91. Številka._Ljubljana, v petek 23. aprila 1897._XXX. leto.
SLOVENSKI NAROD.
fihaja ▼btiU dan izimSi nedelje in praznike ter velja po pofit i preje man r.a av■tro-ogetbke dežele aa vse leto 15 gld., aa pol leta 8 gld., aa Četrt leta 4 gld., za jeden
■osec 1 gld. 40 kr.— Za Ljnbljano brex pošiljanja na dom aa vse leto 13 gld., aa Četrt leta 3 gld. 30 kr., aa jedcn mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr*
na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. —  Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za O in a ni Is plačuje se od fitiristopne petit-vrsto po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frank i ruti. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniitvo je na Kongresnem trgu ftt. 12. Dpravnifitvn naj se blagovolilo poAiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Častiti gospodje volilci!
Prihodnji teden izbirati Vam bode v občinski svet može svojega zaupanja, katerim hočete izročiti skrb za napredek in blagostanje stolnega mesta.
Koliko lepega in koristnega je tekom let in sosebno po potresni katastrofi storil občinski svet, to mora videti in Čutiti vsak, a marsikaj, kar se je sklenilo zadnji čas, čaka še izvršitve.
Občinskemu svetu je naloga, da z vsemi lilami in neutrudljivo deluje v prenovljenje in v povzdigo naše, vsem tako mile bele Ljubljane.
Izvrševalni odbor narodne stranke priporoča Vam v ta namen kandidate, o katerih je prepričan, da imajo voljo in zmožnost, delovati za Vašo blaginjo,
Kandidatje narodne stranke za III. volilni razrtMl, ki voli v ponedeljek, dne 24». t. lil., so gg.:
Franjo Hribar^ unnjar;
Ivan  Škrjanc,   gostilničar in posestnik ;
Jernej  ŽiitnilK,  čevljarski mojster in posestnik.
Častiti gospodje volilci! Ako zjedinite svoje glasove za kandidate, katere Vam priporoča izvrševalni odbor narodne stranke, pripomogli boste k taki popolnitvi občinskega sveta, katera bode v sebi imela poroštvo za uspešno in tudi plodonosno delovanje njegovo.
Volite jih torej soglasno!
V Ljubljani, dne 23. aprila 1897.
Za izvrševalni odbor narodne stranke: Dr. Karol vitez Bleivveis-Trsteniški
predsednik.
Slovenčevci in volilna svoboda.
Častivredni „Slovenac" je sinoči svoje čitatelje razvem lil z malo denuncijacijo. Denunciranje je sploh njegova specijaliteta, v kateti je po dolgo
LISTEK.
Umetnost in kritika.
(PiSo * * J I.
(Koneo.)
V nekem romana pripoveduje se ljubezen krepostnega Vida in deviške Ane. (Roman ima 20 poglavij.) Oba sta mlada, lepa, vse vrline ju krasć, ki jih moreta mladenič in devica imeti. Ali Ana ima prijateljico Ireno, ki je sicer de lepša, nego ona. Ta Irena je že pokvarjeno dekle potratna je in razvajena. Ona se je tudi zagledala v Vida in na-pregla je vse svoje sile, da ga ulovi v svoje mreže. To jej je tem laije, ker je bogata ! In ko je nekega jutra prinesel Vid Ireni nekoliko knjig nazaj, katere je le-ta posodila Ani, zdi se Ireni ugoden (as, da izvede svoj naklep. Vstala je še le . . . Po* vede ga v svojo spalnico, kjer ima svojo biblioteko. Posadi ga poleg sebe na divan, da mu mej tem izbere knjig za Ano. Pri tem pa razvija svoje čare, saj jih ima mnogo, saj je res lepa!—Irenina krasota, njena rafinirana ljubeznivost, njena koketnost, — njena toaleta, samotna sobica . . . moj Bog, kaj je naravnejSe, nego da je Vid pal?! — da je po-
letnih vajah in poskusih dosegel toliko izurjenost, da ga že smemo imenovati virtuoznim denuncijantom. Te svoje redke spretnosti se popolnoma za veda in jo tudi izvršuje pri vsaki priliki, s tisto vidno radostjo, katera priča, da je to njega naj ; ljubše opravilo. Nobena stvar mu ni premalen-kostna, nobena oseba preneznatna, da bi je ne denuncira!. Nu Ha dies sine linea!
Kadar se bližajo občinske volitve, posvečuje »Slovenec1 posebno pozornost magistratnim slugam. Skrbno nadzoruje vsa njih korake in vsako njih besedo. Gorje tistemu, ki reče kako besedo o škofovi deteljci na Friškovcu ali ki se rolo upa kaki znani ženici priporočati, naj da pooblastilo narodni stranki!   Na sramotni oder, v „Slovenca" ž njiai!
Razsodni ljudje se »Slovenčevi* ovaduški ste klosti samo smejejo in tudi mi bi najnovejših de-nuncijacij niti omenili ne bili, da ni včeraj »Slovenec* zinil nekaj besedij, katere so v njegovih uit ali prava blatfemija.
»Slovenec* je apestrofoval župana Hribarja, češ, da ne razumeva svobodne volitve, ker baje dopušča magistratnim slugam agitirati. Svoboda volitve! Rep, čudimo se, da se upa »Slovenec" govo riti o svobodi sploh in še posebe o svobodnih vo litvah, ko je vender najsagrizenejši sovražnik duševne in politične svobode sploh in zagovornik ter voditelj tistih, kateri žive politično samo ob nesvobodi volitev.
Kaj je »Slovenec* že pozabil, kako so njegovi duhovniški pristaši teptali svobodo volitev pri naj-raznovrstnejših prilikah, ali misli, da smo to mi pozabili? Kar so duhovniški agitatorji nganjali pri raznih volitvah, nam je še v živem spominu. Zloraba duhovniške avtoritete na leci in v spovedaici, raz-postavljanje Najsvetejšvega, hujskanje najzoprnejše vrste, duševni pritisk v vseh obli kak, grožnje, da liberalec v smrtni uri ne dobi svetotajstev, da ne bo pokopan v posvečeni zemlji, in koder vse to ni zaleglo, najbrezobziroejše bojkotovanje: to so sred stva, s katerimi zmaguje klerikalna stranka. Kdor se poslužuje takih sredstev, kdor na tak način gazi osebno in politično svobodo, tisti pač nima vzroka, zavzeti [uzo moralista in govoriti patetično o svo-
stal nezvest svoji Ani I? Prepozno je prišlo kesanje in obžalovanje. Vid značajnik bi se moral zdaj z Ireno oženiti. A Vid svoje nedolžne Ane ne more in noče zapustiti. Ljubi jo, obljubil ji je, da jo vzame za soprogo. In ker bi moral dvema dolžno stima zadovoljiti, a ne more jedni, da ne bi grešil proti vesti in proti značajnosti, obupa, ste« ni se mu v glavi ter završi svoje življenje s samomorom . . .
To je menda naravno. Da ne bode nika-koršne pege na značaju Vidovem, moralo se je jasno pokazati najprej in najdiskretnejšim, a pla stičnim načinom, kako in zakaj je Vid pal v mreže Ireniee. če se ne bi jasno pokazalo, k ak o je Irena vse svoje čare razvila, če se ne bi pokazalo duševno razpoloženje človeka, pač nedolžnega v nasprotji z rafinirano zapeljivostjo greha v ženski podobi, bi delali krivico značaju Vidovemu. Ne bi nam bilo um-Ijivo in jasno, zakaj je Vid padel in zakaj se kesal, zakaj je Ani ostal še vdan, in ne bi nam bilo pojmljivo, da si življenje konča z revolverjem.
