7 rumenjakov, 22 dkg sladkorja, 12 dkg olja, 1 zavitek vanilijinega sladkorja, 3 žlice mleka, sneg iz beljakov, 8 dkg moke; nato še 20 dkg moke in pol zavitka pecilnega praška; narezani orehi ali mandeljni za potresanje.
Rumenjake, sladkor, olje vanilijin sladkor in mleko mešamo z metlico četrt ure. Nato dodamo sneg iz beija kov in z njim vred 8 dkg moke. Rahlo premešamo, nato dodamo še 20 dkg moke, s pecilnim praškom ter še enkrat prav rahlo premešamo. Model za kolače namažemo z oljem in potresemo z moko. Napolnimo ga s testom in potresemo z narezanimi orehi ali mandeljni. Pečemo v srednje vroči pečici do 1 in četrt ure.
ČOKOLADNI KRUH
3 rumenjaki, 6 dkg olja. 12
Dela na polju nikoli ne zmanjka. Vedno je treba kaj storiti, če drugega ne — okopavati
in trebiti plevel
dkg sladkorja, 2 rebri zmehčane čokolade, 2 žlici mleka, sneg iz treh beljakov, 12 dkg zmletih orehov 12 dkg moke, za noževo konico pecilnega praška.
Rumenjake, olje, sladkor v pečici zmehčano čokolado in mleko dobro umešamo, nato dodamo sneg in z njim orehe. moko in pecilni prašek. Zmes rahlo premešamo ter z njo napolnimo z oljem namazan in z moko potresen model ter spečemo. Prvih 10 minut pečico nekoliko pripre-mo.
BISKVITNI ZVITEK (rolada)
6 celih jajc, 8 dkg sladkorja, limonina lupinica, 4 dkg olja, 20 dkg moke; marmelada, sladkor za posipanje.
V kotliček ubijemo jajca in dodamo sladkor, To stepamo z metlico najprej na mizi, nato pa pod vročo soparo toliko časa, da se prične gostiti in naraščati. Nato stepamo še na hladnem, da se teso shladi. Petem dodamo naribano limonino lupinico in polagoma dolivamo olje, nakar primešamo še moko in dobro premešamo. Na namazan pekač položimo papir, nekoliko večji kot je pekač. Nanj vlijemo testo in ga rumeno spečemo v ne prevroči pečici. Pečeno testo zvrnemo na desko, urno p( brišemo čez papir z mokro krpo, potegnemo papir s testa in ga hitro zvijemo. Delati moramo urno, ker se sicer biskvit shladi in zlomt. Nekoliko ohlajeno rolado odvijemo, namažemo z marmelado ali s kremo (če mažemo s kremo iz masla, mora bili testo pooolnoma ohlajeno, si-ce:	se bo stopila), ponovno zviiemo in potresemo s sladkorjem. Za uporabo narežemo za prst debele rezine.
KOSTANJEVE REZINE
2 rebrci čokolade. 6 dke o-lja. 10 dkg sladkorja. 3 ru menjaki, 1 žlica mleka. 10 dkg kuhanih, pretlačenih kostanjev, sneg iz 3 beliakov, 15 dkg moke; marmelada tolčena sladka smetana za o-kras.
V pečici zmehčamo čokolado jo dobro umešamo z ciljem, sladkorjem. rumenjaki in mlekom, dodamo kostanj, sneg iz beljakov in z njim še moko. Narahlo zmešamo in napolnimo s testom z oljem namazan in z moko potresen pekač ter spečemo. Pečeno o-hladimo, razrežemo po dolgem na dve polovici, namažemo z 'marebčno marmelado, sestavimo in okrasimo s tolčeno smetano.
OREHOVE REZINE
7 dkg olja, 14 dkg sladkorja, 4 rumenjaki, 2 žlici mleka, 18 dkg zmletih orehov, sneg iz 4 beljakov, 14 dsg moke, nekaj marmelade; čokoladna glazura, nekaj razpolovljenih orehov.
V skledi umešamo olje, sladkor, rumenjake, mleko in dodame orehe, nato še primešamo sneg iz beljakov in z njim vred še moko. Pekač obložimo s paprjem in pomažemo z oljem, vanj denemo testo za prst visoko in pečemo 20 do 25 minut v srednje vroči pečici. Pečeno testo stresemo na desko, odstranimo papir, ga razrežemo na tii enake dele in jih sestavimo z marmelado, ko je testo že hladno. Nato oblijemo sestavljeno sladico s čokoladno glazuro, zaznamujemo za dva prsta široke rezine in na vsako položimo pol orehovega jedrca.
Za glazuro glej recept.
CAJNE REZINE
3 rumenjaki, 10 dkg olja, 10 dkg sladkorja, 2 žlici mleka. pol žlice kakava, sneg iz 3 beljakov, 25 dkg moke, za noževo konico pecilnega praška, lupinica od ene limone, marmelada, sladkorna moka za posipanje.
Dobro umešamo rumenjake, olje, sladkor, mleko in kakao. Primešamo še sneg iz beljakov in z njim moko in pecilni prašek, naribano limonino lupino. Rahlo premešamo, napolnimo namazan pekač ali kalup za srnin hrbet m spečemo. Pečeno dobro ohladimo, prerežemo, namažemo z marmelado in potresemo s sladkorno moko.
SRNIN HRBET
6 rumenjakov, 10 dkg olja, 24 dkg sladkorja, 12 dkg čokolade, 4 žlice mleka, 12 dkg olupljenih mandeljnox, sneg iz 6 beljakov, 16 dkg moke, marmelada, čokoladna glazura in nekaj olupljenih mandeljnov za okras.
V skledi dobro umešamo rumenjake, olje in sladkor; dodamo v pečici zmehčano čokolado, mleko olupljene in zmlete mandeljne, sneg iz beljakov in z njim še moko. Rahlo premešamo in napolnimo precej velik kalup za si* nin hrbet, ki smo ga namazali z oljem in potresli z moko. Pečemo približno eno uro. Pečeno ohladimo, prerežemo pc sredini, namažemo z marmelado in oblijemo s čokoladno ^ glazuro (glej recept); nato še okrasimo z mandeljni, ki jih v enakomernih razdaljah zapičimo v srnin hrbet.
PFImwslcrtfne“k	-	- 6 —	23. julija 1961
Vreme včeraj: najvišja temperatura 27, najnižja 19.2, ob 19. u-ri 20; zračnj tlak 1011,3 narašča, veter 11 km sever, vlage 78 odstotkov, dežja 7.2 mm. morje skoraj mirno, temperatura morja 24.2 stopinje.	Tržaški	dnevnik	Danes, NEDELJA, 23. julija Branislav Sonce vzide ob 4.37 to zatone ob 19.45. Dolžina dneva 15.08. Luna vzide ob 15.14 in zatone ob 0.37 Jutri, PONEDELJEK, 24. julija Kristina
Zaradi zaprek, ki jih postavlja birokracija
Zavlaceuanie pri gradhenih MMih
povzroča vel zastoi pn zidanju tiiS
75 načrtov čaka še vedno na odobritev ■ Gradbena podjetja in sindikalne organizacije so sestavile odbor, ki bo vodiI odločno akcijo za rešitev tega vprašanja
Ze nekaj časa grozi tržaški gradbeni dejavnosti velika ne-
varnost, ker je občina ustavila izdajanje gradbenih dovoljenj pod starimi pogoji in je po dolgi vrsti let pričela striktno do pike izvajati zakon o višini stavb in o številu nadstropij, ki jih ima neka stavba. S tem pa se seveda gradnja občutno podraži, tako da sedaj čaka okoli 75 načrtov na odobritev.
Odgovorni krogi pravijo, da *e bo stanje izredno zaostrilo, v kolikor se ta spor čimprej ne uredi in da lahko pride do zastoja v približno dveh tretjinah vseh podjetij, to se pravi, pri vseh zasebnih gradnjah, kar bi seveda predstavljalo zelo resno nevarnost ne samo za neposredno prizadete kategorije gradbenih in inštalaterskih podjetij, industrije gradbenega materiala in na tisoče v teh strokah zaposlenih delavcev, temveč za celotno tržaško gospodarsko.
Prizadete kategorije so že sestavile enotni odbor, v katerem so zastopana razna združenja gradbenikov in vse sindikalne organizacije. Pričeli so tudi s široko akcijo zbiranja podpisov in napovedano je širše zborovanje posvečeno temu vprašanju. Prišlo je celo do neke vrste ultimata, da naj se zadeva uredi do konca meseca, odnosno da bodo do 1. avgusta počakali za začetek odločnejše akcije.
Cujejo se govorice, da naj bi ti začetni protesti že rodili določeni uspeh in da baje namerava župan sklicati prizadeta podjetja in na nekak kompromisni način vsaj začasno urediti vprašanje. To bi
naredili na tak način, da bi podjetja prevzela vso odgovornost «proti tretjim«, n&kar pa bi občina izdala dovoljenja.
Zborovanje ob obletnici začetka španske vojne
Jutri ob 20. uri bo na trgu pri Sv, Jakobu zborovanje, ki ga priredi pokrajinski odbor za prirejanje manifestacij ob 25. obletnici pričetka španske vojne. Na zborovanju bo govoril poslanec Vittorio Vidali, poveljniki legendarnega petega polka. V slovenščini bo spregovorila občinska svetovalka Marija Bernetič. Zborovanju bo predsedoval dr, Bruno Pincherle, nacionalni svetnik Italijanske federacije partizanskih združenj.
 «» --------
44 dan stavke pleskarjev ladij
Tudi včeraj so se pleskarji ladij, ki stavkajo že 44 dni, sestali na skupščini in nato odšli v povorki po mestu. Zbrali so se pred uradom za delo, ki je sklical njih sindikalne predstavnike na posvetovalni sestanek, na katerem so funkcionarji urada vprašali za stališče teh delavcev.
Obvestilo KZ in ZMP
Obveščamo vse dvolastnike, ki nameravajo sekati drva v sezoni 1961-62, da poteče rok za vlaganje prošenj 31. julija. Pozivamo vse prizadete, da
•iiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiHiiiiiiminiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiniiiiiiiiiiiiiiiitiii
Še dva dni je čas za vpis v srednje šole
Slovenski otrok spada v slovensko šolo in starši naj store svojo dolžnost
V torek poteče rok za vpis v prvi razred srednje šole, industrijske in trgovske strokovne šole ter vse strokovne tečaje za otroke, ki so izdelali peti razred osnovne šole. Vpisovanje v srednje šole je letos toliko bolj olajšano, ker so ukinili sprejemni izpit in zadostuje spričevalo opravljenega petega razreda osnovne šole. Zato se pričakuje po vsej državi pravi naval na srednje šole in so tudi v skrbeh, kako bodo vse učence razmestili.
To povečanje števila učencev v prvem razredu srednje šole bi moralo potemtakem veljati tudi za slovenske šole. Zal pa je ravno letnik, ki bo sedaj obiskoval srednje šole, nekam «sušen», tako do da bo priliv na naše srednje šole z osnovne nujno manjši. Seveda se pomanjkanju otrok ne da odpomoči. Prav pa je, da se vsi starši zavedajo, da zahteva življenje od vseh dandanes vedno večjo izobrazbo in bo zahtevalo v bodoče še bolj. Zato morajo pač nujno mnogo žrtvovati za otroke. Boljša prihodnost se namreč obeta le za tiste, ki bodo izobraženi in strokovno čimbolj usposobljeni, za kar lahko izbirajo starši med srednjo in strokovnimi šolami, upoštevajoč nagnjenja in dar, ki ga imajo otroci za učenje.
Predvsem pa naj se vsi slovenski starši zavedajo, da spadajo vsi slovenski otroci na slovensko šolo, saj bodo le tako ohranili svoj materini jezik, pri tem pa se bodo naučili tudi italijanščine kot otroci na italijanskih šolah. Vsak ugovor je pri tem neupravičen. Sedaj bo tudi slovenska šola uzakonjena, ker je zakon že odobren in ga
mora podpisati le še predsednik republike in objaviti U-
radni list. Vsak strah ali morda izgovor glede obstoja slovenske šole je odveč. Kar se praktične plati, to je zaposlitve tiče, je znano, da po učencih, ki končajo slovensko strokovno šolo z vseh strani povprašujejo. Dijakom, ki nadaljujejo študij na višjih srednjih šolah, pa je prav tako kot ostalim odprta pot na univerzo.
Tudi izgovori na službo in na okolje ne držijo, kajti zaradi pošiljanja otroka v slovensko šolo ne morejo vreči nikogar iz službe.
Zato opozarjamo vse slovenske starše na njihovo dolžnost, ki jo je večina pač že izpolnila. Morebitni omahljivci pa naj se rešijo vseh dvomov in naj pohitijo z vpisom otrok, za kar imajo še čas jutri in pojutrišnjem.
vložijo pravočasno prošnjo za sečnjo, ker se prošnje vložene po roku ne bodo sprejemale. Za vsa pojasnila, naj se vsak posameznik zglasi v uradih Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov v Ul. Geppa 9-pritličje. Uradne ure so od 8.30 do 13 ter od 15 do 18 razen sobote popoldne.
Nov sedež bolniške blagajne trgovcev
Pokrajinska bolniška blagajna za trgovce sporoča, da je njen nov sedež v Ul. F. Filzi št. 17-tel. 30-231 in da so uradi odprti za občinstvo od 9. do 12. ure.
»Veseli planšarji" iz Ljubljane danes popoldne v Nabrežini
PD IGO GRUDEN IZ NABREŽINE vabi na KONCERT ZABAVNE IN FOLKLORNE GLASBE, ki bo danes ob 17. uri na travniku pri cerkvi. — Po prireditvi bo prosta zabava s kvintetom »VESELIH PLANŠARJEV«. — Posloval bo dobro založen bife.
