bUHCVNC ŽIVLJENJE J^TMk ^ \ J XXXVII 19 7 0 LA VIDA 6SPIRITÜAL Construir la paz en ei mundo de lioy “Construir la paz” es una obra primordial en la que estä comprometida la Iglesia del Vatieano II de čara a los anos 70. Preeisaniente en el cuadro de este programa, impulsado por Pablo VI, se ha celebrado del 2 al 5 de marzo en la sede de la Pontificia Comisiön “Justicia y Paz” la tercera reunion anual organizadU por el “coinite para la paz’ de dicho organismo. Treinta personalidades provenientes de mäs de veinte naciones de Europa, Asia, Africa, America del Norte y America Latina, reflexionaron en tomo a los problemas de ma-yor gravedad que constituyen, en el mundo de hoy, un obs-tdculo para la paz mundial. Presidiö la reunion el abogado Vittorino Veronese, ex-Director General de la UNESCO. Se trataron cuatro temas referentes a la construccion de la paz en el mundo, tarea a la que el pensamiento cristiano debe ofrecer una positiva aportacion. El primer tema se referia a la educacion y la acciön para construir la paz. Se examinö la asi llamada teoria de la ‘‘guerra justa”, la objecion de conciencia, una comün estrategia ecumenica y el papel de la tecnologia en orden a la paz. En el segundo tema, se abordaron los derechos del hombre, y en modo especial, la promocion de un organismo juridico internacional para la proteccion de estos derechos, en los casos de abierta violacion de los mismos: la agonia de los pueblos primitives, la situaeiön de opresion de las minorias y los emigrantes, el nacionalismo y el racismo. En tercer lugar, se estudio la situacion crucial de la juventud en el mundo de hoy, mirando perspectivas de paz y de un mundo mäs justo. La juventud es tambien responsable de la construccion de un mundo nuevo, y debe contribuir con su servicio a la causa de la paz mundlal. Se examinö la importancia de la Jornada Mundial de la Paz, y el modo de hacer frente a las exigencias de la hu-manidad actual. cf V* V? «2 ^9r%i svetih krajih, pa imajo zvezane r,'ko, da ne morejo svobodno pi-Safi in zvezane noge, da se ne ^orejo svobodno, brez nadzorstva CZNE ali UDBE ali KP zbirati ^ verskih, kulturnih ali celo po-Jtičnih shodih. Morda le ni pri ■ as zunaj vse tako svetlo, da bi ^atfli tvegati sodbo, da je doma Marsikaj rdečega ali obsodbe vrednega. Praktični zahodni materializem 'Mm ne sme tako zrahljati ver-n 0jra ^'vlJ'enJa *n prepričanja, tla 0 oomo končno padli prav v tisto zmot.0j zaradi katere smo pred 25 ^ .bežali. Oba materializma, prak-auu' zahodni in teoretično vzhod-■' n'‘ mednarodni komunistični ’^terializem sta v bistvu in po ;a'°vih enaka: pehanje za čim *' blagostanjem, iskanje do-Jenih in nedovoljenih užitkov. kopičenje bogastva, skrb le za zemeljsko življenje, za duhovnost ni ne prostora ne časa, življenje po veri je nespametno. — Teh pogubnih misli ne bomo zatrli samo s protikomunističnimi gesli, ampak odinole z doslednim vsakdanjim krščanskim življenjem z vsemi posledicami, neprijetnostmi in trpljenjem, ker je to edina pot do zmage in plačila. Na severni polobli je maj še vedno Marijin mesec in Slovenci v Argentini romamo vsako leto na drugo nedeljo v maju k Brezi-janski Mariji Pomagaj v Lujanu. Kraljico Slovencev in Mater Cerkve prosimo, naj ogenj nad 25-let-nega trpljenja slovenskega naroda doma in po svetu, uniči čim-prej, če je božja volja, bruno komunističnega sovraštva do Boga in njemu zvestih, potem pa naj ta ogenj použije tudi iveri naših lastnih pomanjkljivosti. Kolikor bolj boleč in žgoč je bil ta edinstveni ogenj zadnjih nekaj več kot /petindvajset let, toliko čistejši svetlejši in močnejši bo že skoraj vzplamtel v bakli nove verske, kulturni, politične in narodne svobode. Prosimo Marijo Pomagaj za našo mladino, da bo ljubila trpljenje staršev in sama hotela dodajati polena trpljenja iz roda v rod, dokler bodo to terjali ideali vere in svobode naroda. Iz takšnega in tolikega ognja trpljenja rojena svoboda bo Bogu v čast in narodu v resnični ponos. J. Re. 5. maj PRED 25. LETI Majsko sonce je obsijalo Krim in vse Barje do Dolomitov. Vendar ni moglo ustvariti pravega slovesnega razpoloženja. Morda so bili v zraku še utrujeni koraki ljudi, ki so se sinoči pomikali po veliki cesti proti Ljubljani. Menda so bili tam od Kakeka, in so trdili, da se umikajo pred partizani. Malo čudno je zvenela ta trditev, ko je duše še božal proglas slovenskih vodilnih mož v prestolnici ; proglas, ki je vzbudil upe srečnega konca hudih vojnih let in tolikih zaradi strahu neprespanih noči. Po klancu od ceste sem se je bližala elegantna visoka postava. Ze me je pozdravil v črni praznični, lepo zlikani obleki, zgovorni vrhniški kaplan Albin. V Ljubljano se pelje in za njim tudi g. dekan. Čeprav bi jutri, v nedeljo, morali slovesno blagosloviti novo oltarno sliko na čast Materi trpečih, odlično najnovejše delo slikarja Debenjaka, se umikata za par dni v Ljubljano, da tam počakata zadnje borbe s partizani. So pa za njimi že Angleži in v par dneh se povrneta na pomirjeno Vrhniko. Se krepak stisk roke in že je odrsel s kolesom po klancu. V duši pa mi je pustil negotovost in nemir. Je res tako resno? Stopim proti cesti. Po novo nasuti cesti je nerodno škripal voz, ki sta ga vlekli dve kravi. Kaj sedaj ? Cez dan so se menjavale najrazličnejše govorice; *daj polne veselega upanja, potem Pa spet zelo črnoglede. Vse to je večaIo nemir v dušah. Pozno popoldne naletim na domače fante domobrance, ki so se aniaknili od Logatca sem. Njihovi °brazi, ki so bili vedno polni mladostnega navdušenja, so bili oto-^ni- „Gospod, vsega je konec. Dobro oboroženi partizani prodirajo čez Kras. Umaknili se bomo.“ V glavi se mi začnejo premeta-vati najrazličnejše misli. „Osta nein ali se umaknem tudi jaz?“ Ne morem se odločiti, nikjer mi n' bilo obstanka. V pisarni leži na mizi več kot 100 izvodov Žagarjevih šmarnic, ki so mi jih še danes prinesli iz Ljubljane in jih bo treba jutri razdeliti. Poleg njih zelo lep nov vijolični mašni plašč, ki so ga farani pravkar nabavili kljub vojni stiski, pomagala je slanina, ki je v Ljubljani menda že dolgo ni. Pa še celotni namizni pribor v svetlo modro svilo obloženem kovčku. Na steni pa velika lepa nova slika še vsa okrašena. In še toliko drugih koristnih stvari, ki so mi jih dobri farani nanosili prav v zadnjih dneh, da bo novi gospod imel vsega, kakor gre. Vse to in te dobre ljudi naj sedaj zapustim? Ta negotovost, kako to mori živce! Po večerji pride v župnišče begunski duhovnik Karel spremljan od ljudi, ki so mu prinesli kovčke. Odločil se je, da se umakne. Nocoj pa bo prenočil pri nas, kjhr se počuti bolj varnega. Čeprav sem utrujen, ne morem spati. Neprestano se mi vrstijo misli: „Ostanem, se umaknem?“ Čez Plešivico so švigale signalne rakete. Vukovi fantje so bili ču-ječi na položajih. Že proti jutru slišim glas pod oknom: „Gospod, mi se umaknemo proti Gorenjski. Svetujemo vam, da greste z nami.“ 6. maj Ko vstanem za šesto mašo, sem že skoraj gotov, da se umaknem. Pridige ne zmorem, le ljudem priporočim, naj molimo drug za drugega, kjerkoli še bomo nahajali v teh dneh. Vsem želim .zbogom. Dolga je vrsta pri obhajilu. Je majnik pa še prva nedelja. „Telo našega Gospoda Jezusa Kristusa naj varuje tvojo dušo za večno življenje,“ je slovo z vsakim posameznim. Z veliko večino se ne bomo videli nikoli več!... Po prvi maši se širijo vedno bolj vznemirljive vesti. Kamor pridejo partizani, samo razdejanje in smrt. Župnika v Borovnici da so križali. „Ubogi gospod Ciril!