Da si je pa končal Vid življenje sam, zdelo se bo morda komu grsšno. Ali končno stanje, v katerem je storil ta korak, nazivlje medicina para-litičnim.  V najhujšem stadiju melanholičnosti, tuž- I
MsvavaaBSvavaasssssM  rrars     * t ■ ■■■        ■ —
bodi volitev. To bodi klerikalnim gospodom povedano: ko bi v nas imeli zakon v varstvo svoboda pri volitvah, kakor ga imajo druge moderno urejene države, ko bi se v nas vsakovrstni terorizem po klerikalnem načinu kaznoval, sedela bi danea dobra polovica kranjskih duhovnikov v zaporu '
»Slovenec* in klerikalna garda pa imajo toliko manj pravice, govoriti o svobodi volitev, ko so šele v zadnjem zasedanju kranjskega dež. zbora jasno in nedvoumno dokazali, da so njeni najljutejši sovražniki. Stranka, ki se drzne javno nastopiti zoper jedino garancijo svobodnih volitev in ki je s tem priznala, da se ima za svojo eksistenco zahvaliti jedino le divjemu duševnemu in materijalnomu terorizmu, s katerim deluje, stranka, katera se ni sramovala, preprečiti uvedenje neposrednih in tajnih volitev, taka stranka je stigmatizovana za vse čase kot sovražnica svobodnih volitev.
»Slovenec* bodi torej v prihodnje previdnejši pri svojih denuncijaoijab in previdnejši posebej takrat, kadar piše o »svobodi volitev"!
Grško-turska vojna.
Doslej se časnikarska prorokovanja, da bodo Turki grško vojsko pregnali kakor se prežene muhe, niso obistinila. Položaj je skoro še vedno isti, zdaj se le jasnejše spozna, ker je znan vojni načrt, kateri je merodajan za grško vojsko.
Grki so nameravali s svojo vojsko naskočiti Elasono in turško armado potisniti proti goram, da dobe proste pot proti Solunu, ki je najvažnejša postojanka v Evropi. Pot ob morju bi bil toliko lag-Ije, ker bi grško brodovje moglo tod podpirati vojsko ter jej dovažati materijala, živeža in rezerve.
V ta namen je grška vojna zasedla melunsko
sotesko in goro An»lypsis. Turkom se je posrečilo, pregnati Grke iz melunske soteske in napredovati do Tvrnavosa, ali ta uspeh nikakor ne mora biti tolike važne sti, kakor se piše, ker bi bili sicer obe grftki krili že zapustili svoji poziciji. Ako bi imel Edhem paša vso črto krog Tvrnavosa v rokah, bi mm grške brigade, zbrane na gori Analvpsis, ne mogle več premakniti, ne dc bile bi nikake podpore več in
nosti, ko človek obupuje, že ni več normalne pameti. Pa pri tem tudi ne igra tolike uloge volja njegova, nego inntinkt . . .
Ali kri, kri, in vničeno življenje, bo dejal kdo.
Cerkev dovoljava, da se je radi malenkostnega dogodka, osebne stvari prelivalo cele potoke krvi, da se na tisoče nedolžnih življenj uniči. Koljejo se hladnokrvno zdrave pameti pod vodstvom najb>stroumnijih vojskovodij, z najratinfrani-jimi sredstvi. No, ali to je stara „pravica* narodov in kraljev, da se koljejo mej seboj. Ko bi cerkev tudi protestirala ne opravila bi nič, saj to leži — v naravi človeški.
A isto tako leži tudi v naravi Človeški samomor: Č<3 se je Savel, maziljenec Gospodov, sam z mečem hotel prebosti, če se je Kleopatra zastrupila s kačo, če se je Didona tudi sama uničila, Seneka si prerezal žile — o gospodje moralisti, dovolite, da se obupani moderni junaki v stoletju, ko so samokresi tako ceni, ubijajo v duhu časa *)
Prav je baje, čo se odstrane hudodelci s sveta, da ne pokvarć drngih ; če pa kdo roko stegne
*) Pravi nmetnik-pisatolj torej samomora nikakor ne hvali, kar bi seveda trdili neko vrste „kritiki", nego ga lo psihološko in na podlagi nepremagljivih, obupnih odno&ajev — razlaga! Op. pi».
bil« bi izgubljene. Prav/ ker te brigade Se poskusle niso, umakniti se, je mogoče, da turško napredovanje proti Tvrnavosu še ni sanje nevarno, za uspeh vojne pa ne toliko pomembno, nego se trdi.
Truli to, da js gtftka vojna zavzela Demasi, fivedat1 i, da položaj ni tako sijajen za Turke, kakor se poroča iz Car gradi, sploh pa kaže vse, da ho bile mej Grki Turki doslej le male praske in da ne jedna ne druga bojnih strank še ni dosegla uspeha, iz katerega bi se dalo sklepati na izid vojne.
V Epiru imajo Grki srečo. Grško brodovje bombardira Prevezo in če tudi ni vse resnično, kar se brzojavlja ia Aten, je vender verjetno, da ne brez uspeha. Grška vojska je zavzela tudi Salagoro in tako pretrgala zvezo preveške posadks z ostalo turško vojsko, zajeduo pa je polkovnik Mannos pregnal turško vojsko do Peatepigadije ter zavzel trdnjavico Imaret. Grška vojska ima namen, pro dreti do Janine in turška vojska jej ne dela prevelikih ovir.
Grško brodovje je dospelo v solunski zaliv in bombarduje zdaj ondctna mesta. Bombardovala je najprej Piatamorjoj potem Eksterino, prav kakor da boče pripraviti grški vojski pot v Solun. Turško brodovie se ne prikaže iz svojega zavetja.
Grška mobiliznje na vso moč. Sklicila je vee rezerve in oborožuje ves narod.
Tak je polcžaj. Dolgo pač ne more takšen ostati, ker tako Grki kakor Turki žele hitre odločitve. Pričakovati je torej vsak dan, da se zjodi odločilni korak.
V Ljubljani, 23 aprila. Jezikovni tečaji na praških vseučiliščih. Vlada misli na pravnoslovnih fakultetah praških vseučilišč upeljati jezikovne tečaje, da bodo dijaki imeli priložnost, priučiti se dražega deželnega jezika. Na češkem vseučilišči bode nemški, na nemškem pa češki tečaj. Nemci se zatorej ne bodo več mogli izgovarjati, da niso imeli priložnosti priučiti se češčine. To pa dokazuj?, da vlada resno misli izvesti jezikovno naredbo, ter po ne b< de dala ostra-siti cd nemških kričačev. Upati je pa tudi, da ne bode več dolgo odlašala z izdanjem jezikovne na redbe za M ravsko. Čim manje bode odlašala, tem manjši bode upor od strani Nemcev. Če bode vlada odlašala, bodo Nemci mislili, da se jh vlada boji in to bode jim dalo pogatn.
Občinski svet — denuncijant. V občini ZuckmaU 1 ho eocijalisti postavili nadočitedja Karla (jzermina za voMnega mcža. Ta učitelj pa že poprej ni bil po volji tamošnjemu župniku Kunze-ju, ker je odločen nasprotnik klerikalizma. Župnik je zatorej predlagal v občinskem svetu te šleške občine, da učitelja pri poveljniščvu črne vojske ovadijo, ker je učitelj tudi nadporočnik v črni vojski. To se je tudi zgodilo. Ob jed nem so prepis to ovadbo poslali tudi okrajnemu glavarstvu da tako učitelju nakop-ljejo discipliuarno preiskavo, kar ss jim pa ni po srečilo. Pri tem je pa omeniti, da učitelj ni socijalist, temveč so ga socijalisti jed no volili, da preprečijo izvolitev klerikalnega kandidata.
Prvi maj, novi delavski praznik, pomenja nekak boj mej delavci in d dodsjalci. Socijalisti eo
na se, da se cdstraui s sveta, ker je uverjen, da mu več ni obstajati na njem, vest bi mu delala vse življenje nemir, vse življenje bi nemirne delal druge, — pa govore: to je greh!!
Ali zdi se mi tudi velik, necdpustljiv greh, če kdo take scene — kot sta bili pričujoči dve — iztrga iz romana, ki ima n. pr. 20 poglavij ter ju sami citira, in, ne omenivši drugih delov, ocenjuje ves roman, kakor to delajo naši »moralni" estetikastri.
