KATOLJSK CERKVEN LIST. , Danica" izhaja vsak petek na celi poii in veija po posti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol ¡Vta 'i tu;te du-hovne. Spoštovanje do duhovnikov in lji»ieze!i do najsv. Zakramenta bi rad v vas •»živil, za t » zdilmimo k Mariji, patrcii te cerkve, ni; ona. ki je mati Jezusova in mati naša. blagoslovi mene pridigarja in vas verne poslišav«- •• I. Kedo izmed nas, dragi moji. bi ser-no ne želel gledati z lastnimi očmi živega Jezusa. v"lo-večenega Boga. kak »ršen ie bi! pred leti rojen v bornem betlehemskem hlevu ter je sklenil svoje pozemsko življenje na rerdem Iv-iži ? Kedo bi ne blagroval Marije, sv. Jožeta, apostolov in Judov, ki so Sina božjega živega gledali v mesu. ki so gledali iste mile oči njegove, iz kterih je sijala miloba in ljubezen, gledali v ljudomili obraz, v kterega gledati koperne angel ji. gledali ona usta. ki st» govorile nauk božji, glelali roke. ki so nesrečnim brisale solze, naposled pa bile same zvezane s terdo vervjo ter pribite na križ... saj jih je blagroval Jezus sam. rekoč: «Srečne o«i. ki vidijo kar vi vidite.'4 Ali žal. dolgo ni sijala ta sreča zemljanam. Po 3«>letnem bivanji na zemlji se je Jezus podal na oljsko goro. ozerl se še enkrat po zemlji, ki jo je rosil s solzami in kropil s kervjo Rešnjo, ter jo zadnjič blagoslovil in> potem — dvigne se nad zemlje — vedno višje L svital oblak ga zakrije. Jezusa ni več na zemlji! 0 zemlja, kak«» pusta se mi zdiš sedaj; tako kratko je bilo veselje, da je Bog prebival med ljudmi. Toliko milijonov Zemljanov bode še živelo, kterili serre bode kopernelo gledati včlovečenega S.na božjega? (¿a li ti milijoni nikedar ne gledajo? Ali naj smo tudi mi med temi nesrečnimi? Prijatelji moji, prenaglil sem se... srečni ste vi. srečen sem jaz! O zemlja, ti nisi solz dolina, 1 «>i pusta, kot sein te prej imenoval, ti si raj. paradiž. Jezus Sin božji še živi med nami na zemlji. K je ? Naša vera nam govori : V sredi vaših \asij. mest. meti vašimi hišami in kočami, v posvečenih farnih cerkvah živi včlovečeni Bog Jezus, resnično in bistveno pravi Jezus, obdan «»d ne-% i « i 11 i 11 trum angeljskih: in to ne sam«» na enem kraji, k««t je bil na Judovskem, ampak na tisoč i?, tisoč krajih, kjer ga ljudje ie žele med seboj imtti. ne samo po dnevu, ampak tudi p«» noči. k«» s«> cerkve zaperte: ne samo let. kakor je živel med Judi. temne do sodnjega dne ostane n.e»l nami. kakor je obljubil sam: ..jaz pa (»stanem pri vas d«» konca sveta." Tudi v tem le zidovji biva Jezus! (¡a hočeš videti, kje? Z beri svoje ti i>li. prijatelj i:i poglej tje — na tabernakelj. 1\<» bode stopil m»vomašnik tje pred altar în bode odmaknil vrata tabernakeljna. bodeš zagledal v li.onštrami podobo okroglega belega kruha: spo-- liivo tedaj poklekni in reci prav ponižni»: llva-!ren bodi Jezus Kristus! Y kruhovi podobi je ^Krit Jezus sam! Kaj ne da. ked«» bi si bil mislil, «ta ta mala hostija obsega Boga. obsega celega Jezusa, isto sv. Telo. ki so ga molili pastirji v jaslih ter je kervavelo na križu in sedi na desniei božji ter bode prišel sodnji dan v oblakih neba. Ponižen je bil Jezus, ko je — on vsemogočni I log — v podobi grešnega človeka živel na zemlji: ponižnost njegova je dosegla skrajno mejo. ko je visel na sramotnem križu, ali še bolj ponižen je tukaj v cerkvi, ker še človeške podobe več nima : vidimo ga le v podobi koščeka kruha, in kaj je bolj neznatno in manj vredno kot košček kruha? O čudovita ponižnost in ljubezen Jezusova! Na Kalvariji so vsaj pokale skale, se je tresla zemlja, vstajajoči merliči so glasno pričali, da na križu \iseči je Sin Božji. Tu v cerkvi pa ne čujemo pokanja skal. niti ne čutimo tresti se zemlje, pred seboj vidimo le košček kruha, ki se nam zdi brez življenja in vendar mi katoliški kristijani, mi vsi rečem, z ono živo vero, s kakeršno je pokazal na Kalvariji stotnik na križanega ter prepričevalno rekel: Resnično, ta je Sin Božji: z ono gotovo in živo vero, za ktero bi morali dati, ak<» do tega pride, celo svoje življenje moramo spoznavati pred vsem svetom. Res, ta je Sin Božji. Jezus. — tani-le v tabernakeljnu zavit v skoraj prozorno kruhovo tančico: in iz te kruhove