PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE! ZAVAROVALNICA SAVA ■ ■ ■ J' DELAVSKA ENOTNOST 4. JULIJA 1970 - ŠT. 26 - L. XXVII Centrala: LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 19/1 Poslovne enote: CELJE, ČAKOVEC, JESENICE, KOPER. KOPRIVNICA, KRANJ, KRŠKO, MARIBOR, MENGEŠ, MURSKA SOBOTA, NOVA GORICA, NOVO MESTO, POSTOJNA, TRBOVLJE in LJUBLJANA s poslovalnicama Zagreb in Rijeka 9EJA PREDSEDSTVA RS ZSS ZA RES USTREZNO SISTEMATIZACIJO DELOVNIH MEST Sistematizacija delovnih mest ne more biti enkraten akt, temveč mora biti stalna akcija @ Sindikati so za enotno višino minimalnih osebnih dohodkov delavcev — 500 din mesečno — in za njeno vsakoletno valorizacijo rj rm p n | p m ,11.......... |i ,1!' ii| 'i' i'| i 1 RES JE rar-1 UOBLJAMi • boji eri 1 9 kuhinjske nape B prezračevale! za sanitarije 50 NAJBOLJŠI Pred sezono letnih dopustov je predsedstvo RS ZSS na svoji seji 1. julija obravnavalo dve aktualni vprašanji: potek izde- ■mtmm 1 lave in sprejemanje aktov o sistematizaciji delovnih mest v delovnih organizacijah ter predlog zakona o minimalnih osebnih dohodkih delavcev. Ne prvo in ne drugo vprašanje nista bila prvič na dnevnem redu najvišjega organa slovenskih sindikatov in zato so se člani predsedstva razmeroma- hitro zedinili o tem, kaj naj sindikati podprejo in kako naj to storijo. V zvezi s sistematizacijo je predsedstvo poudarilo predvsem potrebo po ustvarjanju takšnega vzdušja v delovnih kolektivih, v katerem bo možno pripraviti in potem tudi postopno uveljaviti takšno sistematizacijo delovnih mest, ki bo resnično v skladu z moderno organizacijo delovnega procesa, katere pogoj je ustrezna kadrovska zasedba delovnih mest Ker pa je zakonski rok za izdelavo te sistematizacije že potekel (18. maj), sc je predsedstvo zavzelo za podaljšanje tega roka, saj sistematizacija po svojem bistvu ne more biti enkraten akt, temveč stalen proces prilagajanja kadrovske zasedbe zahtevam, ki jih postavlja napredek tehnologije. Kar pa zadeva minimalne osebne dohodke delavcev, je predsedstvo sicer podprlo predlog zakona, ki bo te dni prišel pred slovensko skupščino — da se ta dohodek določi enotno za vso Slovenijo na višino 500 din mesečno, hkrati pa je zahtevalo dopolnitev tega zakonskega predloga v tem smislu, da se mora ta dohodek vsako leto valorizirati v skladu z dvigom življenjskih stroškov v minulem letu, še posebej v zvezi z dvigom cen prehrane. Predstavnik ZSS bo to stališče zastopal tudi v razpravi o tem zakonskem predlogu v naši republiški skupščini. KAR JE DANES DOBRO, JUTRI NE BO VEC Uvodne misli v razpravo o sistematizaciji delovnih mest v delovnih organizacijah je podal strokovni sodelavec Zveze delavskih univerz Tone Kukoviča, ki je orisal potek izdelave teh aktov, vlogo, ki so jo pri tem delu do sedaj opravile delavske univerze, in nekatere probleme, ki jih moramo s tem v zvezi čimprej urediti. (Nadaljevanje na 3. strani) ČZP Delavska enotnost vabi k sodelovanju L sposobnega, dinamičnega sodelavca za delo v upravi podjetja na področju komercialne, založniške in tiskarske dejavngsti 2- ekonomske propagandiste (zbiranje oglasov, prodaja knjig in brošur) za področje Gorenjske, Štajerske in Pomurja POGOJI: Pod 1. najmanj srednja izobrazba in izkušnje na ■tem področju Pod 2. srednja izobrazba (lahko tudi začetnik) Poskusna delovna doba tri ®Sece- Stanovanja ni. Za ] *aVce Pod točko 2 zaženi, ° ^loo bivališče v Kra-nV*’, Celju in Mariboru, niv ^ dohodki po pravil-° delitvi osebnih do- nost°V CZP Delavsk;a enot' Ponudbe o doseda-delu- strokovni izobči’ P^ite komisiji za nih Jem in odpoved delov-L -™, P1-1 CZP De- ^tinovaf’ LjUbl3ana’ PREDSEDSTVO ObSS JESENICE JE RAZPRAVLJALO O GOSPODARSKEM POLOŽAJU IN NADALJNJEM RAZVO-JU ŽELEZARNE_ POSPEŠITI PREUSMERITEV! Ko je predsedstvo ObSS Jesenice na zadnji razširjeni seji razpravljalo o gospodarskem položaju in nadaljnjem razvoju Železarne, je poskušalo odgovoriti predvsem na vprašanje, ali trenutno stanje in perspektiva razvoja železarne omogočajo zaposlenim vsaj počasno naraščanje življenjskega standarda, obenem pa tudi socialno varnost. Odgovor je bii: možno je oboje, če bo Trenutki osvežitve ZLATOROG komet JUBILEJNE ŠPORTNE IGRE GRADBINCEV V praznično odetih Trbovljah so se začele XX. jubilejne letne športne igre gradbincev Slovenije. Po številu nastopajočih pa tudi po številu sindikalnih organizacij, ki se udeležujejo te velike športne manifestacije, so letošnje igre rekordne. V Trbovlje je namreč prišlo blizu 1500 športnikov, ki zastopajo le malo manj kot 50 delovnih organizacij. V počastitev pomembnega jubileja, ki ga praznujejo slovenski gradbinci te dni v Trbovljah, je izdal naš tednik posebno prilogo. Posvetili smo jo predvsem razvoju športnih iger gradbincev, obenem pa smo se doisknili tudi vprašanja, po kateri poti naprej... železarski kolektiv nekoli-kanj drugače zasnoval svoja prizadevanja in če pri tem ne bo tako osamljen, kakor je zdaj. Znano je, da je SR Slovenija tudi finančno podprla program sanacije jeseniške železarne. Zato takšen sklep nekoliko preseneča. Drži sicer, da je naša republika finančno podprla program sanacije jeseniške železarne. Vendar je v praksi tako, da že-lezarji dobivajo le toliko sredstev, da skupaj s tistim denarjem. ki ga ustvarjajo sami, komaj životarijo cxl danes do jutri. Ker njihovo usodo zdaj praktično krojijo poslovne banke, jeseniški železarji še pomisliti ne morejo na tak program, pri katerem levjega deleža izkupička ne bi pobrale banke. 2e-lezarji na to ne pristajajo, ker bi to pomenilo, da bi v nedogled podaljševali sedanje stanje. Zato program preusmeritve ostaja več ali manj na papirju glede vseh tistih ukrepov, ki so povezani s kakršnokoli privolitvijo ali sodelovanjem organov izven podjetja. h Kakor smo lahko slišali na ž tej seji. jeseniški železarji bo- g re malo pričakujejo od tega, da si (Nadaljevanje na 3. strani) • Z dogovori, ne iz republiškega sklada Razprava o perspektivi manj razvitih področij Slovenije se je te dni razširila že na odbore republiške skupščine, to JM pomeni, da bodo pioblemi manj razvitih kmalu »zreli« za glavno skupščinsko razpra-vo. Osnovno gradivo, o katerem teče beseda (»Manj razvita območja v Sloveniji«), se na six>-ji dosedanji poti do skupščine (o njem je tudi že razpravljal republiški IS, sekretariat CK 'ZKS in drugi) ni bistveno spremenilo. Bržkone bo ostala glavna skrb za razvoj take šnih področij na plečih njihovih prebivalcev, ker bi lahko preveliki obroki pomoči ogrozili celotno srednjeročno in dolgoročno politiko razvoja Slovenije. Razumljivo pa je, da republika zato še ne sme prekrižati rok, češ, kar bo, bo, ampak je dolžna manj razvitim predelom Slovenije pomagati, kolikor je v njeni moči. Najbolj je manj razvitim mogoče pomagati s spodbujanjem ekonomsko utemeljenega prelivanja sredstev na takšna področja oziroma s pospeševanjem poslovnega sodelovanja med delovnimi organizacijami na manj razvitih področjih in tistimi na razvitejših območjih. Z drugimi besedami: med ukrepi kaže poseči predvsem po ekonomskih, saj je le z njimi možno smotrno izrabiti potencialne možnosti manj razvitih ter jih ustvarjalno vključiti v širši ekonomski prostor. Republika lahko za manj razvite veliko napravi že, če spodbuja razvoj njihove industrije, kmetijstva in turizma. Pri tem je materialno najpomembnejše sodelovanje republike pri modernizaciji cestnega omrežja in na področju izobraževanja. V sodelovanju z občinskimi skupščinami pa lahko republika nudi precej pomoči tudi pri izdela-vi programov razvoja za posamezna manj razvita območja, ki bi morali postati strokovna osnova za različne odločitve. V dosedanjih razpravah o možnosti razvoja manj razvitih področij Slovenije se je zlasti uveljainlo prepričanje, da bi morala republika skrbeti za modernizacijo cestnega omrežja in za povezavo manj razvitih območij z razvojnimi centri ter za potrebe razvoja turizma (v okviru srednjeročnega in dolgoročnega programa modernizacije cestnega omrežja SR Slovenije in s sredstvi republiškega cestnega sklada). Upravni odbor republiškega rodnega sklada pa bi moral dati prednost melioracijam ter zajetjem pitne in industrijske (Nadaljevanje na 8 .strani) OB 3. JULIJU, DNEVU RUDARJEV, ŽELIMO VSEM RUDARSKIM DELOVNIM KOLEKTIVOM OBILO SAMOUPRAVLJAVSKIH USPEHOV SREČNO! IDRIJSKI RUDARJI «/WNA/S/N/S/VNA7SAAA/SAA/S/N/SA/SAr»/SAAA/\/V/V/NAAAA/VVN/V/VV>AAA/VW ZAPISEK S SEJE PODODBORA ZA CESTNI TRANSPORT PRI RO SINDIKATA DELAVCEV PROMETA IN ZVEZ Doklej še v zaprtem krogu Kako priti do primerljivih podatkov, kako zmanjšati nezaupanje med podjetji, kako vplivati na tesnejše sodelovanje istovrstnih delovnih organizacij Pododbor za cestni transport pri RO sindikata delavcev prometa in zvez je na svoji zadnji seji razpravljal o rezultatih gospodarjenja v cestnem transportu v minulem letu. Ugotovil je, da so kolektivi cestnega transporta v minulem letu gospodarili bolje kot v letu 1968, saj vsi važnejši kazalci gospodarjenja kažejo napredovanje po stopnji najmanj 13 %. Vendar to še ne pomeni, da bi smeli biti zadovoljni s takimi dosežki. Z ene strani gre namreč za dokaj utemeljene dvome o točnosti teh podatkov, ki jih — tudi po priznanju udeležencev posveta — podjetja prilagajajo za potrebe vsakokratne obravnave, po drugi strani pa so tovrstna podjetja še vnaprej močno razdrobljena, nimajo tipizi- ranega voznega parka in v boju za obstanek ne izbirajo sredstev, s katerimi si med seboj konkurirajo. Naglo naraščanje vseh vrst poslovnih stroškov v letošnjem letu, poostrene omejitve glede osnih pritiskov, pomanjkanje rezervnih delov, napovedana tri in večkratna podražitev cestnih taks itd. predstavljajo tiste vzroke, zaradi katerih bo 27 slovenskih cestno transportnih podjetij letošnje poslovanje zaključilo precej slabše kot lani, če ne bi ničesar storili v zvezi z odpravljanjem navedenih, nič kolikokrat ugotovljenih in ponovljenih problemov cestnega transporta. ZA ENOTNO METODOLOGIJO! člani pododbora za cestni transport pri RO sindikata delavcev prometa in zvez so zavoljo vsega tega v svojih razpravah poudarjali, naj bi vsaj njihov strokovni sindikat, če so že propadli poskusi drugih organov in organizacij, poskušal vplivati na to, da bi sčasoma izoblikovali enotno metodologijo zbiranja podatkov, na osnovi katerih bi potem lahko primerjali poslovne rezultate pod- jetij in predlagali ustrezne rešitve za zboljšanje razmer. Uspešna razrešitev te naloge, ki jo je pododbor sprejel v svoj delovni načrt, je seveda močno odvisna od tega, kako, po kakšni poti in na kakšen način naj bi le zlomili nezaupanje med podjetji in vplivali na njih tesnejše sodelovanje in povezovanje. Značilno namreč je, da so cestno transportna podjetja zelo hitro enotna, ko jih ogrozi sprememba določenih predpisov. Ne morejo in ne morejo pa najti skupne govorice glede sodelovanja pri tipizaciji voznega parka, v zvezi z enotnim nastopanjem na trgu transportnih storitev itd.; skratka, glede vseh tistih vprašanj, od katerih je v bistvu tudi odvisna njihova prihodnja pot. Poslovna združenja v zvezi s tem niso odigrala prave vloge. Tega pa končno tudi niso mogla, če pa je nekaj podjetij vselej poskušalo ribariti v kalnem. Predlogi za razreševanje določenih zadev torej niso mogli biti dovolj konkretni, predvsem pa niso mogli biti obvezni za vse člane, ko pa je bilo vnaprej jasno, da jih nekateri s prikazovanjem netočnih podatkov že vnaprej »minirajo«. ZAUPANJE V SINDIKAT ALI PA ...? Zaradi navedenih dejstev po mnenju udeležencev tega posveta zelo počasi napredujejo tudi prizadevanja za pripravo zasnov razvojnega programa cestnega transporta kot celote. Da bi delo na tem področju pospešili, da bi končno enkrat prišli do vsaj približno enotnih, stališč večine cestno transportnih podjetij, naj bi RO sindikata delavcev prometa in zvez v naj-bližji prihodnosti dosegel troje: @ sklical naj bi sestanek vseh direktorjev ceStno-trans-portmih podjetij, ® spodbudil naj bi osnovne organizacije sindikata, da bi od vodstev svojih delovnih organizacij zahtevale, naj v javnost posredujeo verodostojne in med seboj primerljive podatke ter da zanje v polni meri tudi odgovarjajo, © podprl naj bi priprave za ustanovitev novega organa, ki bi se ukvarjal s problematiko cestnega transporta, še posebej pa z njegovim prihodnjim razvojem. Vse to je seveda laže reči kot pa storiti. Kakorkoli torej navedem predlogi v bistvu izražajo zaupanje v sindikat, tako po drugi strani lahko ugotovimo, da bi jih sindikat lahko tudi uresničil, če bo pri tem naletel na tvorno podporo delovnih organizacij oziroma osnovnih organizacij sindikata. —mg REZERVIRANI STOLPEC TEDEJ MUNIH tajnik občinskega sindikalnega sveta Tolmin © Glede na to, da se turistična sezona bliža vrhuncu, bi radi zvedeli, kako ste v tolminski občini letos poskrbeli za gostinske in turistične delavce. Ali jih imate dovolj? Čeprav se v naši občini turizem in gostinstvo razvijata z vso naglico, zlasti v Zgornji Soški dolini, moram povedati, da imamo z gostinsko turističnimi kadri velike težave. Gostinci namreč bežijo iz naših krajev. Že večkrat smo analizirali vzroke, zakaj gostinsko turistični delavci ne ostanejo v naših turističnih središčih, denimo v Bovcu, Kobaridu ali Tolminu. Spoznali smo, da gostinski in turistični delavci bežijo iz tega poklica predvsem zaradi nizkih osebnih dohodkov in zavoljo neurejenega delovnega časa, saj morajo delati po ves dan in tudi na petek in svetek. Povrhu vsega pa še za majhne denarje. Kot tretji vzrok, zakaj zlasti gostinski delavci nimajo obstanka v naši občini, pa naj omenim tako imenovano socialno negotovost. Gostinsko turistična podjetja na našem koncu namreč zaposlujejo mlade gostinske delavce le za določen čas, to je v glavni zimski ali poletni sezoni. Mnogo pa je takih, ki bi se kljub vsem slabostim le radi zaposlili za nedoločen čas in ostali v naših krajih. Pomanjkanje gostinsko turističnih delavcev v tolminski občini postaja resen problem. Se zlasti, če pomislim na to, kaj