Pridite vsi v polnem številu!
iiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimntiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimmimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiHiMiiiiiiiiiiiiiimiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiii^
Včeraj konec mature na Trgovski akademiji
Zadnji ustni izpit je bil iz italijanščine - Izidi bodo verjetno znani v ponedeljek opoldne
Včeraj okoli 11. ure se je usedel na mizo zadnji kandidat na maturi na Trgovski a-kademiji pred profesorico za italijanščine. Tako se je zaključila matura tudi na tem učnem zavodu. Predsednik komisije nam je povedal, da bodo zasedali danes ves dan in da bodo rezultati po vsej verjetnosti znani že v ponedeljek okoli 12. ure.
Matura na Trgovski akademiji je pokazala dokaj solidno znanje dijakov tega učnega zavoda, kar tudi odgovarja dobremu imenu, ki si ga je ta zavod že pridobil v vseh povojnih letih, od kadar obstaja. Močan poudarek se daje strokovnim predmetom, saj se bo večina maturantov skoro takoj preselila s šolskih klopi pred mize v najrazličnejših uradih. Pravilno pa je tudi, da šola istočasno nudi osnovno splošno izobrazbo, ki je za življenje nujno potrebna.
Na Trgovski akademiji se je matura pričela kot na vseh srednjih šolah s pismemo nalogo iz italijanščine in nadaljevala s pismeno nalogo iz slovenščine in strokovnih predmetov. Ustni izpiti so se pričeli v sredo 12. julija in zaključili, kot že rečeno, včeraj. Skupno se je pred komisijo prijavilo 47 dijakov in dijakinj.
Dolgotrajno in težavno delo je za temi dijaki. Zato seaaj nestrpno pričakujejo, da to delo ni bilo zaman ter da bodo tudi uradni rezultati potrdili njih nade.
Zadela ga je kap
Včeraj popoldne so gasilci in policijski agenti pohiteli v Ul. Slataper, kjer so v nekem stanovanju poslopja št. 24 našli truplo 66-letnega Antonia Pelicona, ki je bil umrl že
zdravnik RK dr. Devetta je ugotovil, da je Pelicon preminil zaradi srčne kapi.
Pelicon je živel v omenjenem stanovanju skupaj z nekim moškim sostanovalcem, ki pa je bil zadnje dni odsoten iz stanovanja. Tako se je zgodilo, da je bil v stanovanju sam ter da je umrl, ne da bi sploh kdo vedel za to. Do odkritja njegove smrti je prišlo skoraj čisto slučajno. Neka ženska, ki stanuje nasproti, je opazila skozi okno, da neka oseba leži nepremično na postelji že dalj časa. Zato je telefonično poklicala gasilce, ki so ugotovili, da je šlo za smrten primer.
 «»--------
Zaletel se je v vrata avtomobila
Zidar Olindo D’Angelo star 39 let s Proseka št. 175, se je včeraj okoli 19. ure peljal s svojo vespo po Ul. Passo Goldoni. Lastnik nekega «Fiata 600», Piero D^vescovi, stanujoč v omenjeni ulici, 'ki je parkiral svoje vozilo ha levi strani cestišča, je nenadoma oanrl vrata avtomobila. Motorist je padel na tla ter se p ibil po levi nogi. Možen je tudi zlom leve piščali. Ozdravel bo v približno osmih dnevih.
Pridržana prognoza zaradi padca po stopnicah
Ob 19.15 so prepeljali na I. kirurški oddelek 77-letno Giu-lio Barbieri vd. Fabris iz Nabrežine št. 39, ki se je ponesrečila v domači hiši, ko je padla po stopnicah.
V bolnišnico so jo pripeljali z rešilnim avtom Rdečega križa. Zdravniki so ji ugoto.
kakih 30 ur prej. Dežurni iv’ti razne poškodbe na čelu,
iiiiiiiuiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiuiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiihiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiii
Iz sodnih dvoran
 N
PRIMORSKI DNEVNIK
UHEUNISTVO 1'RST-UL. MUNTECCHI 6-II TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GOHICA Ulica S. Pellico 1-11.	—
Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANCI-SKA »t. 20 — Tel. št 37-338
NAROČNINA
Mesečna 650 lir — Vnaprej: četrtletna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — FLRJ:	V tednu 20 din. me-
sečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno i920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Postni tekoči račun:	Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374	—
Za FLK.I ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3-1, tel. 21-928. tekoči račun pri Komunami banu! v Ljuplja-ni 600-70/3-375 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širim enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravm 120. osmrtnice 90 lir, — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi f-> naročajo pri upravi
V.
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja in tiska ZTT Trat
«Podjetni» goljuf je podpisoval menice z tujim imenom na levo in desno
Razprodajalci časopisov ne morejo pregledati in sami oceniti vsebine vseh revij
Pred kazenskim sodiščem, ki I nika, ki kaznuje dejanja proti I mu je posodil čez pol milijo-
mu predseduje dr. Rossi, se je moralo zagovarjati osem raz-prodajalcev časopisov, ki so bili obtoženi, da so prekršili čl. 525 kazenskega zakonika s tem, da so prodajali neko številko ilustrirane revije »Parade«, kjer so bile ponatisnjene neke fotografije, ki po mnenju državnega pravdnika spadajo pod zakon o zaščiti morale, Te prekrške so pristojni organi ugotovili v Trstu 8. novembra in 2. decembra 1959. Osebe, ki so bile prijavljene sodišču, so bile naslednje: Riccardo De Meo, Alfredo Tonut, Giovanni Mohorič, Pino Paoli, Vittorio Gosvodich. Bruna Luzzatto, Elda Gomitelli in Nerina Vidmar .
Za prekršek, katerega so bili obtoženi omenjeni razprodajalci, so predvidene precej hude kazni. Cl. 528 kazenskega zakonika določa za to vrsto prekrškov od 3 mesecev do 3 let zapora ter najmanj 8.000 nr globe.
Na zaslišanju so vsi obtoženci izpovedali skoraj isto. Dejali so, da prejemajo revije od pooblaščenih razprodajal-cev ter da sploh nimajo časa da bi pregledovali vse revije ter ugotavljali, ali jih smejo prodajati ali ne. Njihova zagovornika pa sta pristavila, da se v mnogih primerih ne more zahtevati od razprodajalca, da bi razsojal v tej zvezi, ko pa gre za človeka, ki je le na pol pismen.
Javni tožilec Maltese pa le bil drugačnega mnenja. Postavil se je na stališče, da je treba tovrstne prestopke strogo kaznovati ter je zato zahteval naj sodniki obsodijo vsakega obtoženca na 4 mesece zapora ter 8.000 lir globe
Sodniki pa so bili nekoliko drugačnega mnenja. Spremeni li so obtožnico v smislu pre-1 krška čl. 725 kazenskega zako-
.iavni dostojnosti, V tem primeru je kazen samo denarnega značaja ter gre od 800 do 80.000 lir. V danem primeru so sodniki obsodili vsakega/ obtoženca na 1.000 lir denarne kazni.
♦ * *
Nedelko Buzan, star 41 let iz Ul. Milano 14, je bil premeten goljuf, ki je z večkratnimi podvigi osleparil več oseb, in sicer za precejšnje zneske. 23. septembra lani ga je kazensko sodišče obsodilo na 2 leti in 2 meseca zapora. Z njim vred je bila obsojena tudi neka ženska, in sicer pogojno na 1 leto zapora.
V teh dneh so prizivni sodniki spet razpravljali o tem primeru. Toda razsodba ni bila za Buzana nič milejša. Potrdili so namreč prejšnjo razsodbo, a priznali so obsojencu pravico do 2 let pomilostitve.
Buzan je med avgustom in septembrom 1959 ogoljufal Maria Fondo, solastnika trgovine «Articoli casalinghi« v Ul. S. Maurizio 10. Pi odstavil se mu je kot Marino Bonifacio in dejal da je lastnik mlekarne Bo-mfacio v Ul. Milano 14. Na ta način je dosegel, da mu je Fonda izročil 180-litrski hladilnik. Buzan pa je zato podpisal 5 menic s tujim imenom. Nekaj časa pozneje je na enak način osleparil lastnika neke druge trgovine, ki mu je tudi izročil 180-litrski hladilnik. Uslužbenki podjetja «Commer-ciale Euganea Pibigas« je za hladilnik izročil 6 menic, ki jih je podpisal z imenom Marino Bon.facio. S tem pa Buzan še ni bil zadovoljen. Nekega trgovca v Pasaži Protti je nagovoril, da mu je izročil računski stroj. Tudi v tem primeru je plačal z menicami.
Pozneje je Buzan spremenil taktiko. Neki Josip- Ferfoglia
na lir, ker mu je Buzan dejal, da potrebuje denar za o-premo svoje mlekarne. Nekoliko pozneje je ogoljufal tudi Ferruccia Hrovatina, in sicer skoraj na isti način. Razlika je bila samo v tem, da je v zadnjem primeru imela licenco mlekarne ženska, ki je bila potem obsojena skupaj z njim. Tudi tokrat je bil plen kar obilen: 250.000 lir. Na svoji vesti je imel Buzan še dve drugi goljufiji: neko podjetje mu je izročilo tehtnico, ki je veljala 80.000 lir, a neko drugo mu je instaliralo v gostilni hladnilnik za 180.000 lir.
na nosu in na bradi. Zaradi padca je Barbierijeva utrpela tudi močan šok. Ždravn-iki so si pridržali prognozo.
 «»--------
Pri delu na progi ga je podrl avtomobilist
O-b 12.30 so v splošni bolnišnici nudili prvo pomoč 33-lecnemu Srečku Coku z Lo-njerske ceste 354, katerega je v Ul. Giuiia povozil neki avto. Zdravniki so ugotovili, da se je Gok pobil po levem kolku ter po desni nogi. O-zdravel bo v 10 ali 12 dneh.
Gok, ki je uslužben pri A-cegatu, je delal na tramvajski progi, ko je privozil mimo 39-letni Gianpiero Leone iz Milana, ki ga je podrl na tla.
 «»--------
Padec s postelje
Nekaj po polnoči so sprejeli v bolnišnici s pridržano prognozo 88 let staro Lucijo Černe vd. Španger. Imela je več udarcev po telesu ter motnje pri krvnem obtoku. Nekaj prej je padla v svoji sobi s postelje in se pri tem potolkla.
—«i>——
Prispevki za gradnjo in izboljšanje turističnih obratov
Pokrajinska turistična ustanova sporoča, da se lahko lastniki hotelov, restavracij, kopališč in drugih obratov turističnega značaja poslužijo ugodnosti, ki jih predvideva dekret vladnega generalnega komisarja št. 12 od dne 31. maja 1961.
Za izboljšanje hotelskih, ko-pališčnih in drugih podobnih obratov, za nove gradnje, nadzidave, notranjo opremo itd. lahko interesenti zaprosijo za enkratni prispevek v višini 10 odstotkov kapitala, ki se efektivno porabi za izvršitev določenega dela.
Prošnje za prispevek je treba nasloviti do 31.12.1961 finančnemu ravnateljstvu vladnega generalnega komisariata v štirih izvodih, originalna prošnja pa mora biti napisana na legalnem papirju za 200 lir.
Prošnjam mora biti priložen tehnični načrt, načrt za notranjo opremo, podroben preventivni račun stroškov celotnega dela, finančni načrt ter potrdilo o vpisu podjetja ali obrata v trgovinsko zbornico če gre za zasebnike, ali potrdilo sodišča, če gre za delniško družbo. Originalni dokumenti morajo biti na legalnem papirju za 200 lir, tri kopije pa na navadnem papirju.
Interesenti morajo poleg tega tudi pismeno navesti datum začetka predvidenih del.
Podrobnejše informacije nudi Pokrajinska turistična ustanova v Ul, S, Nicolo 6.
Plačilo radijskih in televizijskih taks
Finančno nadzorništvo sporoča, da morajo radijski in televizijski naročniki plačati takso do 31. julija. Za radio znaša naročnina 1250 lir za drugo šestmesečje oziroma 650 lir za tretje trimesečje; za televizijo pa 6.125 lir naročnina za drugo šesetmesečje ali 3.190 za tretje trimesečje.
Vsi tisti, ki ne bodo plačali v tem roku naročnin, bodo morali plačati dodatno vsoto, ki jo določa zakon, ali pa bodo lahko tudi kaznovani.
O Avtobusno podjetje ACNA bo uvedlo za sedaj le poskusne vožnje med Miljami in Lazaretom (Tenki rtič), in sicer ob nedeljah in praznikih z odhodom iz Milj ob 22.30, iz Lazareta pa ob 22.45.
Podobna povezava bo tudi s Starimi Miljami. Odhod iz Milj ob 22. uri, odhod iz Starih Milj ob 22.15.
DA KO VI IN PKISPETKI
Ker se nista mogla -udeležiti pogreba Pok. Maksa Kralja, darujeta Marija in Stefan Kralj 1000 lir za Dijaško Matico.
PADRICE
Namesto venca na grob dragi teti Mariki darujejo nečaki Pepi, Tončka, Marija, Pepi,
Gizela, Ivanka, Silvestra, Pep-ka in Danilo 4.500 lir za Dijaško Matico.
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiimiiiii ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
KINO
.)
Nazionale 15.00 «Napeta vrv», Annie Girardot, Francois Pe-rier. Prepovedalo mladini.
Fenice 15.00 «Eichmann, hudičev ubijalec«.
Excelsior Zaprto zaradii počitnic.
Grattacielo Zaprto zaradi počitnic.
Arcobaleno 14.30 ((Atlantida, izgubljena celina«, metrocolor.