podobe gledajo njegove dobre oči ravno sedaj — le na te, dragi brat novomašnik, gledajo na nas duhovne, svoje namestnike, gledajo na vas, Njemu zvesto-vdano ljudstvo, ki ste ga prišli danes semkaj molit... njegova usta pač šepetajo danes isto vi-sokoduhovsko molitev, ki jo je on molil po zadnji večerji. ,,Zato-le. \ pograjski farni cerkvi zbrano ljudstvo, Oie. Te prosim, varuj jih hudega, posveti jih... Oče, hočem, da bodo ti z menoj tam, kjer sem jaz in bodo videli moje veličanstvo... in glejte! zdi se mi, kakor da vidim njegove svete r«»ke dvigniti se k blagoslovu... o blagoslovi nas dobri Jezus in oživi v nas prav terdno vero, da živiš resnično tukaj med nami, Ti druga božja oseba, ki si meso postala in med nami prebivala, še prebivaš in bodeš prebivala do sodnjega dne! Kak«» svet je tale kraj, resnično tu ni nič dru-zega kot hiša božja, v kteri prebivaš Ti Kristus, Sin živega Boga! Z očmi vere Te gledam skritega v tančico kruha ter vabim vas vse: venite ado-remus et proeidamus ante Deum... Pridite, molimo Ga in poklekuimo pred Boga in z milijoni angel ji ga v prahu molimo, jokajmo pred n jim, mi prah zemlje, ker on je naš Gospod in Bog ter vskliknimo: Moj Gospod, moj Bog! Yerujem o Jezus, verujem na tvojo prieujočnost: pomnoži mojo vero! Sedaj pa pojdiva iskat tisto srečno bitje, tisto mogočno bitje, ki ima oblast in moč. Boga Jezusa iz nebes priklicati, da pride v podobi kruha in vina in je potem pričujoč med nami! Sva ga že našla, katoliški duhoven je. Samo duhovnu je dal Jezus pri zadnji večerji t«» strašno oblast, rekoč: 'Po storite v moj spomin!... Ce je duhoven v očeh vernega ljudstva vzvišen vsled svojih svetih opravil, ker pridiga, keršuje, deli druge zakramente, je vendar največja čast njegova. zaradi ktere je največjega spoštovanja vreden, tista vsemogočna moč. s ktero spreminja kruh v Telo Jezusovo in vino v njegovo Kri. „Njega, ki je od vekomaj rojen iz Boga očeta, pokliče na altar duhoven: On, ki je vzel meso iz najčistejšega telesa Marijinega, postane meso v rokah mašnikovih: On ki je na križu kervavel kot daritev za nas, se položi v roke mašnikove. Pre-vdarite to čast mašniško! Mašnik je čudodelnik na zemlji! Oj kako veliko oblast in veljavo ima v sebi strašno in čudovito mašništvo!" In sv. Bernard je pri nekem zboru nagovoril duhovne: Kako visoka je vaša duhovska služba! Postavil vas je Bog čez kralje in cesarje, postavil je vaš stan čez vse stanove, res, rečem še več, postavil vas je čez angelje in nadangelje, sedeže in go-spodstva. kakor Bog angelja ni izbral za odre-šenika sveta, tako tudi ni angeljem ampak samim duhovnom dal oblast spreminjati kruh in vino v Telo in Kri Jezusovo. Opazujva sedaj duhovnika, kako on v najsvetejšem opravilu sv. maše izveršuje to oblast. Med sv. mašo je mašnik ko drug Kristus. Ako vidiš (sv. Krizostom) duhovnika sveti dar proti nebesom deržati, ne smeš misliti, da je ta človek kar duhoven, ampak ti se moraš povzdigniti čez na-turo in videti nevidno stegnjeno roko Jezusa Kristusa. Zato ga obleče sv. cerkev v posebno oblačilo, ki se sme rabiti samo pri sv. maši. Alba, manipel, plašč. Spremljan od nebeških duhov in vtopljen v sv. misli stopi pred altar... moli zase in za zbrano ljudstvo in mu vošči mir... prosi Boga, naj odpusti grehe in očisti dušo njemu in navzočemu ljudstvu, da bodo vredno se vdeležili strašne skrivnosti. Pride darovanje... sedaj moli mašnik „sanktus," naposled pa pride do sen a sv. maše, do jedra, vse drugo je samo priprava, — pride do posvečevanja, ki je najimenitnejši, najsvetejši. najvzvišenejši trenutek sv. maše. v kterem se strinjajo vsi čudeži ljubezni božje v en svital žarek. Mašnik je sedaj vzvišen nad ves svet, njegova usta so usta Kristusove... Pšeničen kruh vzame v roke, zahvali nebeškega Očeta, kakor je to storil Jezus pri zadnji večerji, se sklene na oltar ter tiho. spoštljivo in s strahom kot Kristusov namestnik spregovori besede, ki imajo vsemogočno oblast v sebi. besede: To je namreč moje Pelo. Izgovorjene so božje besede. Vrata nebeška so se ta hip odperle. Kralj slave, spremljan od »vitlih angeijskih trum je priplaval na altar — kruh je izginil raz altarja — o angelji