vse bomo zgradili v okviru alpskega turističnega centra v Bovcu, kjer bodo investicije v gostinsko turistične objekte znašale blizu 6 milijard starih dinarjev. Ob tem pa bomo potrebovali najmanj 1000 novih gostinsko turističnih delavcev. Kje jih bomo dobili ali kako si jih bomo vzgojili, si ne znam odgovoriti? TRGOVSKO PODJETJE JHnkomecc TOLMIN ČESTITA VSEM OBČANOM ZA DAN BORCA IN VABI K NAKUPU V SVOJE, BOGATO ZALOŽENE TRGOVINE Združena kemična industrija DOMŽALE priporoča svoje izdelke. Vsem občanom čestitamo za dan borca, 4. julij! OBČNI ZBOR MEDOBČINSKEGA ODBORA SINDIKATA DELAVCEV INDUSTRIJE IN RUDARSTVA V NOVI GORICI DELA BO DOVOLJ! Za predsednika medobčinskega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva Goriške je bil izvoljen Boris Ferlat iz Mebla Čeprav so se delegati že drugič sestali na občnem zboru medobčinskega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva v Novi Gorici, le-ta zajema osnovne sindikalne organizacije iz novogoriške, ajdovske in tolminske občine, je bil minuli občni zbor pravzaprav ustanovni, saj je dosedanji medobčinski odbor obstajal bolj ali manj le na papirju. Ta okoliščina pa ni vplivala na to, da »ustanovni« občni zbor ne bi uspel. Posebna delovna skupina, ki jo je vodil Boris Ferlat iz Mebla, je skrbno pripravila gradivo za občni zbor, na osnovi katerega so delegati prizadeto razpravljali o številnih aktualnih problemih industrijskih delovnih organizacij celotne severne Primorske. Izhodišče za razpravo je predstavljal referat novega predsednika odbora, ki je mimo obsežne razlage o tem, kaj prinaša zakon o družbenem usmerjanju delitve dohodka in osebnih dohodkov v delovnih organizacijah, opozoril še na številne probleme v zvezi s pre» hodom na 42-umi delovni teden, z nagrajevanjem, Integracijskimi procesi v industriji in v zvezi z življenjsko ravnijo zaposlenih delavcev. Mnogi delegati so se v razpravi, v njej je sodelovala tudi Vida Lotrič, tajnica republiškega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva, pomudili ob integracijskih procesih v industriji ter ob nagrajevanju v delovnih organizacijah. Lahko smo razbrali, da so nekatera podjetja v integracijskih procesih zabeležila lepe poslovne rezultate. Za primer so navedli novogoriško tovarno pohištva »Meblo«, ki že združuje sedem pohištvenih proizvajalcev s področja celotne Primorske in Istre. Med njimi je največ takšnih delovnih kolektivov, ki so prej bolj ali manj životarili in se stalno borili na meji rentabilnosti, toda še to na račun nizkih osebnih dohodkov zaposlenih. Zdaj, ko so ta podjetja povezana z Meblom in ko za to tovarno, bodisi kot kooperanti bodisi kot samostojni obrati proizvajajo najrazličnejše sestavne dele ali končne izdelke, ne poznajo več problemov, ki jih povzroča nizka rentabilnost in neekonomičnost proizvodnje Še več, nekatere od teh tovarn poslujejo z visoko stopnjo ren- tabilnosti in, kar je najpomembnejše, tudi osebni dohodki zaposlenih so se tako popravili, da so le-ti z njimi zadovoljni. Po mnenju delegata Tadeja Muniha, sekretarja v tolminskem podjetju »Metalflex«, pa na področju treh severnoprimorskih občin ni bilo veliko storjenega glede integracijskih procesov v elektro in kovinski industriji, čeprav bi bilo spričo precejšnje razdrobljenosti tovrstne industrije na tem področju koristno, da bi se integrirala. Še največ so glede medsebojnega povezovanja in poslovno tehničnega sodelovanja storila kovinska in elektro podjetja v tolminski občirfi, ki so že pripravila »teren«, kot se temu pravi, da bi se v perspektivi tudi fizično združila. Prav zavoljo omenjenih slabosti v integracijskih procesih med kovinskimi in elektro podjetji bo nedvomno ena osnovnih nalog novoizvoljenega medobčinskega odbora, da tem problemom posveti dobršen del svoje bodoče dejavnosti. Kar zadeva nagrajevanje v delovnih organizacijah, smo lahko od mnogih delegatov slišali pripombe, da se v nekaterih OKNA šnl©-VRATA ESI ribnfca POLKNA PRODAJA ^ NA KREDIT delovnih organizacijah na Goriškem in Tolminskem spet pojavljajo hotenja po »uravnilovki« in da nagrajevanje po delu marsikje izgublja na veljavi. Od tod tudi zahteva občnega zbora, naj medobčinski odbor temeljito analizira vse tiste pravilnike o nagrajevanju, ki jih označujejo težnje po »uravnilovki«, ter da naj opozori prizadete delovne organizacije, da jih takšen način nagrajevanja lahko kaj kmalu pripelje na stranski tir v poslovanju in da bo »uravnilovka« slej ko prej skalila odnose med zaposlenimi. M. Z. Z OBČINSKIH SINDIKALNIH SVETOV • TRBOVLJE Člani plenuma občinskega sindikalnega sveta so na minuli seji sodili, da so stališča, ki so oblikovana v dokumentu: Politični cilji in naloge slovenskih sindikatov, obveznost ne samo za organe sindikatov, temveč tudi za vse članstvo. Vsi naj bi ta stališča temeljito spoznali in jih tudi uresničevali. Člani plenuma so menili, da ne bi bilo odveč, če bi zasledovali izvajanja teh stališč in se. sproti dogovarjali za njihovo dosledno uresničevanje. V zvezi s politiko nagrajevanja pa sindikalni svet predlaga vsem trboveljskim delovnim kolektivom, kjer še imajo zaposleni osebne dohodke nižje od 700 dinarjev na mesec, da store vse, da bi jih povečali na 700 dinarjev. Tam, kjer tega letos ne bi mogli storiti, naj bi izdelali sanacijske programe. Regresi za dopust so po sodbah članov plenuma ObSS pomembni zavoljo tega, ker bodo omogočili potreben oddih zlasti tistim neposrednim proizvajalcem, ki imajo nižje osebne dohodke. Na plenumu ObSS so člani razpravljali tudi o XV. ustavnem amandmaju, o izdelavi statutov in še o nekaterih dru' gih vprašanjih, zlasti v zvezi z nadaljnjim razvojem samoupravljanja. O teh problemih bodo na plenumu še razpravljali. M. V. 0 KOPER V začetku tega tedna so s® v Kopru sestali predstavniki delovnih organizacij, ki so bi' li izvoljeni v delovnih skup' nostih, na skupni kandidacijski konferenci 9. volilne enote, ki zajema vse zavode in ustanove družbenih služb obalnega območja in se dogovorili za kandidata, ki ga bodo delegirali na II. kongres samoupravljavcev Jugoslavije. Ta kandidacijska konferenca je bila prva na obalnem področju, saj je ostahh 8 volilnih enot imel0 svoje kandidacijske konference šele dan pozneje. Na vseh kandidacijskih konferencah s° se razen o pripravah na H-kongres samoupravljavcev P0" govarjali tudi o dosedanjem razvoju samoupravljanja in S® o mnogih drugih aktualnih vprašanjih, ki se porajajo V samoupravnih dejavnostih. K. C. /VVVV\/V\A/V\A/\/\/VVVVNA/VVVNA/VVVVVNA/\A/\/'y\/VVV\/N/VVVV^y\A^VV\A/S/\r^'«^^ Gozdno gospodarstvo Ljubljana S SEDEŽEM V LJUBLJANI, TRŽAŠKA CESTA 2 © preko svojih obratov proizvaja in prodaja vse vrste gozdnih sortimentov, @ opravlja gozdno gojitvena dela, © gradi ceste ter osnavlja gozdne plantaže in intenzivne nasade KOLEKTIV ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA DAN BORCA — 4. JULIJ! OBČINSKI SINDIKALNI SVET SLOVENSKA BISTRICA SKUPŠČINA OBČINE OBČINSKA KONFERENCA ZKS OBČINSKA KONFERENCA SZDL OBČINSKA KONFERENCA ZMS OBČINSKO ZDRUŽENJE BORCEV NOV OBČINSKI ODBOR ZRVS OBČINSKI ODBOR RK KEMIČNA . TOVARNA PODNART Poslužujte se naših galvanskih izdelkov! Zahtevajte prospekte in ponudbe! ISKRENO ČESTITAMO DELOVNIM LJUDEM OBČINE SLOVENSKA BISTRICA ZA DAN BORCA — 4. JULIJ! DELOVNA SKUPNOST SE PRIDRUŽUJE ČESTITKAM ZADAN BORCA, 4. JULIJ! MARIBORSKI IN PTUJSKI SINDIKAT DELAVCEV KMETIJSTVA IN ŽIVILSKE INDUSTRIJE O SKUPNI POTI _ LEDINA NAJ NE OSTANE NEZORANA ZA RES USTREZNO sistematizacijo delovnih mest Za začetek bodo med delovnimi organizacijami organizirali razgovore o možnostih poslovno-tehničnega sodelovanja in o morebitnih integracijah Te dni smo bili priča pomembni integraciji med kmetijskima zadrugama v Vipavi in Novi Gorici. Kmetije! iz obeh občin so namreč spoznali, da sami zase ne morejo več dosegati takšnih rezultatov kot bi jih lahko skupaj v močni organizaciji. Integracija, ki je bila dobro pripravljena, bo, kot napo-vedujejo, kmalu obrodila prve sadove. Osnovno pri tem je, dai so se kmetijci na Vipavskem in Goriškem dogovorili za delitev clela: medtem ko bo nekdanja kmetijska zadruga v Novi Gorici skrbela za lastno kmetijsko proizvodnjo in prodajo kmetijskih Pridelkov, bo glavna skrb zadruge v Vipavi kooperacija z Zasebnimi kmetijskimi proizvajalci. Kmetijci in živilci pa ne mirujejo tudi na drugem koncu Slovenije, na mariborskem in Ptujskem področju. Te dni smo bili namreč priča zanimivemu sestanku na občinskem odboru sindikata delavcev kmetijstva, živilske in tobačne industrije v Mariboru. Tu so se srečali člani Predsedstva mariborskega odbo-ra ter predsedstva medobčinskega odbora tega sindikata iz Ptu-l®. ki združuje kmetijce sloven-skobistriške, ormoške in ptujske °bčine, ter predstavnik občin-skega sindikalnega sveta iz Lenarta. Sestanka pa sta se udeležila tudi predsednik republiškega odbora Julij Planinc in ,vasil Nimovski, predsednik centralnega odbora sindikata delavcev kmetijstva, živilske in tobačne industrije. »KMETIJCI NISMO ENOTNI...« .. V svojem uvodnem razmiš-banju je Otmar Grager, predsednik občinskega odbora sindi-kata delavcev kmetijstva, živil-ke in tobačne industrije med aru§im dejal: »Priznati moramo, da bi tudi keposleni v kmetijstvu lahko torih mnogo več za racional-ijejšo in uspešnejšo poslovno P°litiko, ki je pogoj za večji do-e°dek. Toda kmetijci si nismo kotni, ker se poslovno ne naj-emo, kot pravimo. Odpraviti to ^eenotnost, da bi skupno začeli stopati na trgu, pred bančnim in drugim kapitalom, je naloga tudi nas v sindikatih: Zavzeti se moramo za odpravo vseh ovir, zlasti pa tistih, ki izhajajo iz nas samih, to je iz naših kolektivov ...« Kot potrditev -Gragerjevim trditvam tole: gradnja hladilnice, ki naj bi predstavljala tak enotnejši komercialni nastop za celotno proizvodnjo sadja na Štajerskem, je bila prav zavoljo nesoglasij med kmetijci prestavljena za polni dve leti, saj se proizvajalci v ožji in širši okolici niso mogli sporazumeti o skupnem vlaganju. Tako še je moral Agrokombinat Maribor sam lotiti gradnje. Prva faza hladilnice z zmogljivostjo 240 vagonov sadja bo zgrajena že letos. Ob koncu minulega leta pa so tudi drugi proizvajalci izrazili svojo pripravljenost, da bi postali soinvestitorji pri gradnji hladilnice. Sklepi organov upravljanja Maribor, AK kmetijske zadruge Lenart, KZ Selnica ob Dravi, Slovenija vino — obrat Ormož in KK Ptuj govorijo sicer o nadaljnji gradnji in povečanju hladilniških zmogljivosti, res pa je obenem tudi to, da pogodba o soinvestiranju gradnje hladilnice še vedno ni podpisana. PREDELAVA SADJA PREDSTAVLJA PROBLEM Tudi predelava industrijskega sadja predstavlja za maribor-sko-ptujski proizvodni okoliš poseben problem. Prvi dogovori med agrokombinatom iz Lenar- • ta, agrokombinatom iz Maribora in podjetjem , Tališ iz Maribora so pokazali pripravljenost vseh treh kolektivov za gradnjo predelovalnih obratov. »Prizadevanja teh treh kolektivov moramo podpreti,« je dejal Otmar Grager, »pa čeprav vemo, da investicija ekonomsko ni preveč zanimiva, saj gre v tem primeru bolj za socialno politično investicijo, ki rešuje problem Slovenskih goric in Haloz. To sicer zveni nesmiselno, vendar delajo tako tudi drugod po svetu, na primer v Italiji in Avstriji...« Po načrtih naj bi predelava industrijskega sadja na tem območju omogočila ali proizvodnjo sokov ali koncentratov. Sporno pa je, kje naj bi zgradili tovarno za predelavo industrijskega sadja. Lokacija v Lenartu ima na primer po besedah nekaterih članov obeh predsedstev to prednost, da bi iz sklada za nerazvita področja dobili sredstva za gradnjo pod ugodnejšimi pogoji. Negativna stran lokacije v Lenartu pa je v tem, da ta kraj nima dovolj primerne vode za tovrstno proizvodnjo. Na skupnem sestanku sindikalnih vodstev iz Maribora in Ptuja smo tudi slišali, da bi bilo potrebno opustiti proizvodnjo v majhnih in nerentabilnih klavnicah na Štajerskem ter na ma-riborsko-ptujskem agroprehram-benem kompleksu zgraditi le dva ali tri obrate klavni-ške industrije. S koncentracijo klavniških zmogljivosti bi postala proizvodnja veliko bolj fentabilna, razen tega pa bi pospešili tudi živinorejsko proizvodnjo, ki na tem koncu Slovenije predstavlja v kmetijski proizvodnji pomembno postavko. TO JE LE ZAČETEK Sestanek, kakršnega je organiziral mariborski občinski odbor sindikata delavcev kmetijstva, živilske in tobačne industrije, prav gotovo lahko označimo kot začetek' nove poti, ki jo je ubral mariborski in ptujski sindikat kmetij cev in živil-cev. Na osnovi uvodnih besed predsednikov občinskega odbora Maribor Otmarja Grager j a ter medobčinskega odbora iz Ptuja Draga Čatra ter na osnovi razgibane razprave bo zdaj posebna »mešana« komisija izoblikovala zaključke. Posredovali jih bodo vsem desetim kmetijskim osnovnim sindikalnim organizacijam pa tudi vodstvom podjetij. S stališči in zaključki bodo seznanili tudi vse druge dejavnike v vseh prizadetih občinah, ki so dolžni pomagati, da se začeta pot uspešno nadaljuje. Občinska sindikalna vodstva tega strokovnega sindikata pa bodo organizirala tudi razgovore med posameznimi podjetji, da bi ugotovili, kje so možnosti za poslovno tehnično sodelovanje in za morebitne integracije. MILAN ZIVKOVIC (Nadaljevanje s 1. strani) Sistematizacijo delovnih mest oziroma revizijo te sistematizacije narekujejo spremembe Temeljnega zakona o delovnih razmerjih, opravljena pa bi morala biti — kot že rečeno — do 16. maja letos. Zvezi delavskih univerz Slovenije je s tem v zvezi -bila zaupana naloga, da pripravi ustrezno metodologijo strokovnega pristopa za izdelavo sistematizacije delovnih mest in obrazložitev družbeno-političnih in pravnih vidikov sistematizacije, skupščina SRS pa je lani priporočila občinskim skupščinam, da delovnim organizacijam pomagajo pri izvedbi sistematizacije. Medtem, ko so delavske univerze svojo nalogo opravile — izdelale so gradivo, namenjeno tistim kadrom v delovnih organizacijah, ki • naj pripravijo sistematizacijo in za te kadre prrirejale tudi seminarje, na