Ti Terzitje nočejo umeti, da služijo umetniku „nenravniJ prizori le za Bredstvo, da izražajo s kontrasti svojo idejo tem krepkejše in očitnejše; — ti Terzitje ne vidijo splob ideje nego le — blato, katero iščejo prav tako z naslado v vsakem umetniškem delu, kakor neka domača žival, kateri je gnjiloba najljubša . . .
O gospoda! V svesti bi svoje umetniške im-potence Vam je nemilo in zbode Vas v oči vse, kar kdo drugi dobrega vst vari! Kje je tista katoliška pravičnost, objektivnost, katero vedno nosite na jeziku?! Zavijanje, podtikanje, to je bila vedno Vaša močna stran! Slepih ljudstvo, vodite ga po pravi temi in lažite mu, aaj Vašo so ure že štete! Narod bo izpiegledal, a sodil Vas bo po Vaših delih . . .
ga bili vpeljali, da pokažejo delodajalcem, da j« delavcem treba samo hoteti, pa vse tovarne stoje. | Ta namen se jim pa ni posrečil. Večina delavcev | se ša ni odločila za to, da ta praznik izsili. Delodajalci pa tudi slednje leto prate z odpustom delavcev, ki bi praznovali 1. din maja. Tuli so jih slednja leta nekaj res odpustili. Letos se j« že 528 severnočeških tovarnarjev zavezalo, da se bode v njih podjetjih ta dan delalo; delavce, ki bi praznovali, bodo odpustili. Tudi pri državnih podjetjih se je prepovedalo praznovanje dne 1. maja. Z*to pa tudi letos dan 1. maja še ne pokaže tiste moči so-c jalinf u.neg i delavstva, kakor nekateri socijalistični vodje žele. Sploh se kaže, da je praznovanje dne 1. maja nekam ponesrečena misel.
Turčija in Bolgarija. Bolgarija je, kakor smo že poročali v brzojavki, ponovila svojo zahtevo, da se imenuje neksj novih škcfov za Makedonijo. Ta zahteva je naperjena proti Grkom. Osnova vsake bolgarske škofije v Makedoniji pomenja izgubo za Grks. Bolgari, ki so bili podrejeni Grški cerkvi, so veljali povsod za Grke in tudi grška cerkev je vse storila, da jih pogrči Vzdržavala je grške šole v mnogih čisto bolgarskih krajih. Z osnovo bolgarskih škofij, osnujejo sa tudi bolgarske šole in to je za makedonska Bolgare velike važnosti. Turčija bode pa sedaj v to rada privolia, ker je v njenem interesu, da oslabi grški živelj v Makedoniji in pridobi na svojo stran makedonske Bolgara.
Sultanov ukaz.   V Carigradu  se očividno boje   vstajo   kristijanskega   prebivalstva  v Make doniji.   Če se vname obš<rna vstaja v Makedoniji, imeli bi Grki upanje do zmage.   Da bi kristijani v Makedoniji ne imeli povoda biti nezadovoljni, poilal je sultan vsem trem generalnim guvernerjem v Makedoniji  Btrog   ukaz,  da  imajo jednako varovati kristjansko prebivalstvo kakor mobamed*usko. Ge neralni guvernorji so ta ukaz že sporočili podrejenim kajmakamom. Poslednji so seveda poskrbeli, da se je ukaz razglasil, da makedonski kristijanje iz vedo, kako jim je naklonjen sultan. Seveda je druga št .ar, kako bodo turška oblastva izvajala ta sultanov ukaz.
Dopisi-
Z I ><» 14> n j s k *• g i 21 ■ aprila. (Naši Nemci) „Was man ist, das blieb man Andr-ren schcld g*. To velja za posameznega Človeka, kakor za narode. Vse, kar živi in r*ste, se naslanja na to, kar je ža prej bilo, in tudi n*3a evropska kultura je nadaljevanje v razvoju človeštva iz prejšnjih, drugačnih kuitur. Skokoma si kak narod redkokrat pridobi večjo kulturo. Poglejmo, kako sa je nam Slovencem godilo in koliko smo Nemcem dolžni! — Slovenci smo bili skoraj vedno nesamostalne pripone neaaštvu. To nas je decimiralo v sredniem veku in tudi v tekočem stoletju Ker smo bili le poljedelci, se iz naših ljudi niso razvili večji, energični, bezobz rni * I nt i, ki bi postati vodje narodovi' Ted.j mero dajno viteštvo ni imelo v naš h ljudeh zastopnikov. Prevzeli so to aalogo Ntiaci in sicer deloma po svernjaki, po večjem pa nemški škcfi. Ti s 5 naselili tudi dosti nem-Uva v naša mesta. Tedanji lastniki R bniških gradov t*r Kočevskih so s pomnčjo n«m-f'kiu prelatov naselili vte zdajšnje nemško Kočevje z ljudmi z Bavarskega, iz Tirol in s Solnograškega. N škofje  pripeljali so tudi dosti Numcev na
Gorenjsko.   Na slov Štajerskem godilo se je bl.zo isto tako.   M j Nemci iiven slovenskih dežel se je z reformacijo začela druga doba duševnega razvoja, ki je nemški narod dovedel do idajšnje omike. Na Slovenskem se je začeta reformacija s silo zatrla in s tem se je morebiti zatrlo tudi nadaljnje narodno razvijanje v reformaciji sledečih časih do začetka tfga stoletja. — Vsak duševni razvoj je le mogoč na podlag: jezika, katerega narod govori, in po Trubarju m bilo dclgo slovenskega pisatelja, mrtvo je bilo vse duševno gibanje   Okolo naših pokrajin bivajoči Nemci so — če tudi ne dosti, pa vender ne koliko — duševno napredovali,  mi pa smo stugoi-rali, ker nismo imeli iz svoje krvi vodečih posvetnih ljudij : dubovenstvo pa ni imelo nobenega razlaga, spnščati so v pravdo z luteranstvom ter je bilo trdo sklenjino z nemškimi Akt li in prelati. Slovenski človek je zavzemal le najnižja mesta v hirarhiji. V teh časih tekla je slovenska kri na vseh bojiščih. Naši   pradedje  n > morali   odbijati turške navele, krvaveli so na vseh drnzih mnogoštevilnih bojiščih, ali vse to jim ni pomoglo do večjega duševnega razvoja, k kor ga je tako puščanje krvi provzročalo pri večjih, samostalnih narodih.   Vodeči Btanovi so Be pri nas rekrntirali iz Nemcev in Lihov, a ker se ti niso hoteli ali mogli  postaviti na narodno stališče, da bi dali narodovemu jeziku prostora v vsem življenju, kakoršnega je imel od časa r«for macije nemški, francoski, angleški mej dotičnimi narodi, ni mogel nai kmet sam provzročiti kulturnega napredka, meščan pa je bil po večjem Nemec To je bil vzrok, da so nas toliko ponemčli; nismo
imeli vodečih s'anov iz naše krvi in to je tudi vsrok, da nimamo lastne večje literature. Bilo nas je pred ve«" stoletji precej in več milijonov, imeli bi jo torej lahko, da so bila razmere drugačna. Največ gre to na ra'ua naše prepohlevne narave, da smo bili preveč poljedelci, dalje našega bivanja v rodovitnih krajih mej drugimi,  a tujimi nam narodi, to gre gre dalje na raoun  tega, da so nas nemški škifje cerkveno in državno vladali ter ao bili večji, bogatejši samostani na naši z ml ji odprli le sinovom pleme-nitaiev. Slovenci nismo v t-h časih dobivali »z svojega naroda onih močnejših ljodi, ki so se v graj • ščinah vtabonli, da niso v naša mesta iz kmetij prihajali naši ljudje v tolikem številu, kakor tujci, poklicani po nemškem plemstvu ter škofih, pred«t h in, da so katoliško cerkev zastopali v naših deželah v višjih  merodajnih  mestih N«mci.   Za nekateri manjši narod je gospodstvo omikanejše  tujine bilo dobrotljivo, ker ga je o'o vid lo iz nižjih kulturnih razmer hitrejše v višja; -H  le redkokrat se je to dogajalo, ker razvoj človeštva ne trpi skokov, in tu ls tedaj, če je tuje gospodstvo ravnalo Ijubsz-njivo, človekoljubno  in pametno.   