Supercinema 14.30 «Yišje načelo«.
Alabarda 14.30 «Rio Bravo«, John Wayne, Maureei 0’Hara.
Aurora 15.00 «Preko zla«. Prepovedano mladini,
Cristallo 15.00 «6gnjena zvezda«, tech-nicolor, E. Presley.
Garibaldi 15.00 ((Pekel na dnu«, Glen Ford, Ernest Borgnine.
Capitol 14.30 «Svedinje», Franco Interlengui. Prepovedano mladini.
lmpero Danes zaprto
Italia 15.00 ((Slecite se, doktor«, Guy Williams. Prepovedano mladini. Sledi slikanica «Pa-perino«.
Massimo 14.30 «Zorrovo maščevanje«. Sledi slikanica «Pape-rino«.
Moderno 15.00 «Adua in prijateljice«, Simone Signoret in Sandra Millo — Prepovedano mladin,. Zadnji dan,
Astoria 15.00 ((Trije mušketirji«, technicoior, Lar.a Turner.
Astra 15.00 »Neapeljski zaliv«.
Vittorio Veneto 14.45 Revija policijskih filmov: »Zločin za zločin«.
Ideale 14.30 «Stal!in-graiski orli«.
Marconi 15.00 na prostem 20.15 ((Ognjeni skobci«, techmicolor, Gene Tierney, Preston Foster.
Savona 14.00 «Pod žgočim soncem«, A-lam Delon. Prepovedano mladini.
Odeon 15.00 ((Džungla greha«, Marma Vlad'-’, Raymond Pelle-grin. Prepovedano mladini.
Skedenj 18 00 na prostem 20.30 ((Potovanje v osrčje sveta«, technicolor, Pat Boone
f OtEDALlSčx"l
TEATRO NUOVO
V torek, 25. t. m. se bodo gojenci gledališke šole ((Silvio D’Amico» predstavili z dvema enodejankama «Sogno ma for-se no« Pirandella in «Pred kosilom« 0’Neila, ter s tremi nokturni tudi 0’Neila.
Za predstavo je bila določena cena 300 lir, znižana cena 150 lir.
KIH0 SKEDENJ
predvaja danes 23. t. m. z začetkom ob 16. in 18. uri v dvorani ter ob 20.30 na prostem film cinema-scope technicolor
«Zakon
močnejšega»
V glavnih vlogah igrata GLENN FORD in SHIRLEY MAC LAINE
KINOPROSEK-KONIOVEl
predvaja danes 23. t. m. z začetkom ob 16.30 barvni film
(OBMEJNI
INDIJANCI«
(Pellirosse di frontiera)
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I
Zavod
PRIMORSKE PRIREDITVE
  v Kopru
GOSTOVANJE
SOVJETSKEGA REVIJSKEGA ANSAMBLA ♦ESTRADA* IZ MOSKVE
DANES 23. t. m. ob 21. ufi v PORTOROŽ«
JUTRI 24. t. m. ob 21- tt(i v K O P RU
Informacije in predprodaj* • Primorske prireditve KOPER, telefon
( MALI OGLASI
D
ISCEM VAJENKO — Krojačnifc
Umek, Trst, Uilica Ra-ffimeria tel. 44-805.
OBIŠČITE VELETRGOVINO f" LICE - Trst, Ulica Carduccl • Kupili boste: bunde dežne P šče, hlače, srajce, lope in go drugih artiklov najbolj* vrst po res konkurenčnih nab.
STAROZNANA gostilna V obt* tu, z dvema prostima 5tan0L. njema in velikim dvoriščem prodaj Informacije; delavri
Švara, Ul, Giuiia 28, tel.
ali 48536; trgovina Švara na rinari št. 103, tel. 90665.
K*’
ZIDARSKO IN PLESKARSK0
delo izdelifije, tel. 44-783.
iLMlUŠJ/ L&MmUJz
predvaja danes 23. t. m. z začetkom ob 16 in z začetkom ob 20.30 na prostem ter jutri 24. t. m. z začetkom ob 18 in z začetkom ob 20.30 na prostem film
DOLGA
NOČ
43
(LA LUNGA NOTTE DEL ’43)
BEUNDA LEE EiABRIEUf ferz^tti ENRieO MARIA SAlfRNO
ANDREA SHEeGHI
NERIO BERNARDI >
RAFFAEli-A PELtONIt ISA aUERIO ALLOE (3LFMENJTS LSPR18 BAZZOeSHT GARL.O Dl N/IAC3C3IO SILlrA BET-TINU
C3INO GERVl FlpRESTANO VANGINI
,0
 Milinim.....................................  ■■■■imunimi...mm..........................
Zadnji izpit na Trgovski akademiji je bil iz italijanščine
Dne 21. julija 1961 se je v Trstu rod-i-lo 12 otrok, umno pa je 6 oseo. Oa 16. do 22. julija Je bilo 32 porok.
RODILI SO SE: Fabio Petro-ni, Giser Nergati, Sandra A- ^ Adriana quilame, Bernardino Ciocuhi, Sa- ‘ rina U-herbaz, Silveno Ko.onua-ro, Giuliaro Vitolo, Roberto Mas-sarottu, kr.ra Savarin, Gioacchi-no Bogi iob. Antonio Maiello,
Stefano 'loselli.
UMRLI Soc 78-letni Paolo Gorza, y2-ieuia Gizela Legi-sa vd.
Pertot, tH-ieud Antonio aeviiat-qua, 51 -i e u i a .vrana La-pauni por. Ursim, t>5-len«i uano uiup-po-Kmi, b o-ie-.ua iva.a Poljak vo. Klarič.
OKLICI:	mehanik Giuseppe
Lenaroon in gospodinja mar-ia Boie, oariSi. Fuivio Bari in gospodinja Luciana Sabedi, capet-nik Gali-a no pecci in šivilja K-leua Calauro, uradnik uumerio CarDommi in šivilja Nema nei-veccniO. pomoi sr« k Uvio Le-stan in prodajalna Eiena Paulin, prodajalec Bruno Milanič in prodajalka Renata Deironte, prodajalec Slivno Grando in prodajalka Mnv.a F er luga, uradnik Giauco corrado in šcuuent-ka kida Mioheiis, delavec Santo Faveuto m Si zrija Nerina Buro-lo, uradnik Fabio Radivo In uradnica Eieonora Lorenzi, zidar Vir-giiio Uorsi in gospodinja Maria Antometia Scnaeri, železničar Sergio Mangianiti in gospodinja Eufrasia de Pinto, mehanik Bruno Ledovicih in gospodinja Al-oma tvancioh, uradnik Bruno Zanon in uradnica Flavia Veh-cogna, šofer Luci-ano Fabris In delavka Maria Merlini, strugar Ivan Radič in tkaika Niika Un-kovič, uradmk Gelso Gelsomini in uradnica Lucia Boscnin, krojač Sergio Pompili in gospodinja Mirella Bologna, pomorščak Mithele Frer.o in gospodinja An-tometta Scotto di Telia, krojač Raffaele Ficocelli in gospodinja Giocasta Dorm, mehanik U-la-u-dio Germani In gospodinja Gina Vigani, reprezentant Vittorio Priinavera in gospodinja Euda Cišin-t, zidai Leopoldo Mo šeni in -uradnica Liliana Rojc, mehanik Vittorio Niboio in gospodinja Nerin? Sami-n, mizar Roberto Margan in gospodinja Maria Luisa Gi-urco, Ivan Hodnik i-n Ragnhild Gun Sjoesten, lekarnar lto Valenti-Glari in učiteljica Renata Pilz, uradnik Pietro Fran-zin in uradnica Valnea Bari, tehnični asistent Claudio Tirreni in gospodinja Luisa Gioni, radio-tehn-tk Mario De Mori in gospodinja Lidia Bertok, uradnik Ruggero Petronio in učiteljica Eleonora Zurzolo, tiskar Giuseppe Prezzi In šivilja Anna Paoli, prodajalec Giuseppe Cattaruzza i-n gospodinja Nunzia Lopez, delavec Vojislav Milutinovič in gospodinja Krinka Cutovič uradnik Vittorio Minca in gospodinja Lina Za-mipolli, stražar Javne varnosti Francesco Palmieri in občinska uslužbenka Livia Guida, mizar Silvio Pribac in gospodinja Maria Morgan, akad. slikar Claudio Tessitore in gospodinja Livia Blomgren, mor-
OD VČERAJ DO DANES
tega predela Kamniških pl
lani*1
ki so novost za naše plani-nč*;
Vpisovanje kot običajno v Geppa 9-11 v dnevnih urah.
01.
Palmisano, glasbenik Santo Gregori nn šivilja Anna Mana Gregori, uradnik Rodolfo Ongaro in u-radnica Loredana A-giliata, mehanik Sergio Peruzzi in šivilja Nevia Kanobelj, mehanik Bruno Vra-nicich in uradnica Livia Karis, mizar Marcello Steffe m gospodinja Anita Fon-tanot, električar Edvino Coballi in delavka Maria Anna Pipan, delavec Valentino M-iani in gospodinja Maria Castagna, mehanik Luigi Calzi in uradnica Ca-milla Bisiani, gradbenik Bruno Gigante in prodajalka Maria No-veila Ferl-uga, električar Sergio Sllvari in frizerka Livia Castel-li, delavec Mario Santini in Sonja Aeberli, zidar Sergio Turina in Eospod-nja Regina Coslo-vich, zidar Francesco Bolei in šivilja Gi-ustina Bandi, trgovec Licio Salvag-no in študentka Lt-cia Venier, pomorščak Paolo Al-tieri in gospodinja Teresa Altie-ri, karabinjer Francesco Natuz-zi in gospodinja Teresa Gassi, uradnik Enn-io Antonimi in zdravnica Gabriella Lenzi, uradnik El-vino Merlani in gospodinja Bernarda Turk, krojač Corrado M>i-chelazzi in uradnica Silvana Meni, prodajalec Mario Giobbi in gospodinja Maria Serenella Scri-gner, električar Alfredo Del Santo in frizerka Anna Pranz, stražar javne varnosti Francesco Barbaro in gospodinja Palmira Crisana, klepar Egidio Vesnaver in delavka Lucia Stagni, lekarnar Piero Blagi in gospodinja Vittoria Apollonio, ribič Massi-miliano Stefančič in šivilja Ric-carda Bavčar, prodajalec Carlo Guštin in gospodinja Marta Cal- j zi, mornar Giuseppe Bartoli in gospodinja Lucia Palcich, klepar Giovanni Passante i-n gospodinja Lld-ia Stefani, reprezentant Franco Cannoni in prodajalka Silvestra Calabrese, uradnik VValter Mayerweg in učiteljica Silvana Pastrovicchio, trgovec Josip Mezgec in uradnica Rosatia Orciuo-lo, šofer Armando Roncelli in prodajalka Marina Magro, uradnik Spiridione Nicolaidi in gospodinja Luciana Trampuž, u-radnik Donato Lionetti in prodajalka Silvia Miot. mehanik Francesco Rossi in blagajničarka Rosa Porro, postrešček Mario Renzoni In šivilja Alma Dolgan, hotelir Emilio Fedel in uradnica Loredana Simonetti, industrijski izvedenec Boris Bogateč in šivilja Silvia Danieli, zidar Pasquale Gesualdo in gospodinja Maddalena Abbondanza, tapetnik Giuseppe Gpezar in gospodinja Gluseppina Carli, uradrvik Livio Bonelli in gospodinja Lucija Du-plančič, uradnik Fuivio Gregori in uradnica Noelia Caputi, kurjač Ferruccto Leon j in knjigo-vezka Luciana Ugoilrvl, elektrotehnik Irfan Trebinčevlč in študentka Silva Verbanaz.
nea, Ul. Ginmastica 6; Al Lloyd, Ul. Orologio 6; Alla Madonna del Mare, Trg Piave 7; Millo, Ul. Buonarroti 11; Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan); dr. Mia-ni, Barkovlje; Nicoli, Skedenj.
KA SENA OltVKN
iNVIVA^
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Crevtio, Ul Koma 15; Croce Verde. Ul Settefontane 39; dr Ginemer, Ul, G.uua 14, Al Lloyd Ul aelTOioiogio 6; dr. Signort, Trg bolnišnice u.
IZLETI
Izlet SPDT na Krvavec
SPDT priredi v torek dne lo avgusta enodnevni izlet na Krvavec v Kamniških planinah. Do podnožja z avtobusom, na Krvavec pa z žičnico kot izhodišče za izlete v višje planine
Slike tabornikov na ToUB1? skem so na ogled v Tržaški * J
gami v Ul, sv, Frančiška
 «»——
LOTERIJA
BARI	15	48	46	6
CAGLIARI	58	54	6	84
FLORENCA	57	80	23	33
GENOVA	24	78	47	41
MILAN	15	89	72	38
NEAPELJ	21	53	29	43
PALERMO	45	85	39	65
RIM	48	62	87	44
TURIN	85	78	64	24
BENETKE	51	77	15	14
ENALOTTO 1XX lit XX2 XX*
K V OTE: ena sama dvansJ5*,
ca dobi 20 844.000; 80 »hudobi po 195.400 lir; 1303 deS ce dobe po 11.900 lir.
ZAH VA L A
Globoko ganjeni od toliko izrazov sožalja,
rih smo še vedno deležni ob tragični smrti našega dragega
CELESTINA RADOVIČA
se iz srca zahvaljujemo.
Posebna zahvala sorodnikom, č. g. župniku, pe.v' cem iz Križa. Nabrežinski godbi, delavcem podjetja, prijateljem, darovalcem obilnega cvetja in yenC®.: in vsem, ki so se potrudili in prišli od blizu in tud* od daleč in s tem počastili našega dragega nika. V veliko tolažbo nam je bila tako polnošteVU' na udeležba.