katerih je do sedaj bilo več kot 600 udeležencev — pa so občinske skupščine to delo v glavnem zanemarile. Celotna akcija je v zaostanku, hkrati pa je v; delovnih organizacijah opaziti težnje, da se sistematizacija oziroma revizija sistematizacije (tam. kjer jo že imajo) izvede samo v tolikšni meri, da se zadosti zakonskim zahtevam — in še to s tem, da se v glavnem ostane pri sedanji strukturi kadrov. Tov. Kukoviča je zato predlagal — predsedstvo pa je predlog sprejelo — da se pri Gospodarski zbornici Slovenije ustanovi koordinacijsko telo, sestavljeno iz predstavnikov zbornice, sindikatov, republiške skupščine in sekretariata za delo, ki bo skrbelo za pravilno izvajanje sistematizacije in koordiniralo delo s tem v zvezi, predlagal pa je tudi, da se da zakonska pobuda za podaljšanje roka za izvedbo sistematizacije. Člani predsedstva so v razpravi dali polno priznanje Zvezi delavskih univerz Slovenije za njena dosedanja prizadevanja v zvezi z izvedbo sistematizacije, hkrati pa izrazili obžalovanje, da je pri teh prizadevanjih bila precej osamljena. Zahtevali so večje angažiranje preostalih dejavnikov — sindikalnih organizacij, organov samoupravljanja v delovnih organizacijah, strokovnih društev, gospodarske zbornice in občinskih skupščin — saj gre za izredno pomembno delo. Sodobna organizacija dela zahteva ustrezne kadre in to, kar je glede te organizacije in kadrov danes morda še dobro, že jutri lahko postane zastarelo ■in neustrezno. Gre torej za stalno usklajevanje kadrovske struk- Pravim inKsvelovalni^a f}l<: Vprašanje: otr iT zavodu za usposabljanje duševno prizadetih otrok imamo dr ° . skozi vse leto, torej tudi takrat, ko imajo sicer v šolah in del k- vzgoinih zavodih šolske počitnice. Zanima me, ali imajo ŠolakCi zav°da pravico do dvomesečnih počitnic kot na drugih al‘ pa na,n sre le enomesečni dopust, kot zatrjujejo v asem zavodu? D. K. — Ljubljana Odgovor: )n v^0 čl. 66. temeljnega zakona o delovnih razmerjih ima učno izrabi110 oseb'je v šolah in drugih vzgojnih ustanovah pravico trai +• *etn* dopust med šolskimi počitnicami; ta dopust sme °Pra r na^ve^ toliko, kolikor trajajo šolske počitnice. Če pa koleri a Vz£°jni zavod svojo dejavnost neprekinjeno skozi vse oJe, . rsko leto, torej tudi v času počitnic, ima vzgojno in učno 1® takšnega zavoda pravico do letnega dopusta v razponu 14 do 30 dni, ali kot ga imajo drugi delavci v smislu TZDR. Koliko bo konkretno znašal letni dopust, mora biti določeno v splošnem aktu delovne organizacije, skladno s čl. 67. citiranega zakona. M. LIPUŽIC ture z zahtevami sodobne organizacije delovnega procesa, to pa pomeni, da za sistematizacijo delovnih mest pravzaprav ne more biti nobenega roka, saj se mora stalno izvajati. Pri tem pa moramo računati z dejstvom, da je sedanja kadrovska zasedba v naših delovnih organizacijah v veliki meri neustrezna. Ne moremo pričakovati, da se bodo ljudje z neustreznimi kvalifikacijami brez odpora sprijaznili s tem, da se »preselijo« na nižja delovna mesta. Ne gre torej za kadrovske spremembe tako rekoč »čez noč«, ki bi najbrž povzročile konfliktne situacije, temveč za ustrezne spremembe v določenem roku, ki bi ljudem dal možnost za dopolnitev izobrazbe — tudi s šolanjem na delovnem mestu. Po podatkih, ki jih je na seji navedel podpredsednik RS ZSS Jože Globačnik, je lani v Sloveniji prejemalo minimalne osebne dohodke le kakih 2000 delavcev oziroma 0,4 % vseh zaposlenih. V drugih republikah je bil ta odstotek precej višji, jugoslovansko poprečje pa je znašalo 2,6 % zaposlenih.. Naj-nižja višina minimalnega osebnega dohodka znaša po zveznem zakonu 300 din, republiški zakoni pa so ta znesek dvignili na 350 oziroma 400 din (Hrvatska). Po zakonskem predlogu, ki je sedaj pred slovensko skupščino, naj bi v Sloveniji minimalni osebni dohodek znašal 500 din. Sindikati na ta dohodek gledajo predvsem kot na socialno pravico delavcev, je pa gotovo tudi sankcija za slabo poslovanje podjetij. Predsedstvo je v razpravi podprlo predlagano višino MOD (500 din), kakor tudi to, da naj velja za vso Slovenijo; izreklo se je torej proti razlikam v posameznih občinah. Hkrati s tem pa je predlagalo dve spremembi zakonskega predloga: prvič, da se mora višina MOD vsako leto valorizirati za dvig življenjskih stroškov, še posebej stroškov za prehrano, in drugič, da se v položaju, ki zahteva izplačevanje MOD, hkrati angažirajo za ta namen sredstva občinskih in republiških rezerv gospodarskih organizacij; po mnenju predsedstva bi to zagotovilo širši interes za odpravljanje razmer, ki terjajo uvedbo minimalnih oseb-dih dohodkov. Pri vsem tem pa predsedstvo meni, da je najvažnejša preventiva, to se pravi prizadevanja, da do minimalnih osebnih dohodkov sploh ne pride — in v tem smislu morajo tudi sindikalne organizacije predvsem zastaviti svoje delo. MILAN POGAČNIK Pospešiti preusmeritev! (Nadaljevanje s 1. strani) bi jim nekdo (družba ah kdorkoli) povrnil vsaj del tistih sredstev, ki so jih sami nekdaj prispevali za hitrejši razvoj drugih dejavnosti. Za večjo socialno varnost že zaposlenih in njihovih družin torej morajo skrbeti sami, saj bi na izboljšanje njihovega položaja ob 'trenutnih razmerah lahko vplival le hitrejši razmah drugih dejavnosti v občini, za kar pa spet primanjkuje' sredstev. Jeseniški železarji pa s svoje strani spet ugotavljajo, da v naslednjih treh ali štirih letih ne bo mogoče kaj prida doseči za izboljšanje standarda v vseh njegovih pojavnih oblikah. Če bodo namreč uspeli ohraniti tak tempo proizvodnje, kot ga dosegajo v teh mesecih, bi v obdobju do konca 1973 leta lahko zagotovili rast osebnih dohodkov po stopnji 8%, pokrivali družbene obveznosti, odplačevali izgubo in z minimalno akumulacijo nadaljevali dela pri modernizaciji in rekonstrukciji. Ker njihov plan predvideva, da bodo leta 1971 izdelali 359.000 ton železa, leta 1972 362.000 ton in 366.000 ton v letu 1973, torej edinole vsaka tona več ali bolj kvalitetno proizvedenega železa pomeni tisti dodatni čisti dohodek, ki bi ga lahko porabili za vlaganja v družbeni standard zaposlenih? Vendar pa obstaja vprašanje, tako vsaj smo lahko slišali na seji, ali sploh bodo na Jesenicah dosegli vsaj planska predvidevanja. Občutno jim namreč primanjkuje strokovnega kadra vseh vrst. Značilen je podatek, da je trenutno v inozemstvu zaposlenih kakih 2000 njihovih nekdanjih sodelavcev, da pa skoraj polovico sedanjega 5800-članskega kolektiva se- stavljajo nekvalificirani delavci. Prav zaradi tega, ker jim manjka strokovnjakov, se pojavljajo problemi, ki so' jih ob prejšnji in boljši kadrovski zasedbi že razrešili, sedanji kader pa jim ni vselej kos. Nič ne kaže, da bi se železarski kolektiv vsaj ustalil, če že ne kadrovsko tudi okrepil. Ker je namreč kolikor toliko urejeno le nagrajevanje višjih in strokovnih kadrov, preostalih zaposlenih pa sploh ne, fluktuacija nikakor ne pojenja. Strokovni kader v železarni pa je razen vsega drugega preobremenjen z operativnim delom. Tako mu zmanjkuje časa, da bi člane kolektiva privajal na novo tehnologijo. Zaradi tega tudi izostajajo pričakovani ekonomski rezultati. Kaj torej storiti, da bi se krog vendarle razklenil? Po mnenju članov predsedstva ObSS Jesenice bi morali samoupravni organi in politične organizacije v kolektivu vsekakor doseči, da bi se za razreševanje problemov železarne po samoupravni poti zavzela širša struktura zaposlenih. Prav tako bi morali pospešiti prizadevanja za preusmeritev železarne v tisto smer. ki bi dajala več dohodka, s tem pa omogočila tudi boljši standard in zaposlenim nudila večjo socialno varnost. To je seveda laže reči kot pa stpriti. Prav zato jeseniški sindikati - še predlagajo, da bi v občini ustanovili posebno delovno skupino, ki bi pripravila zasnove razvoja gospodarstva celotne občine: da bi se torej železarna lahko otresla vsaj dela bremen, ki jih mora nositi zdaj kot najmočnejša 'delovna organizacija v občini, in se tako bolj posvetila razreševanju lastnih problemov. -mG BOGATA DEJAVNOST REPUBLIŠKE SKUPŠČINE na Gore gradiva slanskih klopeh Letošnje skupščinsko leto bo nedvomno bogato obrodilo, saj delajo odbori skupščine po nekakšnem »non-stop« sistemu, pa tudi skupščinski zbori se zelo pogosto sestajajo. Sicer pa jim tudi drugače ne kaže, če želijo uresničiti naloge, ki jih je predsedstvo republiške skupščine letos spomladi vpisalo v »programske osnove za delo skupščine« ip ki načelno zvenijo takole: razvoj samoupravljanja v vseh oblikah združenega dela, integracija družbenih dejavnosti, organiziranje družbenega dogovarjanja, razvoj komunalnega sistema ter krepitev vlo^e in vpliva občanov v krajevnih skupnostih in občinah, razvoj republike v SFRJ kot državne socialistične demokratične skupnosti ter razvoj družbeno političnega in skupščinskega sistema. V praksi pa imajo, razumljivo, vse te naloge dokaj konkretno vsebino in oblike. : : Podjetje izdeluje: kvalitetno posteljnino za gospodinjstvo s poudarkom na strojno vezenih vzorcih, kvalitetno in zelo uporabno gostinsko konfekcijo > ter strojno klekljano čipko. Se priporočamo! AKCIJA LJUBLJANSKE TOVARNE BATERIJ ZMAJ Tako bo skupščina proučevala samoupravne' odnose v vseh oblikah združenega dela, od delovne enote in delovne organizacije, do razvitejših oblik integracije. Na področju gospodarstva bo razpravljala o razvoju samoupravljanja v* delovnih enotah gospodarskih organizacij, v poslovnih enotah združenih podjetij in v razmerah, ki jih oblikuje gospodarjenje velikih sistemov. Hkrati bo proučila uvajanje 42-urnega delovnega tedna, obnavljanje samoupravnih aktov delovnih organizacij, uveljavljanje samoupravnega in družbenega dogovarjanja, kakor tudi delo in razvoj samoupravnih skupnosti. Na področju delitve bo ustvarjala in uveljav- ljala takšne razmere, da bo postalo samoupravno in družbeno dogovarjanje na področju ugotavljanja in delitve dohodka ter osebnih dohodkov osnovni instrument širšega usklajevanja delitvenih odnoso^:. Skupščina namerava sprejeti tudi zakon o družbenem usmerjanju delitve dohodka, da bi s tem omogočila sprejem ukrepov, ki naj prispevajo k čimbolj doslednemu izvajanju načela delitve po delu, zmanjševanju socialnih razlik in uveljavitvi samoupravnega in družbenega dogovarjanja. Ob tej nalogi kakor tudi ob nekaterih drugih opira skupščina svojo dejavnost na dokumente VI. kongresa ZKS in IX. kongresa ZKJ. Med takšne naloge sodi 300 poučnih filmov za šoiarje ir ^ Dobrih šolskih poučnih filmov ni nikoli preveč. Prav zaradi tega je tolikanj dragocenejše in pomembnejše darilo ljubljanske tovarne baterij ZMAJ, ki je na lastne stroške naročila izdelavo zvočnega črno-belega poučnega filma z naslovom »Od bliska do baterije«, katerega 300 ne po na«i krivdi. PETE ŠPORTNE IGRE SPLOŠNIH VODNIH SKUPNOSTI SLOVENIJE Tildi letos iiaitooljši Celjani! Minulo soboto so bile na rekreacijsko športnem centru v Krškem V. športne igre splošnih vodnih skupnosti Slovenije. Čeprav sta se šport in rekreacija v delovnih kolektivih vodnih skupnosti razmahnila šele v zadnjih dveh letih, je bilo za letošnje igre precejšnje zanimanje. To kaže tudi udeležba, saj je na igrah v šahu, odbojki, plavanju, balinanju, namiznem tenisu, malem nogometu, streljanju in kegljanju nasto- XV. letne športne igre elektrogospodarstva Slovenije Od četrtka, 25. junija, do sobote so potekale v Medvodah pri Ljubljani ^josnje jubilejne XV. LETNE ŠPORTNE IGRE SLOVENSKEGA ELEKTRO-I^SPODARSTVA, pri katerih je sodelovalo nad 700 športnic in športnikov p 15 sindikalnih športnih aktivov. Ko se oziramo nazaj na to res množično ‘reditev, lahko ugotovimo, da je vsestransko uspela. Vreme je bilo vse dni nastopajočim in organizatorjem izredno naklo-Jeno, igrišča za vse panoge so bila brezhibno pripravljena, tekmovalna biiema in„ di?ciPlina udeležencev sta bili na dostojni ravni, vrh tega pa je ^ ° doseženih nekaj odličnih rezultatov. In ne nazadnje je treba izreči izk ,priznanje prireditvenemu odboru, izbranemu iz vrst prizadevnih in »ušenih športnih delavcev podjetja Savske elektrarne, ki je letos organi-raJo te igre. j. Celotna prireditev se je začela v četrtek popoldne s slavnostno povorko, čelu katere je šla pestra skupina narodnih noš, za njo pa se je zvrstilo Cen£bIemcm EIektre in zastavami več sto, po večini v športne drese oble-Povorka je šla iz elektrarne skozi stari del Medvod na adion Partizana, kjer je bila slovesna otvoritev. Ob slovesnem začetku so podelili desetim dolgoletnim in najprizadev-Jšim športnim delavcem slovenskega elektrogospodarstva okusne spo-llnske medalje. pilo preko 200 TEKMOVALCEV IZ SEDMIH DELOVNIH KOLEKTIVOV. Igre je letos organizirala sindikalna organizacija Splošne vodne skupnosti iz Novega mesta in moramo reči, da je bila organizacija odlična. Tekme v skoraj vseli športnih panogah, razen v kegljanju in šahu, ^o se odvijale na prostoru ob olimpijskem bazenu v Krškem. Pri vsem pa je bilo najbolj razveseljivo, da so v posameznih ekipah nastopali res delavci .