božji, hitite, hitite in priplavajte v hišo božjo: vi kerubi, ki ste stali z ognjenim mečem pred paradižem, varujte altar, da se niu nič nečistega ne približa ... Duhovnik tresoč se v rokah dem Boga. Zve-ličarja, Sodnika, poklekne ponižno in ga moli: Moj Gospod, moj Bog ter ga pokaže zbranemu ljudstvu: tudi ti kristjan poklekni in v prahu moli svojega Boga! Sedaj vzame mašnik kelih z vinom in reče: „To je kelih moje kervi." Oj vi serati. ki gorite v sv. božji ljubezni, pokrivajte s perotmi dragoceni kelih. v kterem se lesketa najsvetejša Ilešnja Kri, ki je tekla iz sv. ran in ljubečega Serca Jezusovega. ,,Kako strašna je ta ura — tako kliče dijakon v sirski liturgiji — moji bratje, kako strašen je ta trenotek... Molite tiho in trepetajte." In v gerški liturgiji sv. Jakoba poj«'» lektorji: „Človek umerljivi, molči v strahu in trepetu, ne misli nič posvetnega: kajti Kralj vseh kraljev. Gospod Gospodov, Jezus Kristus, vaš Bog. je prišel, da se daruje in v hrano da vernikom. Kori angeljev. z vsemi nebeškimi trumami, kerubi in serati. gredo pred njim ter zakrivajoč obličje pojo: aleluja, aleluja. aleluja! (Dalj- uasi.i Dva pridigarja. t V poduk „nehatemi!;ow ") (Konec.) Kaj stori dobra knjiga. P. \Veninger je bil pravi sv. Pavel za r < Ameriko. Ljudstvo je na trume derlo k njegovim c pridigam. Po cele noči je spovedoval tejnu še^dolnj^ iu^a^la 1 »ul^ve nisal. Povedati je znal vsako stvar prav po amerikansk ». Nepotrebnih besedi ni bilo ne v pridigah, ne v spisih njegovih. Povsod je bil ogenj, in ta ogenj je vnemal. Med drugim je \Veninger izdal knjig«»: ..Protestantisinus und 1'nglaube—- protestantizem in nevera." V šestih tednih se je morala trikrat ponatisniti: pozneje je doživela >e več izdaj. S to knjigo je silno ljudi spreobernil. Sam je ne-katere take stvari zapisal. „V Karaudolet-u je živela mlada protesta-tinja. Njen mož je bil katoličan, ki jc goreče želel, da bi rudi žena njegova pristopila h katoliški veri. Osem let ji je prigovarjal. \*se zastonj. Nazadnje jc začela nalašč kljubovati. Tu se začne v mestu misijon. ..Zdaj boš pa vendar ¡»«»srai t katoličanka!" — ..Prav g«»tov«» ne —- se »»divže — misijonarja še poslušat no grem.- — lies ni šla. Pošteni mož pa ji kupi omenjene bukve. Prinese jih ženi za darilo. Ona je bila huda. zakaj za take reči denar pr«»č meče. -Vsaj \>*>. da knjige ne bom brala: le nazaj jo :u?si!" Ali mož tega ne stori. Knjigo popusti in ure vcc*kt v — k pridigi. Ob 1< lih zvečer pride donui. Žena sedi na stolu, v roki derži bukve, katere je kuni!, in soproga zamišljen«» bere iz njih. ..Toliko *\\>.i bereš? Nehaj nehaj, pozno je vže!" -- ..Pus'i me. berem ravno nekaj taeega. kar me prav zanima." — Mož nato ni rekel ni«-. Ve>c! je hi! na tihem, tudi sam nekoliko bral. potem m «li! i i šel spat. Ira udari eno. ..Kaj. ena ura žer- — se začudi žena še zmeraj pri branji. ..>«• nik i nisem bila čez polnoč p«) konci... pa kaj bom zdaj hodila spat! Ob 2eh se mi zbudi otrok navadno, zopet moram vstati, raji berem dalje." Prišla jc ura dve. žena pogleda na svetilnico: „Se je nekaj olja," — si misli, bere dalje, bere — dokler luč ne ugasne. V duši pa je zažarela nova luč. Ih ugo jutro ^ oglasi se pri meni. naj jo sprejmem v katoliško / cerkev. ,.Ali ni to pravi čudež milosti božje — dostavlja \Veninger — pa tudi dokaz, koliko bukve pomagajo, da se lažje duše zveličajo." Misijonar omenja še drug slučaj: ,.Jednoč dobim pismo ¿JUD milj daleč iz deržave Oregon: Zahvalite Boga. da ste spisali te bukve. Ravno zavoljo teb bukev se je tukaj rešila sicer do cela zgubljena duša. Nek Amerikanec je bil obsojen na smert. Pri rokah smo imeli 2 iztisa Vaše knjige. Obsojenec je bral Vaš spis, postal katoličan in pod vislicami je kazal toliko kesanje zavoljo svojih grehov, in ob enem toliko veselje, tia zamorc umreti kakor sin sv. katoliške Cerkve, da je bilo vsem v spodbudo." („Sendbote, "j Šolskih bratov je na Francoskem 0000. Vseh zavodov imaio blizo UDU. Odkar vlada tolikanj podpira brezverstvo. se stalno množi število učencev po njihovih šolah. V Saint-Pierru stariši niso hoteli vec svojih otrok pošiljati v deržavno m do. ker je bii učitelj brezbožnež: gerdin še svojih lastnih otrok ni poslal h kerstu. Ostalo tuu je le «•*em gojencev v šoli. 0 liberalizmu. \ ..vt n i ■ . — Pr»»t<» p<> ila'u.aJ:->kem izvirniku priredil J. J. P »r r v o p o g 1 a v j e. iDalic.) .lasn» j-- popolnoma. dasitudi je čudovito. Le-ta : . ne ska r r- kucija. ki je baje imela zopet vravnati > »-ij.