Iskrena in srčna hvala vsem.
DHUZINE RADOVIČ in PERTOT
Nabrežina, 23. julija 1961.
LEKARNE ODPRTE DANES
 ^	      Biasoletto.	Ul.	Roma	16;	Da-
nar Vittorio Starz in delavka i vanzo, Ul. Bernim 4; Godina-E- i
ZAH VA L A
Vsem, ki so z nami sočustvovali ob tragični IžS1* bi našega nadvse dragega
FERDINANDA METILLIJA
se toplo zahvaljujemo. Posebna zahvala osebju rurškega oddelka tržaške bolnišnice, jugoslovanska mu Rdečemu križu za hitro pomoč, ter vsem, ki 6 na kateri koli način Počastili spornih nepozabne* pokojnika in ga spremili na njegovi zadnji poti.
Oče, mati, sestra in ostali sorodnik Trst, 23. julija 1961.
ZAHVALA
Vsem, ki so z nami sočustvovali in spremili °a zadnji poti našega dragega moža in očeta
ALOJZIJA BADALIČA
se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala g, dr. - . lanu Starcu, bolničarki Ivanki Puntar, vsem sor ,j«, kom, Gospodarskemu društvu, darovalcem cveU ' godbi in pevskemu zboru.
DRUŽINE 13ADALIC, PERTOT in BRISC|K Prosek, 23. julija 1961.
Mi'
Posledica razbitja pogajanj v Rimu
y torek 24-urna stavka uslužbencev avtobusov
Trmasto stališče delodajalcev je zaostrilo spor
janiaR!n Uj so se razbila Poga-Pogodhe t*«ureditve delovne sebnih Jau° za delavce za-2a uslu^h	Podjetij kot
vaiskihlzben=? zasebnih tram-avtohfe ,Podjetij' Uslužbenci vrsti	podjetij	v prvi
UveljavHleVai?’ da se v Pra,ksi znane«.1	zakonska določila
ravnanb|ZB n0 ‘Pravičnem nr„Su» ‘Z 1931. leta, ki
Predv a z 11M1- Jeta, ki rSvaVda Se jim izplača loti ;n bolezni plača v ce-
za niiv, na ,osnovi katerega se niška h,us^an°vi posebna bol-Pred	Ta	zakon	so
Pred krati Ta zakon 50 na to tratklm.. raztegnili tudi dajalni §°.ril°> vendar delo-in —. nočejo ničesar slišati
in ?atnJ	ničesar	slišati
Pa ie 116 izvajajo. Zlasti nania °Jania vredno rav-n*X H ki, bi bile dolž-za aviti zakon in ki se
za zari J VU1 zaKon in ki st Istočn ° sploh ne zanimajo.
Istočasnn	zanimajo.
Pogaiani so se razbila tudi Pe Drvoiai.Za obnovitev delov-4*bnih » » uZa Psložbence za-skih LJ- busnih i" tramvaj-Podjetij, kjer pa pred-
Stavlia	—j	-	-	t'	“	^
ditev m °sn“vo za spor ure ^^•^onajtdci
reč V2tr» .reIodaJalci so nam-da Dnu«' ■ na svoji ponudbi, °dst il ?i0.P'ače samo za 3
in i	admu	za c
dikalnp __bi. se morale sin-v 1 s ji\
-•*dia	—“	p**uici VVJllj
lavcem na. ,zabtevi, da se de-
W*JU Prinn« •	..	1	Y	........
23V. UlUiaie aill-
dati v«n>?rgan*zac'ie odpove-Tako ct-v1-. ostaiim zahtevam. ;—.,..5tahsce ie
rako stav-j . m zantevam. i^Ptljivn ie seveda nespre-Vntrn:	ln na primer CGIL
vstraj
lavcem '—..4ilrlrevi, da se de-8tirinak?riCIle izplačevati tudi ,‘“aJsta plača
Vsnajsta piača. eije Sarl, sindikalne organiza-
_5 SO (f 1»	"t fidlllZd*
uslužh„„ 0 glede položaja ?*,ncav zasebnih avtobus-
^ Jm* fv zasebnih avtobus-°^očnn ramyajskih podjetij
J. > .	ZSUrmt«	t	i	i
uaiočnn iaiI1.vajsKin poaietij dajalo*,, 2^vrnile stališče delo-
. J«tcev. VenHar	i«-----1^1^
ra*i x \r11Udl Pa JO prisio ^adalini , P.ogtedov glede So Vse t • a^clj?. Pa čeprav 23cije 1 sindikalne organi-stavke ?P°vedale protestne
Stni.i * vilLi	nonrmortnln
avKe tttt—•	tJlulcaillc
stavko’ n i.e napovedala
^°čila°jPa niti okvirno doda na! c?™?.’ CISL (na pravi
ua na; T. gisl na dobj,,1 Jj* bila stavka JU od nn ■	•
'bi, „ “d siavKa v raz-
gusta	julija	do	6.	av-
0 sta?is- odločno in dosled-ki je sce je zavzela CGIL,
no
*’ je nan Je zavzela CGIL "k 25 Povedala stavko za to-n° Pozv^i 1Ja in ki je istočasne organ- vs.e ostale sindikal-
e orean-	ostale	sindikal-
ni PridJ?lza.c’je> da se tej stavbe]- ,Uzi]o, da bo čim bolje
6Pela ; Jui Ud uo cim ooije l°dajaic n s tem Prisilila de-na popuščanje.
^ mi ni smrti
Ni
lnita Ferluge
la ftr| 1° gostilničarja Nini ’rst eilU<,e je odšla iz naših sebnoit“ distih markantnih o-! ki sp jih odlikovale
Prej
; vrlin.
e naše generacije v
-■vi ^	.	•'•"v mcihiuhio v
tl'lrody,„ 'c' tega stoletja: Post °
^no„.
-»i, zaoednost, podjel-k(lšte)i "“»nost in poklicna
I ki
Po	-a	spoznali	še-
“dnji vojni, ko je imel
greste
n* dopust
Se naročite na
Ji^ORSK
DNEVNIK
k°S|jemo vam ga v tun!*ri k0 1 i kraj,
*Udi
v inozemstvo.
15-dnevnj naročnina U 400,—
'toni
raJte na št. 37-338
■^SKE vesti )
a... ^
oh.0k°vlelj!>^.0 nižje
Prt Sv
Si sne'lce v- r- osnovne , • da tr. opravili uspešno iz-
iaJ0 tu,,,VD1SOVanJe za *■ J.'k od ,„llja 196‘. vsak de-i *oci n. do '3. ure.
bli _ bTl vniv.ii ----------
trgovske Ivanu osnovne
hi cnci n~ uo ure.
.'b nasi.n VP'« morajo pred-«a‘.	dokumente:
.	Ko,«.,	“J'	dokumente:
^uraQa 1 list od anagrafske-®°trafu .
^	—a	 o	-	-
2 ^truiio ^
Potrču Precepljenju ,. Zaa.-u. . 0 zdravih očeh
v ZabPie°e ? zdravih očeh "a j* drug- spričevalo. idiStvu ^	se	dobijo
. kav	*	*	•
vW*fliakTiV, državne nižje
Ota„klrn Učni!S°le s slo-
0Df!>k,[P utni“u*ovoe *0'e s slo-Vrs, rJa pr,,'a Jezikom v Trstu
4 vP'soDvZadel' «arse. da se ‘ikSu-,** OnitL čencev m u-kak„t ddnje Šolsko leto
ratkak !, Jl: »oisko leto 11 ! a° vk,,S'.eQI: za 1 (Prvi)
'*■ ^ 111 k5 JullJa> za Plenih.. ',led do vključno
tembra t.l.
Soi v»ate„l ***
2a ,°bvešča, V5eh n,iJ|h srednjih
2aVri.DliovanjJ s‘»r»e. aa je rok 'e .... 'e v 1. razred Ur
■ii-lL^dn* J,.1- razred Ur-kovn?°vsi.e v..	■	industrijske
tetL*01* ter vseh slro-
"■ 12V .i-1"-. ■>
c«Ju DrUvn
k("» v J,l0V'nmsk,maD*!ven*,n " reodu Trstu , m “'"'-n J«zt
. ® v u, UVe
ea0vv Trstu u7'“ “cn"n Jez>-
rtom 2 Znaii-.	lma Poleg raz-
kC»,td«.	ddrPf	na-
Sl Vni dl učniL1101”' razrede s 1962P‘5W»uje ‘m načrtom, se vr-v t v«ap „ 1ra šolsko leto 1961-2»r„h,stvu ,a.°d do 12.
ž>tn d vu	"o 12. ure
^ Cj'«hn, ^a J Ullci Uaz-.Nav„k5 S6Ptemhpi ,le.Dreklnje'
M- 25 son, *• 9 nec razvadila P.tembra it*6i d'«K| 4 ni	vpisov;
!flna V‘e°!;v rokovanja so zavodovi oglasni
kau,0v»kl * * *
Vp,'r!k”vnl ‘"aj
na
,'de . *' ^tpisova — j n. 12* vr5( d" n.J' v vse raz-Ure ??.2b. t.m. Od 10.
'o
a‘j*kl, in \?lsat,t Je morejo * * ,lzdelaH razred
*>aVn *.	delali	razred
i^nje 5.*	Vrsi	VD, J! *lnl	jav-
1' ®o i3>lsko	in	la?	ri?a	prl:
Vrv* •	ure	u	*..Sdk	uc
4vV3 u, \*5 ,,VJ-
v .	'""I	°d
2s‘a v 1. ra,. ‘ajoiStvu šole. V tl jdilja, rtrj Cas samo SePte'mh' 111 n ■*' za vpls Ut'ne^hr» Ob v! " fas do 15. ^‘tev Dr'dložiti u tI’°ra vsak S > 'n Prha J* Solsko
5t>ku! kol, PrJla7n|eo, ki
h, i^ntl, k. ,
H V seneno Popravljalne ■OJ Do oura’ ,S* h°do VPi- 1 opravljenih izpitih.,
sPko’ sol,, vs-J rtnlco' k‘ Jo
V1««1
i> .'ttiti -
že gostilno v Ulici Valdirivo, nismo vedeli veliko o njem. In dejansko je bilo njegovo tiho življenje enostavno in hez pretresljajev. Saj prav v tem je bila njegova odlika. V dobrih in trdih dneh naše zgodovine od prve svetovne vojne, katere se je udeležil na dveh frontah, do danes je bila psa njegova skrb namenjena družini in delu. Človek blagega in dobrodušnega. značaja, prijeten, šegav in vsem priljubljen — je izpolnil Nini vse, kar je namenilo življenje slovenskemu sleherniku. Vera vase in optimizem ga nista zapustila do zadnjega dneva življenja. Tudi v težkih dneh je z nasmeškom na ustih umel biti kos nevšečnostim dela in poklica. O tem vedo pripovedovati naši ljudje in njegovi rojaki s Konkonela izza časov, ko je imel gostilni v Banah in kasneje na Opčinah.
O človeku, ki zapusti za seboj tako iskreno in resnično občuteno spoštovanje ter piaznino v krogu številnih prijateljev in znancev pač lahko rečemo, da je koristno izpolnil svoje življenje. Nam bo ostal v lepem spominu, njegovi družini pa naj bo v vteho, da številni znanci m prijatelji sočustvujejo z njo v dneh tako težke izgube družinskega glavarja.
« R. H.
Goriško-beneški dnevnik
Vpišite svoje otroke na srednjo šolo
Slovenska šola posreduje
našim otrokom boljšo pripravo
Danes praznik ob Doberdobskem jezeru
Trije sveži grobovi
V Padričah je bil včeraj popoldne pogreb pokojne Marije Grgič, zavedne slovenske žene, ki je vzgojila svoje otroke v ljubezeni do materinega jezika in do svojega naroda.
Pred hišo žalosti je domači moški pevski zbor pod vodstvom prof. Vrabca zapel -blagor mu», potem pa so pogrebci spremili pokojnico i*o vaške cerkve, kjer je bil žrlni obred — in od tu do pokopališča v Bazovico.
Ob odprtem grobu je zopet pevski zbor zapel pokojnici v siovo -Človek glej«.
Kruta usoda je nenadoma pretrgala nit življenja komaj life-letnega Ramira Kocijančiča iz Križa, ki ga je v četrtek zadela srčna kap na nje' gcvem delovnem mestu.
Kako je bil pok. Ramiro priljubljen v vasi, je pokazal včerajšnji pogreb. Že dobro uro pred pogrebom se je zbrala pred hišo žalosti ne le velika množica vaščanov temveč tudi mnogo prijateljev in znancev iz Trsta in sosednih vasi, da bi se poslednjič poslovili od dragega prijatelja.
Krsto pokojnega so nosili na ramenih njegovi prijatelji, ob strani pa so jo spremljala ki iška dekleta v narodnih nošah.
Na čelu žalnega sprevoda so šli najmlajši Križani, nato pa veliko število nositeljev vencev in cvetja.
Domača godba na pihala je igrala v ' sprevodu žalne koračnice, mešani pevski zbor pa je zapel nekaj žalostink.
Tudi v Trebčah so včeraj pokopali komaj 18-letnega mladeniča Julija Čuka, ki je umrl po dolgoletni bolezni. V velikem številu so ga vaščani spremili na zadnji poti ter izrazili sožalje hudo prizadeti diužini.
Pokojnikom naj jim bo lahka domača zemlja svojcem pa r.aše iskreno sožalje!