— neposredni proizvajalci, ne pa le tisti, ki so zaposleni v pisarnah in ki imajo že tako in tako večje možnosti za najrazličnejše oblike rekreacije. Tudi letos so bili na športnih igrah splošnih vodnih skupnosti Slovenije najboljši Celjani, lovoriko najboljše ekipe pa so osvojili tudi lani. V ekipni konkurenci se je na drugo mesto Uvrstil Maribor, tretji je bil Koper, četrta Ljubljana, peta je bila ekipa iz Novega mesta, šesti Zavod za vodno gospodarstvo iz Ljubljane in zadnja ekipa splošne vodne skupnosti iz Nove Gorice. V posameznih panogah pa so bili najboljši naslednji: v šahu, odbojki, plavanju, namiznem tenisu, malem nogometu in streljanju je bila najboljša ekipa iz Celja, medtem ko je prvo mesto v balinanju in kegljanju osvojila ekipa iz Kopra. Ob tej priložnosti moramo vsekakor pohvaliti tudi ekipo splošne vodne skupnosti iz Maribora, ki je v odbojki, plavanju, namiznem tenisu, malem nogometu osvojila druga mesta, pohvalo v posameznih panogah pa zaslužijo še ekipe delovnih kolektivov iz Ljubljane, Novega mesta in Kopra. Za osvojena prva mesta v posameznih športnih panogah so zmagovalci prejeli lepe pokale in diplome, za druga in tretja mesta pa samo diplome. Razen tega so vse vodnogospodarske organizacije, ki so sodelovale na igrah, od organizatorja prejele spominska darila, in sicer knjigo »Božidar Jakac« In glinastega »šentjernejskega petelina«. Organizator, sindikalna organizacija splošne vodne skupnosti iz Novega mesta, pa je prejel slike — znamenitosti posameznih krajev, od koder so bile ekipe. Vsi udeleženci so ob koncu iger sklenili, da bo naslednje takšno tekmovanje prihodnje leto v Mariboru. M. 2. ^mrče bi se podVla stena ali Zvezni ne«k; dimnik ali ostrešje, potem že. vidnost, sodne **■*“*• ^ , Tako pa vedno ena in ista: ka osemdeset Procentov bo sten niste prevlekli s cement- dražje kot Pr^ štinmi leti no malto, preden ste jih orne- Pa 8| J^ek tali, oken niste prav podzidali, me. plus faktor tri, pa dodatek tal niste izolirali, fasada se stalnost ker** pri nasf luk-kruši. Ali se zaradi takšnih tuacjja zelo pereč problem, malenkosti sploh splača raz- takole cirka... burjati?! VINKO BLATNIK Na 10 či c er o @ KOPER Na zadnji seji pododbora za prosveto in kulturo pri Obalnem sindikalnem svetu Koper so se odločili, da bodo prosvetni delavci letos že drugič praznovali 3. oktobra dan prosvetnega delavca. Prosvetni delavci obalnega območja so na raznih sestankih večkrat izrazili željo, da bi se vsaj enkrat letno sestali, se med seboj spoznali in se pogovorili o svojih uspehih in težavah. Letošnji dan prosvetnega delavca bo posvečen predvsem strokov- VASILIJA msiLissosA: .f|| DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE bo izdela slovenski prevod romana nemu obravnavanju mesta in vloge pedagoškega delavca v naši družbi; razpravljali pa bodo tudi o študiji centra za raziskave pri DU Koper o osipu v osnovni šoli. Po zborovanju prosvetnih delavcev v koprski kino dvorani bo sledil kulturni program; popoldan pa bodo odprli razstavo o učilih (preteklih in sedanjih), ki jo bo pripravila Studijska knjižnica Koper. Zvečer pa se bodo prosvetni delavci srečali na družabni prireditvi v Izoli. K. C* • CELJE Na območju občinskega sindikalnega sveta v Celju se že dalj časa pripravljajo na II. kongres samoupravljavcev, ki bo ob koncu novembra v Sarajevu. Ker pomembnost kongresa zahteva temeljite priprave vseli družbeno političnih dejavnikov, so te priprave razdelili v dva dela V prvem delu bodo evidentirali, kan clidirali in izvolili kandidate, v dru gern pa bodo proučili stopnjo raz vltosti samouprave v delovnih organizacijah in v občini In se dogovorili o Izhodiščih in smereh nadaljnjega razvoja. V celjski občini bodo izvolili v trinajstih volilnih enotah po enega delegata. Do konca junija bodo v vseh volilnih enotah opravili razprave o možnih kandidatih, in bodo v tem času izvolili tudi že delegate. Analizo o doseženi ravni samoupravljanja in politično oceno pa bodo obravnavali delavski sveti do konca septembra, v začetku oktobra pa Jo bodo že posredovali občinskemu sindikalnemu svetu. • PREVALJE Tukajšnja poslovna enota prevozniškega in turističnega podjetja Ljubljana-transport je za šolsko leto 1970—71 razpisala za uk mehanikov, avtoličarjev, kuharjev in natakarjev 15 štipendij. V. R. SLOVENSKE KONJICE Tekmovanje športnih ribičev baljA^.koj po svečanem začetku so se začele tekme v krosu, kegljanju, je j, ‘ nlu in šahu. Tekme so bile že v začetku zelo zanimive, napetost pa tiki, n° horaščala še v petek in soboto, ko so se zvrstili tekmovalci pri atle-špoL,, miznem tenisu, streljanju, odbojki, malem nogometu, plavanju in oem ribolovu. *ZrediUi ležba eii*P 'n posameznikov v nekaterih panogah je bila letos razen , ^ kegljanju je nastopilo 27 moških in 4 ženske ekipe s 182 igralci, V danti 3 pa S5- Soške elektrarne 21,5, Elektro Ljubljana 21.5, ElnkrJar''lnr '9.5, Savske elektrarne 16, Elektro Kranj 13. Elektro Celje 6, roProjekt 5, Elektronabava 2. TONE BANCIC. V antični Grčiji je bila črka Z simbol za sporočilo »zei« — ŽIVI. Pred šestimi leti so bili zidovi v Atenah prekriti z neštetimi Z, ki so bili napisani naskrivaj. Z njimi je grško ljudstvo izpovedalo svetu, da borba, ki jo je začel levičarski poslanec Lambra-kis, zahrbtno ubit v Solunu leta 1963, še ni končana. ZGODBO o tem zločinu je napisal grški pisatelj Vasilij Vasilikos (1933), ki živi od leta 1967 kot izgnanec v Franciji. Leta 1953 je izšla njegova prva knjiga Zgodba o Jazonu, ki ji je leta 1956 sledila Žrtev miru. Znana je tudi njegova trilogija: Rastlina, Vodnjak, Angelizacija. Razen tega je Vasilikos objavil še Ameriško mitologijo in Zunaj zidov. Po romanu Z, ki je bil preveden že v sedem jezikov, je bil posnet tudi film, ki je dobil najvišje filmsko priznanje — Oskarja za najboljši film leta 1969. Film je tudi najboljše priporočilo k poglobljenemu branju romana. Slovenski prevod romana bo izšel najkasneje do 1. septembra 1970. Zaradi velikega zanimanja sprejemajo prednaročila vse knjigarne v Sloveniji, pooblaščeni zastopniki in uprava založbe. Cena romana bo 58 din. Naročniki imajo ugodnost obročnega plačila. DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE LJUBLJANA, MESTNI TRG 26 Na območju občine živi okoli 600 delovnih invalidov vseh treh kategorij. Največ od teh jih sodi v prvo kategorijo in niso več v delovnem razmerju, od ostalih pa jih je še precej zaposlenih v delovnih organizacijah na različnih delovnih mestih. Glede na njihovo število je občinski sindikalni svet dal pobudo, da si ustanovijo svojo organizacijo, kot imajo to že v mnogih drugih občinah. V kratkem bo sklican posvet kakih 15 do 20 delovnih invalidov, na katerem bodo razpravljali o namenu ustanovitve samostojnega društva, hkrati pa bodo izvolili tudi iniciativni odbor. Slednji bo imel predvsem nalogo, da zbira in pridobiva člane, pripravi predlog pravil ter drugih aktov in skliče ustanovni občni zbor. Občinski sindikalni svet je iz svojih proračunskih sredstev določil tudi del denarja za kritje nekaterih stroškov, ki bodo nastajali v času priprav. V. L. Kako gospodarimo P* /] KOMUNALNO KCXI podjetje VIČ LJUBLJANA j UPRAVA, TEHNIČNI SEKTOR, SEKTOR ZA UREJANJE IN ODDAJO STAVBNIH ? ZEMLJIŠČ < S LJUBLJANA, VRHOVNIKOVA ULICA 2 $ i telefon: h. c. 61-279, 61-286, 61-288 J { STRANSKI OBRATI: ^ < LJUBLJANA, VIŠKA CESTA 58 IN 65, telefon 61-328, 61-424 < > • GRADI IN VZDR2UJE CESTE < S • GRADI MOSTOVE, KANALIZACIJO, DRUGE OBJEKTE itd. ^ i • UREJA MESTNA ZEMLJIŠČA < > • OPRAVLJA STROJNE STORITVE PO KONKURENČNIH CENAH < S © DAJE BREZPLAČNE TEHNIČNE INFORMACIJE ^ < S OPRAVLJA TRANSPORTNE STORITVE < > © IZDELUJE IN PRODAJA BETONSKE IZDELKE < \ DELOVNIM LJUDEM, POSLOVNIM PRIJATELJEM IN CENJENIM STRANKAM < < ČESTITAMO OB PRAZNOVANJU DNEVA BORCA! 5 »LEK« TOVARNA FARMACEVTSKIH IN KEMIČNIH IZDELKOV LJUBLJANA — CELOVŠKA CESTA 135 S SVOJO POSLOVNO ENOTO V MENGŠU čestita vsem občanom za dan borca — 4. julij!. Letos se je življenje zelo podražilo. Cene so začele naraščati že v januarju, zaustavile pa se še niso, čeprav jim je ZIS že nekajkrat zelo rezno zagrozil. Tudi tako imenovani družbeni dogovori, s pomočjo katerih naj bi cene ukrotili, ne zaležejo dosti; cene se namreč še naprej vzpenjajo in praznijo potrošnikov žep. Tako se je življenje v maju — dotlej so statistiki sešteli številke — v primerjavi z aprilom podražilo za približno 3 odstotke. Vzrok te podražitve poznamo: podražitev živil, zlasti mesa, vrtnin, sezonskega sadja in tobačnih izdelkov. Sicer pride vsako leto v maju do podražitve živil, toda ne do tolikšnih kot letos! Tako so se lani živila od aprila podražila za 2,9 %, letos pa za 5,8 %, torej natanko za dvakrat več. Ta podražitev je pri vrtninah in sezonskem sadju razumljiva: na trg pride novi krompir in sveža zelenjava, ki ima prvi mesec še visoko ceno, zato se cena vrtninam zelo poveča. Pri sadju pa pridejo na trg prve češnje s svojimi visokimi cenami. Vendar so se lani cene sezonskemu sadju v maju od aprila povečale za 12,7%, letos pa mnogo bolj, namreč za 43,8%! Letošnje češnje so torej mnogo dražje, kot so bile lanske! Veliko bolj pomembno postavko v družinskih proračunih kot sadje pa predstavlja meso. Lani se meso v maju ni podražilo, cena je bila le za 0,7 % višja od prejšnjega meseca. ŽIVLJENJE JE VSAK MESEC DRAŽJE letos pa znaša podražitev mesa v maju kar 15 %. Med cenami za živila, za industrijsko blago in za storitve najbolj naraščajo cene za živila, nato cene za storitve, najmanj pa cene za industrijsko blago. Toda vse cene naraščajo, ne glede na razlike v medsebojnem tempu naraščanja, vse preveč naglo, tako da že dolgo ni več mogoče govoriti o uravnovešenem trgu, prej o krepitvi inflacijskih teženj. V prvih petih mesecih so naraščale cene v naslednjem zaporedju (leto 1969 je indeks 100): za živila 110,3, 108,7, 109,4, 110,2, 116,6; za industrijsko blago 106, 106, 106,1, 107,6, 109,2; za storitve pa 106, 107,3, 108,2, 112,4, 113,6. Tudi industrijski izdelki se torej zadnje čase vedno bolj dražijo, predvsem zato, ker so začele letos hitro naraščati cene pri proizvajalcih. Kako se gibljejo cene v gostinstvu, ugotavljajo statistiki posebej, saj so te cene pomembne zlasti za razvoj turizma. Za goste ni nič bolj neprijetnega, kot če se ne morejo zanesti na stabilnost cen v gostinskih obratih. Mednarodni turizem usmerja svoje tokove v veliki meri po tem, kako se spreminjajo cene v gostinstvu. Po podatkih, ki so jih zbrali statistiki, moremo ugotoviti, da so cene v gostinstvu precej nestalne, bolje rečeno, da se hitro povečujejo, zlasti še v maju, na začetku sezone. Cene v gostinstvu rastejo hitreje kot cene na splošno, saj so se v maju dvignile, izraženo v indeksu, že na 116,7, medtem ko je splošni indeks cen 111,5. Pri tem se v gostinstvu cene vsevprek povečujejo. Jedila so dražja v primerjavi z lanskim letom: alkoholne pijače za 6,2 %, brezalkoholne pijače za 14,1 %, prenočišča pa za 9,1 %. Življenjski stroški so v maju dosegli natanko takšno povečanje, kot v vsem letu 1969. Iz tega moremo sklepati, da bodo letos narasli bolj kot lani, ko je povečanje v celoti znašalo 10,5. Tudi pri življenjskih stroških kažejo računi veliko povečanje v maju — za 12,3 %. Če primerjamo posamezne postavke pri življenjskih stroških v prvih petih mesecih letos v primerjavi z istim časom lani, vidimo, da se je najbolj podražila prehrana — za 14,5 %, nato pa: tobak in pijača za 6,4 %, obleka in obutev za 10,2 %, stanovanje za 3,1 %, kurjava in razsvetljava za 8,6 %, stanovanjska oprema za 8,2 %, higiena za 9,8 %, kultura, razvedrilo in oddih za 11,2 %, ter izdatki za promet 4,9 %. Stroški za življenje torej nenehno naraščajo. Višji dohodki jih ne dohajajo več. To pa pomeni, da se naša življenjska raven v primerjavi z lansko vztrajno znižuje. V. B. NAŠA SERIJA SESTAVKOV NA TEMO: SPREMEMBE KREDITNO MONETARNEGA SISTEMA KAKŠNE BANKE KOLIKO BANK? V&f* *'■. ■ V-''-':?* ' - .• L •..•k Za gospodarstvo je bistvenega pomena, kaj mu lahko nudijo banke; povsem nepomembno pa je število bank ! Za gospodarsivo je bistvenega pomena, kaj lahko pričakuje od bank, povsem nepomembno pa je zanj število bank. Navsezadnje kapitala ne bo nič več ali pa nič manj, če bo razporejen v desetih velikih ali pa v sto manjših bankah. S primerno organizacijo omrežja poslovnih enot je namreč mogoče doseči tudi ob manjšem številu bank, da bi le-te bile kar najbliže komitentom. Z druge strani pa majhna banka, katerih obstoj pri nas še vedno dopuščamo, le izjemoma lahko zadovolji svoje partnerje, ki so torej prisiljeni iskati kredite tudi pri drugih, večjih bankah. če so razen vsega drugega banke tudi teritorialno razporejene in »pristojne«, kakor je pri nas, navedene trditve še bolj pridobijo na veljavi. Z veljavnimi predpisi so določeni pogoji za ustanovitev naslednjih treh skupin bank, ki smejo delovati v naših razmerah: — komercialnih bank, — komercialno-investicijskih bank, — investicijskih bank. Delovna skupina Zvezne skupščine, ki je pripravila predlog tez za spremembo kreditno-monetarnega sistema, v zvezi s tem predlaga,, da bi glede na značaj sredstev (kratkoročna, dolgoročna sredstva), ne pa glede na namen depozitov in kreditov, kakor velja zdaj, poskrbeli za spremembo v tem smislu, da bi v prihodnje obstajale samo poslovne banke. Za ustanovitev teh bank, ali bolje, za reorganizacijo zdajšnjih, bi torej veljali enotni pogoji, pri čemer pa bi bilo s poslovnim potencialom sleherne banke opredeljeno tudi območje njenega dela. Povsem razumljivo je, da neka manjša banka, kakršno v današnjih razmerah predstavlja komercialna banka, ne bi mogla bistveneje vplivati na politiko kreditiranja razširjene reprodukcije. Zato pa bo lahko odobrila manjši investicijski kredit, s katerim bi njen partner — delovna organizacija lahko odpravila ozka grla v strukturi osnovnih sredstev. Manjše banke tudi ne bi imele možnosti oblikovanja tolikšnih dolgoročnejših sredstev, s katerimi bi lahko v znatnejši meri vplivale na kreditiranje razširjene reprodukcije. Ta sredstva pa bi navedene banke lahko oblikovale ob sodelovanju z večjimi ban- kami, ki bodo jamčile za likvidnost sredstev in s tem vplivale tudi na njih usmerjanje. Kaj je mogoče reči o takšnem predlogu? Predvsem to, da bo po vsej verjetnosti vplival na konkretizacijo kreditnega potenciala naših bank. Če se bo mogoče ob tem izogniti najrazličnejšim političnim pritiskom in vplivanjem glede usmerjanja teh sredstev, bi se verjetno lahko začeli približevati tistemu cilju, ki se mu pravi: investirati tja, kjer bo najbolj donosno, ob tem pa zagotoviti udelež- InlesPR0D4JA polkna VRATA OKNA ribnica na kredit OB NAKUPU NE POZABITE Spe dal Eu3 MARKET ES SUPERMARKET bo na dobičku vsem tistim, ki bi bili soudeleženi tudi s svojimi sredstvi pri takšnem »prelivanju« sredstev bank in gospodarstva. Drugo k drugemu: zamisli ni kaj očitati, toda ni se mogoče otresti dvomov, da bi predlog lahko tudi uresničevali v obliki in po vsebini, kakor je zamišljen. KAJ ŽELI GOSPODARSTVO? Ko so v organih