O nns Slovencih se to ne more reči glede vatli slojev uašs družbe in v vseh osirih. Hodili smo sicer v nemško srednjo in višjo šolo, in pridobili so tisti, ki so jo dobro dovrš.li, precejšnjo omiko, da vsaj v krušnih discip linah lahko tekmujejo z N mci. Tudi trgcvstvo naši je precej razvito, ali velika masa ljudstva j<- vs'ed nemškega gospodarstva Id malo nspridovalu, napredovala  je In valed  narodnostnega  boja iz svojih mcčij.   Ako b b>li naši, mej nemi živeči Nemci v prejšnjih časih ljudje v«čjs omike, bdi bi iz nas Slovencev lahko napravili  na podlagi slovenskega jezika reboino omikan narod. Ali nj hov manjši intelekt, («aj pr.da pametnega tudi niso poslali sem) videl je le v potujčenju vso srečo našeg« naoda. Centralne avstrijske vlade, ho v ča«u, ko se je država utrdila, tudi le ta smoter imela pred očmi. Varali so se ti vsi.   ćasovepa duha niso razumeti in spregledali so, da &e poljedelski narod ne da tako I h'no potujčiti, ča je še tako majhen.   N.š narod ss je nemškemu in  l*Šk*mu gospodstvu na vsem polju svojeg*   državuega in družabnega življenja u.t', ko so mu sredi trga Ntoletja njegovi, iz višjih šol domu vračajoči se sinovi oči odprli in danes je nemogoče, ta narod administrativnim potom ponem-čiti, če bi tudi še bil čas sa to ugoden. Ali ta čas jo minol in za zrn raj.   Z* par vaoij  več ali manj, ki bi se nemštvu t*li fabonstva pridobile po pooil-nem pttnjčevanja, se d«neu pametnejši Nemci ne menijo več in luase  teh Nemcev še manj. Pred durmi so vsa druga vprašanja. Nemci uvidevajo, da se naši kraji za nemško naselbine no dajo več rabiti, tudi t?e v uradih, da je škoda ta vse žrtvovanji) denarja in dela v naših krajih v svrbo potuj-čevauja  Nemci uvidevajo, da si je pridobil Slov on srednjega   lanu leto omiko, kakor najboljši možjs njih naroda,  da je slovenski rokodei« c izpodrinil nomškega ia poštenejši Nemci u«id*vajo tudi že, da le zavirajo razvoj večje omike vseya naroda, ako ga silijo potujčiti    Tudi so jim gospodarska vprašanja oa srcu.   Velopoasstvo, katero je še pri nas po večjam v nemšk>h rokah, ne more živeti in tu ginevajo gmotna tla tem ■«. /.-m in njih družinam. Tudi tem Nemcem se daui, da treba v kolo omikanih Siovancev stopiti in skupno de'ati za izbolj sanje podlage gmotnega izhajanja.   In slovanski je •-:.!-1 pridobivajo vedao vač sveta.  Kdor doma nim i prostora, mora ven; a nekatere slovanske dežele imajo še precej prostora, torej je le dobro, čo naš Nem-c tudi sloveuuki zn>. Uvideli so tudi naši Nemci, da je težonje avstrijskega   nemštva po potujčenju Slovanov to slodnje zdramilo tudi v manah, na drugi strani   pa   odvrnilo    iste   od   nomške »humani-tete*, in nemškega  »liberalizma".   Spoznavajo, da sta se ta tako odurno   proti   Slovanom obrnjena bumaniteta   ia iažiliboralizem že pri  prvem na stopu  gospodarskih   strank  popolnoma diskreditirala in da je to krivično ravnanja s Slovani v mi nolih časih vzrok, da se jo klerikalizem tako mo gočno v Avstriji na noge postaviti mogel.   Zdaj je menda vse dobro, kar more proti tem osrečevalcem votli narodov služiti!    « << teduj upliv nemškega gospodstva cenimo, najdomo, da nas je isto v mi-nolih časih hudo decimiralo.   Saveda urno bili tega dosti tudi sami krivi, oziroma nesrečna lega naša zemlje in drugo, kar smo gori povedali, ali v nečem smo se le šolali po njih.   Ilado njihovo početje nam je v novejšem  času koristilo,  vziramilo nas je; da tega ni bilo, segala bi danes germanizacija še dalje v naš organizem. Ker je reformacija in ker so bile vojske, v katerih so se Slovenci za druge bili, brez sledu duševnega preporoda v našem narodu, smo se   v  šoli   tnjine   vsaj   toliko   omikali, da živimo in nas ne morejo zatreti.  To sevsda ni zasluga naših Nemcev,  zgodilo  se je  to proti njih volji.   Ali v jednem oziru smo Nemcem nekaj v dolgu. Nemški učitelji so našo mladež imeli popolnoma v svojih rokah.   V gimnazijah so se v prejšnjih časih še kaki učitelji našli, ki so Slovenca gltdali nemilo, i-li ti so bili redki, na vseučiliščih pa tudi teh izjem ni bilo, tam so n pr. pri skušnjah brez izjem lepo in pošteno ravnttli s Slovenci. In ker sami nismo imeli literature, ne drnzih izobraževalnih sredstev, moramo reči, da smo v neki meri izgojeni po nemški omiki. In še moramo v njo posegati.   Nemci so precej daleč v njoj pred nami in dolgo še bomo odvisni od te nemške omike.
Narodnosteu boj bode tadi v obmejnih slovenskih krajih ponehal, bo mcr&l ponehati, kar se nobeden pameten Nemec ne bo več hotel zanj poganjati in Če bi to storit, bo našel ne le v slov. meščanstva, ampak tadi v kmeta samosvesten odločen odpor. Toliko več je tedaj mis'iti, da na K aojskem celo in v ntdolgAm časa tndi v obmejaih slov. krajih poneha ta razpor, iu da Slovenci na podlagi materin š'ine pridao nabiramo, kar ima tnjina dobrega za nas, in da mej aaaai ž vo'i Nemci iaš jez»k dobro v lait dobijo, kakor omikanejši Sloveno'i nemščino, lašČino in da oba razumno govorita ia pišeta slovenskemu narodu, ki bode le svoj jezik znal in le tega znati mog«l. Čas pi%ekur, zob<*nje iz namških vladnih j vs i i j v elovanftkih avstrijskih krajih hodi za Nemce v zaton. Kočevski kmet in rnostjan t r drugi Nemec maj Slovenci mira, ako neoe sebi in svojim otrokom nakloniti hudega, vzajemno delati z nami na izboljšanje ccc.jaluih in gmotuih razmer v deželi, v kateri ž;vi, in buk. postati pošten pri jatelj Slovenca, kat ri ga redi in ž njim se aiora sov ražniku, v kaki obliki bodi so ta prikaže razvoju Slovensva, v bran postaviti, k-r. kar škoda je Slovencem, škoduje tudi mej njim živečim N-nn- m Laboofitvo pa, ki teži iz avstrijskega okvirja ven, pa bode tndi v kr.itkstn vse to sprevid>l . in mu ne bo ne po lačni Italiji in ne po poitalijančenjn Slovencev i« Hrvatov toliko tolklo srce, kakor šs sedaj. Majni koli v naši državi so proti unanjim deželam trdni, če znajo vsi avstrijski narodi h.o je lepe kraje in druge povoljnosti d> bro c*»o to K<> i- ,-se razprostira veliki 8'ovt.nski jug, ta se lahko lepo živi, tukvj lahko ze*jlia še jed^ntrnt toi<ko io več ljudi preživi, kakor zd^j. Toitko mlijonov Slovanov, kakor je tu, se ne potujči več, a mogoče je, da v teh krajih kdaj razcrere krasna kultura. Za vsacega našega N - je čast, če pripomaga kaj k njej, nečast pa, če hoče ovirnti nje i a svoj in respamet oe pokaže s tem, ovirati k - j, česar nobena moč v d žavi ne more zaustaviti Za „Jungd«utsch-land", kakor &« je doslej na Nemškem sanjalo ni več prostora v naših časih; ta „Jungdentschland* mora se Beliti v Afriko ali v Azijo, rte doma u»m •. prostora. S ovanski Jug ostane slovanski, in kdor hoče tujec v njem živeti, mora biti prijatelj ljud stva nafioga in na podJagi slovanskega jez«ka z na redom občevati.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 23 aprila.