Le še dva dni je čas za vpis na nižjo srednjo šolo tistih o,trok, ki so z uspehom zaključili peti razred osnovne šole. Kot znano letos ni treba več delati sprejemnega izpita za vpis, ker je dovolj spričevalo osnovne šole, zadnji rok za vpis tistih, ki so izdelali pa je do vključno 25. julija. Le za tiste, ki imajo na osnovni šoli popravne izpite, velja rok za vpis do 25 septembra, da lahko predložijo spričevalo. Druge potrebne dokumente pa imajo čas vložiti do 30. sej> tembra.
Odprava sprejemnega izpita je prvi korak k uvedbi triletne enotne nižje srednje šole, kot jo predvideva osnutek novega šolskega zakona za vse tiste otroke, ki so dokončali osnovno šolo. Po prvem letu srednje šole pa bodo imeli učenci možnost izbirati med latinščino in še enim živim tujim jezikom.
Torej tudi če bi bil novi zakonski osnutek sprejet še pred začetkom novega šolskega leta, bi to ničesar ne spremenilo. Na vsak način pa se z novo zakonadajo priznava nujna potreba nadaljevanja študija tudi na nižji srednji
šoli, ker za potrebe današnjega življenja samo osnovna šola nikakor ne zadostuje, pa čeprav bi se učenec posvetil v življenju tudi najpreprostejšemu poklicu.
To so že davno spoznali tudi drugod in tako so v naši matični domovini Sloveniji že uvedli obvezen osemletni pouk v osemletkah, ki so nekaka povezava med osnovno in nižjo srednjo šolo.
Slovenski starši na Goriškem bodo-seveda vpisali svoje otroke na slovensko srednjo šolo, ki v ničemer ne zaostaja za italijansko, ker so po novem zakonu, ki urejuje naše šolstvo, slpvenske šole in njihova spričevala v vsem enakovredna onim z italijanskih šol. Pač pa ima slovenska šola to prednost, da bo na njej otrok lažje obvladal učno snov, ki mu bo podana v njegovem materinskem jeziku, obenem pa se bo dobro naučil oba deželna jezika, slovenskega in italijanskega, česar o italijanskih šolah ne moremo trditi.
Važnost znanja obeh jezikov pa se je že izkazala v teh zadnjih letih, ko se stiki med obema sosednjima drža-
niiiiliiiiiiiMiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiititiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniillliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHilliiiiiiiliiiiiiiiii
Vprašanje goriškemu županu
Svetovalci KPI zahtevajo sankcije proti družbi ATA
Občinski odbor naj poskrbi, da se bo vodstvo ATA držalo sprejetih obveznosti
Zobni zdravnik
dr. R. Hlavaty
ORDINIRA ZA ZOBNE BOLEZNI IN USTNO PROTETIKO V UL. LAVATOIO ST. 4 OD 16. DO 19. URE
Intereuropa
Mednarodno špedicija in transport KOPER
izvršuje:
— mednarodno špedicijo :n transport s svojimi kamioni in skladišči
— posle na mednarodnih velesejmih in izložbah v tuzemstvu s svojo specialno organizacijo
— kvantitativni prevzem blaga
— redni zbirni promet z vsemi evropskimi centri
— najemanje bookling prostora
potom svojih poslovnih enot:
LJUBLJANA, SE2ANA, NOVA GORICA KOZINA JESENICE, MARIBOR. PREVALJE, R1JEKA ZAGREB, SARAJEVO BEOGRAD. ZRENJ AN IN NOVI SAD SUBOTICA
VWNA
l’rst, Ul. Urispi IS tel 9U 024
Specializirana delavnica u popravilo in obnovitev izpuS n i h naprav in rezervoar ie\
AVTOrillšVOZ
Rihard (in n ju
i rst. Strada dei e nun st T el 35 379
"OVORN! PREVOZI ZA Til IN INOZEMSTVO KONKURENČNE CENE
Občinska svetovalca KPI Ne-reo Battello in Fulvio Bergo-mas sta poslala včeraj goriškemu županu dr. Poterziu pismo z naslednjim vprašanjem:
Podpisana občinska svetovalca, glede na dejstvo, da je zlasti v zadnjih mesecih delovanje mestnih avtobusov dalo povod za številne pritožbe od strani koristnikov, s posebnim ozirom na vozni red in na gostoto voženj;
upoštevajoč, da je treba prvi vzrok za tak položaj (poleg zastarelih in neodgovarja-jočih avtobusov) pripisati tudi kršitvi določb pravilnika, ki je bil podpisan z ohčinsko u-pravo ob priliki obnove pogodbe in njenega podaljšanja do 1969, s posebnim ozirom na peti avtobus, ki bi ga morali vključiti na progi št. 1 v korist potnikov in uslužbencev, kateri so podvrženi prekomernemu delu na škodo rednega obratovanja;
opozarjata na sankcije, ki jih predvideva omenjena pogodba v primeru neizpolnjevanja določb, ki jih vsebuje, kakor tudi na debato, ki je bila
s tem v zvezi v občinskem svetu ter na formalne izjave takratnega poročevalca v imenu občinskega odbora:
upoštevajoč, da so se za ta važen problem zanimale tudi sindikalne organizacije in poslale več pisem, na katere niso dobile odgovora: upoštevajoč nadalje, da se je treba, v pričakovanju temeljitih ukrepov glede občinske uprave (ki vedno bolj o-čitno kaže, da je lahko edina dokončna ureditev, s katero bi se dalo rešiti to vnraša-nje), vkljub temu Dobrigati, da bi zajamčili čimbolj učinkovito avtobusno službo s primernimi in odločnimi posegi občinske uprave: opozarjata na pretekle interpelacije v tej zadevi, ki so bile predložene v zadnjih štirih letih, ter se obračata do gospoda župana z vprašanjem, kako je s to zadevo in želila izvedeti, če in kakšne ukrepe namerava povzeti občinski odbor, zlasti kar se tiče spoštovanja pogodbe glede vključitve petega avtobusa na progi št. 1 za določene dnevne ure (7.40),
vama stalno izboljšujejo in je v okviru maloobmejnega prometa vedno večji dotok prebivalcev z druge strani meje. Goriški trgovci in obrtniki to prav dobro vedo iz lastne izkušnje in zato radi vzamejo v službo vajence, ki znajo poleg italijanščine tudi slovenščino.
Kot smo že omenili, dandanes ni več dovolj osnovna šola, ampak je za življenje potrebno vsaj tisto znanje, ki ga lahko posreduje nižja srednja šola. Zato bi bilo prav, če bi vsi slovenski starši vpisali svoje otroke za nadaljevanje študija še na nižjo srednjo ali strokovno šolo
Zmaga delavske zbornice pri ATA
Pretekli petek so uslužbenci avtobusnega podjetja ATA i-meli volitve nove notranje komisije, pri katerih so bili doseženi naslednji rezultati:
Volivcev 33 (lani 39), bela glasovnica ena, uničena ena, veljavnih glasov 31 (38). Od teh jih je dobila delavska zbornica 15 (13), CISL 12 (16) in CISNAL 4 (9).
Na podlagi teh rezultatov bosta imela v notranji komisiji delavska zbornica in CISL vsaka po enega zastopnika. Za CGIL je bil izvoljen Guerrino Sandri, za CISL pa Enrico Durli.
S kamiona je padel
Včeraj nekaj po 17. uri 'e 4t-!etni delavec Francesco Marin; iz Gorice Ul. Vittorio Veneto 57,, ki je zaposlen pri podjetju Matirolli, pomagal razkladati tramovje s kamiona v Ul. Locehi, kjer zidajo r.bvo zgradba. Pri delu pa je izgubil ravnotežje in padel z višine kakih dveh metrov ter se udaril v glavo.
Z avtom ZK so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili rano na zadnjem delu glave ter ga pridržali za pet' dni na zdravljenju.
Vse je že pripravljeno za tradicionalni «Praznik ob doberdobskem jezeruii, ki ga že nekaj let z uspehom prirejajo člani prosvetnega društva uJe-zeron iz Doberdoba. Zlasti člani pevskega zbora so imeli zadnje dni polne roke dela s pripravami odra, bifeja in sploh vsega obširnega prostora v senci košatih topolov ob jezeru.
Glavna zanimivost letošnje prireditve bo nastop godbeno-pevskega ansambla «Veseli Sentvidčaniii, ki ga vidite na sliki. Poleg šestih godcev sta v skupini še dve pevki in šegavo - resni napovedovalec. Vsi nastopajo v lepih gorenjskih narodnih nošah ter nam bodo predvajali celo vrsto na-todnih in umetnih pesmi. Po koncertu, ki se začne popoldne ob 17.30 bo ples do polnoči.
Ples se ponovi tudi jutri, v ponedeljek od 19. do 24. ure.
Na veseličnem prostoru deluje že od 16. ure dalje tudi dobro oskrbovan bife, kjer bodo za žejne točili dobro pijačo in bo tudi za pod zob dovolj izbire.
Cesta proti jezeru je tudi popravljena in v dobrem stanju za vsa vozila, ki bodo imela tik ob veseličnem prostoru tudi dovolj prostora za parkiranje.
Kdor torej želi prebiti nekaj
veselih uric v prijetnem hla-
du košatih dreves ob jezeru,
iiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiutMiiiiitiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiitii^iiiiiiiiiuuiiiiiimiiiimuuiUiuu
Občinska seja v Doberdobu
Zahteva po uresničenju deželne avtonomije
V petek zvečer sp imeli v Doberdobu izredno občinsko sejo. Zaradi odsotnosti župana Andreja Jarca je predsedoval odbornik Mirko Pahor. Edina točka dnevnega reda je bila protestna akcija zaradi zavlačevanja izvedbe deželne avtonomije. Besedo je imel Karlo Černič. Razložil je občinskim svetovalcem pomen
Nedelja, 28. julija 1901
Radio Trst A
9.00: Kmetijska oddaja; 9.30: Slovenski narodni motivi; 10.30: Urkestia Karl Loube iu Hans Carste; 1L30: Oddaja za najmilajše: «Abrakadabra», pravljica, nato Vesele harmonike; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Glasba po željah; 14.45: Sestanek z «Vesel.mi planšarji«;
15.00 Tamburaški ansambel; 15.20: Pojeta Dalida in Yves Montano; 15.40; Kvintet A rt Van Damme; 16.00: Popoldanski koncert; 17.00:	Tvornica sanj, obzornik filmskega sveta; 17.30: Plesna čajanka; 18.00: Turistični razgledi; 19.15: Motivi iz glasbenih komedij in revij; 20.00: Šport; 20.40: Solisti z orkestri; 21.00 lz zakladnike sloven.-kih narodnih pesmi; 21.30 Dvorak: Kvintet v C-dvru op, 77 za godala s kontrabasu:, ; 22.05: Nedelja v športu; 22.15; Piešite z nami;
23.00 Ritmi š klavirjem.
mor j iti; 7.15:	Skladbe	za go-
dalni orkester; 8.30: 2ivljenje na poljih; 8.55: Semprini pri klavirju; 9 10: Sinje melodije; 11.15: Larry Douglas in njegov orkester;	12.05: Poje Mo-
dugno; 12.20:	Glasben;	album;
14.15: Poje Perry Como; 14.30: Slavni ljubezenski dueti; 15.15: Glasbeno potovanje; 18.30: Simfonični koncert; 19.45: Športna nedelja; 20.00:	Glasbeni
album; 21.00: Antologija italijanskih komikov; 22.35: Koncert pianista	Rudolfa	Kirkus-
nyja; 2.3.15:	Športni prenos;
23.30: Napolitanska antologija.
matineja; 12.: Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - I. del; 13.30; Za našo vas; 13.50: Koncert pri vas doma; 14.15: Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - II. del; 15.30: Melodije, ki jih radi poslušate;
II. program
Imate pokvarjen televizor? TELEFONIRAJTE na 24018
Specializirani tehniki tvrdke
«
Radio TREVISflNi
Vam zagotavllijo ta» koišnjo intervencijo
Trst
7.15:	Kme-.m	življenje	na
področju; 9.30: Liszt: »Hamlet« simtonična pesnitev; 13.00; Glasoem program;
8.30: Preludij z vašimi, priljubljenimi; 9.30: Uspehi tedna; 10.00;	Glasba	za praznični
dan; 11 00: Nedeljski orkestri; 13.00:	Deklica	ob 13. predstavlja; 14.30:	Veliki orkestri
in slavne melodije; 15.30: Album pesmi; 16.00: Revija »Nedelja	naokrog«; 17.00: Glasba
in šport; 18.30: Piešite z nami; 20.40:	VValter Ohiari v
»Moja predstava«; 21.45:	Ve-
černa glasba; 22.45: Poje Helen Merril.
16.: Igramo za vas; 17.: Športno popoldne; 20.: Zabavni zvoki za vse; 21.: Športna poročila; 21.10:	Iz	češke glasbene
klasike; 22.15: Claude Debussy: 2. dejanje opere Peleas in Me-lisanda; 23.05: Plesna glasba.
Ital. televizija
Koper
III. program
12.00
12.10:
8 05: Ku.Lt -..j vddaja; 8.20: Za u.>bro jutro vam oouo zapeli m zai^rau; y.0o: iziet v partizanske kraje; y.lt>; Zabavni zvoki; 0.^0; Poje Fran-kie Laine; lO.Oo:	rrenos rtL;
lu.20: ou omi(i iz oper; 11.20: Foje Caria £10111; li.3o: Koncert gouDe na pinala; i ogovor *	poslušalci;
Glasba za vas; 12.35: iedenskii zunanjepolitični pregled; 12.oO: G-lasba za vas til. aeo; 13.30: Soseuui Kraji m ijnuje; 14.00: Glasba po željan; lo.la- Poje ženski vodami kvartet; la.3o: igrajo veliki zabavni orkestri; lo.OO- 1 renos KL; 19.00; uo-bert ’ Valentino pri kiavirju; 22.15 Piesna glasba; 22.35: Športna nedelja; 23.00:	Pre-
nos KL.