Gospodarske zbornice SRS razpravljali o navedenem predlogu, so podprli tisto njegovo idejo, da v današnjih razmerah res ni več nujno, da bi še naprej »negovali« omenjene tri osnovne tipe bank, ampak naj bi namesto tega ustanovili poslovne banke. Močno pa bi morali zaostriti pogoje za ustanavljanje takih bank. V naši republiki imamo, na primer, tudi banko, ki praktično obstaja samo zaradi enega samega, čeprav velikega podjetja, ki deluje na sicer pasivnem področju. Vprašanje pa je, ali je nadaljnji obstoj te banke še smotrn in ali ne bi bilo bolje, če bi se ta banka priključila k večji bančni organizaciji, ki bi za to območje ne- mara lahko storila vsaj toliko, če že ne več kot zmore sedanja banka. »Lokalizacija« sredstev namreč po mnenju organov Gospodarske zbornice SRS ni koristna. Če pa že gre za odobravanje manjših kreditov, bi to nalogo lahko sprejelo omrežje hranilnic, ki bi prevzele nase tudi celotno poslovanje z občani. V razgovorih s predstavniki nekaterih gospodarskih organizacij smo zvedeli še za več zamisli v zvezi s konkretizacijo omenjenega zborničnega stališča. Na zaokroženih področjih, znotraj posameznih industrijskih ali kmetijskih bazenov, naj bi banke — poslovne ali kakršnekoli že — ustanavljali po regionalnem načelu. Praktično to pomeni, da bi poleg močnih poslovnih bank morale obstajati na takih področjih tudi manjše banke oziroma kreditno močne ekspoziture osrednjih bank, ki bi skrbele za kreditiranje lokalnih potreb vseh vrst. Da gre resnično za nujno potrebo, kaže primer ljubljanske regije. Katerakoli poslovna enota KBH Ljubljana, ki ima sedež izven Ljubljane, lahko v okviru svojih pooblastil stori veliko več za urejevanje krajevnih potreb, oziroma laže ustreže zahtevkom gospodarstva, kot pa je to mogoče v Ljubljani, kjer se centralne banke in njene enote ukvarjajo predvsem z večjimi, bolj donosnimi posli, zvečine za. potrebe redkih, izbranih podjetij. Zares ni normalno, da mora podjetje na nekaj milijonski kredit — v starih dinarjih — čakati dlje, kot če se poteguje za velik kredit, katerega finančna konstrukcija pa je takšna, da si banka v različnih oblikah in z raznimi viri zagotovi 20 in večodstotne obresti. KAJ NAJ BI SE TOREJ SPREMENILO? Sodeč po predlogu komisije Zvezne skupščine Gospodarske zbornice SRS ter nekaterih gospodarskih organizacij zelo natančno vemo, kaj je in kaj ni prav v zvezi z organizacijo bank v naših razmerah. Spričo zdajšnje vloge in vpliva bank pa bi zelo težko verjeli, da bo prišlo do karšnihkoli takih premikov, ki bi vsaj posredno koristili tudi gospodarstvu v tem smislu, da bi do kreditov prišla brez omejitev in oderuških obresti vsaj najboljša podjetja, oziroma da bi nekajmilijonske kredite — seve v starih dinarjih — dobila podjetja, za katera so ta sredstva življenjskega pomena, imajo pa to smolo, da so premajhna in zato za banke niso zanimiva. MILAN GOVEKAR ... da je po oceni dre*-denske banke Jugoslavija za zahodnonemške turiste najcenejša država. Ocenjujoč kupno moč marke v inozemstvu po revalvaciji lahko nemški turist v Jugoslaviji živi za 43 % ceneje kot doma. Vendar pa kljub revalvaciji marke turist v Jugoslaviji ne more kupiti več kot leta 1968, ker so se cene od lanskega leta močno dvignile; ...da ima po podatkih zvezne gospodarske zbornice približno 65 % velikih delovnih organizacij v industriji končane prve verzije razvoja 1970—1975. V srednjih podjetjih so plani končani 40-odstotno, kako poteka sprejemanje planov v majhnih podjetjih, pa zbornica nima podatkov; 1 Z dogovori, • ne iz republi- 1 škega sklada w (Nadaljevanje s 1. strani) g vade (ne pa za vodovodni h omrežje) na manj razvitih ob' h mačjih. § Pod ugodnimi kreditnih^ S pogoji naj bi omogočili izgrad' w njo najnujnejše komunalne • opremljenosti večjih naselij-0 Tudi republiška izobraževalni g skupnost naj bi pomagala: s, J prelivanjem sredstev naj bi h zagotovila večjo učinkovitost > izobraževalnega procesa *n w omilila socialne probleme šol' S ske mladine. h Gospodarsko razvitejša ob' S močja Slovenije pa naj bi P0' g magala manj razvitim s soji' S nanciranjem in izdelavo pno' § gramov razvoja manj razvitih 0 območij, z beneficiraniem ob' u restne mere za vse investitor' w je, ki vlagajo sredstva za g°' j spodarske namene teh obmo' h čij, s pospeševanjem kmetij' 1/3 stva z že sprejetimi in pred' g videnimi novimi ukrepi (deni' 2 mo z beneficiranimi obrestna o za gospodarske naložbe zaseb- < nih kmetijskih proizvajalcev) z in z ugodnejšimi obrestmi Z<1 g pomembnejše turistične inve' o sticije na teh območjih. Pri modernizaciji in razši' 9 ritvi sedanjih proizvodnih ta zmogljivosti naj bi sodeloval g tudi republiški sklad skupnih g rezerv gospodarskih organiza- > V razpravah o perspektivah g raz-voja manj razvitih podro-o čij je bilo slišati tudi predlog- < da bi kazalo proučiti možnost1 2 za oprostitev plačevanja pr*' S spevkov iz osebnih dohodkov o za določeno obdobje pa tud ^ oprostitev drugih obveznost1 • gospodarstva do republike za u določeno dobo in za obrate, k S jih ustanovijo na teh obmo c-o jih. Vendar pa naj bi v Slove S niji ne ustanavljali posebneg > sklada za pospeševanje Tazv,lh S ja gospodarsko manj raz}nf.. § območij, kot ga imajo nek® . tt re druge republike, ampak g bi se odločali za ukrep? . oj oblike pomoči z neposredn ^ § samoupravnimi dogovori ^ '■Z manj'razvitimi in razv^g, • predeli Slovenije. NA ROB MIMJLMH 20 LET,,. Gradbeni delavci Slovenije proslavljajo z letošnjimi športnimi igrami svoj velik jubilej, dvajset let aktivnosti in udejstvovanja v delavskem športu. Ni slučajno, da se je športna aktivnost, kot ena izmed najbolj učinkovitih oblik rekreacije, tako široko razmahnila ravno v gradbeništvu. Začetke zasledimo že takoj po osvoboditvi, ko so na ruševinah, ki so ostale kot posledica druge svetovne vojne, rasla nova gradbišča z množicami gradbenih delavcev. Na teh velikih gradbiščih širom Jugoslavije so poleg novih cest, železniških prog ter industrijskih objektov, rasla nova delavska naselja, v katerih so si gradbeni delavci organizirali, ne samo svoja stanovanja in prehrano, ampak tudi središča za duševno in telesno rekreacijo. Ob predavalnicah, knjižnicah in gledaliških odrih so rasli tudi športni objekti. Do vsega tega ni prišlo le zaradi preganjanja dolgega časa v delavskih naseljih, ki so bila tudi po več deset kilometrov oddaljena od kulturnih in zabavnih središč, ampak predvsem zaradi spoznanja, da težki življenjski in delovni pogoji gradbenih delavcev zahtevajo duševno sproščenost in veliko mero telesne zmogljivosti, ki je potrebna za opravljanje delovnih nalog. Ob alternativah, ki jih življenje na gradbišču in delavskem naselju ponuja delavcu za izkoriščanje prostega časa, so se gradbeni delavci v veliki večini raje odločali za razne aktivne oblike rekreacije, kot pa kramljanje ob kozarcu v gostilni ali kantini delavskega naselja. Prav to pa je privedlo do tega, da so začeli delavci ustanavljati svoja športna društva, da je prišlo že pred dvajsetimi leti do prvih športnih iger gradbincev Slovenije... Toda to je bil šele začetek. V minulih dvajsetih-letih se je na športnih igriščih, bodisi spontano ali organizirano, zvrstilo tisoče in tisoče gradbenih delavcev. Življenjska pot marsikaterega bi bila morda čisto drugačna, če ne bi po zgledu svojih tovarišev prijel na kegljišču za kroglo, če se ne bi pognal za usnjeno žogo na nogometnem igrišču, se zamislil nad Šahovskimi figurami ali pa z zračno puško poskusil zadeti v črno. Prvi uspehi na športnih igriščih so bili za mnoge velika pobuda za njihovo aktivnost v športnih vrstah, iz katerih so izšli številni vrhunski športniki, pa čeprav je bil in je še danes osnovni namen delavskega športa, množičnost, topariško tekmovanje in rekreacija, ne pa vrhunski rezultati. Ko v teh dneh na dvajsetih športnih igrah gradbenih delavcev Slovenije pozdravljamo rekordno število udeležencev iz 45 delovnih organizacij v zibelki delavskega gibanja na Slovenskem, v zasavskih revirjih, v rudarskih Trbovljah, z veseljem ugotavljamo, da so veliki napori številnih sindikalnih aktivistov, ki so širili in se zavzemali za takšno obliko rekreacije, rodili bogate sadove. Dvajsetletnica športnih iger gradbenih delavcev Slovenije pomeni obenem dvajset let plodne aktivnosti sindikalnih organizacij in republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije na področju rekreacije ter , ‘ž uspešen boj za boljše življenjske in delovne razmere. Prav je, da izkoristimo to priložnost in se ob teh slovesnih dneh spomnimo vseh tistih pionirjev delavskega športa, sindikalnih aktivistov — zanesenjakov, ki so večino svojega prostega časa posvetili tqmu plemenitemu namenu. Prav je, da ob tej priložnosti čestitamo vsem tistim gradbenim delavcem, ki so v teh dvajsetih letih na športnih igriščih razvijali tovarištvo, tekmovali in zmagovali. Ta plemenita dejanja in pobude so lahko zgled in napotilo mladim generacijam, ki bodo z zdravim duhom v zdravem telesu ustvarjale lepšo bodočnost. LOJZE CAPUDER, predsednik republiškega sindikata gradbenih delavcev Slovenije SLOVENSKI POROČEVALEC, 7. JULIJA 1952: »Celje, 6. julija. Včeraj in danes so nastopili na igrišču Betona in Glazije številni gradbeniki iz vse naše republike v nizu športnih disciplin in sicer v nogometu, šahu, kegljanju in namiznem tenisu. V Celju se je v ta namen zbralo nič manj kot 348 gradbenikov — športnikov iz vseh krajev, največ iz Ljubljane, Maribora, Novega mesta, Kranja in Celja. V odbojki je zmagal Pionir iz Novega mesta, v nogometu je bilo najboljše moštvo Beton. V kegljanju ženskih ekip ja zmagal mariborski Kov' struktor.« DELAVSKA ENOTNOST, 8. SEPTEMBRA 1962: »Letošnjih športnih iger gradbincev v Novem mestu se je udeležilo 770 tekmovalcev. Sodelovalo je 24 podjetij s 117 ekipami. Organizacija tekmovanja je bila zelo dobra. Najboljše ekipe v posameznih disciplinah so prejele praktične nagrade. Najuspešnejši na teh igrah so bili predstavniki celjskega Ingrada, ljubljanskega Gradisa in Slove-nijacest, novomeškega Pionirja in Gradbenega podjetja Gorica.. KARLO FORTE, PREDSEDNIK ORGANIZACIJSKEGA KOMITEJA ŠIG1970, ODGOVARJA NA VPRAŠA-NJA NOVINARJA DE »BREZ ZAVEZNIKOV NE BI SLO...« Organizacija sindikalnih športnih iger, na katerih tekmuje nekaj sto delavcev ali celo tisoč in več, predstavlja v vsakem primeru izredno zahtevno nalogo. Na letošnjih jubilejnih športnih igrah gradbincev se bo zvrstilo na igriščih skoraj 1500 športnikov, kar s strani Komisije za šport in rekreacijo pri RO sindikata gradbenih delavcev Slovenije.. Skoraj odveč bi bilo poudarjati, na kaj vse je bilo treba misliti pri organizaciji dvajsetih letnih športnih iger gradbincev. Najti prenočišča za več kot 1500 ljudi, poskrbeti za prehrano, za potrebne športne objekte, res ni bila majhna stvar. »S pomočjo komunalnega in stanovanjskega podjetja Trbovlje, Komunalno-obrt-nega centra in s podporo strokovnih služb občinske skupščine Trbovlje, bo dobilo mesto prazničen videz, ki ga bodo popestrili tudi panoji, izdelani po zamisli arhitekta Klavbre in spominski kozarci, dkrašeni s športnimi emblemi, ki so jih izdelali v hrastniški steklarni. Ves propagandni material, razen spominskih ovojnic za filateliste, je tiskala tiskarna TIKA, Trbovlje. Pri izdaji in opremi brošure SlG-70 nam je s svojim delom veliko pomagal sekretar sveta Ljudske tehnike Slovenije, Lojze Prvinšek pa tudi akademski slikar Janez Knez, Spominski poštni žig nam bodo izdelali delavci PTT podjetja ..nam je med drugim povedal Karlo For-te. Sodeč po pripravah bo požel organizacijski komite XX. jubilejnih letnih športnih iger gradbincev Slovenije uspeh na vsej črti. To je nedvomno tudi zaslužil, saj bodo igre plod večmesečnega trdega dela in obenem dolgoletnih izkušenj. Vendar, kot pravi Karlo Forte, pri tako veliki stvari so potrebni zavezniki. In v Trbovljah smo jih imeli... Najboljši na ŠIG 69 1. Ingrad 155 točk, 2. Gradis 140, 3. Salonit 129,5. 4. IMF Ljublj. 126,5, 5. Pionir 118, 6. Konstruktor 115, 7. Grosuplje 109, 8. Stavbenik 89, 9. Stavbar 88,10. Slo-venijaceste 84 točk itd. . Športne igre gradbincev 1950 — 1970 predstavlja rekord v številu nastopajačdh. V želji, da bi dobili vsaj skromen pogled v delo organizacijskega komiteja, smo zaprosili za razgovor Karla Forteja, predsednika letošnjega organizacijskega komiteja. »Že uvodoma naj poudarim, da organizacija tako velike prireditve v vsakem primeru ne sme bita v rokah ozkega kroga ljudi. Organizacijskemu komiteju morajo pomagati vsi, od delovnih kolektivov in občinske skupščine do družbenopolitičnih organizacij in turističnega društva. Skratka, če nam ne bi šlo na roko vse mesto z okolico vred, potlej dvomim, da bi bili kos tako zahtevni nalogi. Brez zaveznikov gotovo ne bi šlo ..je 'poudaril Karlo Forte. s »Pa izkušnje minulih dvajsetih let?