“ če so z njim tako počeli, ki je veljal za njihovega zagovornika, kaj bo šele z nami?! Iz Ljubljane nekdo prinese vest, da gospod škof svetuje vsem mlajšim duhovnikom, ki se čutijo ogro žene, naj se umaknejo. Ni mogoče kontrolirati vseh govoric, vendar po svoje le učinkujejo, da se končno odločim: „Grem“. Hitro zložim nekaj najnujnejših stvari in hleb kruha v ročni kovček. Zanesem novi mašni plašč v zakristijo in vse izročim sv. Antonu: „Sedaj se pa izkaži, da si patron brezoviške fare. Varuj jo!“ Še kratko slovo od mladega kaplana Janeza, ki se je odločil, da ostane, in od farovških. Tudi begunec Karel se je premislil, ostane. Z žalostnimi mislimi zapuščam ljubljeno Brezovico, ki mi je posebno zadnje čase pokazala toliko ljubezni. Vendar s tihim upanjem, da se vendarle morda kmalu vrnemo. — Po vasi se domači solznih oči poslavljajo od svojih sinov in očetov domobrancev, ki sc pripravljajo za umik. Na križpotju prot» Vnanjim Goricam je postavljen nemški top. Srečavam ljudi, ki prihajajo k deseti maši. Začudeno me pogledujejo, ne reče pa nihče ničesar. Od Ljubljane pa že hodijo ljudje, ki sprašujejo, če so partizani že blizu. Jim gredo nasproti, da jih sprejmejo kot osvoboditelje. Od Podsmreke naprej proti Dobrovi je še vse mirno. Nobenega sledu o stvareh, ki strašijo in so tako blizu. Le g. župnik je že pripravljen na umik z nekaterim» duhovniki in prav redkimi družinami. Po kosilu v neki domobranski 'b'užini mi hišna gospodinja vsa zaskrbljena.priporoča svojega sina domobranca. Da bi se v tujini ne ■zgubil. Potem odrinemo. Prtljago nam vozijo na močnem parizarju faroväki konji. Za njimi pa stopa-IT1o duhovniki sosedje z družino dobrovskega zdravnika in županom Majeršičem po dolini ob Gra-daščici mirno, kot bi šli na izlet. y Gaberjah še srečamo Ambroži-čeve fante, ki so šli na Dobrovo k nauku. Na poti proti Dvoru nas v gozdu nstavi patrulja četnikov. Pregleda naše izkaznice in nas pusti mirno naprej. Blažilno vpliva gozdni mir 'n pod večer dospemo v Polhov Gradec. V Gradcu je rahlo vznemirjenje znradi bližine Korene, kjer držijo domobranci svoje postojanke. Ljudje se tiho posvetujejo in počasi Popravljajo za umik. Božnarjeva Gostoljubna hiša nam pripravi v^em beguncem z dobrovske strani večerjo. Potem odidemo počivat. °d streho me sprejme sošolec ka-Anton v svoji kaplani ji. Le-zisče jo trdo. Pa tudi sicer se mi n° da spati, ker se slišijo vso noč °d . Korene posamezni rafali 8 r°jnic. Partizani so blizu, le zvesti domobranci jih zadržujejo. 7. maj Kmalu po maši odrinemo na P°t- Sedaj se je naša skupina že ■nočno pomnožila. Zavijemo okrog Gvadu po ozki soteski proti črne- I O Vrba! srečna, draga vas domača... mu vrhu. Kmalu smo na prehodu med umirajočo fašistično Italijo in rušečim se Hitlerjevim Kajbom. Visoka pregrada iz brun in vej je doslej zapirala prehod. Danes je že odprta; tudi straže ni. Svetujejo nam previdnost, naj se ne umikamo s pota, da ne zadenemo na mine. Zavijemo v hrib in kmalu smo na sončnem brdu, kjer kraljuje črnovrška cerkev nad okoliškimi griči in gozdovi. Le par hiš se stiska okoli nje. Po dolgih vojnih letih spet zagledamo gorenjsko ravan s Kamniškimi planinami. Vendar ne občutimo kakega pravega olajšanja. Begunci smo. Nemška vojaška posadka je še na nlestu. V cerkvenem stolpu ima nameščen top. Le par mož je, kako so mogli vzdržati tako osamljeni? Začudeno nas gledajo in sprašujejo odkod in kam. Strašijo nas, da se bo naš pohod- na Go- renjskem ali na Koroškem žalostno končal, v lakoti. Nikjer da ni najti ničesar za pod zob. Umikajoče nemške armade so vse pojedle. Ne damo se begati. V prijazni utici s krasnim razgledom na polhograjske Dolomite in Poljanske hribe, ki jih ni konca, končno kosimo celo s krožnikov. Vendar se nekaterim mladim dekletom že oglaša domotožje, ki jih premaga, da se vrnejo domov v Polhov Gradec. Kmalu popoldne odrinemo naprej. Pridruži se nam vod domobrancev, ki je prišel po gozdovih z Rovt. Doslej smo bili sami civilisti. Bo kar prav, da imamo vsaj nekaj oboroženega spremstva v teh gozdnatih hribih. Pot nas vodi najprej preko valovitih senožeti gori in doli, k! nam da bridko občutiti, kako male so naši dolgi težki dolinski vozovi primerni za hribovska pota, ki včasih sploh izginejo. Večkrat se moramo trdno opreti ob vozove, da konji zmorejo nekatere hude strmine. Pridemo v gozd čez Pasjo ravan. Vozovi nerodno poskakujejo in ropotajo po slabih kolesnicah, kovčki in nahrbtniki se nevarno prekocujejo na njih. Večkrat kateri tudi zleti po strmini, pa jih srečno vse ulovimo in rešimo na vozove. Močno se je že nagnil dan, ko pridemo do velikih samotnih kmetij med obširnimi sadovnjaki. Ne- katerim se zahoče slivovke, ki da jo imajo ti kmetje odlično. Trez-nejši pa priganjajo na pot v do-lino. Kmalu bo noč in hribovska Pota niso ponoči nevarna samo za konje, ampak tudi za nas. Poleg ^ga ne vemo, kdo je gospodar Poljanske- doline. Morda že partizani. Sonce zahaja, ko nas doseže šu-menje Poljanščice. Prekoračimo jo Pni nekem mlinu ali žagi blizu Poljan. Dobrovski zdravnik, ki je tukaj doma, tam odda svojo naj-uilajšo hčerko, ki jo je treba še nositi, da n« bo težav na poti v noznano. Konjska kopita spet udarjajo varrio na trdo cesto. Srečamo se z domobransko izvidnico. Poročnik Kopic se pelje v oklopnem avtomo-nlu na poizvedovanje. Dolina je ‘e vedno trdno v domobranskih nokah. Posedemo na vozove. Kar dobro unm dene, pot čez hribe nas je utrudila. Enakomerni koraki konj Uas kmalu zazibljejo v sen, saj v orni noči ni kaj videti. Pri vhodu v Škofjo Loko zle-Zemo z voz. Starodavno mesto je ^Se v slovenskih zastavah. Domo-ranci ge praznujejo proglas slo-enske vlade 3. maja v Ljubljani. ^cndar je čutiti med meščani ne-0 zadržano nezanimanje. Pa še l,sto se polni z begunci. Usmerijo nas v kapucinski sa-^ostan. isja dvorišču razložimo 0J° prtljago in na tleh sede po- užijemo svojo skromno Večerjo; kar pač kdo premore. Ne ljubi se nam veliko govoriti, smo pač trudni. Samostan so Nemci spremenili v vojaško bolnišnico, zato, ne bo težave za prenočišče. Kjer so še pred kratkim ležali ranjenci in bolniki, najdejo prostora naše trudne kosti. Spimo kar dobro, saj se čutimo varne in počitka smo res potrebni. S. maj V torek zarana imamo v kapucinski cerkvi šmarnice z mašo. Molitvi in Marijinim pesmim pa se pozna vidna raztresenost. Vsem se je nekam mudilo. Tako je ostalo prav malo časa za ogled cerkve. Večina niti opazila ni, da so se nahajale tedaj v tej cerkvi velike zgodovinske dragocenosti, • slavni „zlati oltar" s porušene cerkve v Dražgošah. Torej so Nemci pri vsem svojem divjanju le našli čas, da rešijo to dragocenost. Pot iz mesta nas vodi mimo Plevnarja. Izrabim priliko, da povprašam po usodi sošolca živino-zdravnika Franceta. V f/jubljano je namreč prišla vest, da so ga neke noči partizani ugrabili in odvedli neznano kam. Za pokoj njegove dušo smo že maševali. Vstopim v široko vežo in povprašam mlado gospo v črnem, ki mi pride nasproti. Nezaupnp me gleda. „Zakaj bi radi to vedeli?" „Ker sem slučajno njegov sošolec," odgovorim. „Jaz pa sem slu- čajno njegova žena,“ mi ponudi roko v pozdrav že bolj zaupljivo. „Pridite čbz par dni in vse vam bom povedala.