16.15:	Skladbi Luigija Boc-
cherinija in Jacquesa Iberta; 16.50:	Enodejanka «Preizkus»;
18.: B-edrich Smetana iz ((Mojega življenja»; 19.: Telemann: Sonata za violino in klavir; 20.: Vsakovečerni koncert; 21.30: Richard Strauss: «Arabella». lirična komedija v treh dejanjih.
Slovenija
Nacionalni program
6.40:	Vreme	na	ita	ijauskih
7.15:	Radovan Gobec:	Svo-
bodna zemlja; 7.35: Godalni orkestri in naši pevci zabavne glasbe; 8.: Mladinska radijska igra; 8.47 do 9.:	Iz albuma
skladb za otroke; 9.05: Z zabavno glasbo v novi teden; 9.45: Heribert Svetel: Dve pesmi za sopran, violo in klavir; 10:. Se pomnite, tovariši . . Stanislava Brlec.Zavašnik:	Ko
se je pričela vojna; 10.30: Sedem domačih ansamblov, sedem domai:h viž; 10.50: Nedeljska
9.45: Nikoli ni prepozno; 10.15: TV za kmetovalce; 14.30: V ev-roviziji iz Pariza tenis Francija - Italija; 18.30: TV za o-troke; 20.30; Dnevnik; 21.15: Peppino na balkonu: »Rezervni izvedenec« (III. epizoda); 22.: Ozračje 20. stoletja . Mesto med ledom; 22.25: Športna nedelja in dnevnik.
Ponedeljek, 24. julija 18.30; TV za otroke; 20.30: V evrovlziji iz Ix>ndona promenadni koncert; 20.05: Šport; 20.30; Dnevnik; 21.15: Nedosegljivi Richard - fHm; 22.40: Po. tovati; 23(10: Dnevnik.
Jug. televizija
RTV ti^ogiad 16.: Športno po. poldne; RTV Beograd 20.: Sedem dni; RTV Ljubljana 20.45: Benetke, mesečina in ti - celo,, večerni igrani film.
Ponedeljek, 24. julija J RT 20.: TV dnevnik; RTV Beograd 20.15: Tedenski športni pregled; RTV Ljubljana 20.30:	Vojimil Rasadan:	Ene
hude nevolje z mutavko - TV adaptacija gledališke predsta ve SNG v Mariboru.
deželne avtonomije za Goriško in posebno za nas Slovence ker tako bomo lahko imeli svoje predstavnike v bodočem deželnem svetu, ki bodo ščitili naše pravice, medtem ko moramo sedaj za vsako malenkost v Rim, kjer večkrat naletimo na gluha ušesa. Obrazložil je tudi pomen dežele za vse gospodarstvo naše pokrajine in kako sedaj vlada večkrat pozabi na nas in se spomni le, kadar se bližajo volitve. Zato je rekel, da se mora poslati v Rim resolucija, z zahtevo, da se že letos izvede deželna avtonomija s posebnim statutom. Rekel je, da če bomo dosegli deželno avtonomijo, bomo lahko vedno sestavili širše načrte, ki bodo dvignili raven naše industrije in se bomo hkrati aktivno zavzeli za izvedbo agrarnih reform in za nove vire dela in s tem zaposlili brezposelno delovno silo.
Po govoru tov. Černiča je nastala kratka diskusija. Nato so sklenili, da je nujno odposlati resolucijo z zahtevami našega ljudstva in tako pokazati sovražnikom deželne avtonomije, da se ljudstvo v naših krajih ne da opehariti več z obljubami.
 ■-«»----
OPOZORILO
Opozarja se, da bo v Doberdobu občinski zdravnik sprejemal od 1. avgusta dalje vsak torek in petek ob 8.30.
Obveščajo se starši, da bodo prišli domov otroci iz kolonije v Gradežu 25. t.m. Avtobusi se bodo ustavili v Ron-kah ob 10.40 zjutraj pred osnovno šolo.
Pri čiščenju stroja se je urezal
Včeraj dopoldne okrog 10. ure je 38-letni Leonardo Silvano iz Ul. Boschetto 32 čistil v trgovini svojega očeta v Ul. Crispi 8 neki stroj. Pri tem pa se je urezal v sredinec leve roke, da so ga morali z av-tprn ZK odpeljati v bolnišnico, kjer mu je zdravnik obvezal rano ter ga poslal domov.
S steklenico se je ranil
Včeraj ob 12.50 so z avtom Zelenega križa pripeljali v go-riško bolnišnico 16-letnega Roberta Lebana iz Gradiškute 19. Lebanu se je namreč razbila steklenica v rokah, ter mu po-I vzročila rane na levi roki. V i bolnišnici so mu zdravniki ra-I sp izprali in obvezali
ob poskočnih zvokih in ubrani domači pesmi, bo prišel danes popoldne k Doberdobskemu jezeru in pripeljal s seboj tudi svoje prijatelje.
Resnici na ljubo
V članku o šolskem vprašanju iz Sovodenj, ki je bil objavljen v »Katoliškem glasu« od 13. t. m., se omenja tudi občinski svetovalec iz Ga-brij gospod Andrej Pipan, ki naj bi izjavil: eJaz sem užaljen, da pridejo s tako zadevo na dan.»
Gospod Pipan odločno zanika, da bi kaj takega rekel v tisti zvezi, kot bi to hoteli prikazati v omenjenem članku. Pač pa izjavlja, uda je sramota, ker stvari dobro znani, čeprav nepodpisani dopisnik, ki niti ni iz Sovodenj, tako
neresnične vesti celo v uKato. liški glas«, ki bi moral biti vzgled resnicoljubnosti.«
Popis delovne sile
Goriško županstvo nam je sporočilo, da bo v tednu od 23. do 29. julija tudi v našem mestu XX. popis delovnih sil, ki se vrši po vsej državi.
Za to določeni uslužbenci bedo obiskali 81 v ta namen odbranih družin, da bi pri njih zbrali potrebne podatke za izpopolnitev posebnih vprašalnih pol, ki jih je poslal osrednji statistični zavod iz Rima. Ta popis ima izključno statistični namen in zato županstvo vabi družine, ki bodo zaslišane, naj odgovorijo z vso natančnostjo na stavljena vprašanja.
Ivanka Kranjc - vzor slovenske mladenke
V Rubijah in Gabrjah je še vedno čutiti odjek tragične nesreče pri kateri je izgubila v petek 14. t.m. svoje življenje 29-letna Ivanka Kranjc iz Rubij št. 1.
V zadnjih mesecih je Ivanka od časa do časa odšla kot prevajalka z lesnim trgovcem Oscarjem Tommasinijem iz Vidma v Jugoslavijo, ker ta ni bil vešč slovenskega jezika. Tako je odšla z njim tudi v torek U. julija. Ko sta se tri dni pozneje, v petek popoldne, vračala proti domu, je prišlo do usodnega trčenja z nekim tržaškim kamionom na cesti med Vipavo in Ajdovščino, približno 1 km pred Ajdovščino. Tu je bila usta polovica cesfe, po kat.ni je vozil Tommasmi s precejšnjo naglice »vojn «GiulietL>«, zaprta zaradi popravil. Zato je zavozil na levo stran prav v času, ko mu je prihajal nasproti omenjeni kamion. Tako je prišlo do neizogibnega trčenja.
Truplo nesrečne mladenke so iz bolnišnice v Šempetru, kamor so jo po nesreči pripeljali v upanju, da ji bodo še rešili življenje, v torek opoldne pripeljali domov v Rubije, odkoder je bil pnpollne ob 18. uri pogreb na pokopališču v Gabrjah. Že popoldne so se prišli poslovit od nesrečnega dekleta ne samo vaščani, ampak tudi številni prijatelji in znanci iz drugih krajev. Na pogrebu pa se je zbralo toliko ljudi, kot jih že zlepa ni bilo v Gabrjah ob kakšni svečanosti.
Domači pevci s Peči in Rupe so zapeli pred hišo žalosti dve žalostinki, nato pa se je razvil dolg žalni sprevod, v katerem so belooblečena dekleta in fantje nosili celo vrsto lepih vencev, med katerimi je bil tudi lep venec domačih deklet in fantov ter venec prijateljev iz Gorice.
Po obredu v gabrski cerkvi je sprevod nadaljeval svojo turobno pot proti domačemu pokopališču, kjer so pevci zapeli še eno pesem v slove, tov. Miladin iz Gorice pa se je s prisrčnimi besedami po-
slovil od nesrečnega dekleta. Poudaril je, da je za Ivanko nastala vrzel, ki je ne bomo mogli zamašiti, njen spomin pa bo večno živ med nami.
Velika udeležba pri pogrebu je še enkrat dokazala splošno priljubljenost Ivanke Kranjc, ki je veljala za vzor mladenke, ki je ni odlikovala samo lepota, ampak tudi pridnost in vzgledno tovarištvo. Vsa povojna leta je bila zlasti domači mladini vzor in spodbuda in čeprav je imela dovolj dela doma, saj je materi in očetu ostala edina opora, je še vedno našla dovloj časa za aktivno prosvetno delo. Zelo rada je čitala lepe knjige in napredno časopisje ter skrbela, da je tudi druga mladina dobila dobro čtivo v roke.
Njena aktivnost pri mladini je šla preko meje domače občine, saj je bila tudi članica giavnega mladinskega odbora v Gorici, dokler je ta še obstajal. Rada je obiskovala tudi Ljudsko knjižnico v Gorici in nikoli ji ni bilo dovolj znanja. Lepa, prijazna in vedno pripravljena pomagati kjer koli je mogla, taka bo ostala v spominu vsem, ki so jo poznali.
Ivanki želimo tudi v imenu vseh vaščanov in znancev miren počitek v domači zemlji, težko preizkušeni materi in očetu, ki sta z njo izgubila že tretjega otroka in edino oporo, pa izrekamo iskreno sožalje.
To je bila v zadnjih mesecih že četrta smrtna nesreča v Gabrski fari, kar je vsekakor žalosten rekord za tako majhen kraj.
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
V tednu od 16. do 22. julija se je v Gorici rodilo 19 o-trok, 9 ljudi je umrlo, porok je bilo 6 in 10 oklicev.
Rojstva: Patrizia Gava, Silvana Sirk (mrtvorojena), Sandro Spanghero, Luca Pagnut-ti, Maria Marchetto, Maria
Peric, Claudia Peric, Anna Ccionello, Fabiola Signorello, Annamaria Bressan, Aliče Skubin, Fabio Ippeito, Giuseppe Fiorini, Mario Boico, Fabiola Sfiligoj, Manuela Zonch, Evi Fedrigo.
Smrti:	50-etna gospodinja
Nives Ortali por. Primas; 75-lttni upokojenec Antonio Sus-si. 68-letna gospodinja Adelai-de Bressan vd. Spanghero, 76-letni upokojenec Francesco Janche, 31-letna delavka Maria Obersnel, 45-letna delavka Biagia Filieri por. Tarta-ro, 41-letni delavec Giuseppe Cibau, 81-letna kuharica Antonia Vendermin, 10 dni stara deklica Maria Marchetto.
Poroke: električar Luciana Pizzamus in prodajalka Nata-lina Macuz, poročnik Alberto Bonin in gospodinja Liliana Ressato, karabinjer Nello O-livieri in tekstilka Florinda Bitssan, mesar Luigino Tegon in gospodinja Teresa Cumal* di, šofer-mehanik Izidor Hvala in gospodinja Marija Brezavšček, krojač Sergio Basso in delavka Bogomila Kogoj.
Oklici: dekorater Guglielmo Pacori, in tekstilka Laura Vuga, uradnik Giovanni Viola in frizerka Nadia Cecconi, električar Franco Codermaz in tekstilka Silvana Ravnik, električar Mirko Cotič in prodajalka Gina Bortolotti, šofer Luigi Capraro in gospodi, nja Olga Menon, policist Luigino Castellaz in šivilja Silvana Orzan, šofer Bogomil Semolič in delavka Ana Ni-kolavšič, uradnik Sergio Dal-latana in učiteljica Anna Borgheresi, Michele Kosman in Carmen Medeot, Francesco Cadez in Adriana Zorzut.
C
KINO
r GORICI
CORSO. 15.00: »Množična eksekucija«, Van Johnson in G. Amount. Panoramsko platno, ameriški film.
VERDI. Zaprto.
VITTORIA. 15.30: «Rocco in sestre«, T. Murgia, M. Caro-tenuto in sestre Kessler. Ci-nemascope, italijanski film.
CENTRALE. 15.00: »Strelec iz Lareda«, R. Knapp in J. Davi. Technicolor, ameriški film.
MODERNO. Zaprto.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna ALE-SANI, Ul. Carducci štev. 12, tel. 22-68.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Goric najvišjo temperaturo 27 ste pinj ob 15.10 in najnižjo 1 stopinj ob 5.40. Povprečna vic ga je bila 75-odstotna.
(darovi IN IMtlNPKVKl]
Za Dijaško Matico je darovala Ana Tomažič iz Krmina 500 lir. Najlepša hvala!