« »Zelo so nam bile dobrodošle, pa vendar smo morali več mesecev živeti in delati z visoko zavihanimi rokavi. Ob tem naj povem, da smo bili organizatorji deležni zares velike pomoči Takoj po osvoboditvi so se v večjih gradbenih podjetjih začele formirati skupine delavcev, ki so se v svojem prostem času ukvarjale z raznimi oblikami športa, kot so: kegljanje, balinanje, nogomet, odbojka in podobno. Želja po medsebojnem srečanju in tekmovanju je dala pobudo, da so se ti športniki začeli meriti med seboj in tako je prišlo do prvih športnih srečanj med posameznimi gradbenimi podjetji. Leta 1950 je bilo gradbeno podjetje »Beton« iz Celja pobudnik športnega srečanja treh gradbenih podjetij in sicer GP »Beton« Celje, SGP »Pionir« Novo mesto in SGP »Primorje« Ajdovščina. Tega tekmovanja se je udeležilo 200 športnikov v naslednjih disciplinah: kegljanju, namiznem tenisu in streljanju. Na tem športnem troboju je bil postavljen temelj športnih iger gradbincev Slovenije. Že Leta 1952 se je športnih iger udeležilo 8 podjetij in sicer »Gradis« Ljubljana, »Pionir« Novo mesto, »Konstruktor« Maribor, »Tehnika« Ljubljana, »Slovenija-ceste« Ljubljana, »Projekt« Kranj, »Cegrad« Celje in »Beton« Celje. Število tekmovalcev je naraslo na 348. Tekmovali so v* naslednjih panogah: nogometu, odbojki, namiznem tenisu, kegljanju in šahu. Istočasno so se začela v vseh večjih gradbenih podjetjih ustanavljati sindikalna športna društva. Športne igre gradbincev so bile potlej vsako leto in to v vedno večjem obsegu. Organizatorji iger so bila gradbena podjetja oziroma njihova sindikalna športna društva. V letu 1955 se je SlG udeležilo 13 podjetij v 7 športnih disciplinah. Organizacija SlG je postajala vedno zahtevnejša, tekmovanja vedno bolj kvalitetna in udeležba vedno bolj množična. Zato je bilo treba misliti na bolj organizirano in sistemsko delo pri organizaciji in izvedbi SlG. Iniciativo za nadaljnjo organizacijo SlG je prevzel Biro gradbeništva Slovenije, ki je tudi izdelal pra- vilnik o podelitvi prehodnega pokala, ki ga podeli Biro gradbeništva Slovenije za najboljši dosežen uspeh na športnih igrah gradbincev Slovenije. S tem so športne igre dobile tudi uradno obeležje republiškega značaja. Pri republiškem odboru sindikata gradbenih delavcev Slovenije je delovala komisija za življenjske in delovne razmere. Vedno večja dejavnost na športnem področju je bila vzrok, da je komisija formirala posebno podkomisijo za šport in rekreacijo. Ta podkomisija je imela nalogo, da skupaj s predstavniki Biroja gradbeništva Slovenije sodeluje pri organizaciji in izvedbi vsakoletnih SlG. Udeležba na športnih igrah je bila vedno večja, saj so ŠIG postale tradicionalna športna manifestacija vseh gradbincev Slovenije. Republiški odbor sindikata gradbenih delavcev Slovenije se je vedno bolj angažiral pri pripravah za organizacijo športnih iger. V ta namen je republiški odbor imenoval posebno stalno komisijo za šport in rekreacijo z nalogo, da prevzame organizacijo SlG kot program svojega dela. V tesnem sodelovanju z Birojem gradbeništva Slovenije in športnimi društvi je ta komisija poskrbela za vsakoletno organizacijo športnih iger s tem, da se je dogovorila z večjimi delovnimi organizacijami v Sloveniji za tehnično izvedbo. V letu 1963 se je športnih iger udeležilo že 33 podjetij z 1173 tekmovalci. Komisija za šport in rekreacijo je izdelala tudi poseben poslovnik za organizacijo in poslovanje športnih iger gradbincev Slovenije. športne igre gradbincev so postale tako imenovana »olim-piada« gradbenih delavcev, na katerih so se športniki iz----- nih krajev Slovenije borili za čim boljše rezultate, najboljše ekipe pa za prehodni pokal, ki ga je podelil Biro gradbeništva Slovenije, kasneje pa Republiški odbor sindikata gradbenih delavcev Slovenije. Razvojna pot športnih iger gradbincev Slovenije od leta 1950 in do danes nam pove, da smo na tem področju dosegli resnično lepe rezultate. Nobe-na strokovna organizacija V Sloveniji se ne more ponašati s tako masovno športno dejavnostjo in dolgoletno tradicijo, kot jo imamo gradbinci na področju športnih iger. Da smo to dosegli, gre zahvala in priznanje vsem športnim aktivistom — gradbincem, sindikalnim organizacijam, delovnim organizacijam in Biroju gradbeništva Slovenije, ki so z velikim razumevanjem aktivno sodelovali pri vsakoletni organizaciji ŠIG. Letošnje XX. jubilejne športne igre v Trbovljah, kjer bo sodelovalo 1488 športnikov iz 45 delovnih organizacij, so živ dokaz navedenih ugotovitev, saj je letošnja organizacija ŠIG 1970 presegla vse dosedanje in jo lahko mimo uvrstimo na mednarodno raven. JANEZ HAMBROŠ predsednik komisije za šport in rekreacijo pri RO SGDS cev Slovenije 1950- o >-2, ES 3 •3? F-» 1950 3 200 1952 8 348 1953 3 250 1954 3 200 1955 13 300 1956 12 320 1957 12 450 1958 11 460 1959 12 380 1960 15 600 1961 16 800 1962 24 770 1963 33 1173 1964 33 1150 1965 32 1170 1966 35 1200 1967 43 1370 1968 33 1280 1969 38 1330 1970 45 1488 " '•e j c častnega predsedstva ŠIG 1970 PREGLED razvoja športnih iger gradbin- 3 5 4 3 7 7 7 7 7 6 7 7 7 7 7 8 8 8 8 7 N eprecenljf ve vrednote LETOS Jugoslavije " Na prvem medrepubliškem srečanju gradbincev — športnikov se je zbralo lani v mariborskem Ljudskem vrtu 112 tekmovalcev. Tekmovali so v odbojki, kegljanju, streljanju, malem nogometu, namiznem tenisu in šahu. Srečanja so bila izredno kvalitetna, saj so zastopale Slovenijo le najuspešnejše ekipe z XIX. letnih športnih iger gradbincev Slovenije, pa tudi sosedi so se potrudili in poslali v Ljudski vrt le prekaljene športnike gradbenih podjetij. V skupnem plasmaju so osvojili najvišjo lovoriko predstavniki Slovenije, ki so zmagali v štirih disciplinah: kegljanju, odbojki, streljanju in šahu. Tako je drugo mesto z dvema zmagama, v malem nogometu in namiznem tenisu, lani pripadlo gostom iz Hrvat-ske. Že na prvem medrepubliškem športnem srečanju gradbincev v Mariboru je bilo sklenjeno, da bodo gradbinci nadaljevali z medrepubliškimi tekmami. Bili so mož beseda. Tako se bodo letos na jesen znova srečala najuspešnejša moštva slovenskih gradbenih podjetij s predstavniki Hrvaške. Na teh medrepubliških športnih igrah, ki bodo letos v Zagrebu, pa bo nastopila tudi reprezentanca republike Srbije, morda tudi Makedonije in še katere naše re- publike, zato bo srečanje še toliko bolj zanimivo. Predstavniki gradbenih podjetij bodo tekmovali v šestih športnih panogah: odbojki, kegljanju, namiznem tenisu, malem nogometu, streljanju in šahu. Organizator iger bo republiški odbor sindikata gradbenih delavcev Hrvaške. V želji, da bi bil nekoč vsak delavec v svojem prostem času tudi športnik, so slovenski gradbinci že pred dvajsetimi leti organizirali svoje prve letne igre. Zaledje pa tudi začetki so bili skromni. Vse skupaj je slonelo bolj na zanesenjaštvu, kot na čem drugem, pa vendar, pot je bila zastavljena. In rezultati niso izostali. Vsakoletne zimske in letne igre le delno pričajo o široko zasnovanem delu na športnem področju gradr-bincev in predstavljajo le delček kontinuiranega, v marsikaterem primeru bi celo lahko zapisali: vsakodnevnega telesno-kultur-nega udejstvovanja ljudi, ki delajo v. gradbeništvu. , Ne bi bilo odveč znova poudariti vse velike vrednote te dejavnosti, pa se glede na slavje v Trbovljah raje omejimo le na bistveni pomen športnih iger. Težko je sicer dovolj nazorno prikazati, posebno na tako majhnem prostoru, neprecenljiv pomen vsakoletnega športnega srečanja slovenskih gradbincev. Zato bomo skušali na kratko-in s skopimi besedami povedati le to, kar v nobenem primeru ne gre prezreti. Dolga leta so se posamezniki spotikali ob množičnost, češ, da tako veliko število nastopajočih nima pravega smisla in da predstavlja le zapravljanje denarja. Nekateri še danes mislijo tako. Seveda so v zmoti. Ob podrobnejši analizi irprašanja udeležbe na športnih igrah bomo vedno znova in znova prišli do zaključka, da je prav množičnost, ki je mimogrede ■povedano pri gradbincih edinstvena, ena izmed glavnih vrednot teh prireditev. Pa ne gre za zunanji videz ali za gole številke, ki v primerjavi s številom zaposlenih v gradbeništvu ne povedo veliko. Gre za globlje stvari. V prvi vrsti za to, da pomenijo igre za gradbince praznik, ki se ga veseli vsak posameznik in si prizadeva, da bi ga doživel tudi sam, osebno in neposredno. Udeležiti se iger pa pomeni z drugimi besedami aktivno sodelovati, to je: tekmovati. Ob tem pa dobro vemo, kdo lahko nastopi na igrah: samo uspešni športniki, ki delajo vse leto. In v tem je tudi odgovor na vprašanje, čemu množičnost. Žal so naše^ organizacijske pa tudi materialne možnosti omejene, zato v prihodnje po vsej verjetnosti ne bo več sodelovalo na igrah po 1500 udeležencev. Kljub vsemu bo prireditev še vnaprej množična, saj bo le v tem primeru spodbudna za športno dejavnost v naših gradbenih podjetjih. Zelja po prestižu, pa če* prav samo športnem, je na račun iger tudi opravila marsikaj. Več, kot si mislU mo. Za športno dejavnost in njene rezultate so se zavzeli po podjetjih samoupravni organi, direktorji in sploh vsi tisti, ki imajo vplivno besedo. Marsikje so na ta račun prišli do potrebnih objektov in do športnih rekvizitov... In tretja velika vrednota iger, ki je prav tako ne moremo prezreti, je v tem^ da v krajih, kjer gradbinci organizirajo svoja velika športna srečanja, napratHjo v nekaj mesecih to, kar jim prej ni uspelo v več le-* tih. Samo poglejmo in ozrimo se okoli sebe, koliko igrišč, koliko telovadnic, kegljišč in drugih športnih objektov je bilo prenovljenih in adaptiranih na račun iger? In koliko objektov je zraslo povsem na novo! Seveda, gostitelj se mora izkazati. In, če je bilo na lanskoletnih igrah vse v redu, mora biti tudi letos. Skratka, naj sklenemo naše razmišljanje z željo, da bi XX. igram gradbincev sledila še nova in nova podobna srečanja, ki bodo še dalje bogatila športno dejavnost slovenskih gradbincev in plemenitila njihove medsebojne odnose. A. ULAGA VENCESLAV JERAS, ORGANiZATOR IN TEKMOVALEC ŽE OD VSEGA ZAČETKA »Napori so se bogato obrestovali« Venceslav Jeras, direktor ljubljanske tovarne Izolir-ka, se je kot organizator in tekmovalec udeležil že prvih letnih športnih iger gradbincev Slovenije, ki so bile pred dvajsetimi leti v Celju, ha igriščih gradbenega podjetja Beton. »Nastopil sem v kegljanju. Se dobro se spominjam, kako je bilo. Pozneje sem v tej športni panogi nastopil še trikrat..je obujal spomine direktor Venceslav Jeras, ko smo ga pred dnevi obiskali v Izolirki. »Bolj pomembno kot to, da je bilo prav podjetje Beton, kjer sem bil v službi, pobudnik prvih športnih iger gradbincev Slovenije, je dejstvo, da segajo korenine športne aktivnosti pri celjskih grad- I,. bincih že pred letom 1950. Pod okriljem sindikalne in tudi mladinske organizacije smo začeli s prvimi športnimi srečanji. Ko smo si z lastnimi rokami zgradili svoj športni park in tako dobili prve športne objekte, se je seveda veselje do aktivnega razvedrila kaj kmalu podvojilo. Leta 1950 smo organizirali prve športne igre gradbincev Slovenije, ki so pozneje postala tradicionalna oblika manifestacije množičnosti in kvalitete na področju športa Z leti je število tekmovalcev močno naraščalo, zato so zahtevale igre od organizatorjev izredne napore in požrtvovalnost. Spoznali pa smo, da se je ves’ trud, da so se vsi napori v organizacijo aktivnega oddiha dobro obrestovali, zato smo z vsem skupaj tudi nadaljevali...« Jeras ni bil le med organizatorji športnih iger grad- bincev Slovenije, ampak je dolga leta vodil tudi športno društvo Beton. Bil je predsednik društva in je veliko pripomogel k temu,-da so postali predstavniki Betona v razmeroma kratkem času uspešni športniki. Glede nadaljnjega razvoja športnih iger gradbincev, pa meni Venceslav Jeras takole: »Zdi se mi, da bi bilo pametno, če bi v prihodnje prešli na ligaški sistem tekmovanja. Dosedanje športne igre gradbincev pa naj bi predstavljale ne nekakšen vsakoletni finale, ki bi bil zares kvaliteten, po organizacijski plati pa manj zahteven. »SEM ZA REORGANIZACIJO« Milan AMER je trener, organizator in tekmovalec Za uvod naj predstavimo našega sogovornika: Milan Amer, zaposlen pri mariborskem Konstruktorju, sodeluje kot organizator in tekmovalec na igrah gradbincev že od vsega začetka. Pravi, da je tekmoval že osemnajstkrat. Enkrat je bil prvi, enkrat drugi, drugače pa vedno nekje pri vrhu. Njegov osebni rekord: 958 na 200 in 500 na 100 lučajev. .Več kot izvrstno, mar ne? Amer je tudi vodja in trener kegljaškega kluba Konstruktor, kjer skrbi za tekmovalno in rekreacijsko dejavnost. Poleg tega je vodja odseka za kegljanje pri ObSS Maribor, v komisiji za rekreacijo pri RO sindikata gradbenih delavcev Slovenije pa dela že vrsto let . »■Veseli me, da posveča matično podjetje tako veliko pozornost našemu klubu in športni dejavnosti sploh...«, pripoveduje Amer. »To se odraža tudi pri našem delu. Pri Konstruktorju keglja blizu 200 ljudi, kar je razmerama veliko .. Milan Amer se je že pred leti lotil izdelave osnutka, kakšne naj bi bile igre gradbincev v prihodnje. Sam pripoveduje o tem takole: »Po moji zamisli bi bilo pametno organizirati vsako leto na republiški ravni le finale, medtem, ko bi potekala predtekmovanja po posameznih gradbenih področjih. Mislim namreč, da bi lahko razdelili Slovenijo na šest do osem takih območij. Tako bi v predtekmovanjih lahko sodelovala tudi najmanjša gradbena podjetja in, kar je skoraj tako pomembno: organizacija iger M bila enostavnejša. To pa pomeni, da bi lahko v prihodnje organizirali igre tudi tam, kjer doslej za to ni bilo možnosti..U. ORGANIZATOR , IN FUNKCIONAR ŽE VEČ KOT 20 LET ' Ingrada, športniki šele iskali svojo nadaljnjo pot, tako glede orga-nilacije kot vsebine dela, je bil Franc Vitanc tudi predsednik telesno-vzgojnega društva Partizan Gomiljsko. »Izkušnje pri Partizanu so mi bile pozneje zelo dobrodošle . ..« nam pripoveduje Vitanc, ko ga teden dni pred XX. jubilejnimi športnimi igrami gradbincev obiščemo v Celju. »No, ko je leta 195« naše športno društvo pri Betonu dogradilo dvostezno kegljišče in poleg tega še nekatere druge objekte, kot na primer igrišče za odbojko in travnato igrišče za nogomet, smo povabili na otvoritev v Celje še svoje kolege, ki so bili zaposleni pri Primorju v Ajdov-ščini in Pionirju v Novem mestu. Takrat smo se pomenil v keg-ijanju, odbojki, nogometu in streljanju. Ženske so tekmovale le v kegljanju in odbojki. To prvo srečanje slovenskih gradbincev na igriščih športnega društva Beton v Celju predstavlja tudi nekakšen zametek tradicionalnih športnih iger gradbincev Slovenije, ki so dosegle v minulih letih nesluten razmah ...« Od leta 1950 dalje, ko je bilo v Celju ustanovljeno sindikalno športno društvo pri gradbenem podjetju Beto«, je predstavljal Franc Vitanc nepogrešljivega človeka — organizatorja na šport-nem področju. Požrtvovalno je delal pri domačem klubu, kjer je bil tudi aktiven tekmovalec v odbojki, kasneje pa je prevzel na svoja ramena še delo predsednika komisije za oddih in rekreacijo pri republiškem odboru sindikata gradbenih delavcev Slovenije. Tako v Celju kot na ravni republike, je Vitanc izredno veliko prispeval k razvoju športne dejavnosti med slovenskimi gradbinci. Športno društvo' Ingrada je pod vodstvom Vitanca močno zaslovelo, saj odnaša z iger gradbincev vedno najbolj dragocene lovorike, letos pa znova brani prvo mesto. »Od prvih začetkov pa do danes se Je seveda že marsikaj spremenilo ...