— (Občinske volitve) Danes so bili po Ljubljani nabiti lepaki, s katerimi brezimen »mešč n.ki volilni odbor* priporoča k< kandidate za IU. volilni razred izvoščka Irana Turka st. — očeta famoznega Torka ml. — kantinerja Ant. Goršeta ia sodarja Avgust* Repiča Na le pakih sa čita tudi :l - v-a: »Sio-euski meščani so si izbrali iz svoje srede volilu; odbor" — kateri priporoča navedene kandidate. Kdaj ho si slove-nski meščani izbrali ta odbor? Kateri mefičani so si ga izbrali in koga so volili v ta odbor? To so vprašanja, na katera pač ne učakamo odgovora, ki r se za tem odborom skrivajo klerikalni in krščan^ko-socijalni naši znanci, kakor Turk n>I , dr. Gregorič, Nace Čamernik, kurat Koblar in drogi taki možaki. Da se ti upajo trditi, da so jih »izbrali sloveouki meščani*, jo pač predrznost, in upamo, da dobe nanjo primeren odgovor pri volitvah.
— (Izredni občni zbor ljubljanskega „Sokola",) k; je postal potreben, da se razjhsuiio v poslednjem času v društvu nastale notranje rasmere mej telovadci in odborom, katere so se potem za nes'e v javnost in vporabde za popolnoma neosnovan napad na starosto dr. Tavčarja in podstarosto dr. K u i fi r j a, je bil sijajna manifestacija zaupanja članov iu d li-;a kako misli v izrednem številu za stopano članstvo »Sokola8. Ker sta oba omenjena odbornika naznanita svoj odslej), bila je naloga občnemu zboru, da izreče o tem svoj« mnenje, kakor tudi o cdatopu blagajuiku S k a 1 e - t a , kateremu sta se evontuvelno kor solidarna pridružila še odbornika J. N o 11 i in F. K r s n i k. Navzlic navdušeno vspreji_•{ ♦ mu predlogu, da :<e s arosta dr. T a v č a r zopet voli z vsklikom, je zahteval starosti«, naj se vse volitve vršs z listki, d* je rsnkomnr dana pri lika, dati duška svojemu mnenju. Oddan h je bilo 134 glaeov in jih j« dobil dr. T a v č a r 128. (Burai Nazdar klici.) V do;gi debati se je pote mu ostro grajal poskus, zauesti neslogo tudi v »Sokola" ter ga vlačiti v polit čoa vprašanji in se je Bpregovorila marsikatera rasna beseda. Ko 8ta podstarosta dr. K u š a r in blagajnik S k n 1 e (otiroma J. N o 11 i v svojem in Krsnikovem imenu) razložila po ložaj in v.r k odpovedi, se je vršila volitev pod staroste in blagajnika. OJ 134 oddamh glasov je dobil dr. Kušar 120 glasov, Skale pa 127. Na ta si.ajni dokaz aaupanja članstva sta izjavila oba, da ostaneta se nadalje na svojih mestih )u je tudi odpadla nadalJDa eventuvelna volitev dveh odbornikov. Debata trajala je m.d dve uri in eo govorili raznn že omsnjemh še č'aui: Zagorjan, M u r n i k V. (men o m telovadcev), častui član župau Ivan Hribar, Stare, B. K a j z e i t, R e a m a n, 8 k o f (imenom telovadcev) in prof. B r u n e t. Ve-
I činoma vsi so a krepkimi besedami povdarjali veliko važnost »Sokola", ki pole« telovadbe dola tadi za probujo narodne ideje. Poskus, zasejati duh nesloge in razpora v Sokolova vrst«, ss ni poarečil, in trd io se je nadejati, da ae poravnajo notranje malenkostne diference v kor st in dal ni prosoeh Sokola.
— (.Slovensko planinsko društvo") priredi pribodojo (bel ) ned-Ijo svoj prvi pomladanski izlet na vrh Sv. Jošra pri Kranju. U deležniki se zbirajo ob 7. ur zjutraj na južnem kolodvoru. Pot iz Kranja na vrh je jako mikaven, zlasti sedaj ko je vse drevje v bujnem cvetju Društvo je poskrbelo za daritev sv. maše ob 10. uri. Po skupnem kosilu poljuben odhod v dobno
— (Na Grško jo je pobrisal) Ernesto Njt, doma ia dežele poUnr.e iu pum^ranč ie bil več l»t pobr pri neki )jnbl|anski stavbirski firmi. Imel je pr miroma lepe dohodke m prijetno življenje, a mož je idealist ter ne ljubi samo Italije, svoje žene, ■vojih otrok in nekaj dragih znank, nego tudi Grško, i'a-hi. da ne je unela grško taršta vojn« e*pnstd je žeuo in otroke, znaooa in znanke ter debro služio in jo p< brisal na Grško, kjer je vstopil v legijo mo zemcev. Ker je v Ljubljani nekaj njegovih upnikom, ki oh zanimajo za njegovo osebo, odšel je cd tod sicer skrivuj, a prišedši v Atene, jo k j psa! sem ter sporo il, naj dobri ljudje ne zapuste njegove žene in njegovih otrok, češ, da jim vs-i povrnp, kadar prežene sultana iz K - rop. , ker ni dvom*, da pri razpadu turško drž»ve zaVuii vsaj toliko, da poravna vse svoje dolgove in sploh vse, kar kdo zanj založi
— (Nezgoda)   Danes dopoludne porivali so delavci na ou-. m k I <!,■ ru vozove.   Delavec Mi tevž Cemažar  prišel je  pri tem mej puferje in je bil tako poškodovan,  da  se je  moral  odpeljati v deželno bolnic.
— (Aretovanje ) Mestna polciia prijela je včeraj luškega delavca Giovani G *c-rainjt, ki je pr. d tednom ukradel delavcu Ivana Zimotunju telovnik in klebuk in jo potem potegnil G acooini je bil baje zaradi goljufi,e iu tatvine ža ki zaovan.
— (Volilni shod v Kranja.) Drž. poslanec g, dr. Andrej Ferjančič in dež pos'anec gospod Viktor G Io bočni k priredita v ne del] o, dne 23. aprila, ob 3. uri popoludne v gostilniških prostorih g. Petra M -v ja ml. v Kranji volilni shod, da poročata o političnem položaju iu o svojem delovanju v državnem, oz roma v deželnem zboru.
— (Zabavni večer na Vrhniki ) Člani dramatičnega <iru«tva gg ležiser Lemanu, kapelnik B»nišek in P*rdau tet gospa I - o o '.nn- v * priredi v nedeljo doe 25 r. m. v dvorani .rhniške čitalnice zabavni večer z j«ko raznovrstnim progrnmo:n.
— (Bolezen goriškega nadškofa ) Knezo-nadškof goriški dr. Zorn je budo bolan na živcih. »Deutscheai Volksblstt" pojasnjuje to bolezen prav karakteristično. Pravi, da je prišel trž.ištti namestnik Rinnloici k nadškofu iu zahteval, naj ta pte mesti dva, Italijanoma neljuba slovenska duhovnik*. Ker se je nadškof branil, pestil ga j.i nam stoik R naldni tako, da je nadškof vsltd rfc2burjono-<ti obolel na .'i-r h ia morda nikdar več ne okreva.