-dni r- i. porabila je v enem trenotku takorekoč i. - 1 "oo ur panih milijonov in derž« vna blagajna je .la tak« j z-pet prazna, kakor prej! • — Kes je: in zatoraj pričeli so ropati nanovo, kakor s<» *aki bre/.včrni in nepošteni ljudje navajeni. - A du za vne blagajne vendar-le ni bilo več i.ioči napolniti* S»*wda ne. ako jo je imela v oskerbi taka -da vampiijt v. najbolj nevrednih stvari! In to tudi i. čud»*». I.judj»' se učili ne verovati ne v Boga ne v |»ekel: in zatoraj so si iskali vse sreče v tem živ-nji. In kak»' bi bilo tedaj mogoče ne okoristiti se na oljčne s:r«»ške. ako se je v to podajala vgodna ] ri!ika ? X-zmožno; zatö so tudi tako naglo izginili :! :ični milijoni — In nato prišla je draginja. Tudi njen početek iskati j»' v revoluciji. Denar ni imel nikake veljave več: kupčij;« in obert sta hirala, primanjkovalo je kruha in druzega živeža. Tudi to so posledice rvelike" revolucije — In to ni bilo dovolj! — Nikakor ne! — Prišlo je uo finančnega poloma, do popolne levščine. In vse to dokončali so s tem. da so usmertili — ali bolje rečeno, za vratno umorih - lastnega kralja - ti pravi mereinarji! — Toda revolucija je bila vredno tepena; usmertili so dobrega očeta in dobili so očima, tirana Napoleona I. ki je treščil deržavo v propad, ravno ko bi si morala zopet nekoliko opomoči. — In to je bila pravična sodba. In ta prekucija je bila — kot smo že dejali — moralična povzročiteljica in početnica liberalizma. Poglejmo sedaj nasledke. — Dobro! Francoska revolucija je obrodila slabe sadeže: toda mi li morate tajiti, da je imela tudi dobrih posledic? — Ne o tem se ne čudim. Saj znamo vsi, da Bog pusti pogostokrat iz slabega izvirati dobro. Toda nočem se prenagliti v priznanji Vaše terditve. — Tedaj ... — Tedaj poglejmo! Kake dobre nasledke je imela po Vašem menenji le ta prekucija ? — Tri glasovite principe iz leta devetinosemde-setega: „Svoboda, jednakost. bratstvo." Se Vam lito zdi malo? — Prav terdite; ne zdi se mi ravno mnogo. Kar se tiče svobode, o tem smo govorili že v začetku in videli smo, koliko cene da je. — Toda... — Kaj pa da. svoboda je pravica. Toda če ni zagrajena in zavarovana z nebrojnimi dolžnostmi, ne obrodi posebno dobrega sadú. — Vidite tedaj, da je prekuccija proglasila dobro stvar ! — Nikakor ne, motite se. Zahtevo svobode poznal je svet že pred revolucijo. Cerkev sama odpravila je robstvo (sužnjost), ona je neštevilnokrati izobčila zatiravce. trinoge. In tudi tridenški cerkveni zbor se je grozil z izobčenjem vsem onim, ki tajé prostost in svobodo. — Toda ni li občna govorica, da je svoboda moderna iznajdba ? — O da tako moderna, da je bila znana že za časov aposteljnov: „ pomoči pri Bogu: molimo, da nas Bog na pnpieuijo svetnikov obvaruje te hude in zaslužene šibe Božje. V to je več lepih molitev. Kna teh molitev je ob času kolere k sv. Ignaciju Lojoljanskeinu. ktera je bila I. l^T. poslana iz litomeriške škoiije društvu mašnikov na Dunaju, in je za čas zadnje kolere v P žunu delala, rekel bi. čudeže, (¡lasi se pa mout.-v tako-le Sveti Ignacij! kisi že večkrat s sv« »jo pri prošnjo v naj večjih nevarnostih življenja obvaroval tiste, kteri so se k tebi zatekali: glej. tudi mi. akoravno tvoji nevredni častivci. polni «Jetinskcga zaupr.nja. izročujemo svoje življenje in življenje *±>-'.a~ -t- nikov in prijateljev v tv« je rok--. ter te zedmj»ni prosimo: odverni od nas šibo. ktero sm • s svojimi gr^hi zaslužili; sprosi nam solz j o Ikritoseivue pokore. in dosezi. da si brez vsega strahu po tvoji pri-prošnji življenje ohranimo in še v prihodnje hvaležni v večjo čast Božjo obračamo. Amen. Z I »režij na Gorenjskem Dovolite mi. da Vam por oč ».m za premem bo malo veselejšo novico, kakor so pa vedne polemjjve zoper terdovratne liberalce. V £em~ namreč, ko IjTjete v Ljubljani tako možato boj ,.za vero. dom, cesarja." zida