Kdor želi imeti dobre jajčarice
naj si nabavi selekcionirane
enodnevne piščance
(avgusta - septembra) pri kokošji farmi Peter Tomšič (Vinko) Sovodnje ob Soči
Ul. 24. maja št. 28
ZAHVALA
Vsem tistim, ki so ji nudili pomoč ob tragični nesreči ali spremili na njeni zadnji poti našo nepo-
zabno
IVANKO KRANJC
se najiskreneje zahvaljujemo. Posebna zahvala domačemu g. župniku, darovalcem cvetja, fantom in dekletom, pevskemu zboru in govorniku za lepe poslovilne besede.	___
ŽALUJOČI DRUŽINI Rubije, 23. julija 1961. KRANJC in GRILANC
L
Pr3Krs!cn!nKn!k
— 3 —
23. julija lg
Teniški dvoboj za Davisov pokal evropske cone
s Francijo
3o zmagi vdoublu talija že v finalu
Italijanski par Pietrangeli-Sirola je odpravil francoskega Darmon • Grinda v štirih setih
PARIZ, 22. — Z zmago v doublu nad francosko dvojico si je Italija praktično že zagotovila vstop v finale teniškega turnirja evropske cone za Davisov pokal.
Italijani so poslali na igrišče Pietrangelija in Sirolo,
medtem ko sta francoske ban ve branila Darmon in Grinda. Začetek dvoboja je v prid francoskega para, ki je bil bolj borben in vigran. Pie-trangeli je bil preveč površen in brez volje, kar sta Francoza izrabila in prišla v vodstvo z 2:0- Italijana sta v naslednjem gamu odgovorila, toda Francoza sta razliko ponovno povečala. To izmenjavanje premoči na igrišču je trajalo 22 minut, ko se je Francozoma posrečilo zaključiti prvi set v lastno korist.
Tudi drugi set je trajal 22 minut in podobno kot v prvem je bdi Pietrangeli netočen. Nasprotno pa je bil Si-rola boljši in s skupnimi silami sta prisilila Francoza na predajo z rezultatom 6:3. V tem delu igre sta Italijana zagrešila več napak, a sta kljub temu prisilila nervozna nasprotnika na poraz,
V tretjem setu sta se Italijana opomogla in sta zagrešila manj napak. Kljub vsemu sta . jima Francoza, ki sta bila netočna, nudila močan odpor, ki pa ni zadostoval, da bi zaključila to igro. v svojo korist. Italijanoma se je posrečilo odvzeti Grindi servis in ker so bili njuni udarci bolj točni in predvsem učinkoviti. sta si zagotovila zmago.
V zadnjem setu sta skušala Francoza priti do zmage, s katero bi izenačila stanje in s katero bi lahko nadaljevala borbo z upanjem na zmago. Njuna igra je bila o-strejša, toda Italijana sta znala ustaviti napade tekmecev in ju prisiliti tudi v ' tem odločilnem setu na predajo.
Italija je tako po drugem dnevu teniškega dvoboja s Francijo povedla v vodstvo s 3:0: Jutni bosta še zadnji dve tekmi posameznikov, ki pa ne bosta niti najmanj spremenili položaja. Italija je tako prišla v finale evropske cone za Davisov pokal.
Izid današnjega srečanja v doublu je naslednji:
Pietrangeli - Sirota (Italija) : Darmon • Grinda (Francija) 4:6, 6:3, 6:4, 7:5.
Na 400 m v štirih slogih
Nov svetovni rekord Američana Sticklesa
OKRON, 22.	—	Ameriški
plavalec Ted .Stickles je danes dosegel nov svetovni rekord na 400 m v štirih slogih s časom 4’56”8. Prejšnji rekord je pripadal Američanu Rounsa-vellu s časom 5’04”5.
Med istim mitingom je Alan Sommers preplaval 1500 m prosto v 17’57”2, Peter Sintz pa je rabil na 100 m prosto 57”.
Prijateljski nogomet
23. avgusta Bologna-SZ
BOLOGNA, 22. — Nogometna enajstorica Bologna bo imela 23. avgusta v gosteh sovjetsko nogometno reprezentanco. Srečanje bo na občinskem stadionu. Tekmo z La-ziom, ki bi jo morali po dogovoru odigrati istega dne, bodo verjetno preložili na kasneje.
5. jn 6. avgusta bo v Miljah m ednarodni košarkarski turnir za trofejo miljskega mesta. T o bo že tretji turnir, za katerega so se že prijavili košarkarski klub Split, tržaški Don Bosco, miljska Muggesana in ameriška vojaška petorka Red Knights iz Vicenze. Turnir bo v organizaciji Enal Club Pallacanestro. Na sliki vidimo ekipo ameriških vojakov, ki je na zadnjem turnirju med moštvi ameriških oboroženih sil v Evropi prišla do evropskega naslova
Temni	obl
nad Triestino
V doganjanja okrog Trie-stine, oz. v njeno upravno krizo, se doslej nismo vmešavali, predvsem ne v polemičnem smislu. Kot smo vse doslej redno in s simpatijami, čeprav dosledno objektivno, spremljali njeno borbo na nogometnih igriščih, tako nas prerivanja okrog vprašanja kdo jo bo upravljal, nikakor niso mogla pritegniti, čeprav priznavamo, da ne gre za tako malo važno vprašanje, saj je znano, da je od dobrega upravnega vodstva v marsičem odvisen tudi uspeh vsakega športnega kluba in ne samo Triestine.
Toda sedaj postajajo stvari v očeh tržaških športnikov že naravnost smešne. Vsak dobromisleč človek bi pričakoval, da bo rakova pot Triestine, ki je iz A lige v pičlih dveh sezonah zdrknila o polprofesionalni sektor C lige med komaj poznane podeželske enajstorice, sončno streznila ljudi, ki so glede na svoje moralne in jinančne kvalifikacije poklicani (ali pa so se sami poklicali), da prevzamejo v roke usodo kluba, ki je v preteklosti tako visoko dvignil ugled športnega Trsta. Toda kaj se dogaja. S potekom mandata dr. Galinottija kot komisarskega upravnika, imenovanega od
liiiilii.illiiiillliiiiiiiiiiliiiliiilui   11] i II ■ >■ r 11III MM ti i m m III ■■ 11............................................................................................lil  .......................................................   .imimi
Od 27. julija do 7. avgusta
Od Banja Luke do Beograda kolesarska dirka po Jugoslaviji
12 etap z enim dnevom počitka - Močna mednarodna udeležba
BANJA LUKA, 22. — V četrtek 27. julija bo start za letošnjo jugoslovansko kolesarsko dirko, ki se bo začela v Banja Luki, in po 12 etapah končala v Beogradu. Organizacijski odbor je bil
do nedavnega prepričan, da letošnje dirke Po Jugoslaviji sploh ne bo, ker ni bilo dovolj finančnih sredstev. Toda prav te dni je Kolesarska zveza Jugoslavije dobila vso potrebno pomoč in zato je takoj sestavila tehnično komisijo, ki bo do potankosti izdelala program dirke in ki je že tudi pripravila propozicije, razposlala vabila, na katera je tudi dobila zagotovila, ta-
ko da bo udeležba res kvalitetna.
Znano je, da jugoslovanski Tour pridobiva iz leta v leto pomembnejše obeležje, in da tudi tekmovalci z veseljem sprejemajo povabila, ker so se prepričali, da je Jugoslavija gostoljubna in tudi turistično zanimiva dežela. Danes imajo v Jugoslaviji dovolj lepih a-sfaltiranih betonskih cest, o čemer so se prepričali tudi za-
Brnenje motorjev na progi Trst-Opčine
I
mm
% ;•
. .P
mm®
rs m
V -,w .
S*;’:** ^ -
Včeraj popoldne so udeleženci dirke Trst-Opčine preizkusili svoje motorje na tekmovalni progi. Tekmovalci so v presledkih startali izpred sodne palače in se z vso hitrostjo pognali po Ul. F. Severo. Najboljši čas je dosegel Boffa z Maseratijem 2000, ki je prevozil pr< go v 5’12'5. Lualdi, ki je bil za vozilom iste znemke, je zaostal le za 3 stotink, medtem ko je Paglierini precej razočaral. Kljub močnemu vozilu Ferrari 3000 je progo prevozil v 5’21”3. Med preskusnimi vožnjami je prišlo tudi do nezgode Eugenia Galline iz Vidma, ki se je prevrnil s svojim Fiato 500. Na srečo se Je Gallina rešij brez hujšega in je kljub škodi na vozilu nadaljeval pot do cilja. Na sliki vozila pred startom
htevnejši tujci, ki so še pred tednom dni tekmovali na znani amaterski dirki Tour del Avenir, Slišali smo namreč, da bodo nekateri prav s te dirke dopotovali tudi v Jugoslavijo in se še na jugoslovanskih cestah pomerili in morda tudi poravnali medsebojne račune.
Za to pomembno dirko so se prijavili Belgijci, Madžari, Nizozemci, Bolgari, Romuni, Italijani in še nekateri, vendar do danes še niso znane poimenske prijave, ki pa bodo prišle v Beograd prav te dni.
Tokrat poglejmo, kako potekajo posamezne etape, kakšne bodo priprave jugoslovanskih kolesarjev za to dirko in kakšne bo slovenska reprezentanca, ki bo sodelovala kot samostojno moštvo na tej naporni kolesarski prireditvi.
Dirka bo potekala po naslednjem razporedu;
I. etapa 27. julija: BANJA LUKA — ZAGREB (187 km).
II. etapa 28. julija: ZAGREB
— OPATIJA (190 km).
III. etapa 29. julija: OPATIJA — PULJ (91 km).
IV. etapa 30. julija: PULJ — NOVA GORICA (213 km).
V. etapa 31. julija: NOVA GORICA — VRBIC (109 km).
VI. etapa 31. julija popoldne: KRANJSKA GORA — LJUBLJANA (87 km).
1. avgust odmor.
VII. etapa 2. avgusta: LJUBLJANA—ZAGREB (136 km).
VIII. etapa 3. avgusta: ZAGREB — SLAVONSKI BROD (200 km).
IX. etapa 4. avgusta: SLAVONSKI BROD — OSIJEK (90 km),
X. etapa 5. avgusta: OSIJEK
— SUBOTICA (139 km), prva poletapa Osijek-Erdut (35 km na kronometer) druga poletapa Bogojevo-Subotica (100 kilometrov).
Svetovno prvenstvo v sabljanju
Sovjetska zveza ekipni prvak v ženskem floretu
TURIN, 22. — Ženska ekipa
Sovjetske zveze je danes osvojila naslov svetovnega prvaka v floretu. Sovjetske tekmovalke so v finalu premagale madžarske nasprotnice z 9:4. Polfinalne tekme so potekale več ali manj po predvidevanjih: Sovjetska zveza je premagala Romunijo 9:3, Madžarska pa Italijo 9:6.
Borba za naslov je tako potekala med Sovjetsko zvezo in Madžarsko in tudi tokrat so bile sovjetske sabljačice boljše in so upravičeno prišle do ekipnega nasiova.
Nogometne zveze, so se na stežaj odprla vrata za temeljito sanacijo v klubski administraciji in upravnem ter prav tako tudi tehničnem vodstvu s kolikor toliko demokratično izvolitvijo upravnega sveta. V tisku so se pojavile lepe misli in zdrave pobude za združitev vseh dobronamernih moči, ki naj bi s skupnimi napori pomagale izvleči Triestino iz C lige in omogočile njeno postopno napredovanje do A lige, kamor glede na svojo tradicijo vsekakor tudi spada. Sprva je kazalo, da bodo te zdrave pobude, porojene iz kritične nujnosti, res nekaj zalegle in da bodo tako imenovane «struje» prenehale «strujitin vsaka po svoje in se končno znale v višjem interesu zliti v eno samo.
Toda taka upanja so se kmalu izkazala za iluzorna. Prišlo je sicer do neke vrste kompromisa med tako imenovanimi «bruneriani» in e,colummiani» in do izvolitve upravnega odbora s predsednikom Audolpjem na čelu. Ko pa je bilo treba začeti z delom, to se pravi, ko je bilo treba zagotoviti sredstva za športno dejavnost kluba v prihodnji sezoni (sredstva, ki jih Nogometna zveza zahteva kot jamstvo za vsaj kolikor toliko aktivno finančno izhajanje društva) takrat se .je pokazalo, da teh sredstev ni mogoče tako lahko najti, kot si je mogoče kdo od novega upravnega odbora predstavljal, posebno še, ker se je naknadno baje izkazalo, da je društveni deficit znatno večji kot pa se je zdelo, da v resnici je.
Novi upravni odbor se je tako znašel v nepremostljivih težavah, še preden je začel dobro delovati. In ker tudi intervencija pri Pala-mari ni dala drugega neposrednega rezultata kot nekaj lepih besed in platoničnih zagotovil o razumevanju polo-
PLAVANJE
LOS ANGELES, 22. — Američan Steve Clark je danes preplaval 100 m prosto v 54"7, s čimer je dosegel nov ameriški rekord. Ta čas je le za desetinko sekunde slabši od Far-relovega svetovnega rekorda.
atletika
LONDON, 22.	— Atletski
dvoboj ZDA - Velika Britanija se je končal v moški konkurenci z zmago Američanov s 122:88 ter z zmago Velike Britanije v ženski z razliko 56:50. Med drugim dnevom tekmovanja je angleška štafeta 4x440 jard izboljšala s časom 3’07” evropski rekord.
VESLANJE
XI. etapa 6 avgusta: SUBOTICA — NOVI SAD (101 km).
XII. etapa 7. avgusta: NOVI SAD — BEOGRAD (77 km).
Direktor dirke bo tajnik kolesarske zveze Jugoslavije Mi-jodrag Jovanovič.
CASTELGANDOLFO, 22. — Današnji dan italijanskega veslaškega prvenstva je bil posvečen represažam za dodelitev nadaljnjih finalistov. V finale so se uvrstile naslednje tržaške posadke: v skiffu Rebek (Ginn. Triestina), D’Ambrosi (CMM) in Negoveti (Adria), v četvercu brez krmarja Sa-turnia, v dvojki z krmarjem Nettuno, v double scullu Gin-nastica Triestina in Circolo Marina Mercantile.