“ Zahvalim se, saj mi je takoj jasno, da je bila ugrabitev veterinarja Franceta fingi-rana in da je ženina črnina le krinka. Ko' se vrnem na cesto, vidim, da jo naša mala skupina, ki je prišla čez Poljanske hribe, postala delček dolge kolone voz in pešcev, ki ji ni bilo videti ne konca ne začetka. Segala je ■ daleč nazaj. Postali smo reka beguncev. Le počasi smo se premikali naprej. Pogosto smo obstali in nemirno čakali, kdaj se spet premaknemo. Tako posebno pri Sveten} Duhu. Dovolj Čjasa je za pomenek z neznanimi begunci, pa tudi z domačini, ki so nas venomer spraševali, zakaj prav sedaj, ko je vsega konec, ödhajamo od doma. Prav očitno je bilo, da je nasilna meja med Hitlerjevim Rajhom in fašistično Italijo oba dela naše Kranjske dežele precej različno izoblikovala. To, kar je za povprečnega Slovenca na italijanski strani, z izjemo večine Ljubljančanov, ki nikoli niso na svoji koži občutili groze črnih noči zaradi partizanskih pokoljev, bilo popolnoma jasno, Gorenjcem pod Nemci večinoma ni šlo v glavo. Zato nas niso mogli razumeti in so nas, sedaj še v prikriti obliki obsojali. Zvedeli smo tudi, da vlaki ne vozijo več, torej zbogom upanje, da se še popeljem domov po slovo. Pridružil se mi je malo govoreči gospodar velike domačije na Petkovcu, brat g. Janeza Hladnika. Na očeh se mu je bralo, koliko je stalo tega tako v svojo moderno domačijo zagledanega človeka zapustiti svoj grunt. Vedno bolj tih in žalosten je postajal. Ko pa sem izrazil mnenje, da naš umik v tujino lahko traja tudi več let, se je počasi obrnil in tiho odšel nazaj proti domu. (Domov pa nikoli ni prišel, kakor smo zvedeli mnogo pozneje. Bog ve, kje v Poljanski dolini trohnijo njegove kosti.) Končno smo se le premaknili. Med ljudmi je začela krožiti govorica, da se v Kranju nahaja slovenska vlada, ali vsaj njen del. Ugotoviti seveda nismo mogli ničesar. Opoldne smo prešli Šmartno in se spustili na most čez Savo pod Kranjem. Nad nami so krožili avioni. Nekateri so vedeli povedati, da je bil sklenjen mir. Za nas pa pot čez Savo v begunstvo! Hudo je bilo v duši, da sem komaj videl tako ljubo mi Savo pod mostom, ko smo se spenjali v breg ponosnega mesta na skali s Storžičem na obzorju. Kranjčani za nas niso imeli prijaznega pogleda. Veliko jih je pa že zjutraj odhitelo v goščo pod Št. Joštom, da sc vrnejo z goščarji kot zmagovalci v Kranj. Nadaljevanje prihodnjič Boris Koman Anekdote o Pavlu VI. Monsinjor Montini nosi kovček 0 monsinjorju Montini ju 3 kovčkom stare ženice pripoveduje Silvio Negro, ki je ta dogodek Kum videl. Mladec, ki je vsako jutro v službi v eni izmed vatikanskih pmi-^°1>» je bil pred leti ves iz sebe, ko '0 na neki ulici okoli stebrišča žetega Petra videl državnega Podtajnika za redne zadeve, mons. Montinija, kako je nesel dva ve-**ka kovčka iz blaga. Spremlja-*a Ea je stara, revno oblečena go-“Pa. Mladec se je temu čudil in si rekel sam sebi: „To je najboljša Priložnost za pogovor z monsi- njorjem Montinijem. Sel bom in mu bom vzel iz rok kovčka, ki sta gotovo last kakega njegovega sorodnika. Ker ni mogel dobiti nikogar, da bi to delo opravil namesto njega, nese kovčka monsi-njor Montini sam. Tako bom dobil dovolj časa, da mu bom vse povedal, kar mu imam povedati, monsinjor pa me bo moral poslušati. Vse to se bo zgodilo medtem, ko bom namesto njega nesel kovčka.“ Toda načrt se uslužbencu ni popolnoma posrečil. Takoj ko je ta vatikanski uslužbenec pristopil in vzel kovčka, je mons. Montini rekel dobri ženi, naj se popolnoma zanese nanj, ker ga dobro pozna, potem pa jo je še pozdravil in hitro odšel proti vatikanskim bronastim vratom. ,.Prav gotovo se mu zelo mudi," si je mislil dobri mladec Mariani. „Vendar ko se bom vrnil, mu bom šel povedat, da je vse šlo po sredi in da se mu njegova sorodnica lepo zahvaljuje.“ Tako bo le mogel govoriti z mons. Montinijem. Mariani sam je potem pripovedoval, da se je ha klancu v ulici svetega Onofrija zelo potil. Oba kovčka sta bila zelo težka. Vendar ga je tolažila misel, da bo za svoj trud prejel izredno plačilo. Mogel bo iti k mons. Montiniju, tajnikovemu namestniku in govoriti z njim. Vendar tudi zdaj ni imel sreče. Ko je prišel do vrat tiste hiše, kjer je ta stara gospa stanovala, je vprašala Marianija, kdo je bil tisti dobri duhovnik, ki ji je nosil kovček. Mariani je iznenaden vzkliknil: „Kako? Vi ga ne poznate? To je monsinjor Montini, eden najuglednejših duhovnikov v Vatikanu.“ „Danes sem ga prvikrat videla,“ je odgovorila stara ženica. „In kako to, da vam je on nosil kovčka?“ je vprašal Mariani. „Šla sem iz nekega zavoda. Pred njegovim vhodom sem se nekaj trenutkov ustavila, da bi se malo oddahnila. Ko me je monsinjor videl, da sem omagala pod težo kovčkov, se je ponudil, da jih bo on nesel. Hvala Bogu, še so na svetu dobre duše in pristni krist- jani. Vendar nisem mislila, da je tako ugledna oseba. Bog naj mu da srečo in blagoslov!“ Značaj papeža Pija XI. Mons. Montini pozna različne dogodke, ki jih je doživel. V svojem spominskem govoru pripoveduje o svojem predniku, papežu Piju XI. tole: „Papeža Pija XI. se spominjam že iz svojih otroških let. Imel sem več tet. Ena izmed njih, ki je bila dobra in pobožna, je prišla včasih iz Milana v hišo mojega oče ta. Navdušeno je pripovedovala duhovniku Ahilu, voditelju verskega krožka, h kateremu je tudi ona hodila. Njena neutrudljiva hvala o njem me je spodbudila, da sem jo vprašal, o čem jim govori ta duhovnik Ahil. Odgovorila mi jS, da jim je na poseben, odličen način govoril o svetem krstu. Povedala je tudi, da ga je prosila za besedilo tega njegovega govora Ta pa ji je na četrtinki pole dal le kratek osnutek svojega govora. Teta ga je zaradi tega neizmerno občudovala.“ Papež Pij XI. je dvakrat na teden v posebni avdienci sprejel mons. Montinija, ki je bil tedaj namestnik državnega tajnika v Vatikanu. Včasih pa ga je sprejel celo dvakrat na dan. Mons. Montini nadaljuje pripovedovanje: „Nekega dne mi ni šlo vse po sreči. Ne vem, zakaj nisem mogel dobro pojasniti neke poseb- ne, izredne zadeve. Papež Pij XI. se je razjezil. Skušal sem mu jo £e bolje razložiti, pa je bilo še slabše. Jaz sem potem molčal in °dšel z veliko bridkostjo v svoji duši. Morda je papež potem po-inisli!, da ni bilo razloga za jezo opazil, da sem zelo potrt odšel. Ko je že minilo dopoldne in so bili uradi že zaprti, me je spet Poklical in mi narekoval nekaj °dredb. Nato je premišljeno, glasno in ljubeznivo razlagal stvari, ki so me presenetile in so mi bile * v tolažbo. Govoril je, da je zapo-Ved, ki jo je Kristus večkrat po-novil, da je treba vedno moliti, združena z obljubo, ki krepi našo upanje. Ta dan je druga avdienca trajala do treh popoldne.“ Jokal je zaradi revščine Duhovnik pater Zamperetti pripoveduje, kako sta z monsinjbr-jem Montinijem, ko je bil še mlad, obiskovala reveže v Primavallc. Naj pripoveduje sam: ..Neko nedeljo sva dobila mlaflo mater. Sedela je na stopnicah Pred spalnico. Dala sva ji vse, kar Sva imela. Četudi ni naju ničesar Prosila, se je nama zahvalila bolj * svojim pogledom ko s svojimi besedami. Ko sva se vračala domov, je bi-'l še tam. Okoli nje so skakljali (ali trije otroci. Spoznala na-Ju je in pozdravila z roko. • ,.0atal° ie še ^ nekaj denar-,a> sem rekel mohs. Montiniju. „Ce mi dovoliš, bom Še ta denar izročil tej ubogi, revici.” Ko ga je preštel, je rekel: „Malo je. Čakaj! Ali imaš še denar za vozilo?” “Imam,” sem mu odgovoril. “Potem ji daj še tole!” Tedaj je položil v moje roke vse, kar je imel še v denarnici. Ko sem se vrnil, sem videl, da si je mons. Montini pokrival obraz z robcem in si brisal solze. Jokal je nad revščino, ki jo je tedaj videl.“ Zahvalite se mu v mojem imenu! Mons. Montini je za božič v istem letu napravil v Vatikanu za reveže v Primavalle nabirko. Zima je bila zelo huda. On sam je zanje daroval mnogo spodnjega perila, nekaj odej in novo tuhno. Tudi drugi so veliko darovali zanje. Med tistimi, ki so bili potrebni pomoči, je bila tudi mlada revna žena. Vprašal sem jo, kaj želi. „Eno odejo za moje otroke,“ je tiho odgovorila. Dali smo ji novo tuhno, ki ■ jo je daroval mons. Montini; Vprašal sem jo, če pozna duhovnika, ki ji je dal ves denar, kar ga je imel. Ta ji je daroval tudi tuhno. Mlada žena je. bila tako ganje-na, da so ji solze zalile oči. Ko je prišla k sebi, nam je rekla: „Ne znam pisati. Ko ga boste videli, se'‘mu zahvalite v mojem iipenu.