se pri nas tih... a pri dno nova cerkev Matere Božje. Ravno v nedeljo C» t. in.) ob 4ih popoldne blagoslovil seje križ za stolp te cerkve. Dasiravno je bilo vreme zelo slabo in dasiravn- se zaradi mnozih zaprek ta slavnost ni mogla prej naznaniti. veršila se je vendar prav slovesno. Iz. posebne prijaznosti sprejeli in izveršili so blagoslavlja nje milostni stolni prošt dr. L Klofutar. ktereinu bodi na tem mesti izrečena naj priserčnejša zahvala tudi za lepi govor, ki so ga imeli po doveršenem blagoslovu v kapeli Matere Božje o pomenu sv. križa. Ravno tako blagovoljno, kakor prem. gospod prošt, prihiteli so tudi sosednji gospodje poveličevat to slavnost, ki bo ostala pričujočim gotovo še dolgo v spominu. Mislim, da mi skoro ni treba omenjati, da se je med sv. opravilom streljalo in zvonilo, kakor je to sploh v navadi pri takih priložnostih Vso slavnost pa so konč?le slovesne pete litanije Matere Božje. In tako v se sveti sedaj križ z novega stolpa ter blišči nasproti 1 daleč tje po planjavi Gorenjski pobožnemu romarju, ^ hitečemu iskat pri Kraljici nebeški tolažbe in pomoči. Zelo lep je tudi napis, ki se je vložil v bakreni pu-šici v jabelko. glasi se: „V čast Bogu in blaženi Devici Mariji, o kteri piše njen častilec: Bog je zidal ta stolp in vzdignil se je v višave, da spočne Edino-rojenega Sinu Božjega v svojem naročju, ki pa je ob jednern ostal v naročji Očetovem." doveršen sem srečno s prostovoljnimi darovi vernikov dne desetega, mesca oktobra, leta tisuč osemsto dva in devetdesetega... régnant»' Ecclesiam Dei Papa Leone XIII; Imperatore Francisco Josepho ; Episcopo Jacobo ; Praeposito dr. Leonardo Klofutar: Parocho Francisco Kummer. Daleč po strani Gorenjski naj se razlega stoletja iz lin mojih slava Bogu in brezmadežni Devici, upu vernih katoličanov. Terdna naj bode sveta vera v seren naroda slovenskega, kakor nepremakljivo stoji na skalnati moji podlagi leskeče znamenje svetega križa/ — M" i('rueem) benedixit Dr. Leonardus Klofutar. praepositus mitr.. praesentibus sacerdotibus : .Francisco Kummer parocho. Josepho Novak parocho Radovljicensi, Joane Kačar cooperatore Radovljicensi. Simone šmitek sacrista. Morebiti bo koga zanimala novica, da je preteklo nedeljo minulo ravno tri leta, odkar so premilostni gosp knezoškof ljubljanski položili temeljni kamen novi cerkvi naši. In danes je cerkev že do malega vsa obokana, zvonik bo še pred zimo pokrit, in prihodnjo pomlad, ako Bog da, se bo d*do na cerkvi in zvoniku nadaljevalo kakor bodo sredstva pripuščala. Lahko terdim. da bo ta cerkev v veselje romarjem, pa "tudi ča-stiternn župniku domačemu in dragim Gospodom, ki so s»« toliko zanimali in trudili zanjo Naj podam častitim čitateljern tudi obseg govora premilostnega gosp. stolnega prosta. Beseda o sv. Križu. Mi s«- pa moramo hvaliti s Križem 0<»s|.'»(Ja nasejra J. K., v k tereni je zvHi«"anj»\ življenje in vstajenje. C.erkv. mol. Gal. Preden je Kristus na svet prišel, je bil Križ znamenje zasramovanja in zaničevanja. — Ko je Jezus Kristus na križu umeri, je Križ postal znamenje naj večjega češčenja. — Toda Križ ni le znamenje, ktero je naj večjega častenja vredno, — sv. Križ nam tudi oznanuje nar veči resnice kerščanske vere. Ozna-nuje nam : 1. Da na Križu je bilo zgotovljeno odrešenje sveta : 2. Oznanuje nam neskončno ljubezen Božjo do nas; 3. Oznanuje nam neskončno ljubezen Kristusovo do nas; 4. Oznanuje veliko hudobijo greha; 5. Oznanuje nam. da moramo tudi mi križani biti; ne po telesu na Križu, temuč po duhovno; G. Oznanuje nam, da moramo tudi mi terpeti; 7. Blagoslovljeni Križ na stolpu te cerkve bo vsem ljudem, ki bodo v to cerkev na božjo pot hodili, klical : povzdigovati na kviško. j »roti nebesom — k Bogu svoje misli in želje, in iskati kar je zgoraj, v nebesih. S Križem Gospoda našega J. K. v kterem je zveliča nje. življenje in vstajenje, se hočemo hvaliti po besedah sv. Pavla ; kajti sv. Križ je podlaga naše vere — našega upanja in naše ljubezni do Boga. Marija. mati Jezusova in tudi naša mati, Marija naša srednica pri Jezusu in naša pomočnica, naj nam sprosi od Jezusa, da Križ, kteri je znamenje odrešenja sveta» bo tudi znamenje našega