— (Svoji k svojim na Goriškem ) P-ša sa nam : Vsk-d ubuuvtne la-ike brez ib^irnoati, v sled bt-u-taloeg« n.eilja in lokavosti od luške strani smo Sloveuci na Goriškem padi: pri držav^ozborski volit vi v velepoBi-st* u. Ta padec pa nam ne bode v škodo, ker nam je popolnoma vzdrarnil narod. .. A .t . cultura" je v svoji zaslt-p'jeni zegr vernosti proti natn uprav na ciničen nač.n slavila svojo zmago; v svoji pijanosti je krvavo žabla ter brezobzirno izzivala mirno in dobro naša ljuditvo, ki je ko-.•■no vski pelo ter šo danes kipi in vre. Ta o - < padec je vzbudil zadnjega mlačnež* tako, d-t se sedaj na Go riŠkem vsi zavedajo svoje narodnosti in to od sivega starčka do bosopete dtc->. Zuameaito geslo »Svoji k svojim" je predrlo žo do zadnje gorske koče. '>•<!. : ee nam ni bati za •» • -i i. saj v tem kratkom gestu jo naša rešitev in naša prihodnost, liratje, bodino pa tudi zares t-d-.i in kremaniti, bodimo pri svojem geslu: „Svoji k svojim" nuiz-prosni, korenit', radikalni! Tvrdka ali trgovec, od katerega nam jo kupovati naj odgovarja vsem desetim naslednjim za <».<.! m : 1. Trgovec bodi Slovenec. 2. Imej samo slovenski napis. 3. N.e- ovo službujoče < -:. bie bedi slovensko. 4. Vse trgovsko posI< vanje in pisanje s Slovenci bodi slovensko. 5. V njegovi rodbini mora biti občevalo« jezik slovenski. g Deca njegova mora obiskovati slovenske šole. 7. Trgovec naj bo član samo slovenskim društvom. 8 Vsaki mesec naj po mo<:i kaj žrtvuje za C:nl-M*-todovo diužbo- 9. V nobeni zadevi naj no koketuje z Lihi. 10 Njegova deca naj ss ne ženi z Lahi. Kdor krši le jedno naštetih zahtev, ta ne zasluži, da ga podpiramo. Pri vsi naši goriški odločnosti se nam zdi jeden pojav zares nepojmljiv. Z-iano je, d« je odpadnik hujši nego naš naravni nasprotnik Trgovec z manifakturo „Mo86M je rodom iz Vipavskega trga. Pravo njegovo slovensko ime je „M žj", a idelo sa mu je elcgaot n jo pisati se „Mose" . . . Obogatel je ob slovenskih
n veh ter dolgo ea je rog al svojim rojakov odgo vanajoč samo prvi točki gornjega programi. Ž i pred letom so mu naši ljudje obračali hrbat, skoraj, sko raj so ga popustili. Predlo mu je, šlo ;a za ljubi kruhek, in celo zadevo je znal tako ublaž ti, da so ee sedaj naši ljudje zopet obrnili k njarau. Povdar jamo, da mož odgovarja samo prvi točki gornjih rad kalnih znhtov, m z-to ga kot cdločtu, radikalni narodnjaki no smerna na m l> n način priporočati. Slovenci cimamo v Gorici za obla ilno blago nobenega trgovca, s i ie n kd*r ni t..ia za naselitev slo vedskega manufakturca tak o izvanredao ug dna prilika, kakor je bas s daj. Ljuhijaneki man fakturci, za Boga, ne opui'ite to prilike! Vam bode Lhko izpot iovati g"rnjt* z*po edi. G 11 pod »Mo*e", »Pan-lettig" in drugi jih n» morejo, k»r eo v grehih pr» ti dehtim ^^povediai že uko d«leč zabredli, «1 < ne morejo več nazaj. Takih ljudi noči mo vrč po (pirati, ker vzgajamo v njih l»šk h obitelnh !■■ ikškH potomce in reneg--t-'tvo. fciknAnja u»<ra kuže že na tisoče in tisoče jednakih slučajev. R Jikalni nagibi v bubavi d i roda evo!*ga ci-i silno, da < patova .o vspodbujamo sloven^feo manuf^kturce /.a G r co, ravno taao pa tu u za druge široke v trgovini in obrtnim n. pr. za kolonijalno bi g t, 7.a mesarstvo, kavar-ui^>tvo itd. R suci in ob jednem bralHkim glasom trdimo, d i kdor izu^j Slovence* uporab' sedanja goriškn Nzm tp, mnogo pridobi, kdor jih prezre, pa mn go izgubi! Batjo, i.a noge tedaj, ker vam pojdemo vsi na rckM!
— (Slovanska čitalnica v Trstu) priredi v Pobo-n o..n 24 aprila t. I. v društvenih prostorih (ul c* S. Francesco At. 2.) v koris' dijnško kuhinje v Trstu glasbeni veče«*. na katerem bodo blagohotno sodelovali p;ospci T»^od< ra 'n Georg na Lav-ričovi, gg. Vlad;mir Odstrči), Zdenko Vrbka iq novo i! •' 11f. v i j i nt ženski tatrbunški zbor. y^t'ci"X ob poln 9 uri zvečer. Vstopnina: za osebo 1 g'd.. ?a rlružmo 2 gld Z ozirom na vzvišeno svrbo zabave, no gf 8..HCH sodelovalke blagohotno odklonile na meujene jim šopko. Radodarni doneski se hvaležno sprt-j^majo. Slovanski goatje dobro došli !
* (Atentat na italijanskega kralja ) Včeraj popoluduH ob ii uri, ko sa je italijanski kralj peljal k cbičajni dirki, ekočil je kovaški pomočnik, 24le>tni Pi*tro Acciarito k vozu in poskusil kraba um riti. Sunil je z bi d*lnm nanj a kralj se ie umaknil in se tako rešil Napadalec je vrged bodalo i r. rok in hotel zbežbti, a orožniki ia redarji 80 mu bili za petami in so g* uieli ter izročili so bšču Rimljani (v. er kr»Ija kur nič n* ljubijo, vzlic temu pa bo u prireiaii vci r'an In pozno v noč Io.ih o'acija.
Darila:
UrodniAtvn našega lista so poslali: Za dražbo bv. Cirila in Metoda: G spod
\V enter v Gradon 10 kron me- tu venca i a grob svrjo tete. — G Marija Klun v Skofji Loki 1 krono 2 vin., u^braue v pošrnem vomi po gdčtii. Franji P-čc-ik od gg. Angnios'ava, Josipa, Jboka in II nka. — G R. V a s i 0 v Novem m^stn 1 krono. — Skup?j 12 kron 2 vin. — Ž veli rod-ijnbni darovalci in daro'alkn in njih nasledniki!
Dunaj 23. ajirila. Ministarski predsednik Barfifv je danes odpotoval v Budimpešto Pred odhodom bil je pri cesarju v avdijenciji, kateri se splošno prisoja največja važnost.
Dunaj 25". aprila. Kar je danes do 3. ure popoludne došlo brzojavk iz Aten in Carigrada, vse poročajo, da je grška vojska premagala turško na celi črti. Kot dokaz, da so Turki premagani, se zmatra tudi to, da je bil odstavljen O s in a n - G h u z i - p a š a.
Atene 23. aprila. Turška vojska je bila pri Matiju premagana in se je morala umakniti do P e n t e p i g a d i j e. Grki so vrgli Turke tudi pri Rev eni in zavzeli zopet G-ricovali ter pognali turško divizijo do L i zarije.
Atene 23. aprila. Zadnje vesti iz La-rise javljajo, da so grški pešaki iu topil i č a r j i po uro trajajočem boju pri Tvrnavosu Turke pobili tako, da se je Edhem-paša umaknil z vojsko skozi meluns ko sotesko skoro do El as o n e.