“, v • ' p'“'.• '!• G. 'M. 350-LETNICA USTANOVITVE BUENOSAIREŠKE ŠKOFIJE Leta 1970 bo Buenos Aires praznoval 350-letnico ustanovitve svoje škofije. Glavno mesto Argentine je ustanovil Peter Mendoza leta 1536, Janez Garay pa ga je potem, ko so ■ ga Indijanci popolnoma porušili; znova sezidal leta 1580. Mesto se jo versko le počasi razvijalo. Prav do leta 1620 in ne do leta 1582 kakor nekateri mislijo na podlagi neke bule papeža Pavia V. ■— ni imelo lastne škofije. Tedaj se je ozemlje tega mesta ločilo od paragvajskega v Asuncio-nu, ohranilo pa je naslov presvete Trojice, ki ga je imelo to mesto. Vendar pa Buenos Aires ni bila prva škofija v sedanji Argentini. škofija v Tucumanu je obstajala že od leta 1570 in bo letos praznovala 400 letnico svoje ustanovitve. Tucumanski nadškof je najprej prebival v Santiago del Estero, od leta 1699 naprej pa v Cordobi. Oba ta dva škofijska sedeža sta bila odvisna od La Plate ali od Las Charcasa, ki se je pozneje imenovala Sucre v sedanji Boliviji. Prvi škof v Buenos Airesu je bil karmeličan Peter Garranza, ki je vladal to škofijo do leta 1655. Ža njim so vodili škofijo odlični prelati. Vendar je bila vrsta bue-riosaireških škofov večkrat pretrgana zlasti med francosko revolucijo in med separatistično krizo v La Plati v prvi polovici preteklega stoletja. V papeški ustanovni listini bue nosaireške škofije z dne 6. aprila 1620 beremo: „Mesto presvete' Trojice v buenosaireškem pristanišču na zahodnem indijanskem ozemlju v provinciji Rio de La Plata, ima sicer stolno cerkev, posvečeno svetemu Martinu, nima pa še kanonika to v, nadarbin in drugih potrebnih ustanov za stolnico. Zato bo vse to ustanovil novi škof s predhodnjo ustanovo katoliškega kralja." Važnost buenosaireškega mesta je pospeševal vedno večji razvoj trgovine v pristanišču. V mestu Buenos Aires je od leta 1776 do 1810 prebival tudi kraljevi namestnik. Zato je tudi škofija Buenos Aires postala najvažnejša med škofijami na ozemlju, ki ga namakajo reke Uruguay, Paranä in Salado. Ker so se provincije La Plate, s katerimi je bila 1810 huda vojska, ki jo je najbolj podpirala buenosaireška vlada, ločile 0(l Španije, so mislili ta škofijski sedež povzdigniti v metropolijo. Vendar ker Španija ni hotela priznati novega položaja in ker so rivilni in vojaški spori ovirali notranjo ureditev države, so morali čakati do leta 1865. Prav zaradi lega so bili škofijski sedeži v državi več let brez škofov. Od 1865 do časa, od katerega še ni preteklo mnogo let, je bil Buenos Aires edina argentinska nadškofija, kateri so bile podrejene starodavne škofije Cordoba, Tucu-m&n, nova Salta, ustanovljena 1. 1806; tem so se še priključile Sun Juan de Cuyo (1834) in Paranä fl854) in ob koncu stoletja (1897) tri; La Plata, Santiago del Estero in nova škofija Tucuman, ločena od Salte. Zaradi izseljevanja iz Evrope je Prebivalstvo v Argentini zelo na-•‘aščalo. Zato je papež Pij X. buc-nosaireški nadškofiji 1. 1910 pod- redil še škofiji Catamarca in Co-rrientes. Toda ozemlje nadškofije je bilo že preveliko, ker je poleg glavnega mesta obsegalo še Isla de Martin Garcia in provincije: Rio Negro, Chubut, Santa Cruz in Ognjeno zemljo (Ticrra del Fue-go). Končno je bilo leta 1924 ustanovljenih 10 novih škofij in 6 nadškofij. Zaradi tega je Buenos Aires izgubil vse stare podrejene škofije in dobil tri nove: Mercedes, Azul in San Nicoläs. Pri zadnji preureditvi argentinskih škofij je buenosaireška nad-, škofija dobila podrejeno škofije: Avellaneda, Lomas de Zamora, Morön, San Isidro, San Martin ter' San Justo. Po podatkih v Papeškem letopisu 1969 je imela nadškofija Buenos Aires leta 1965: 14$ župnij, 423 škofijških (svetnih) in 550 redovniških duhovnikov. Imela' je 3.226.900 prebivalcev, med katerimi je 2.693.000 katoličanov. Po L’Osservatore . Romano Gregor Mali . NEDELJSKI POČITEK Ime, ki smo ga dali Gospodovemu dnevu Slovani, poudarja v prvi vrsti dolžnost tedenskega počitka, ki naj nam omogoči njegovo dostojno praznovanje. V nedeljo naj verni kristjani opustijo težka, takoimenovana hlapčevska dela, da se morejo udeležiti evharističnega bogoslužja in täko dati Bogu dolžno počaščenje. To je namreč prvenstveni namen nedelje. Seveda nedeljski počitek služi tudi temu, da se Človek po šestdnevnem de-liavriiko odpočije in primerno razvedri. hod Gospodovega dne. Rekli smo: delopust zvoni. Predokus praznika je napolnil naša srca. Pohiteli smo z delom na polju in okrog doma. To in ono je bilo treba pripraviti za družino in živino. Sobotni in predprazniški večeri so imeli nek blag, pomirljiv, svečan značaj, ki je dobil svoje duhovno posvečenje v skupni večerni molitvi. Šli smo počivat z osrečujočo zavestjo: jutri bo nedelja, Gospodov dan, dan počitka, dan veselja. Težko, da bi bilo doma še tako idilično in prijazno to nedeljsko pričakovanje. Novi časi in nove razmere so tudi tam končali z Starejši se spominjamo od do-na, kfiko so nam ob sobotah in v drtevadi pred velikimi prazniki ob štirin^popoldne farni zvonovi s slovesnim wonenjem oznanili pri m mnogimi, lepimi, starimi navadami. Še manj od tega najdemo v velikem svetu, kjer smo našli svoj novi dom. Vendar je gotovo,-da se t&ko doma kot v zdomstvu vsi Verni ljudje, ki jim je dano praznovati nedeljo, vsak teden znova razvešeiijo njenega prihoda. Pomen nedeljskega počitka je prav gotovo neprecenljiv, tako v duševnem kot telesnem oziru. Vendar je prav, da se glede njega zavedamo tega, kar je že bilo poudarjeno: tako sobotni počitek v stari zavezi kot nedeljski v novi ?avezi sta bila uzakonjena predvsem zato, da bi človek mogel izpolniti svojo prvo in poglavitno dolžnost, ki je: božje češčenje in z njim združena skrb za večno zveličanje. Dokaze za to načelno ugotovitev nam nudi samo sveto pi-fP10! pa tudi tradicija Cerkve, ki j° novejši cerkveni zgodovinarji vodno jasneje odkrivajo. Sobotni počitek " : Njegov začetek sega nazaj v začetke sveta. Bog sam ga je nakazal in Mojzes nam je to zapisal: „Bog je dokončal sedmi dan svoje delo, ki ga je naredil ; sedmi dan pa je počival po vsem svojem delu, ki ga je naredil. In Bog je sedmi dan blagoslovil in ga posvetil“ (1 Mojz 2, 1-3). Ta božji počitek ne pomeni, da bi Bog sveta, ki ga je ustvaril, neprenehoma ne. vzdrževal, saj bj svet brez Boga niti en trenutek ne mogel obstati. Ta božji počitek, tako slovesno oznanjen v poročilu o stvarjenju sveta, je skozi vse veke trajajoči klic, da se človek v svojem delu ne sme izgubiti. Izgubil pa se bo, če ne bo svojega dela prekinjal s počitkom, ki je potreben njegovemu duhu in njegovemu telesu. Slovesno zatrdilo, da je Bog sedmi dan posvetil in ga blagoslovil, nas vodi k naravnemu zaključku, naj tudi človek tedenski dan počitka posveti z božjo službo in tako zasluži božji blagoslov. Prav zato je potrebno, da človek na Gospodov dan opusti vsa tista dela in opravila, ki bi mu izpolnjevanje prve in poglavitne dolžnosti njegovega življenja oteževala ali celo onemogočala. Zapoved sobotnega počitka in posvečevanja, ki izvira iz samega naravnega prava, je Bog izraelskemu ljudstvu še posebej objavil v svoji zakonodaji na Sinajski gori in to v spomin svojega lastnega počitka na sedmi dan in še posebej v spomin rešitve iz egiptovske sužnosti. Ta zapoved počitka na sobotni dan je bila v stari zavezi zelo stroga in so se grobi prestopki kaznovali s smrtjo. Glavni namen te zapovedi pa je bil že tedaj ta, da se ljudstvo zbere v svetih shodih k božji službi. Takole ukazuje Mojzesova postava: „Šest dni naj se opravlja delo, sedmi dan pa je popoln počitek s svetim shodom“ (3 Mojz 23, 3). Izraelski narod pa je bolj kot na božjo službo gledal na sobotni počitek in ga stavil nad druge važne verske