odrešenja; — to pa bo, ako bomo terdno verovali v Jezusa Križanega in po tej veri živeli in v njej umerli. Dopis izJugoslavenske Bosne. (Ondotne oko 1 išči ne.) Štiri ure hoda od mesta Prjedora, v gorovju proti jugo-zahodu, je katoliška župnija Stara-Rieka (Reka). Tam se vsako leto slavno praznuje svetek sv. Ane, matere Marije Device, stare matere Gospoda našega Jezusa Kristusa po človeški natori. Slavenski rimo-katoliški narod iz okoličnih župnij dojde obilno ta dan v Staro-Rieko, k službi Božji in počastit sv. mater Ano in se njeni priprošnji priporočati. Od mesta Prjedora vodi pot čez lepo ravnina krasnih homcev Mataroge; preko teh homcev po dolini. med z njivami obdelanimi okroglastimi griči, do malega mesta Lubija; od tod pa dalje na visoko šumnato (gozdno) gorovje; onostran tega gorovja, je divje romantična ozka in globoka dolina „Stara Riekau med visokimi gorami. Pri sredinji omenjene doline stoji stejmo ob gorovju župna cerkev sv. Antona opata. Župnija se razprostira daleč na okolo po visokem in stermem gorovju. 1. 2, o—4 in pol ure imajo ljudje hoditi v cerkev po stermih stezah; istotako mora duhovni pastir tukaj hoditi previdovat s ss. zakramenti bolnike. Cerkev stoji na pomolju ob sredinji gore; lična je cerkvica, sestavljena po starem bosanskem običaju iz lesa. blata — zemlje ilovke, in drobne slame vinčs; akoprav se je po okupaciji" nova naredila. Tam je dosti kamenja in derva, dobijo se brezplačno iz vladne šume, ki je vse na okolo; lahko bi se zarnogla postaviti terdna zidana hiša Božja; ali nesrečni stani in mnogo malovredni običaji! Jedini glavni oltar je narejen priprosto iz desk, ko bi bil lično in primerno pobarvan, ali s kojo tkanino. ali vsaj z lepim ..tapecirskim" papirjem oblečen, bi bil čeden ali vsaj presv. in vzvišeni sverhi nekoliko dostojen. O, ko bi, koji usmiljeni in verni Anton, ali drugi mili dobrotnik se usmilil in bi daroval za „tapecirata" lepi papir in nekoliko finega" pozlačenega papirja in port, bi jeden katolik tukaj brezplačno, prav vkusno-lepo, ta oltar Božji preoblekel in vredil. Za dobrotnika (ali več njih) bi gospod oče župnik opravili 6 sv. maše, verno ljudstvo pa več svetih rožnih vencev. Katoliški župljani. raztreseni po gorovju, imajo tu slabe zemljišča, ker njive so večino ob jako stermih gorah, nalivi dežja boljo zemljo odnašajo v globoke ozke doline, v gorske potoke, ti jo odnašajo v gorski večji potok Staro „rieko," ta pa v veliko reko „Sana;" Sana pa to mastno zemljo pušča v ravnini prjedorski. Toraj so po rebrovju gora, sedaj že večina, peščene njive, setve in sadeži slabo vspevajo. Ljudstvo tu je silno ubogo in večino časa prestrada. Sedaj pa daie od teh slabih in malih pridelkov tretinjo, desetino in biro duhovnemu pastirju... Šume so vse deržavne. Ni pa na vseh gorah in planinah Bosne tako, nego na mnogih goratih in planinskih krajih so jako dobra in rodovitna zemljišča in pašniki. V župniji Stara-Rieka je večino vse gorovje polno železne rude. Prejšne čase so ljudje železno rudo sami kopali; prosto so imeli derva v deržavnih šuma h in napravljali so ogljenje. s kojim so topili rudo in jo tergovcem prodajali. Sedaj je šurna deržavna v prepovedi, ne smejo napravljati ogljenja. ne morejo topiti in čistiti rude; plavži opuščeni v globoki ozki dolini stojijo in uboštvo je čemdalje večje. Vlada pa še tu ni po obilni železni rudi posegla, da bi preubogo gorsko ljudstvo zaslužek imelo. Blizo cerkve so male jame v gorovje, kjer so seljaki (kmetjei rudo kopali; samo malo zemlje in kamenja na verhu. notri pa vse dobra železna ruda. toraj večinoma tu so vse gore železne. Ob deseti uri. sv. Ane dan. je bila velika služba Božja. Mnogo vernega ljudstva sejesošlo. Pred službo Božjo vodila se je okolo cerkve procesija. Možje, žene, mladenči in device, mladi in stari so mirno in verno-pobožno hodili v procesiji in molili sv. rožni venec; vsaki hodeč v procesiji, došavši pred cerkveni vhod. se je nizko priklonil proti altarju in presv. Rešnjemu Telesu v tabernakeljnu. Ni tu smeha, žlobodranja, oziranja. posmehovanja itd— Temveč v procesiji se častito hodi okulo hiše Božje in pobožno opravlja sv. rožni venec; med tem