Atene 23. aprila. Pri Reveni traje boj že vedno. Grki se boje, da Edhem paša le navidezno naskakuje grške pozicije, da pa hoče čez Mati priti do Larise.
Atene 23. aprila. Mesto Larisa je prenapolnjeno Grkov, moških, žensk in otrok, kateri so zapustili svoja bivališča iu bežali pred Turki. Pritisk je tolik, da je zmanjkalo živil in zdravil.
Kaneja 23. aprila. Poroča se, da hočejo ustaši v zvezi z Vassovo vojsko začeti ofenzivo.
London 23. aprila. Kanoi'a je ▼ veliki nevarnosti. V mfstn je 50 000 Muhamedance*, a nobene ganrz'je in nič topov. Ustaši se bližajo mestu, da je napadejo.
Iz uradnega lista.
IsvrAilne f»l 1 rk*ti kntlvnr (Irnibpt V Kndnlta Baverja konkurzno maso spadijoćo knjižne terjatve, »ženjene 6471 gld. HO kr., in istega premičnine (razno blago, cenjene 6969 gld, 16 kr., oboje dne 2r>, aprila in 10. maja T Ljubljani.
Jakoba Selana posestvo v Vnanjih Goricah, cenjeno 2340 gld., in Antona Žagarja, posestvo v Spodnjih Ga-meljnih, cenjeno 7710 gld. in biJf) gld., oboje dne 26. aprila in 23. maja v Ljubljani.
Janeza Lun de rja posestvo v Veliki Slivnici, cenjeno 2170 gld. 50 kr., dne 27. aprila in 28. maja v Vel. Laščah.
Matije in Marjete Tanko posestvo v Mali gori, cenjeno 240 gld., in Jožefa Mantelja posestvo v Kočerjih, preloženo), oboje dno 2*. aprila in 9. junija v Kočevji.
Alojzija Gorenca in Franceta Žorko v Ardregu in Ane Longo v Velikem Podlogu zemljišča, cenjena b47 gld., dne 2H. aprila in 99. maj t v KrSkeui.
Umrli SO v IJnhljani:
DnA 1H. aprila: TJrfinla Mehkota, delavka, 28 let, Opekarska cesta st. tO, jetika,
Dn6 19. aprila: Viktor Ilaufel, lončarjev sin, 2 mes., Poljanska cesta st. t>i>, duSljivi kašelj.
Dal 21, aprila- Pavla Smrekar, delavčeva hči, 3 men., Poljanski trg St. 5, duSljivi kašelj. — Ivana VVester, profesorjeva žena, 43 let., Hrndeckega vas 5t. 8.
V deželni bolnici:
Dne 11. aprila: Franca PerSin, dninarica, 17 let, jetika. — Lorenc Tavčar, poštar., G6 let, jetika. — Ana Tomšič, dninarica, 7.'1 let. gnojonjo pljuč.
Dne 12. aprila: Marija Serncar, dolavčevn vdova, 77 let, rak.
Dne 16, aprila: Neža Železnikar, delavka, 33 let, jetika. — Jožef Dolščak, ribi«. 68 let. jetika.
Dne 17. aprila: FraneiSka Frevc, pismonoSeva vdova, 72 let. kap na možganih. — Josip Prešern, žebljar, 4ft let, jetika. — Gašper Rus, goslač-, 70 let, ostarelo«!
Dne 18. aprila: Marija Ovjač, kajžana, 62 let, rak v želodi i__
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306*2 m.
April	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura v C	Vetrovi	Nebo	Mokri na v mm. v 24 urah
22.	9. zvečer	789-9	io t>	sr. jzah.	pol obl.	
23.	7. zjutraj	730 5	113	al. zahod	del. jasno	00
n	2. popol.	780*9	129	si. zahod	oblačno	
tnalom
Srednja včerajšnja temperatura 118», za IO* nad oor-
ZD^CLZ^aoslra, borza
dne 23 aprila 1897. uipni državni dolg v notah .... Bkupni državni dolg v »rebra Avstrijska zlata renta .... Avstrijska kronska reota 4' # Ogeroka elata rciita 4°.'s.   .   . . Ogerska kronska renta i ' 0 Avatro-ogerske bančne delnico Kreditne delnice ... Ijondon visi a     ... . Nemški drž. bankovci »a 100 oia-i.
BO mark........
90 frankov . . ... Italijanski hankovc« . C. kr, cekini .
Dne 22. aprila 1897. i1/, državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. Državne srećke iz 1. \H<ai po 100 gld. Dunava rog. srsčke 5°/0 po 100 gla. Zemlj. ob«, avstr. •V|7a zlati zast. listi
Kreditne srečke po 100 gld......
Ljubljanske srečke.........
Budolfove srečke po 10 gld......
Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. . Tram jvav-drnst. velj. 170 gld. a, v ... Papirnati rubeli
100	gld	85
100		95
199	f	40
100	J	90
121		80
«9		25
93«		—
344		50
119		56
58		86
11	6	73
	f	59
4	•9	95
	a	66
154 gld.
189 ,
127 ,
99 ,
201 ,
22 ,
25 ,
149 ,
405 .
— kr.
70 50 96
»6-7. .
Zahvala.
Za milo sočutje mej holeznijo in mnogobrojno spremstvo nafte nepozabne matere, oziroma boprogo
Terezije Kump
k zadnjemu počitku, izrekajo najsrčnejšo zahvalo (561) žalujoči ostali.
Metlika, dne 90. aprila 1897.
Koncertni klavir
kateri ee bode v „Narodnom doma" v pora bil pri koncertu v petek in »soboto, ae odela b« zadnjo veno .">.">0 gld. in ga vsakdo lalko poskusi.
Jamči se z& 5 let. _ ,
Z velespoStovanjem
(563)
Ford« Dragatin
ubira tel j klavirjev.
Ces. kr. avstrijske £jž državne železnice
Izvod iz voznega reda
Tr»lJeuTnx©8TJ» od. 1. oktobra 1893,
Naatopno omsnjenl prlhajaltil  In  odhajalnl Aaal oanaAanl   ao v ■r«da|MiTropikeni runu (1&-91
Odh.Ml Is Izubijane (jnž. kol.).
Proga 6ez Trhli.
Ob II. tiri A min. po i.....l oaobni  Tlak t Trbla, Raljaa, Oalova«
VnuiuDifiat«, l.jiii.iici, ■-«■ Salalhal ▼ AniMi, Iaohl, Ginunden, Bolnojtrad 6ea Klain-Ralfllng ▼ Ntnjr, Lino, na Dunaj vii Ajnatettan. — Ob T. tu 10 min. mjMtr.J oaobni <Uk t Trbl«, Pontabal, Beljak, Oaloveo, Franaana faate, Ljubno, Dunaj , 6«a Salathal ▼ Solnofrrađ, 6aa Amatettan na Dunaj — Ob 11 uri 60 min. dopoludn« oaobni Tlak t Trbl«, Pontabal, Beljak, Oa lovac, l,; u •. r i i, Nelsthal, Dunaj. — Ob 4. url popoludna oaobni Tlak t Trbla IlelJAk, C.loTto, Ljubno, oh Sal.thal t Solnograd, Land-Oaateln, /.«11 tu Jaaern, Inomoat, Hreffano, Ornih, ilanntu, Parla , Aaa Kleln-Relfllng t Staj., I.in.-, Mu le ■•■v. ., PlaanJ, Marijine ..r., H,-' , FranooT« Tara, Karlova Tar> , Prago, Llpako, Dunaj Tla Amatettan.
Proga v Novo mesto ln v Kooevje.
Ob i. tiri l A min. ajutraj rneaant Tlak. — Ob 19. uri 55 min. f» poludna maaani Tlak. — Ob 6. uri 80 min. avačat meaani Tlak.
Prihod v i.|ui>l ji.i.o t ju». kol.). Proga lz. Trblia.