« nam pripoveduje pionir na področju organizacije športne dejavnosti gradbincev, Franc Vitanc. »V društvu aktivno dela blizu 235 ljudi, dejavnost pa je seveda danes veliko bolj pestra kot pred dvajsetimi leti. Najprivlačnejša oblika dela so že dlje časa naše interne tekme, ki so med delavci na moč priljubljene. Letno imamo po štiri velika interna tekmovanja, na katerih nastopi tudi po več kot 300 športnikov. Med temi srečanji kontinuirano tečejo tekmovanja v posameznih športnih panogah. Zelo sem vesel, da ima naše društvo v svojih vrstah toliko mladih ljudi...« Ko so lani v Ingradu iskali s pomočjo analize podatke, kako Je z delovno storilnostjo ljudi, ki se ukvarjajo s športom in onih, ki jim je ta dejavnost tuja, so prišli do podatkov, ki so jih v bistvu pričakovali. Športniki takorekoč ne poznajo bolezenskih izostankov, pa tudi število nezgod pri delu je pri teh ljudeh razmeroma zelo majhno. Da o visoki storilnosti v primeri z drugimi sploh ne govorimo ... Na račun pomanjkanja prostora bomo to pot zapisali le še eno misel, ki smo jo povzeli iz razgovora s Francem Vitancem In ki bi jo bilo v bodoče vsekakor vredno upoštevati: »Športne igre gradbincev Slovenije že presegajo naše možnosti, organizacijske pa tudi materialne. V prihodnje bi vsekakor kazalo, da organiziramo le finale, na katerem bi sodelovale le najuspešnejše ekipe slovenskih gradbenih podjetij. S tem ne bi bila okrnjena množičnost, saj bi lahko v predtekmovanju nastopilo še večje število športnikov kot doslej na igrah gradbincev. Bes je, nekateri pomisleki so upravičeni, upoštevati pa moramo, Ca so naše možnosti tudi omejene .. ot PET PVJINUT Z MARJANOM FILIPČIČEM Kujemo prijateljstvo Marjan Filipčič danes skrbi za blizu 300 gradbenih delavcev, da imajo le-ti na gradbišču v Poreču dobro urejeno stanovanje, prehrano in vse, kar sodi zraven. V Poreču namreč Splošno gradbeno podjetje »Pionir« iz Novega mesta gradi dva velika hotela. Podoben posel opravlja Marjan Filipčič že tri leta, prej pa je bil v »Pionirju« se- kretar podjetja. Vse dotlej je bil tudi tesno povezan s športnimi igrami slovenskih gradbincev. Iz njegovega pripovedovanja sem razbral, da je bil eden izmed ustanoviteljev današnjih iger. Sam pripoveduje: »Pred šestnajstimi leti, ko sem prišel v podjetje, so se gradbeni delavci že udejstvovali tudi na športnem področju. Za začetek smo prirejali troboje med našim podjetjem, Betonom iz Celja in Splošnim gradbenim podjetjem »Primorjem« iz Ajdovščine. Tekmovali smo v kegljanju, streljanju, balinanju in namiznem tenisu. Kmalu je naš vsakoletni troboj prerasel v športne igre gradbincev iz vse Slovenije. V tekmovanje so se najprej vključila naša znana gradbena podjetja, kot so ljubljanski »Gradis«, Slovenija ceste in Tehnika prav tako iz Ljubljane ter mariborski Konstruktor...« »Kakšno vlogo ste imeli konkretno vi pri organizaciji iger?« »Sprva sem bil le navdušen kegljač in član ekipe našega podjetja. Toda kmalu smo ustanovili v podjetju šporino društvo, katerega predsednik je postal Ivan Kočevar, tedanji in sedanji direktor podjetja. Sam sem prevzel skrb nad vsemi ekipami, ki so se vsa- ko leto pripravljale za tek» me v okviru športhih iger slovenskih gradbincev. Razen tega sem bil tudi dolga leta član komisije za rekreacijo pri republiškem odboru našega sindikata, kjer smo pravzaprav skupaj z drugimi tovariši krojili usodo današnjih iger, ki so se res že močno razmahnile.« »Kako pa ocenjujete današnje športne igre slovenskih gradbincev?« »Gcprav že skoraj tri leta ne sodelujem aktivno na športnih igrah, moram reči, da jih vseeno spremljam. Te so v zadnjem času, ko na njih sodeluje poleti in pozimi več kot 1500 tekmovalcev iz malone vseh slovenskih gradbenih podjetij in industrije gradbenega materiala ter projek-tive, dobile takšne razsežnosti in pridobile na kvaliteti, da se morajo posamezne ekipe, če hočejo doseči kakršenkoli rezultat, vse leto nanje temeljito pripravljati. Sicer pa tudi namen sedanjih iger ni le v tekmi za najboljše športne dosežke, marveč predvsem v tem, da se gradbinci vsako leto pozimi in poleti srečamo, si izmenjamo izkušnje in kujemo prijateljstvo. To pa je mnogokrat več vredno kot zmaga v nogometu, streljanju ali v kegljanjih« 1 M. 2. Kako gospodarimo Kakšna bo usoda slovenske vasi Namesto poročila z II. seje konference ZKS, posvečene problemom in perspektivi kmetijstva GRADBENO PODJETJE (h. J U B LJANA)) LJUBLJANA, VOŠNJAKOVA 8 Kakor je znano, je razprava na aprilski seji centralnega komiteja ZKS o družbeno političnih in socialnih vprašanjih kmetijstva vzbudila v javnosti veliko zanimanja, saj smo že dlje čutili potrebo po takšni družbeno politični akciji. Po tej seji so občinske in osnovne organizacije ZKS v razpravo o kmetijstvu vključile veliko število kmetijskih in gozdno-gospodarskih delovnih organizacij, kmetijsko-predelo-valnih organizacij, kmete — neposredne proizvajalce in organizacije Socialistične zveze. Z or-ganiziranjerti tako široke in strokovne razprave niso spodbudili le demokratičnega in ustvarjalnega pogovora o vseh glavnih vprašanjih vloge in razvoja kmetijstva, ampak tudi izmenjavo mnenj o življenjskih razmerah na posameznih področjih Slovenije ter oblikovanje predlogov za omilitev socialnih razlik med ljudmi. Tako je prišlo na 2. sejo konference ZKS veliko predlogov o tem, kako razvijati kmetijstvo, da bi postalo enakopravno drugim gospodarskim področjem in da bi se manj razvita področja Slovenije hitreje razvijala, s tem pa izboljšalo tudi življenje ljudi, ki na teh področjih živijo. Oglejmo si jih nekaj! Neizpodbitno dejstvo je, da je jemanje denarja iz kmetijske proizvodnje omogočalo razvoj drugih področij gospodarstva, so poudarili na mnogih razpravah. — Zato je skrajni čas, da se kmetijstvu kot panogi in kmetijskim delavcem in kmetom-zasebnikom dejansko, ne pa samo formalno-pravno, prizna enakopraven položaj v družbenem vrednotenju dela in v gospodarstvu. Razmere v posameznih kmetijskih panogah otežkočajo razvoj drugih panog oziroma celotnega kmetijstva. Tako živinoreja kot kmetijska panoga, ki ima izgubo, zmanjšuje moč celotnega kmetijstva. Sadjarstvo doživlja letos najtežjo krizo. Takšna neurejenost tržišča bo imela katastrofalne posledice za to kmetijsko dejavnost. Vse razprave o razvoju kmetijstva so pokazale, da so kmetje zainteresirani, da bi probleme kmetijstva reševali dolgoročno in da bi položaj kmeta v naši družbi čimbolj jasno opredelili, razumljivo, hkrati z njegovo nadaljnjo perspektivo. Zaradi pomanjkanja ljudi za delo na kmetih in zaradi intenziviranja kmetijske proizvodnje je treba omogočiti kmetom nabavo mehanizacije; ker pa take mehanizacije ni mogoče kupiti na domačem trgu, je treba omogočiti njen uvoz ob znižanju carin in ob odpravi prometnega davka. Zlasti kmetje — neposredni proizvajalci — so izražali potrebo po takšnih zadrugah, ki bodo resnično organizirale in spodbujale kmetijsko dejavnost. Zato bi morali še naprej utrjevati samoupravo kmetov v njihovih organizacijah združenega dela, hkrati pa izkoreninjati stare poglede na zadružništvo, ki niso več v skladu z našimi družbenimi odnosi in samoupravljanjem. Razumljivo pa je, da bi morali tudi čimbolj okrepiti gospodarsko moč kmetij. S spremembami sedanje zakonodaje naj bi zato preprečili nadaljnje drobljenje kmetijskih posestev. Drobljenje kmetijskih zemljišč je možno preprečevati z uvedbo različnega obdavčeVanja za lastnike zemlje — kmete in nekmete. Zakonsko bi bilo treba tudi urediti, da se kmetijsko gospodarstvo lahko deduje samo kot celota, s tem da se preostalim dedičem, ki so v slabšem ekonomskem položaju, kot je prevzemnik kmečkega gospodarstva, prizna in odmeri odškodnina oziroma odpravnina v denarju. Komasacija kmetijskih zemljišč naj bi bila obvezna, če se s tem strinja več kot polovica prizadetih kmetovalcev. Če kmetijska organizacija družbenega sektorja nima interesa za- nakup kmetijskega zemljišča, naj bi dobil prednostno pravico nakupa kmet pred nekmetom in užival obenem olajšavo pri preposnih davščinah. Zemljiškemu maksimumu so v javni razpravi o kmetijstvu posvetili precej pozornosti, vendar ne kot osrednjemu problemu kmetijstva. Prevladovalo je prepričanje, da bistvo razreše- Zavod »ttOBKC« V JLjubljaim f SieethmvamvH J® vanja kmetijske politike ni v spremembi zemljiškega maksimuma, ampak v smotrnem razvijanju intenzivne kmetijske proizvodnje. Nadaljnji razvoj kmetijstva je po splošni oceni razpravljavcev odvisen od ureditve cen in trga ter od kreditov za nakup mehanizacije. Večina udeležencev javne razprave je soglašala s predlogom, da je treba prizadevanja pri razvijanju kmetijstva usklajevati s pomočjo učinkovite institucionalne organizacije, predvsem z ustanovitvijo republiškega sekretariata za kmetijstvo. Komunisti so v javni razpravi tudi ugotovi j ali, da so dolžnosti družbene skupnosti pri urejanju socialno-ekonom-skih problemov kmečkega prebivalstva premalo jasno in konkretno opredeljene. Če priznavamo, da je kmetijstvo vsa povojna leta zaostajalo zato, ker je pomagalo pri industrializaciji, mu je celotna družbena skupnost na sedanji stopnji svojega razvoja nedvomno dolžna pomagati. Po razpravi na 2. seji konference ZKS je mogoče soditi, da so člani konference oprli svoja stališča o razvijanju kmetijstva na vse te in še druge predloge iz javne razprave. Tako lahko pričakujemo, da tokrat ne bo ostalo samo pri besedah, ampak da bodo načelni sklepi vodstva ZKS rodili tudi konkretne rezultate — ekonomsko politiko, ki bo bolj naklonjena razvoju kmetijstva kot je bila dosedanja. V. B. • GRADI IN PROJEKTIRA VSE VRSTE INŽENIRSKIH ZGRADB • PRODAJA GRADBENE OBJEKTE ZA TRŽIŠČE • OPRAVLJA USLUGE TUJIM NAROČNIKOM IN PRODAJA LASTNE IZDELKE V EKONOMSKIH ENOTAH • OPRAVLJA ZUNANJETRGOVINSKI PROMET • IZVAJA INVESTICIJSKA DELA V TUJINI OB PRAZNIKU OBČINE DRAVOGRAD ČESTITAMO1 VSEM OBČANOM IN JIM ŽELIMO ŠE NADALJNJE DELOVNE USPEHE SKUPŠČINA OBČINE DRAVOGRAD IGO LJUBLJANA IZDELAVA GOSTINSKE OPREME Uprava: Trnovski pristan 8, telefon 20-869, 21-747 OBRAT GRADAŠKA 22, tel. 20-103 PODJETJE ZA PROJEKTIRANJE, IZDELAVO IN MONTAŽO OPREME ZA VSE VRSTE KUHINJ, SAMOPOSTREŽNIH RESTAVRACIJ IN GOSTINSKIH OBRATOV ZAHTEVAJTE PONUDBE! Čestitamo za dan borca — 4. julij: TRBOVELJSKI SINDIKALNI SVET O AKTUALNIH GOSPODARSKIH VPRAŠANJIH JASNO IZOBLIKOVANA STALIŠČA O RAZVOJU Pred kratkim je občinski sindikalni svet na razširjeni seji razpravljal o letošnjem gospodarjenju delovnih kolektivov, o pripravah na izdelavo srednjeročnega programa razvoja v revirjih vabi k sodelovanju tovariše in tovarišice, člane sindikalne podružnice, ki bi Ijili pripravljeni med člani kolektiva zbirati nove naročnike na trilogijo Toneta Svetine »UKANA« Ker je zanimanje za trilogijo še vedno zelo veliko, bo delo ponovno ponatisnjeno. Izid predvidevamo spomladi 1971. leta. Poverjeniki prejmejo ustrezno provizijo. V treh knjigah opisuje avtor na 2400 straneh špijonsko delo Gestapa in obveščevalno službo partizanov na Slovenskem med drugo svetovno vojno. Ce želite sodelovati pri zbiranju novih ijaročnikov v vašem kolektivu, sporočite zavodu Borec, Ljubljana, Beethovnova 10 (knjigotrški oddelek), kjer boste prejeli nadaljnje informacij^. ZAVOD BOREC Trboveljski delovni kolektivi tudi letos povečujejo obseg proizvodnje in vse kaže, da bodo dosegli še boljše uspehe kot lani. Žal pa nekaterim podjetjem še venomer1 primanjkuje reprodukcijskega materiala in surovin, še hujše preglavice pa jim povzroča nelikvidnost. Ta je še večja, kot lani v tem času. Sindikalne organizacije v delovnih skupnostih pa ugotavljajo, da ukrepi Zveznega izvršnega sveta niso obrodili pravih rezultatov. Trboveljski sindikalni svet podpira pobudo za izdelavo enotnega perspektivnega razvojnega programa revirjev, ker sodi, da ima zasavsko gospodarstvo veliko skupnega, še bolj očitno pa je to na področju družbenih služb. Vendar sindikalni svet hkrati opozarja delovne kolektive na sestavo njihovih razvojnih programov, pri čemer bodo morale osnovne organizacije sindikata storiti vse, da bi osnutki teh programov dejansko upoštevali koristi podjetij kot celote in prav tako njihovih zaposlenih. V zvezi z modernizacijo Zasavskih premogovnikov pa so opozorili, da ima sicer premogovništvo v Trbovljah iz leta v leto manjši delež v bruto proizvodu občine, je pa pomembno za nadaljnji razvoj energetike. Sindikati sodijo, da bi morala družbena skupnost pomagati kolektivu Zasavskih premogovnikov pri uresničevanju njegovega petletnega načrta modernizacije, obenem pa tudi odpraviti sleherno negotovost pri zaposlenih, med katerimi nekateri sodijo, da bodo po končani modernizaciji odveč. Delovna skupnost mora ali zagotoviti pogoje za prekvalifikacijo, če bo to potrebno, ali pa jim najti ustrezna delovna mesta znotraj podjetja. Občinski sindikalni svet sodi, da so zahteve cemenfarjev po povišanju cen njihovim izdelkom povsem upravičene. Rentabilnost gospodarjenja v podjet- ju je nevarno zdrsnila navzdol in zaskrbljenost kolektiva zaradi zmanjševanja dohodka in ostanka dohodka je tem bolj razumljiva, ker v tej delovni organizaciji izvajajo modernizacije oziroma gradijo novo, sodobno peč, nimajo pa zagotovljenih vseh investicijskih sredstev. Na razširjeni seji sindikalnega sveta so se zavzeli tudi za ustanavljanje novih proizvodnih obratov, kar naj bi skrbno obdelali v osnutkih razvojnih programov. Sindikati v središču revirjev sodijo, da kaže vprašanjem hitrejšega razvoja terciarnih dejavnosti posvetiti več pozorno- sti in jim dati tisto mesto, ki jim v okviru našega ekonomskega sistema gre. V Trbovljah obrtna aktivnost še ni tako velika, kot bi glede na potrebe morala biti. Čeprav je trgovina storila znaten