časom so se pa mnogi verni v cerkvi spovedovali. Pri službi Božji v cerkvi so vsi možki okolo altarja, čez in čez v sprednjem delu cerkve; zadej pa čez in čez ženske in izven evangelija vedno vsi klečeči, tudi pridigo kleče poslušajo; klopi ni v cerkvi, toraj ne dremavcev. Ljudstvo. slavensko-rimo-katoliško tu. je priprosto. verno, pobožno, toda za sedanje versko jako nevarne čase premalo v kerščanskem nauku podučeno. Omika in olika zahodnje evropejska (novo brezverstvo» je že v Bosni in jako napreduje: silno potreba je temelite „katekeze," kerščanskega nauka ljudstvu tudi po selih. Naj lahkeje z malimi besedami povem in predstavim kerščansko-katoliške občine in cerkve tukaj, še v večini, osobito v banjaluški biskopiji je tako, kakor v početku misijonov v Ameriki. Afriki in Avstraliji: samo iskrenih, podvzetnih misijonarjev manjka, enakih kakor so tam bili. Božja milost okreni vse na bolje; Marija pomagaj! Podoba .sv. Križa pod Iložnikom pri Ljubljani. Resnuna do^odba. Tovarši. urno! lep je dan. Pustimo mesto le na stran. Pod Rožnik tje. skoz senčne gaje. Imeli danes bomo vaje. In berž radostnega serca Topničarjev se trop poda. Čversto na Rožnika višave. Premerjati na um daljave. In kmalo berzih nog dospo Pod mično lepo cerkvico: Kjer dviga znamenje se križa. Topničarjev se četa bliža. Vodnik tam zlobnež kliče: -stoj!" (Jude se četa vstavi koj: Ostudnež prične se rogati. Se s križanega norčevati. „Čemu samoten tu visiš? Zapusti vendar že svoj križ; Saj moraš žejen, lačen biti. Hajd dolj! Čem te pogostiti." Tam kupim — solnce te pripeka. Ti vina. kruha. pive. mleka." To varše vse pret rese m raz. Čuječe bogokletnl_glas: " Navdaja serca vsim bojazen. Da blizo bode Božja kazen! In res: — grelo domu navzdol. Že čuti zlobnež glavobol. Prebleda. bul mu ne odleže. V vojašnici takoj se vi.'že! In preden se približa noč. V bolnišnici umirajoč. Leži ponižani prevzetnež. Leži ostudni bugokletnež. Izbrulmež groznih besedi Nobene več ni vžil jedi: Postal je prah in červov piča. Zagrebli v dveh dneh so merliča. Tovarši vsi terdili so: Je bila Božja kazen to. Ko spremljali so ga k pogrebu. Pravičen Bog živi na nebu' L'.tk. ri.no posvečevanje zenin-.iv m n<:v«-st. Slepi mi bilni na •»«-•*-it. ¿■t. Zvel. Margareta Marija Alakok. Ii!až«ni. da m- m. d sv«-te vverst«*. Uazširjanje pobožnosli .b-zn^ov«-¡ja pr»*sv. >er«a. Zadeve mnogih redov. 20. S. Bernavard llan«»v«--ran>ko. Družita >v. i:«miMtija. Obnovljen j«- n«*kterih redov. Ve«" naprav /.a «»tr<*či«V. 27. S. FrumenciJ. IJ<»i« h«-n škof. Ihnarne za d« v«-. >in«jvi. da bi dobili službo pri kat. S. Evzebija. Katol. leitHjsk«' družbe. Svoj« 1 na 111 t*-r:i Vse posebej priporočene časne zadev«-. HO. S. Alfonz Rodrlgec. I'os ve«'» vanje pri r«»čn« in d< lu. Rešenje delavskega vprašanja, liratje lajiki in sestre lajike v r« d«»v-niškili stanovih. HI. S. Volbenk. Ib^nsburg in severno flesk«». Odvernj« nj<-hudih pohujšanj 1 zlasti v Lj. . Vse poslane in ne š<- usli>ane zadeve. I'dje molitvenega apostoljstva in bratovščine .hzu^»ve-.M Serca. ki s<» v oktobru ali bojo umeril v novembru. 11. Bratovske zadeve N. IJ. Gospč presv. Jezusov. Seroa. V molitev priporočeni: Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata. naših angeljev varhov in vsili naših patronov. Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje. umore in samomore, odpad, in brezverstvo. prešest-vanje in vse nečistosti. sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregr» h»*. — II«»lan za zdravje na priprošnje N. Ij. Gosp«'-. — Za v_'.»dn<» vr«m»-. Nekdo v velikih sti-kah prosi vse družbenike m«»h'/a v-iM družino, zdibljejev. ..memento" itd. Zalivale. V f-.a ii! i-olezni za'ekla sem se z vsem zaupanjem k Mar' i. Z Jri 'i l«>!nik"\\ k -v. Jožefu in tudi k dušam v vira h. t»-r <•!•! ibi'i u-!:*anje v Danici razgia-iti. l*-h-ar:a --m bila. bol-z«-n zgubila je hitro svojo viharno silo. t• • in-• 1.1.' • !o »«• »ni i*" l"o!;ša'i n nevarnost je zginila. Z ve- »:i fi - rn '•!•! jul*» in vabim v-e l-ete/ne. na| zaupljivo se k Na- * 111 »i pre-, v. Sena v pom«.