dolžnosti. Glede tega so nam znane iz evangelija pretirane zahteve in določila judovskih pismoukov in farizejev, s katerimi se je moral stalno boriti Gospod Jezus in je bilo prav njegovo pravilno, pametno in človekoljubno stališče glede sobotnega praznovanja eden glavnih vzrokov, da so ga judovski voditelji smrtno zasovražili in končno spravili na križ. Nedeljski in prazniški počitek Deset božjih zapovedi, ki jih je Bog razglasil na Sinaju, vsebujejo poglavitne zahteve naravnega zakona in zato veljajo za vse čase in za vse ljudi. Sveta Cerkev jo v celoti sprejela in priznala njihovo obveznost, med njimi tudi tretjo, kjer Bog ukazuje posvečevanje prazniškega dne z božjo službo in opuščanjem hlapčevskih del. Na mesto sobote pa je v krščanski Cerkvi stopila nedelja, ki je glavni novozavezni prazniški dan, ki mu je pa cerkvena oblast v teku časov pridala še nekatero druge dneve, na katere slovesno praznuje spomin velikih verskih skrivnosti in gotove dni v čast božji Materi in svetnikom. V kanonu 1248 cerkvenega zakonika Jc rečeno: V zapovedanih prazniških dnevih sc je treba udeležiti svete maäe in opustiti hlapčevska dela. Dolžnost svete maše je prva in pozitivna; opustitev hlapčevskih del •n drugih takih opravil, ki bi nedeljsko in prazniško posvečevanje motila — kanon jih posebej orno-nja —, pa je negativna dolžnost, °drejena zaradi prve. Kakor pa nedelja ni takoj v za-čotku krščanstva nadomestila starozavezne sobote, tako tudi nedeljski in pražniški počitek ni že v začetku nadomestil sobotnega. Itaz-v°j je bil počasen, pogojen in narekovan po razmerah. Krščanska nedelja je nadomestila judovsko soboto predvsem z evharističnim bogoslužjem. Gleue sobotnega počitka po strogih in Pretiranih rabinskih predpisih si Pa prvi kristjani kmalu niso delali več težav. S Kristusom je nastopila nova doba, označena po svobodi božjih otrok. Mojzesova Postava je izgubila svojo obvezno aroč. Veliki znanilec te krščanske svobode je predvsem sveti Pavel, apostol narodov. V tem novem, svobodnem ozračju nedelja skozi dolgo dobo ni bila dan obveznega Počitka. Zanimivo je, da v sveto-Pisemskih knjigah nove zaveze ni najti niti enega mesta, ki bi ome-ajalo in zabičevalo pražniški pd-'tck, pač pa sveti Pavel na mno-mh mestih svojih listov poudarja Potrebo in dolžnost dela, tudi roč-nctfa, ki ga je poganski svet pre-^'ral in so ga opravljali le sužnji, ojansko tudi same razmere prvim risljanom niso omogočale praz- niškega počitka. Verniki prve Cerkve so bili povečini iz nižjih slojev: obrtniki, delavci, sužnji. Dokler ni Cerkvi državna oblast zajamčila njene svobode, ni biii mogoče misliti na tako revolucionarno socialno reformo, kot je praz-niški počitek. Tako so kristjani prvih stoletij obhajali nedelje ir praznike, kakor so jim to pač dopuščale življenjske razmere. Zavedajoč se, da je prva dolžnost skupna božja služba, so se zbirali k tej v zgodnjih jutranjih ali večernih urah, čez dan pa so opravljali svoje poklicno delo. Seveda pa je potreba prazniškega počitka vedno bolj živo klicala po svoji uresničitvi. Svoboda je Cerkvi zasijala pod cesarjem Konstantinom po letu 313. Tedaj je bila v velikem rimskem imperiju nedelja proglašena za uradni 'pražniški dan. Zdaj so kristjani lahko v polni svobod?, prosti vsakdanjih opravil, častili Boga in Kristusa, kakor je t ki so odhajali proti predoru v neznano svobodo. Nov rod raste v svetu, odmaknjen dogodkom, kraju in času. Na Vseh koncih sveta žive otroci tistih, ki so z bolečino v duši zapuščali 8''°jo domovino. Iščejo novih obzorij. Rastejo iz sile, ki so jo njihovi ar§i dobili iz naše zemlje in ustvarjajo Slovenijo v svetu. M. Sedaj sem ostala sama s svojo žalostjo. Kako me je sram! Kako sem mogla Marjanu dati upanje na poroko, kljub njegovi razporoki. Saj se nočem kazati boljša kakor sem, še daleč ne! Res nisem preveč po božna; sicer grem ob nedeljah k sv. maši, tudi k spovedi in obhajilu za veliko noč... A je tudi res, da bi se v naši družini nihče ne poročil z ločencem! Mami bi bilo do solz hu-* do... In jaz na noben način nočem, da bi mama jokala zaradi mene! Toliko slabše zame. Sedaj bom od žalosti sama jokala. Mama! Kako bi te sedaj potrebovala! Odpotovala bom domov... Pustila bom to mrzlo pisarniško stanovanje, ki mi ga je izbral Marijan... Sežgala bom tiste knjige, ki sem jih kupil'a zato, da bi bila na njegovi višini... Razparala bom tisto živo rdečo obleko, v kateri sem bila njemu tako všeč. Vse bom uničila. Saj sem vse to delala samo zaradi njega. Všeč mu je bilo, in vesel je bil tega... Marijan mi je polnil življenje čez mero! Sedaj je spet tako obupno prazno... Ampak, morda... Da, morda se bo vrnil... Ljubi me. Ubogi Marijan! Tudi njegovo življenje bo prazno brez mene... Prišel bo in mi rekel: „Oprosti mi, Siilva, zadnjič sem odšel kot divjak!“ In jaz bom tedaj potajila v sebi tisto drugo Silvo, ki ga je zavrnila namesto mene. Rekla mu bom: „Pusti, kar je bilo. Pozabiva! Se-,daj je samo to važno: Bodiva spet srečna, Marijan!“ Ali pa mi bo morda nocoj telefoniral, okoli enajstih. Ampak z običajnim glasom, ne s trdim kakor ob odhodu — in mi bo voščil: „Dober večer, dragica!“... Ali... kaj pa če bi morda v molitvi prosila za to milost, da bi se zgodilo kaj takega, da bi se midva lahko brez ovir poročila, ne da bi mamica jokala... Sedaj bi imela pri sebi rožni venec, da bi tako govorila z Marijo kakor ma' ma vsak večer... O, Marija, mil°s“ polna, jaz nimam rožnega 1 venca» ampak te vseeno pozdravljam. • • Veš, Marijana imam rada! Preveč ga ljubim, da bi se mu mogla odpovedati... Izprosi mi ga, če to proti tvoji volji... če bi se jutri *1* nocoj vrnil, bi mu odkrito in trdno rekla ‘IDA’’... Naslonila sem se na kraj divana-Skrila glavo med dlani in tiho hli' pala, da me ne bi soseda slišala» ^ modemih hotelih so stanovanja tako tesno drugo ob drugem, . koma' tenka stena jih loči... Zdi se mi, da sem potem zadremala... Zbudil 1,16 je telefon. ; Telefon ?. . . Marijan me kliče- • • Moj Marijan! Skočila sem kvišku. Pokašljala sem, da bi zabrisala izjokano 'barv0 glasu. Zdelo se mi je, da - že kar slišim njegov glas. Joj, še roka se mi trese! „Halo!... Silva tukaj... Pa' Silva (Novak.“ Že vnaprej sem izbrala šopek le pih besed, polnih ljubezni... mesto teh sem prostaško zavpila: „Idiot!!!“ \ Klicali so napačno številko, n®'' do je .iskal garažo. Marijana ne bo več. Ga ne bo, ker ga je druga Süva' katere že dolgo nisem poznala v se bi, tako surovo odbila. Danes je šest tednov, odkar sem BPet doma. Pri mami. šment! Takoj po vrnitvi sem zbo-'ela. Oh, ne!, nikar ne sodite prehitro! To ni bila tista klasična bolezen razočarane ljubezni, zaradi , katere so v prejšnjih časih tako romantično ločeni zaljubljenci, ko so Počasi zbledeli in izbirali. Ne. Tudi se me ni prijela kaka zna-na kategorija ostre jetike, ki s kr-vavim kašljem tako dramatično Pbarva čist občipkan robček... • Ne. Nič od vsega tega, mi ni bilo- Meni gre še pri smoli vse narb-ko. Ko sem mislila, da sem doživela oajvečjo nesrečo v življenju, ko mi jo bilo, da bi najraje umrla, sem PP morala ležati in mirovati zaradi Navadnega napada na jetra. Jed se j11’ je upirala, še tisto malo, kar Sem zaužila, sem kmalu izbruhala. ' T° napadu sem bila rumena kot li-Oiona, Nos se mi je zdel bolj po-Pnljšan kot že itak. Ampak vsaj to tolažbo sem čutila, da sem si ^ela bolj vitka, skopaj shujšana... ondar! Preživela ljubezenska dra-j® vsai *a nekaj koristila! y isjjm, da sem' shujšala bolj zaradi Zalpsti, kot, zaradi napada na jetra. No sem šla prvič lahko iz hiše Sem stopila v prvo lekarno. Hotela -|eiP .Ugotoviti težo. Sijajno! Splača-. se j0 trpeti ,na telesu in srcu.. ‘Kobila sem na teži celih 72 dkg, ne Vftž ne manj!... Minki, ki me je spremljala, sem tekla; . , . . . | . .. . , ■ . ■ , f «Že samo zaradi tega uspeha je • "'p Vredno toliko pretrpeti!.