korak naprej, so sindikati prepričani, da bi z integracijami nekaterih podjetij utegnili hitreje razvijati to dejavnost. Ugotovili so, da občinska skupščina sicer vodi politiko hitrejšega razvoja storitvenih dejavnosti, med drugim tudi z ustreznimi davčnimi olajšavami, predlagali pa sp, naj bi pripravili širšo analizo, iz katere bi ugotovili, kako se davčna politika odraža pri razvoju teh dejavnosti. Ste slišali... ... da je bilo lani združeno v Jugoslaviji 19,1 % delovnih organizacij, pripojenih pa 80,9 %.V Makedoniji je bilo največ združitev, in sicer 40 % in 60 % vključitev, v Sloveniji pa le 3,6 % združitev in 96,4 % priključitev gospodarskih organizacij; .. .da naj bi stopnja rasti družbenega proizvoda v naslednjih letih v BiH znašala 8—9 %. Tudi če bi bilo to doseženo, se razlika v stopnji razvitosti te republike in Jugoslavije ne bi mogla znatneje zmanjšati. Leta 1975 bi dohodek na prebivalca še vedno znašal le 60 % jugoslovanskega povprečja oziroma kakih 600 dolarjev. V BiH ne zahtevajo bolj počasne rasti drugih republik, nasprotno, podpirajo še hitrejši razvoj bolj razvitih, obenem pa zahtevajo stvarne predloge za hitrejši razvoj nerazvitih; ,/N/\/%/\rs/VN/\/VV\/V\rVVV\<'^w'N/VV\/*NrV\/% GOSPODARSTVO VELENJSKE OBČINE V LETOŠNJEM LETU Celotni dofieielk večji za 30 odstotkov Lani je gospodarstvo velenjske občine doseglo veliko pomembnih uspehov, sila optimistične pa so tudi napovedi za leto 1971 Gospodarstvo velenjske občine se zadnja leta upravičeno uvršča v tista območja na Slovenskem, kjer se izredno hitro povečuje tako obseg proizvodnje, celotni dohodek in izvoz. Lani je gospodarstvo Šaleške doline povečalo celotni dohodek kar za 40 %, izvoz za več kot trikrat, družbeni proizvod za 26 %, zaposlilo pa je na novo 1300 delavcev. Med problemi, s katerimi se je v minulem letu srečevalo gospodarstvo velenjske občine, pa je treba posebej omeniti predvsem nelikvidnost. Terjatve do kupcev so se v zadnjem letu dni povečale za enkrat, obveznosti do dobaviteljev pa za 85 %. Gospodarske organizacije iz Šaleške doline mora- jo zaradi tega najemati kratkoročna posojila. Samo lani pa so znašale obresti za posojila kar 14 milijonov dinarjev. Tudi letos računajo v Velenju z izredno hitro rastjo gospodarstva. Kot je mogoče razbrati iz resolucije o ekonomsko-družbe-nem razvoju v letu 1970, ki jo je sprejela občinska skupščina Velenje, se bo povečal celotni dohodek za 30 %, izvoz za enkrat, pri čemer bo industrija že vsak 14. dinar celotnega dohodka ustvarila z izvozom, na novo pa bodo odprli blizu 1000 delovnih mest. V Velenju računajo z optimalno rastjo zaposlenosti in s tem, da bo zaposlovanje žen naraščalo hitreje, kot se bo povečevalo skupno število zapo- slenih. V primerjavi z letam 1969 se bodo povečali osebni dohodki za kakih 6 % in bodo znašali v povprečju več kot 1300 dinarjev na zaposlenega. Glavna nosilka hitrega gospodarskega razvoja bo v Šaleški dolini tudi v prihodnje industrija, ki ustvari kar 80 % vsega celotnega dohodka — kovinsko predelovalna industrija. Tej pa se bo letos pridružila še lesna industrija. Sicer pa bodo v delovnih organizacijah v Šaleški dolini v tem letu temeljito preučili osnovne poslovne usmeritve delovnih organizacij in v primeru, da ni realnih možnosti za pospešen nadaljnji raz-; voj, predlagali preusmeritev. -vš Idrijski rudarji ob 3. juliju, prazniku rudarjev g :, CE BI JAMA spregovorila Pot mi curkoma lije po telesu in na odkopu je zatohlo, in prah, ki so ga nedavno tega spočele eksplozije min, me sili h kašlju. V siju luči, pritrjenih na rudarskih čeladah, se med jalovino lesketa živosrebrna ruda. Sedim na brunu, ki ga bodo popoldne vgradili v pod-porje rova, in prvi kopač, ki je malo poprej ustavil svojo nakladalno napravo, pravi: »Vsega se človek navadi. Tudi jame. Je pač tako — knapi smo!« Pred jaškom »Borba« se igra fante. Jutro je, ura je skoraj sedem in rudarji so že odšli v jamo. Postanem in ga pozdravim: »Srečno!« Fantiček skače čez nevidne zapreke »ristanca« in pravi: »Srečno, stric.« Zazrem se v njegove očke in ne vem zakaj, rad bi mu rekel nekaj lepega, pa ne najdem besed. Stiskam v roki nepopisano beležnico in pobič me vpraša: »Greste v jamo?« Pokimam. Pbtlej reče: »Tudi moj ata je zdolaj.« Obme se in nadaljuje svojo igro, in ko ga gledam, se mi zazdi, da vidim sebe pred skoraj štiridesetimi leti in vso mojo in našo minulost. Kako . hitro so minila ta leta. Naredili smo revolucijo, preživeli obnovo in izgradnjo in še nekaj reform. In postali stari. Za koga smo delali, kaj smo storili, za kaj? Odgovor na to vprašanje sem skušal poiskati med ljudmi, kr' vsak dan hodijo v idrijski rudnik živega srebra in si tamkaj kopljejo svoj kruh. JAMA IN SAMOUPRAVLJANJE Zdaj je pred mano popisana beležnica in lahko vam pripovedujem o idrijski jami in d ljudeh, ki so jo skopali in jo še kopljejo. »Smo 25 metrov pod morsko gladino,« reče Filip Vihtelič, predsednik delavskega sveta. Lojze Kutin, predsednik sindi- INDUSTRIJSKO GRADBENO MONTAŽNO PODJETJE MONTER DRAVOGRAD čestita vsem občanom občine Dravograd za občinski praznik in za dan borca — 4. julij! kalne organizacije v idrijskem rudniku, pa pravi: »Temu rečemo 17. etaža.« Ne razumem vsega, kar mi pripovedujeta. Debelo uro sem hodil po lestvah dol in spet po lestvah gor in trudim se, da ne bi pokazal, kako me je to naprezanje utrudilo. Franc Bizjak, kopač, in Marjan Likar, pomočnik kopača, odpirata sipke v novo etažo. Se pravi, kopljeta — in voda kaplja z odkopa na njuna gola hrbta. Franc Bizjak je bil do nedavnega član delavskega sveta. »Veliko nas je že šlo skozi samoupravljalsko šolo in marsikaj smo se naučili. Vemo, kako bi moralo biti, se pravi, vemo, da bi vsak rudar moral sodelovati pri odločanju, toda takšnega samoupravljanja še ni, vsaj pri nas ne, In menda ga ni tudi drugod,« Ugotavljam: meščan, ki pride v jamo, pričakuje, da bo videl rudarje, ki so se množično zagrizli v odkop, toda v idrijskem rudniku hodiš vzdolž in počez, po lojtrah dol in po lojtrah gor, in potrebuješ precej časa, da prideš od številke do številke, do dveh knapov, ki se imenujeta »prvi« in »drugi« in morebiti do treh, med katerimi je še eden — vozač. S sedemnajste etaže se po lestvah spustimo na osemnajsto, ki je, kot pravijo, »že pobrana«, in zato gremo do devetnajste. Janez Pečelin že pet let dela v jami in je nakladač. Kvalifikacije pa še nima. »Prijavljen sem že,« ml pripoveduje. »Zdaj čakam, kdaj bom prišel na vrsto. Pripravljen pa sem že nekaj let.« JAMA IN SINDIKAT Vprašujem, kako in kje lahko rudar sodeluje v samoupravljanju. »Sodeluješ, če si v delavskem svetu ali v kakšnem organu. Če nisi, lahko govoriš na sestankih ali poveš svoje mnenje izvoljenemu odborniku. To je že nekoliko teže. Odbornik se zanima za naše mnenje, ali pa tudi ne. Rudarji se le redkokdaj sestanemo, če pa se, je sestanek bolj slabo obiskan. Vsak bi rad čim-prej prišel domov in mnogo nas je, ki se vozimo od daleč.« Janez Pečelin stanuje v 2i-reh. Lojze Kutin, predsednik sindikalne organizacije, se strinja z Janezovo pripovedjo, vendar doda: »Če je res, da mora sindikat oblikovati samostojno politiko, potlej se moramo vprašati, kdo je sindikat? Izvršni odbor osnovne organizacije, njegov predsednik ali vse članstvo? Mi bi se radi organizirali tako, da bi v sindikatu sodelovali vsi rudarji* torej delovali in ne samo, da bi ga uporabljali kot trgovski lokal, kjer lahko kupiš kakšno bolj poceni blago. Do nedavnega je bil naš sindikat bolj štacuna kot organizacija delavcev, ki so se zavzeli za samoupravljanje. Zdaj se trudimo, da bi se bolje organizirali. Pa ni vedno lahko. Včasih smo se sestajali v krajih, kjer rudarji stanujemo. Ne vem, kako bo v bodoče, lahko pa rečem, da iščemo nove oblike dela, ki naj bi omogočile, da bi rudar neposredno sodeloval pri odločanju.« P Sodobna mehanizacija — nakladanje rude z avto-loderjem no sredstvo, ljudstvo po kih.« s katerim se vozi svojih predstavni- JAMA IN NAGRAJEVANJE Ljudje so se že skoraj pred pol tisočletja zagrizli v to idrij- Geološke raziskave z globokim vrtanjem v jami Razumel sem ga. In podpišem, kar je dejal. Kajti, če bi samoupravljavci še danes upravljali samo prek svojih organov, potem se kaj lahko zgodi, da bo spet veljalo tisto staro povojno reklo: »Avto je sodobno prevoz- sko hribovje, ga prevrtali vzdolž in počez, da bi iztrgali zemlji bogastvo, ki ga je hranila zanje milijone let. Kopači, pomočniki kopačev, vozači in še vsi drugi jamski delavci. Ljudje, ki so prihajali od blizu in daleč in še prihajajo, da bi si v jami prislužili svoj krajec kruha. Rajko Rupnik zasipa staro delovišče in mi pokaže odkopni voziček, ki ga imenuje »korejec« ter razlaga: »V delovnem dnevu moram prepeljati 13 takih. Tolikšna* je norma. Prepeljem jih 15, včasili celo 20. Vsako delovno mesto je ocenjeno s številom točk. Vrednost točke pa je odvisna od poslovnega uspeha rudnika. Vendar rudarji lahko vsak dan, vsaj približno, ocenimo, koliko smo zaslužili za delo po normi, kolikšna je progresivna premija, ki je odvisna od preseganja norme, koliko bo jamskega dodatka oziroma dodatka za težko in zdravju škodljivo delo.« Na delovišču visi »delovni list« in ko ga nadzornik izpolni, rudar ve, koliko je tisti dan zaslužil. V Ljubljani sem večkrat poslušal ljudi, ki so govorili, da idrijske rudarje dobro plačujejo. Res so njihovi poprečni osebni dohodki že presegli 1800 din na mesec, res pa je tudi, da je bila njih rast vse doslej odvisna od rasti storilnosti. Lani, ko je za- radi pomanjkanja kvalitetne rude stagnirala proizvodnja, so povečali delovno storilnost za 1 %, samo za toliko pa so povečali tudi osebne dohodke. Rajko Rupnik mi skuša razložiti: »Vemo, koliko zaslužimo na-odkopu, bolj malo pa vemo, kako delijo naš dinar v skupni blagajni.« JAMA IN ČLOVEK Potem gremo k Mlakarju, rudarju, o katerem mi predsednik delavskega sveta pove, da je eden od najbolj pridnih knapov v vsem obratu. Mlakar posluša, ne reče nobene, gleda mojo zdelano postavo in se smeje. Njegov smeh je hrupen in moški. Sprašuje: »Torej zaradi praznika ste' prišli?« Pot do njegovega odkopa me je tolikanj zdelala, da mu lahko samo prikimam, In pravi:' »Rudarji imamo vsak dan praznik.« Stopi na nakladalno lopato EINCO in mi pokaže, v čem je njegov vsakodnevni praznik. »Imamo pa še boljše stroje.« Pokažejo mi »Avto loder Atlas-kopko« in pripovedujejo: »Delo skušamo organizirati tako, da bi bilo čim lažje«. Rudar ne potrebuje več lopate in krampa. Z vrtalnimi kladivi zvrtajo luknje na odkopu, minerji odstrelijo, potem pa spet pridejo na odkop kopači in pomočniki kopačev in z nakladalnim vozičkom nalagajo rudo in jo vozijo v sipko. Takrat se mi ljudje, s katerimi se pomenkujem, odprejo. Pravijo: »Ni človeka, ki bi z ljubeznijo postal rudar. Ko pa že postaneš, veš, da je jama tvoj drugi dom. Včasih so rekli, da si knap vsako jutro, preden gre na šiht, obleče mrtvaško srajco. Danes tega strahu ni več toliko. Rudarji smo storili vse, kar je bilo v naši moči, da bi bilo delov jami varno. Hodimo na šiht kot človek, ki gre pri dnevni svetlobi k svojemu stroju. Le s to razliko, da vemo, kako zahrbtna je jama.« JAMA IN ČLOVEKOVO ZDRAVJE Zatohlo je in smrdi po plesni in po trohnobi. Spuščamo se s prvega v drugo medobzorje. Tam pogledam čelo, ki ga bodo v kratkem zaminirali. Spet se vzpnemo po lestvah na prvo obzorje. In potem hodimo po rovih, ki so jih že zdavnaj zapustili in jih bodo zdaj zasuli. Težko diham in slabo mi postaja. Predsednik delavskega sveta prepoveduje, da zdaj že obračunavajo dohodek po deloviščih. »Enkrat ali dvakrat na mesec imamo proizvodne konference. Tam se rudarji pogovorimo o vsem. Tudi na teh konferencah je doma samoupravljanje.« Zanimivo je, da mi vsi, s katerimi govorim, najprej povedo, koliko otrok imajo. In niti enega ni med "njimi, ki ne bi rekel, da je jama zahrbtna, da se boji živosrebrnih hlapov in silikoze. Pa je njihova zdravniška služba zelo dobro urejena. Toda živo-srebmi hlapi, zaprašenost, silicij v prahu, ki razjeda pljuča, vse to tudi domuje v idrijskem rudniku. Rekli so mi, da je najmanj 10 % vseh rudarjev že obolelo za silikozo. NAMESTO ZAKLJUČKA Prvi kopač Marjan, na od-kopnem polju 4/6, v etaži Uršič-Golpb, pripoveduje kako je postal rudar in pravi, da se mest- janom zdi rudarsko delo težko, on pa da se je tega dela že privadil. »Res je,« pravi, »da bi raje delal za manjšo plačo nekje na dnevni svetlobi.« Ne slišim ga več. Gledam pošastne prelomljene sence naših sključenih postav in se sprašujem, kako dolgi so ti rovi, in gledam skale, ki se lesketajo v siju svetilk in si mislim: Če bi jama spregovorila! Kaj vse bi človeku povedala. O tistih časih, ko je bilo rudarju teže priti do kruha kot sedem centov težko skalo zvaliti z etaže. O prvih mezdnih bojih. O tovarištvu, ki je v teh bojih postalo delavsko pravilo. O dolgoletnem hrepenenju po svobodi, ki je izbruhnilo v revolucijo. In o samoupravljavcih, ki že dvajset let vedno bolj pogumno odločajo o svojem delu in življenju. Ura je dve. Knapi oddajajo svoje številke in hite domov. Iščem fantiča, ki se je zjutraj igral pred jaškom. Rad bi mu povedal: »Zdaj vem, kaj ti lahko dobrega povem.« Pa ga ne najdem. Najbrž je že zdavnaj odšel domov, da bi na hišnem pragu zaželel očetu, ki se je vrnil iz jame: »Srečno, ata!« JANEZ VOLJČ TOVARNA GLINICE IN ALUMINIJA BORIS KIDRIČ Kidričevo Proizvajamo: % surovi aluminij v valjarniških formatih in ingotih • kalcinirano glinico AIA % aluminijske legure O katran In # mešanice fenola Telefon: 31-095 Maribor Teleks: Kidričevo 331-16 Pošta Kidričevo, železniška postaja Kidričevo OB 4. JULIJU -DNEVU BORCA -ČESTITAMO VSEM DELOVNIM LJUDEM! tflMUtt republUkeca »veta i ■lov uredništva In apmvei! nimlei UuMjtn* tu r----- SOMWMMMMaOMU » Pouunezna Številka stana 80 N-par — so S-dln — Naročnina Je četrtletna 6,50 N-dln - OSO S-dta — polletna u N-dta ■ U00 B-dis Ib letna M N-din • !S0i >•-«*» plačana v gotovini Btoajeu in klišeji tlijudaka pravloa« DELAVSKA ENOTNOST