«' obračajo. V -k..t;i Loki. 1«. oktobra lsi»l. Kmilija Lapa j ne. Z G«.r»-ir>»kega. Večkrat že »eni se v hudih dušnih in te-|. mii!i p<>»•••}k i. "-v. A, <>;/i, o m drugim f.orno»'nik"iii. • 11 ne za<»onj. Po»ebno pa - i bifa enkrat z v-«. družino v velikih zadregah, rekla bi. «"nd'»\ »«• r. -«na. Dvoj«. /ivin«"-e» namre«". k»ere smo imeli ž»- prav za .............. •• «'z«lrav»-!o; tak-» -«-m bila večkrat uslišana. Večna bvala (.«•-p'd ll"!rn in X eg.,'.-m >v«-tnikom! Obljubila sem naznaniti. k.ir zdai hvaležno sp«.!nujem. Ob enem pa. -e tudi pri-t «•?■•••"..m v }'l«.."ii<» n "lil« v z v s«» ,-vo'o družino in <"ae k Bogu. Materi I».. >.. .I"Ž* tu m -v. Antonu za poni'M". dosegla sem jo. zato izrekam |.rf-•-r«'ti" ;;a:-valo. l,"ib"Vjr:nb-«-. M. vinotoka I*'.»'. F. H. Listek za raznoterosti. V bogoslovji j»* č. g. dr. Jan. Krek pričel razlagati .tomistisko* filozofijo B-.g daj srečo. Koledar Katol. tiskovnega društva za 1. lSibi — vsestransko močno raben in praktičen — prav živo priporočen' Rimski Katolik. 4. tečaj. V. zvezek, od dr. Ant. Mahniča. j.- ravnokar prišel na svitlo. Kupi in beri! Ter Sosenkranz von dr. Philip Hammer. II. Bd. Izverstn» knjiga za pridigarje in katehete. Ona ji je •>. gld. H', kr Spiso7 o ..liberalizmu/' prosimo, ne pregledati, ker ta potuhnjeni sovražnik povsod rije zoper papeža. Škote, duhovne, sv. Cerkev. Kovanje novega niklovega denarja v večji količini prične se prihodnji teden. Nekateri komadi na po-skušnjo on jako dobro izveršeni. Zlati denar pričnO kovati konci oktobra in sreberne nowe še letos. Kovanje novega bronastega denarja prične se nekoliko pozneje. O priliki IS. oktobra. Vse pre bi age vo- silee. vse tako velikoserčne dobrotnike naše šolske mladine prod ob roti ji vi Bog z naj večimi nebeškimi in zemeljskimi dobrotami milostno obdaruj. Vr. Več tehtnih spisov, ki so za zdaj prepozno došliv precej prihodnjič. Križajte jih, križajte jih I Koga? Tiste, ki so na katoliški shod prišli. A bralci in prijatelji „Zgod. Danice1' se tega hrupa ustrašili ne bodete. Za velikim petkom pride vsako leto velika nedelja. Xeki govornik je na katoliškem shodu priporočal, da vzlasti molimo na čast sv. Mohoru in Fortunatu, da se ohrani živa vera med Slovenci. Prav res je to potreba. Za zdaj ne kaže druzega, kakor da prosimo za razsvitljenje slepcem. O turkih je med Slovenci povedka, da je turčin kristjanu vrat prerezotaj. zr^en pa ga tolažil: „Xič boli. nič boli!" vf^^aliX^^mÎatînS in starim vero spodkopuje, zraven pa kliče : „Nič boli. nič boli: za vero nič nevarno ni! Duhovske spremembe. Duhovske spremembe v lavantinski škofiji. Č. g. Jos. Jurčič, župnik pri sv. Lenartu, je postal dekan ; čast. g. A. Zdolšek, kapelan v Šmartinu na Paki, pa župnik pri sv. Štefanu tik Žusma; čast. gosp. Jak. Marinčič gre z Marenberga kot provizor v Muto; č. g. Al. Vojsk je imenovan provizorjem pri sv. Barbari v Halozah. — Prestavljeni so čč. gg. kapelani: Jan. Pajtler iz Svetinj v Ljutomer; Fr. Kocbek od sv. Štefana k sv. Barbari v Halozah; Fr. Hurt iz Podsrede-v Stari Terg; Fr. Mandeliček od sv. Petra pod sv. Gorami v Podsredo. Dobrotni darovi. Zi dijaško mizo: V. č. g. žup. Jož. Kerčon 3 g!d. — Č. g. žup. Jem. Babnik 5 gld. — Iz Žuženberga 10 gld. — Dobrotne sestre 1 gld. — Preč. g. J. S. 5 gld. — P. n. g. kan. M. Leben 10 gld. — C. g. žup. Anton Hočevar 2 gld. — Blag. g. F. Stajer, c. kr. notar v Metliki 15 gld. — Č. gosp. žup. Franc Schweiger 10 gld. — Iz Idrije N—ni 1 gld. — Čast. gosp. kapi. Iv. J'fjram 1 gld. 50 kr. — Dober prijatelj 2 gld. — Preč. g. profesor dr. Jožef Dolenec 5 gld. — »Nekdo» 2 gld. — Č. g. kat. Janez Smrekar 2 gld. — Preč. g. prof. dr. J. Lesar 1 vel. tolar — Preč. g. dekan Tom. Kajdiž 5 gld. — Neim. star prijatelj 20 gld. — Č. g. kapi. Jan. Oblak t gld. — «Sreča naj ti bode mila. ogibaj se Te vsaka sila!» 5 gld. Zu sv. Detinstro: Po preč. g. kan. J. Rozmanu 10 gld. Zu a fr. miši ¡on: M. J. 5 gld. za Ugando. Zt tiuj/ritr*hniši misijam■.: Iz Žuženberga S gld. Za sr. Or. (a: Iz Žuženberga 32 gld: Zu Mari ja nitre: V. č. župn. Simon Žužek 5 gld. — V. č. žup. J. .larc 5 gld. — Č. g. kapi. Fr. Mekinec 2 gld. Z i rstunoiit' v ¡stalne in večji rezidence čč oo. jezuitov r Ljub-t ja ni me*to s-dunjrya „provizorja:'' G. Majdičeva 50 gld.