“ (Kako se človek sam sebi smili — sem si mislila!) Sestra mi je ž največjo nedolžnostjo odgovorila: „Da. Brez šale. Mislim, da smo drugi, ki smo ti stregli in te prenašali, zgubili še kak gramček več kot ti, draga 'Pegica!“ Nisem ji zamerila. Smejali sva sb! Pegica! Sikoraj sem že pozabila na to ime. Tako so me domači preimenovali zato, ker me je mati narava tako bogato obdarila s pegicami na obrazu... Sedaj nisem več pegasta. Tüdi tp sem naredila zaradi Marijana, Da sem mu bila bolj všeč, sem si jih dala odpraviti. Pa domači mi še vseeno ljubeznivo pravijo „Pegi-ča“. In meni je prav. Vesela sem. Zdi se mi, da sem sedaj drugačna, nekako nova, namreč spet tista stärk Silva, kakršna sem bila, preden sem odšla od doma. Ta nova Pegi-ča se vprašuje, kako sem mogla biti tako drzna, da som si upala izzivati Marijana s tisto živordečo obleko.’ Nove Pegice tudi Sartre ne zanima več. Spet sem preprosta in naravna pa Sladkosnedna Pegica. Ne verjamete ? Po pregledu sem zdravnika najprej vprašala tole: „Gospod doktor, .kdaj bom pa spet smela jesti- torto in spenjeno smetano?“ Ampak, joj!, ta obnovljena Pegica je kljub vsemu prinesla s seboj tudi staro Silvino srce.. In to srce je .tako-žalostno prazno, i. I (Bo še) JltAAW-AXVX/j^^ 'O' Takšna dckloto so nam všeč Raj veste: kadar se snidemo, govorimo o športu, o filmih, o popev karjih, včasih o šoli ali delu, zmeraj pa o njih. One so neogiben in neizčrpen predmet naših razgovorov, ki nikdar ne pridejo iz mode. Odkar se je Adam prebudil iz spanja in se je z njo prvič srečal, je ženska neusahljiv vir presenečenj in čarov. Ne govorimo veliko o njihovih lastnostih, več pa o njihovi telesni lepoti. In vendar je prav ta najmanj trajna. Je kot cvet sončnega dopoldneva in kot zvezda, ki zablišči in ugasne. Povedati pa je treba, da poznamo vse njihove pomanjkljivosti, ali pa vsaj si to domišljamo. Njihova koketnost in iznajdljiva pretkanost spreminjata njihov pogled v bodalo, kot poje starodavna pesem. Imajo čudovit dar, da lažejo z očarljivo neprisiljenostjo. Vse njihovo bitje prešinja ničemurnost, ki pa jih dela ljubke. Z instinktom intuicije vedo brez znanja, marsikaj uganejo ali vidijo naprej in so obenem strašne in očarljivo mične. In tako mine trenutek, ko govoriš o tej ali oni, včasih proti drug1 ali tretji, dokler ne pride čas, ko je treba v razred ali domov. Vprašanje pa ni nikdar obdelano. Je ena izmed pravljic, ki bi morala prit1 v „Tisoč in eno noč“, ker razgovor o dekletih ostaja zmeraj odprt za nadaljnje razgovore. Kakšna rekleta so nam torej všeč? Zdi se mi, da slišim reči enega izmed svojih prijateljev, da kakršne koli. Pa to ne drži. Kvečjemu, gre le za kratek čas. Ce gre le za čas veselice ali izleta ali plesa, res ni treba posebno skrbno izbirati. Saj se tudi ne brigam dosti, kdo sed1 ali stoji ob meni, kadar se vozim za nekaj minut v kolektivu. Če pa gre za prijateljstvo ali celo zaroko, je pa kajpak druga peseiu Tedaj je treba paziti in izbirati. Je kot z vlakom: dobro poglej, na k» terega stopiš. Potovanje je dolgo in zakonsko življenje ne dovoljuj6 postajališč ali zamenjav. Po eni strani je življenje enkratno in kratko. Po drugi strani Pa moremo izbrati samo eno žensko. In kadar ga polomim v izbiri, ga polomim za vse življenje. Tukaj je vse strogo logično in povezano. Dobro, dekleta nam ugajajo na vsak način. Hočem reči, da nah1 je vseeno, ali študirajo ali pa delajo. Jasno je, da imajo študentke neke Posebno prikupnost, neko vabljivo svežost. Vendar se fant enako zaljubi v dekle, ki je ves božji dan v pisarni ali pa v tovarni. Kar je važno, je to, da nekaj delajo, da so koristne za svojo družino in zase, da se pripravijo na življenje, v katerem zmagujejo 1° tisti, ki so usposobljeni. Meni osebno in tudi mnogim prijateljem presedajo jate tistih gospodičen, ki ves ljubi dan ne vedo kaj početi, če ne postajajo pred zrcalom, ki so zdolgočasene od golega brezdelja in ne poženejo v tek ne svojih rok, ne svojega razuma, ne svojega srca. Morejo biti kot pavi, ki so prekrasni, Toda razen krasilnega perja so popol-Uoma neuporabni. Všeč so nam dekleta, ki so res ženske. Da morajo biti moderne, sodobne, ki drže korak s časom, se razume. In aktivne in prožne, žive iu podjetne. Tako moderne, kot le hočete, da le puščajo ob strani modne Poze in fantovska zadržanja. Posedanje po restavrantih, nepretrgana košnja hlač, kajenje, nekateri moški športi in podobno ne pristojajo dekletom po našem okusu. Dekleta naj bodo tako ženske, da umejo tiste majhne umetelnosti, k* so potrebne v vsakdanjem življenju v družini. Naše izvoljenke mo-fajo biti toliko ženske, da sanjajo glede zakona kot na skupnost staršev ln otrok. Všeč so nam dekleta, ki so sramežljiva. Tako težko je razložiti *■0 besedo. Sramežljivost je namreč kot izložba, ki prepušča luč, ne Pa prahu. , Sramežljivost je gospostvo duha nad tvarjo, nad očmi, besedami In gestami, po katerih proseva duša in tista pristna skromnost, ki je n° Pozna dekle, ki je preveč drzna, lahkotna in spogledljiva. Radi imamo take, ki mislijo, se pravi tiste, ki imajo nek kriterij ali vsaj skušajo imeti jasne pojme o delu, o zakonu, o veri. Take, ki s° sigurne glede svojih prepričanj, ki niso kot vetrnice v vetru, ki ne vedo, kam gredo, ampak kot kompas, ki kaže pot. Ugajajo nam končno uravnovešena dekleta, ki jih ne vodi samo 8rce, ki ne žive le od vtisov in se ne predajajo slepo sentimentalnosti. 8,I1Pak so istočasno vesela in formalna, trdna v načelih in prožna v Zaključkih, zahtevna in razumevajoča, kot je pač treba, zanimiva, vendar preprosta. Radi bi videli, da one spoznajo, da jih hočemo take, s tolikimi danostmi, zaradi njih samih in zaradi nas. Kadar se namreč poro-llN°> nas ne bodo one zadovoljile samo z nasmehom, kot jih mi ne bomo 0si,ečili samo z zaslužkom. So namreč še druge višje realnosti. 25 let je od takrat. . . Ljubljanski maj leta 1945. ' ih: Dolga vrsta vqz z vprežno živino stoji pod cvetočimi kostanji ob Ljubljanici — od Gradiščice, mimo šentjakobskega mostu, tja do čevljarskega in frančiškanskega. Na vozovih je, kar je bilo vrednega v hiši: šivalni stroj, radio, harmonika, razno orodje in cule z najnujnejšim. Vrh cul pa otroci vseh starosti. Otožni, z radovednimi očm> in grenko senco ob ustnicah vprašujejo: „Kam nas peljete?“ Zaskrbljene in utrujene matere jih tolažijo, očetje stoje ob vozovih, pre' mišljujejo in — čakajo. Nekaj dni so že na poti. Dom so zapustil’ — dom, kjer so se rodili in živeli, dokler se je dalo živeti. Sedaj s*’ ne bo več dalo. Kam? V negotovost! lA z božjo pomočjo bo že šlo.-' „Dekle ,ali bi prinesla malo vode? Otroci so žejni!“ prosi oče. Od zemlje obdelane roke so prijele za čeber vode, otroci so planili po njej Iz visoke hiše pride ženska in zavpije na dekle: „Kaj jim nosiš vodo? Naj crknejo, beli psi!“ ....... Očetu šine v glavo kri, ustnice mu zatrepečejo... Žena na vozb prosi: „Andrejc, nikar... Bog bo uredil mesto tebe!“ Oče stisne pesti in se obrne proč; dekletu, ki je prineslo vode. zmanjka besed. Le neizmerno bedo, ki veje iz oči matere na vozu vid’ ""• in pa öd zemlje obdelano roko slovenskega kmeta, ki je zapustil domačijo, na kateri se ne bo dalo več živeti... ■ '■ i.M. : ljubljanski junij leta 1945. Slepi tir na Dolenjskem kolodvoru. Vroče sonce je žgalo na ži-vinske vagone. Železni drogovi so bili na vratih in na majhnih oknih, 12 katerih so dekletu s kolesom mahale bele roke. Mnogo vagonov, fniiogo zadelanih lin in mnogo, mnogo izsušenih rok... '.»Dekle, pridi! Pridi! Pomagaj!