Ob A, nrl A» min. ajutraj oaobni Tlak a Dunaja »I« Amitettac Lipakeira, Prag«, Kranoovih VMrOV, KartoTlh TaroT, Meba, Marijinih Taro T t i.-.u, \, BudaJOTio, 8olnograda, Liuoa, Stej-ra, Omundena, laohla, Auaaeaa Djubna, Oaloroa, Beljaka, Pranaanafeat«. — Ob 11. url 36 min. dopoladn, oaobni Tlak a Dunaja Tla Amatettan, KarloTlh tatot, lleba, Marijinih . ar. it Plauja, Budejeala, Solnograda, l.uu-a, Stejrra, Pariaa, GenaT«, Uuriha, Bra ganoa, Inomoita, Zella na Jeaaru, Dend-Oaatalna, LJubna, OeloToa, Dlnoa Pontabla — Ob t. nrl AA min. popoludna oiobni Tlak a Dunaja, l.julm« Salathala, Beljaka, OeloTca, Pranaenefeete, Pontabla. — Ob B. url 4 mla
».....t oaobni Tlak a Dunaja vi> Amatettan, Ia Ljnbna, lluljaka, OeloToa
Pontabla.
Froa;a lx Novoga mesta ln lx Kooevja.
Ob 8. uri 19 min. ajutraj meeanl Tlak. — Ob a. uri 89 min. i> poluJue meaani Tlak. — Ob 8. uri »•> min. iTeoer metani Tlak.
»<1 lio.l la I.Jabljane (drž. kol.) v Kamnik.
Ob 7. ari 18 min. ajutraj, ob 9. url A min. popoludna, ob 0. r-A0 min. aTecer, ob 10. url 96 min. BTeoer. (Poalednji Tlak la t oktoba ob nedeljah ln praanlkih.)
l*rl!ioii v I^fabllano (dr2. kol.) I« Kamnika.
Ob A. uri AA min. ajutraj, ob 11. uri 15 min. dopoludne, ob 0. nr 10 min. aTeder, ob B. url AA min. aTeoer. (Poalednji Tlak le t oktobri ob nedeljah in praanlkih •
•o *m
>o
■ —«
u
09
O 00
oŠ >
U
<D
09
&
<3
u
a>
>
sD
a> t3
oŠ
a o
o?
T3 O U O*
k?
:♦:
>: sfc >:
Doering-ovo milo
"V
>' 38 X mm	
>: B m >:	
>: >: >:•••>:■	
8   8    h. -*	
Varčno v porabi
Izborno v kvaliteti.
Povsod se dobi po 30 kr.
m     >: >:
('213—4)
Q
cd 0
<v -t 80
kaaaat
P O
n
00 e-f O
od CT-<
O
s
O
<■»-00
o
o
o
tj
C! P .80
t*
a
a> a
co
Na hišo, koja je 14.0 O O gld veljala, na katero je vknjiženih že 6000 gld., potrebuje se nujno 6000 gld. na drugo mesto pod ugodnimi pogoji Denar se rabi kot kavcija.
Ponudbe vzprejema npravnidtvo ,Slovenskega Naroda" pod „hiša 14.000". (566-2)
Izgubil so jo
žolt lovski pes
ki čtre na ime IVi*I<lmami. — Kje  naj se ga
odda proti nagradi, pove iz prijaznosti upravništvo „Slovenskoga Naroda". (559-3)
Tekom 50 let od prvih avtoritet kot najboljša Sf9~ liHtiiu vodu priznani
^ Anatherin
katerega Izdelke dvorni zobozdravnik (437)    dr. J. O. Popp na Dunaja.     (1 >)
V iteklenloah po gld. 1-40, gld. 1-— ln gld. —-60 v vseh lekarnah, droguerijah in parfumerijah.
Velika hiša na prodaj.
HiSa v najboljšem stanu v velikem trgu na Do
lanjskom, nusproti furni cerkvi, v koji je gostilna, ledenica in 2e nad 80 let obBtOječa trgovina, proda se lz proste roke. Pripravna je za vsako kupčijo. Cona 3500 gld. — Natančneje se izve iz prijaznosti pri nprav-iii-Mvii »Slovenskega Naroda". (50<J—5)
odpravi v 7 dneh popolnoma (331-15)
dr. i lirUloil-u  izborni, neškodljivi
1
jedino gotovo učinkujoče sredstvo proti pegam in za olepSanje polti. Pristno v zeleno zapečatenih izvirnih Btcklenicah po 80 nove. ima na prodaj •Toh. IVXttyi*>|a l<»Uitt-i»it v I    u tki i m ii i.
tO
i
\
»
V novozgrajeni hiši št. 4
v Slomšekovih ulicah,
oddati je
(562—1)
več lepih stanovanj
z 2, 3 in 4 sobami ter pritiklino si. 41V-iMisf om t. I.  Poizvedbe tam
karalju in nalio«liia osobito dece, proti »hn f sen ju. boleznini v vratu, a«-l <■<!<-u in mehurju priporoča Be najbolje
lio- oskf
Varstvena znamka.
rimski vrelec.
rs ii i-n viki }>riMl«in ii*at<»<Tron.
Najfinejša namizna voda. (.1344-20)
Zaloga v LJubljani pri  M. K. Supuu-u. Dn najska cesta; v Hrauju pri F. l>«il<-n«-u.
Največji izbor. —. _2
a \
St. 19 pr.
Razpis službe.
(544—2)
l'i i   deželni   blfsgajnl« i   lirmijskl v   I Ju 1» IJ a u I
izpraznjeno je
mesto praktikanta
z adjutoni letnih ."»4» O f^ltl*
ProHnje za to mesto naj se pošljejo «l«> ■•"». iiliajH lctfs
podpisanemu deželnemu odboru z dokazili o starosti, o dovršitvi kake sredo h sole, o znanji elovenskepu in nemškega jezika v govoru in pisavi ter v vseh drugih merodajnih osebnih razmerah proeilčevih.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 14. aprila 1897.
iaaSSSaBM, IHaff aHMHI aK^^-flim'aiaaUrlHaf I.IflBIJJ^lJLJl^illJTJFIII I 'III i 11 IMsaBMIMMaaBgCT, *
L. Luser-jev obliž za turiste.
tiolovu  in hiiro  npli- v'viV* vajoće  sredstvo proti    >*c5S    «,* > kurjim učeNoiu, A tu 11« in na pod-    /. ^ k,*>^ platili, petah in  >/^aSk mŠPf Vidiko drugim trdimy^ oyS priznuliuh
praskam ^ri
$>S s**'S ogled
glarni raipoiiljaloici: ^sJjr  L. Schvvenk-a lekarna
pisem jo na
v iJkU *yC^^X 328 9 Meldllng-Dimaj.
nun. JS'K N >^ Pristen samo, če imata uavod in k di^r      ODu* varstveno znamko in podpis,
f        ^S* V^/     "d J° tu zraven; torej  naj bo pazi \y 4»*^^ iti zavrne VBe manj vredno ponaredbe.
I i i.-ii< u V Ijjlibl lami: Mayr, Mardctscliliiger. U. pl.Trnk6oiy,G.PioooufL. Grećel; vRndolTufem S. pl. Slndovic, F. i huku ; v Kainulkn J Močnik; v rdoiri A. Eggor, W. Thurmwald, J. Kirnba-cber; v Bresah A. Aich-ingor; t Trmi ^ua Koroškem) C. Mennt;r; v K<*l|uku F. Scbolz, J. M. Štadler; v Uorlcl G, H. Pontoni; v Wolfs-
Imtkh A. 11 u r Ii ; v I4.ru-iiS i K Savnik; v Kud-goul C. E. Andrien; v l«lri|i Josip Warto; v lta<iuvl)i«| A. Uoblek; v Celjt K. Grela: v < r-imi»il 1 u : F. Haika.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip JNti 11*.
Lastnina in tisk »Narodne Tiskarne".