TENIS
RIM, 22. — Italijanska zveza je predlagala, da bi bilo finalno teniško srečanje evropske cone za Davisov pokal v Milanu 4., 5. in 6. avgusta.
žaja, je predsednik Audoly v imenu vsega odbora podal ostavko in vrnil mandat — glej čudo — ne občnemu zboru, t.. j. članstvu, temveč naravnost Nogometni zvezi, kot da bi hotel reči, da je spričo drugih pogojev komisarska uprava edina mogoča in možna uprava.
Tako so se vrata za izvoljeni upravni svet znova zaprla in če bo Triestina sploh hotela igrati v C ligi, bo zopet morala sprejeti nase komisarsko upravo bodisi v obliki edinega komisarja ali pa neke vrste komisarskega sveta.
Pa povrnimo se k preprostemu in resničnemu tržaškemu športniku in prijatelju nogometa. Po vsem tem kar se je zgodilo in kar daje v svojem bistvu samo ponoven dokaz športnomoralne neresnosti in neodgovornosti določenih ljudi, je pač postalo tržaškemu športniku res vseeno, ali vodi Triestino ((demokratično« izvoljeni upravni odbor ali od Zveze postavljeni komisar, Se več: mogoče mu je celo ljubše, če jo vodi komisar, saj spričo ((nespravljivosti« domačih struj itak ne more pričakovati u-spešnosti izvoljenega upravnega sveta, razen seveda če ne bi v tem drugem primeru šlo za res povsem nove ljudi z visoko kvalificirano športno moralo, kar pa je spričo vseuničujočega profesionalizma v italijanskem nogometu praktično izključeno.
Najslabše pri vsem tem pa je, da čas teče, da bo rok za nujno potrebno obnovitev enajstorice skoraj potekel, da bo nogometni trg praktično že izčrpan in da bo moštvo (upoštevajoč prodalo Fortu-nata, Bernarda, Marangona ter odhod Luisona m še kakšnega) ostalo zopet brez igralcev, ki bi bili sposobni dostojno braniti svoje barve v C ligi, kaj šele omogočiti povratek v B ligo.
(b
Najnovejši izum modeme tehni!:c Superautomatic s 57 rubini
iiiinii
Preko 50 vrst najboljših švicarskih ur Vam jamči:
izredno natančnost izredno vzdržljivost izredno nizko ceno
ŠVICARSKA	S
EMPORIO DEL MOTOCICLO
LORENZI
I*-'
TRST, Ul. S. Lazzaro Tel. 24-245
Dobite: Avtomobile f**1 1100. 600, topolino, vesPe-lambrete nove in rablF ne, nadomestne dele Vse motorje in aV‘e po zelo ugodnih cen*"’
SPLOŠNA PLOVBA PIRAN
Expresna potniško.tovorna linija JADRAN — ZDA — JADRAN
Odhod ladje vsakega 30. v me. secu direktno Trst . New York.
Trajanje potovanja 15 dni
Za vse informacije prosimo obrnite se na našega agent8 AGENZIA MARITTIMA MEDITEHRANEA, Via Mi**'
no 4-1, Trst — telefon 24-188
«"5Hotel	že	gožtom
piippioia
Z DOM
00
TRSTEUU na KRAf
kom*1*
iiiiiiiniiiiiiimihiiiiimii Ljubljana - Tel. 21-280
NOVA GORICA as
3 Vabi goste na odlično hrano in pijačo ter prijetno zabavo.	Dohod	z avtomobilom.
Odprta ob sobotah nedeljah vabi goste > odlično hrano in P1^	!
ter prijetno zabavo. Dohod z avtomobi|^y
Hotel «ADRIA» - Ankaran t e>l'.V kof i J e'* * š t° *12
obvešča cenjene goste, da je ponovno pričel obratovati.
Gosti bodo postreženi s prvovrst-	^
^	no	Hrano	m	izbranimi pijačami.	fltk
Priporočamo se in jamčimo za kulturno in sodobno postrežbo
Hotel ADHIA ANKARAN
GOSTINSKI SOLSK1 CENTER
HOTEL K H l M — BLED — tol. 415, ^
Prvorazredna postrežba — odlična itul'11’!* — narodne specialitete — udobne
Jlotvl
Cenftnl
■tel. 6138,-
s svojo edinstveno lego ob morju nudi prijetno letovanje. Prvorazredna kuhinja, istrske specialitete. Dnevno	godba in ples
Zdravilišče
DOBRNA
je oddaljeno 20 km od Celja, leži v prekrasnem parku, zdravi pa ženske in živčne bolezni. Topla termalna voda v pokritem bazenu in v kabinah, specialne blatne kopeli in najsodobnejša zdravstvena nega.
Informacije in prospekti so brezplačno na voljo pri CELJSKI TURISTIČNI ZVEZI — CELJE
Hotel «SLON:
LJUBU ANA, Titova Ul
s svojimi obrati se gostom iz Trsta toplo priporoča.
(iraitd hotel
LJUBLJANA
nudi vse gostinske uSllJ;fj po zmernih cenah priporoča za cenjeni 0 1
Holel »TRIGLAV* - Koper
Prvorazredna restavracija, sodobno opremljene y terasa, NOCN1 BAR Z VSAKODNEVNIM BOGRAČ0
OBIŠČITE SVETOVNO ZN ANO
POSTOJNSKO
17J*
Obiski vsak dan ob 8.30, 10.30 In m
IZREDNI OBISKI RO DOGOVORU Z UPRA ,
- ■	--	    il	n	■	—	  IM..	—	—	.	MII	-	1	"	. ..
_ Nova Gorica, nudi udobne sob* j0
PARK HOTEL GORICA rzzz
RAVBAR
V'
Se nekaj kratkih...
KOLOFONIJA
Nad vhodom njegove štacune je visela tabla z napisom:
FRANC MALALAN Trgovina z mešanim blagom Fric — tako so ga namreč imenovali domačini — je bil že prileten samec, nizke, zavaljene postave, ki je tehtala 110 kg. Poleg hude naduhe in še hujše revme je imel tudi slabo srce.
Namesto žene mu je gospodinjila poštama ženska. Skop, kot je bil, je preračunal, da se mu ne splača oženiti, ker bi ga žena stala veliko več kot služkinja.
Vse trgovske posle je o-pravljal sam, ker ni imel pomočnika ne vajenca, da bi ju ne bilo treba plačevati. Trgoval je z najrazličnejšimi predmeti, in če bi še obstajala trgovina z zamorci, tudi te bi se lotil.
V njegovi prodajalni je visel napis:
če ti kej fali, pri men se use dabi.
Slovnice skoraj ni poznal, zato pa je tem bolje poznal računico.
Med prodajalno in kuhinjo je imel majhno pisarno, Kadar je sedel ondi in računal, pa je vtem prišel v prodajalno kak ku-
pec, ga je na to opozoril zvonec, ki je visel nad vrati.
Fric je bil med Openci nepriljubljen. K njemu so hodili kupovat večinoma revni domačini, ki so jemali na upanje, dolgove pa poravnavali neredno. Temu pa so bili vzrok piedvsem težki časi, v katerih so živeli. Fric je skrbno zabeležil vsak njihov dolg in kadar se ga je preveč nabralo in ni nič kazalo, da bi ga dolžnik nameraval poravnati, ga je terjal, če pa to ni zaleglo, ga je tožil. Zato in zato, ker je pri meri in vagi kaj rad ofmažil svoje odjemalce, ga le-ti niso mogli.
Ker so imele z njim o-pravka skoraj samo ženske, so mu le-te še posebej večkrat priželele, da bi ga u-daril «božji žlah», ali pa da bi kako drugače čim prej umrl.
Nekega dopoldne so pri-ši • v njegovo prodajalno tri Openke. Ker ni takoj
prišel iz pisarne, je ena od žensk segla po velikem nožu, ki je ležal na pultu, ter potintintinkala ob prazno vazo, ki je stala tam.
«Joo! Prec pridem, prec!» se je oglasil Fric. «Malo počakaj, kdor si!» Kmalu nato pa je bilo slišati njegovo copatanje: cipati-cop, cip-cop.
Ker je bil običajno z odjemalci na moč prijazen, je tudi zdaj zablestel v vsej svoji prijaznosti: «Dober dan, ženske, dober dan! Kaj boste dobrega?*
Ena od žensk se je ozrla po številnih predalih, ki so bili v predalniku, ki je stal vzdolž zadnje stene. Slednjič je rekla:
»Daj mi deset dek kolofonije!*
Fricev pogled je obstal na enem izmed predalov, ki so bili visoko pod stropom in na katerem je bil prilepljen listek z napisom «Kolofoniia». Nato je nekam nevoljno pomotril žen-
sko, globo vzdihnil in od-copatal po lestev, ki je stala v kotu. Ko jo je prislonil na predalnik, se je jel vzpenjati proti predalu s kolofonijo. Mukoma je prestavljal noge s prečke na prečko, pihaje in puhaje kakor star parni stroj. Ko je počasi in previdno prilezel na tla, je ves zadihan nekaj časa lovil sapo.
«Uh, kako sem se ugnal!* je končno izdavil in šel z roko preko čela.
Natehtal je deset dek ko-lofonije in vprašal žensko, če plača takoj.
»Zapiši!* je rekla.
Fric je potegnil iz predala veliko knjigo, v katero je vpisoval dolgove in ki so ji dolžniki pravili «črne bukve*. Nato je odnesel predal na prejšnje mesto. Ko je prisopihal na tla, je vprašal drugo žensko, kaj bi ona rada.
»Meni pa daj petnajst dek kolofonije,* je rekla.
Fric jo je pogledal kakor zaboden vol, a ni rekel no-
bene. In spet je stokaj e zlezel po predal, se ves za-scpljen vrnil na tla in natehtal zahtevano količino kolofonije. Ko je vknjižil dolg, je odnesel predal na svoje mesto in se z neznanskim trudom prikobacal na tla.
»Kaj pa boš ti?» je vprašal tretjo žensko.
«Pet dek kolofonije.* Fricu je kar sapo vzelo. Ko si je opomogel od zavzetosti, je nadušljivo iz-hropel:
«Ja, zakaj pa nisi prej povedala, da hočeš tudi ti kolofonijo, a?»
In je ponovno pričel lezti pod strop. Vse teže je prestavljal noge s klina na klin in vsakokrat je muče-niško vzdihni!. Ko se je privlekel do polovice lestev, se je ustavil in globoko zajel sapo. Po kratkem oddihu je nadaljeval pot navzgor.
Potem ko je tudi tretji ženski nat"htal knlofon; to in vknjižil dolg, so vse tri
odšle. Toda že nekaj minut nato je vstopila neka druga Openka in rekla Fricu, kr si še ni opomogel od napornega plezanja:
«Daj mi za trideset cen-tezimov kolofonije!*
Fric je začudeno pogledal žensko. Cernu neki danes tako kupujejo kolofonijo, se je vprašal, ko zdaj vendar ni čas kolin pa tudi nobena teh babnic ne igra na violino, da bi s kolofonijo strune mazala? Vendar tudi nje ni vprašal, čemu ji pravzaprav bo kolo-fonija. Naj jo le kupujejo, saj jo ima že dolgo na zalogi in že ni vedel, kam bi z njo.
In spet je odšlapal po lestvi in se ječajt povzpel I>od strop. Ko se je vračal, je z drugega klina onemoglo zdrknil na tla in toliko da mu ni predal ušel izpod pazduhe. Nato je kakor omoten odložil predal na pult, se prijel za srčno stran ter hlastno dihal kakor riba na suhem.
»Oh, moje srce!* je stežka spravil iz sebe, medtem ko mu je srce tolklo ob prsni koš kakor kembelj ob zvon. »Zdaj zdaj mi bo počilo, oh!»
Po daljšem oddihu je počasi natehtal za trideset stotink kolofonije in tudi to vknjižil.
Komaj je ženska odšla, je vstopila druga.
«Rada bi za pol lire kolofonije,* je rekla.
Zdaj je bilo tudi Fricu več kot zadosti,
»Ja, strela vas zadeni!* se je razhudil, «zakaj pa danes vse babe kupujete kolofonijo, a? A jo dajete v župo namesto parmezana?*
Ne da bi čakal odgovora, je spet splezal po kolofonijo, jo natehtal in vpisal dolg.
Ko je ostal sam, se je brezmočno oprl na predalnik, se prijel za prsi in zadihano momljal:
»Uh, tako so me zmučile te salamenske babe, da sem
že čisto pri kraju! ; grob me bodo spravi JJ Ob misli, da bi u tC!» umreti, ga je sPr® pž mrščav. Strašno se J J smrti tudi zato, ker J ^ del, da bo potem si je nakopičil v tri" --at-
letih, šlo rakom f
Ker ni imel ne žePe y] trok, ne bližnjih Peg g)( nih sorodnikov, bi v* govo imetje šlo v P1 ” pa je bilo vknjižepo ^ ne bukve*, bi bilo
no.
ti"
»Ne, ne smem u^r <f
s! je rekel in skuša^ ^ gnati občutek, da fi staja čedalje bolj sl* / da nazadnje ni n10® jrfi vzdržati na noSalV10j^>,,, časno je zaprl Pr°“
in odlezel v postelj0 ..^
itProlr1o»Ti(inQ kOl°
«Preklemana K° kako me je zdelala!’ L f mislil, ko je ležal- f ^1)
je dejal: »No, bo jutri...»	fif
Ponoči le nehalo &^LiJ*
govo do skrajnosti no srce