“ — je kričalo iz lin. Dekletu je priletel list papirja pred noge. Hitro se je sklonila in ^ pobrala. „Ne vemo, kam nas peljejo. Pomagajte!“ je pisalo z ne°kretnimi črkami. In še en list: „Žena, ne vem, kam me peljejo. Pazi na otroke in °m- Bog ti pomagaj! Janez.“ »Hitro daj sem, kar si pobrala!“ je zagrmelo nad dekletom. Mi-1 .k je naperil puško. Dekle se je ustrašila, lističa sta ji padla na tla. Morda je miličnika prevzela osuplost, morda se je v njegovem Srcu le\zganilo usmiljenje do tistih, ki so bili V živinskih vagonih... »Poberi se, da te ne vidim več!“’ je spet zagrmelo in dekle je °dbrzela s kolesom proti cesti. Listke je odnesel veter — ali pa jih je pobral miličnik? V zelenje in cvetje odet Golovec je bil zadnji pozdrav Ljubljane 0tl*m v vagonih... kletje j.970 v letoviškem mestu ob Atlantskem oceanu. I '. , — V popoldanskem soncu sedi na pesku ob obali gruča kakih ajSot mladih ljudi. Visokorasli in svetlolasi vzbujajo pozornost ’Uoidočih. Nje pa povezujeta slovenska pesem in slovenska beseda. ^ Večerni ogenj ob obali, luna srebri šumeče morske valove, pre-k- kuterih se razlivajo pesmi deklet in fantov, ki si utrjujejo vezi, er' jib družijo. Slovenska beseda in slovenske navade so v njih. 0, - Štirje Martini so se srečali ob Atlantskem oceanu. Dečki, stari r] .°5 deset let, so sinovi slovenskih staršev. Rojenim tisoče kilometrov ec od Slovenije, v deželi z drugimi navadami in ljudmi, je slo-3 S^a beseda domača, ker jim je darilo in dediščina staršev, ki so Pastili svoje domačije, ker se tam ni dalo živeti. Ta slovenska beseda je enako draga Martinu izpod Andov, kako* je draga Martinu ob Srebrni reki, ali Martinoma iz Patagonije $ nasadov v Misijonih. Povezuje in druži jih isti rod, kakor druži Ja' neze, Petre, Jožete, Andreje, Tomaže... Trpljenje in žrtve mladih, cvetočih slovenskih življenj pred 2Ö leti je pustilo kali v srcih otrok, ki na tujem kontinentu govorijo jezik ten mučencev, ki verujejo v isti družbeni red, kot so pred leti oni verovali in ki zaupajo v božjo pomoč, kakor oni, ko so bi*1 pognani v smrt. P. P' JicCtu Otroci nam rastejo Ali vam je znano, da se nekatere deklice pričnejo razvijati ^ okrog devetega leta? Nekatere pa celo preje? Meni se je zdelo, da stopijo v to dobo šele okrog enajstega ^ — dokler nisem opazila Lenke, kako se je pričela smukati okr^ ogledala. Skrbneje je pričela izbirati barve oblek, v njenem preda* se je naenkrat znašlo polno pentelj, zaponk in tistih malih droba’ okraskov, katere si takšne deklice tako rade natikajo (če jim maia’^ pustijo!). Ogledovala se je v zrcalu, spenjala si lase na vse mog0^ načine — dokler se ni bratec Franci ves nejevoljen zadrl: „Sam0 ogledalo se gledaš — kakor da ne bi bilo pod milim nebom prav tk* benega drugega dela!“ — Deček ima samo leto dni več, kakor sestr* in se mu takšno početje zdi neumno — ker, kakor vam je znano, pijo dečki navadno najmanj dve leti kasneje v puberteto kakor dekl* Kaj pa je pravzaprav „puberteta“? To sta tisti dve leti, ko P1^ čnc otrok hitreje rasti, ko se telesno in spolno razvija. Pričetek dobe ni pri vseh deklicah v istem letu. Normalno je pri enajstih let’ ,pa se prične kaanpje, ,t. j...okrog 13. leta — lahko pa tudi preje, 0 je okrog devetega leta. Verjetno je deklica podedovala po starših pričetek i s voj ega razvoja, saj. je znano, da če so se starši sami pričeli ^zvijati, hitreje, se tudi njih otroci. Ce so starši stopili v to dobo asi^eje, .se navadno z njihovimi otroci dogaja enako. •lit: se dogaja v naši hčerki v tej dobi? Kar naenkrat prične *cje rasti. Neprestano je lačna in čeprav ogromna poje, se prav "■e ne zredi. Telo dobiva nove oblike, koža se spremeni in tudi v znaČaju .se pokažejo spremembe. 'r .. • deklice, ki so se pričele razvijati zgodaj, pridejo čestokrat v zadrego; če opazijo, da so njih prijateljice še naprej otroci. Prav tako Se ne počutijo dobro tiste, ki se razvijajo kasneje, saj so njih sošolke ?z- tovarišice že povsem drugačne od njih. Včasih dobijo občutek, da •le pri njih' „kaj narobe“ in se pri tem precej vznemirjajo. ' Zato rabijo deklice v tej dobi bolj kot kdaj preje materine podpore. Cfe se z materjo dobro razumejo, z lahkoto prenašajo spremembe ^ svojem telesu. Ker hočejo v vsem sličiti svoji materi, so vesele, da Jl bodo tudi v tem oziru podobne. Nezadovoljne so le, če s svojim spolom niso zadovoljne, mnoge se boje postati odrasle. . Dečki pridejo v puberteto navadno dve leti kasneje kakor deklice, 'sti-, ki se hitro razvijajo, pridejo v to dobo že pri enajstih letih ali oelo preje. Drugi pridejo v to dobo šele pri 15 letih ali pa tudi kasneje, tudi deček v teh letih raste dvakrat tako hitro kakor preje, spreminja s° mu telo in glas postaja globlji. Deklica kot deček v tej dobi doživljata v sebi tudi velike čustvene spremembe. Opažamo, da sta neuravnovešena, da sta silno občutljiva, jPorda celo bojazljiva. V gibih sta nerodna, enako v izražanju. Vcli-°krat -r- in to predvsem deklice — niso zadovoljne s svojim izgledom. Sc je novo, vse preveliko in prav hitro so užaljene. Zanimivo je opazovati deklice in dečke, če so sošolci v teh letih. _ r je deklica telesno v tej dobi za celi dve leti pred dečkom iste , rosti, ne more razumeti, da dečki niso z njo dovolj vljudni in da iso kavalirji. Toda fantje so takrat še dečki, katerim se zdi nerodno Z1 morda celo smešno, da bi deklici privoščili lepo besedo ali kretnjo, uko nastajajo med njimi ovire, katere se lahko premostijo šele v tlu. ko sta že oba dozorela. V tej dobi so tudi trenja med starši in otroci pogosta. Otroci, ki so do 6. ali 7. leta bili silno navezani na mater oz. očeta, se teh čustev pričnejo sramovati oz. se jih hočejo otresti. Starši, kj svojih otrok ne razumejo, jim to oddaljenost navadno zamerijo. Čestokrat sami pozabljajo, da ima njihov otrok sedaj drugačne navade m poglede, kakor pa jih je imel takrat, ko je imel 7 ali 8 let. In se zgodi, da svoje discipline ne preusmerijo. Otrok pa je odrastel, zdi se mi» neumestna — in je ne prizna. Včasih se pa zgodi, da starši popustijo ob otroku, ki jim je tako „hitro zrastel“ — ali ga prepustijo, da se sam vodi. Napačno! Radi svoje neuravnovešenosti rabi mladostnik trdno, izkušeno oporo 1 Seveda mu moramo to oporo nuditi na tak način, da jo bo razumsko hvaležno sprejel. Veste, kaj se mi zdi, da je za malega človeka v tej dobi najvažnejše? Da mu pokažemo, da MU ZAUPAMO! Da smo trdno pro pričani, da bo kljub svoji trenutni nerodnosti ubral pravo pot. In da mu pokažemo, da je kot naš otrok deležen vse naše nesebične ljubezni-Predvsem pa, da mu prav radi te naše nesebične ljubezni stavljamo na razpolago vse naše življenjske izkušnje! Ali vi enako mislite?* Op. ur.: Dopolnila, vprašanja in evoje poglede o zgornjem predmetu nahko naslovite na „Družinsko pošto“ v DŽ. Hvaležni Vom bom0 za sodelovanje! Se še spomnite? Naglo je prišlo. Spravili smo najnujnejše v nahrbtnik in šli na pot. Za štirinajst dni... Negotova je bila ta pot in utrudljiva. Nahrbtnik je neusmiljeno rezal v ramena in sonce je žgalo, ko smo se vzpenjali proti Ljubelju. A P. D- v srcu je bilo jasno Bolelo je, kadar smo se zavedli položaja, a dvoma ni bilo v nas. Svetinje, ki smo jih nosili v sebi, so nam svetile, nas bo-dajale moči. Z vsakim kilometrom, ki smo ga napravili, je postajal naš na potnik lažji, dokler se ni spraznil in smo ostali v letih taboriščnega Jvljenja na milost in nemilost odvisni od tega, kar nam je dala tuja roka. Da. Lačni smo bili. A naš duh je bil jasen. Naše življenje polno. Zaveli smo kot bogatini, ki si lahko privoščijo svojo šolo, svojo orga nizacijo, svojo cerkev, svoje kulturne ustanove. Živeli smo ob praznih nahrbtnikih, a bogastvu srca. Potem je prišel novi svet, zaživeli smo v svobodi. Sprva je šlo t(,žko, opirali smo se na skupnost. S trudom smo se počasi postavili na svoje noge. Zemljišče, hiša, oprema, avto, potovanje... Sami svoji gospodarji. Neodvisni. Leta pomanjkanja so ostala za nami. Nahrbtnik, v katerem smo pred 25 leti prinesli v begunstvo vse ®v°je premoženje, je končal na občinskem smetišču, ali pa gre proti lHtemu cilju v domači ropotarnici. In ono drugo? Tisto, kar smo odnesli od doma v svojih srcih? Za-llad, ki nam je bil pred 25 leti najdražji, načistejši; ki je bil skovan v Irp]jenju našega naroda, ob umiranju desettisočih ? Kje imamo zdaj tisti zaklad? Ce ga sploh še imamo. Če ga nismo ob preobilici svobode in ma er>alnega blagostanja izgubili, nanj pozabili... Kdo bi mogel biti tako nespameten, da bi se ne brigal za pravi Zaklad? In vendar smo taki. Tvar nas je omamila, zaslepila. Ne ločimo pravih, višjih vrednot od trenutnih, zemskih. Obrnili smo vred-ll°stno lestvico. Da bi ne ostali zaprtih src, ko nas petindvajseto leto zdomstva ^f'ominja vzrokov našega odhoda z doma! Da bi spoznali in uvideli! a bi očistili in vrgli iz sebe plasti prahu in navlake, ki se je nabrala v nas v teku let! Da nam naš zaklad, naše prepričanje in zvestoba J'iemu znova zasveti in utrdi voljo, da pot, ki smo jo začeli pred 25 eti, tudi dokončamo. Da nas čas odgovora ne najde s polno prtljago, a praznimi srci.,. M. B MOLITEV — NARAVNA ČLOVEKOVA POTREBA Evangelist Luka pripoveduje, da je naš Gospod in Zveličar nekoč na nekem samotnem kraju molil. Ko jo nehal, mu je rekel eden od njegovih učencev: „Gospod, nauči nas moliti, kakor je tudi Janez naučil svoje učence." Jezus jim je rekel, „Kadar molite, recite: Oče naš, kateri si v nebesih..." (prim. Lk 11, 1 sl). In naučil jih je molitev očenaša, največjo in najbolj splošno krščansko molitev. Zakaj so učenci šli h Gospodu in ga prosili, da bi jih naučil moliti? Najbrž je bil prvi nagib Kristusov zgled. Ko so Gospoda videli v molitvi, je to napravilo nanje tak vtis, da so si tudi sami želeli, da bi tako kot on govorili z Bogom. A to še ni vse. Učenci so se namreč izrecno skliceval' na to, da je tudi Janez Krstnik naučil svoje učence moliti, in ne' kateri od Jezusovih učencev so bili prej pri Janezu Krstniku-Molitev zanje torej ni bila nekaj čisto novega. Za pobožnega Juda je bila molitev nekaj tako važnega in za vsakdanje življenje potrebnega, da si življenja brez m0' litve sploh misliti ni mogel Boü sam je po Mojzesu in prerokih v Stari zavezi učil izvoljeni narod moliti. S tem je Bog ustregel naravni potrebi ljudi. Kajti molitev je, če malo pobliže pogledamo, že naravna potreba vsakega človeka- ^lorcia Človek sarh že ne ve,; da Je to, kar se v posebnih trenutkih; ^ posebnih položajih njegovega 'tvljenja dogaja v njegovi notra-ojostjo, molitev. Morda bi kdo celo tajil, da moli, če bi ga o tem vpra-, in tudi o naravni potrebi ne ’ hotel nič vedeti. In vendar je oiolitov zanj nekaj tako naravnega Potrebnega kakor dihanje za ^yljenje. Pred ' kratkim je izšla fijiga, v kateri so zbrane naj-\ tare jše molitve človeštva, ki so mogli najti , pri prvotnih na-;°hih v raznih delih sveta. Te mo-*tve nam potrjujejo, kar so že pripovedovali misijonarji in ^hi raziskovalci hajstarejših člo-J^kih plemen, da ga ni rodu, ki 11 he poznal molitve, kakor ga ni r°du, ki jjj n(J: nobehega poj- ma o Bogu, v kakršni koli obliki že, in ki bi ne poznal razlike med dobrim in slabim. Seveda so te molitve za nas večkrat čudne in težko razumljive, kakor nam je tuj ves način mišljenja in izražanja prvotnih ljudi. Toda dejstvo, da ni rodu, ki bi ne poznal nobene molitve, nam kaže, kako zelo spada molitev k človeški naravi. A morda ni treba iti tako daleč nazaj v zgodovino. Morda vemo tudi sami iz lastne izkušnje, kako zelo je molitev res naša naravna potreba. Ali nisi bil morda tudi ti kdaj v taki hudi notranji stiski ali v zunanji nevarnosti, da ti je samo od sebe prišlo na misel, da bi molil? Ali nisi bil morda kdaj VSs pobit in žalosten, da ti je ne- opazno iz dna duše prišel klic k Bogu, naj se te vendar usmili? Ali ti ni bila morda duša kdaj tako polna, da je iz nje prikipela beseda hvaležnosti, veselja, sreče in iskala pot do Boga Ali nisi morda že kdaj srečal človeka, o katerem si vedel, da že leta in leta ni molil, pa je ob smrti drage osebe začel spet moliti ali vsaj iskal pot do molitve? Kolikokrat huda bolezen, smrtna nevarnost, bližnja zadnja ura, grozeča nesreča v naravi ali kako drugo doživetje človeka naravnost priganja k molitvi. Moi’da pod pritiskom takih doživljajev človek občuti vso svojo nebogljenost in nemoč, da bi molil. A kdor čuti, da bi moral moliti, in želi, da bi mogel moliti, pa ne zna, ker ga nihče naučil ni ali ker je vse pozabil, tak že moli, in Bog ve tudi za tako skrito in tiho molitev. da pozna svoj položaj in ve, da je v vsakem oziru nepopoln *n odvisen, da živi od milosti in do-brote božje, mora moliti. Molitev je pri človeku izraz njegovega P0' ložaja v svetu, njegove odvisnosti od »Stvarnika. V molitvi človek prizna: Nisem jaz Bog, ampak ti. Jaz sem le tvoja stvar, ki nima ničesar, česar nisem prejel, zato se Ti moram za vse zahvaljevati* ki ne zmorem ničesar, če mi Ti ne pomagaš, zato te moram vedno znova prositi, ki Te v svoji lahkomiselnosti in slabosti tolikokrat razžalim, zato Te moram vedno znova prositi odpuščanja in Ti za-doščevati. Čim bolj jasno se Človek zaveda, kdo je sam iii kdo j® Bog, kako stoji pred Bogom in kaj mu je dolžan, tem bolj občuti pd' trebo, da moli, ne samo z besedami, ampak iz globine srca, z vso svojo dušo, z vsem svojim bitjem' Morda bo kdo dejal, da so to le ure slabosti v človekovem življenju, da so v takih posebnih trenutkih zmagala čustva in da bo človek, ko bo spet trezno in mirno mislil in odločal, molitev zavrnil in se celo sramoval svoje slabosti. Seveda je tudi kaj takega mogoče. A v tem se ne razodene resnica človekove narave, ampak le človeški napuh. Molitev je namreč izraz resničnega položaja človeka pred Bogom. Žival ne moli, ker nima pameti in ne ve, kako je z njo v svetu. Bog ne moli, ker je najpopolnejši in najvišji in od vsega drugega popolnoma neodvisen. Človek pa, ki ima pamet. Ker je molitev izraz človekove odvisnosti od Boga in človekove zavesti, kdo je Bog in kdo je sam* je tudi razumljivo, zakaj je ravn° danes za nekatere molitev tak° težka ali zakaj nočejo več molit*-Kdor noče priznati, da je Bog Bo£ in sam le uboga stvar, kdor hoče biti sam Bog in se tako obna?**’ tako misli in govori, ta ne hotel moliti. Kristus pravi o hudobnem duhu, da je lažnik in oc6 laži (Jan S, 44). In ta hudobi*1 marsikakega človeka zapelje v t° laž, češ da je popolnoma neodvisen in svoboden, nikomur nič dolžan in sam edini gospodar, žalostno je le, če kdo šele ob srnft* ••'Pozna, da je bilo to laž in zape-'J ari ost in mu ni več mogoče poplaviti svoje zmote in V molitvi Poznati in izpovedati resnico. Kdor bolj občuti in doživlja resico svojega položaja pred Bogom, ^ samo na sebi lažje moli. Zato revež Večkrat lažje najde pot do molitve kakor pa bogatin, bolnik azic kakor pa oblastniki in mogočneži. A lahko se tudi tu vrine skušnjavec in spravi človeka v az 'n zastrupi njegovo srce, tako preklinja, namesto da bi molil, S(! upira, namesto da bi priznal ^snico, Boga obtožuje, namesto J^a bi ga prosil, hoče izsiliti z astno močjo, kar je Bog sebi Pridržal. Današnja tehnika, ki človeku na tako čudovit način kaže, kaj Vse zmore in ki je toliko pripomogla do tega, da ni več tako Avisen od naravnih sil in raznih nesreč in boležni, ki mu je v toliko Pomoč v industriji, v prometu in Pr* obdelovanju zemlje, v poklic-nem delu in v osebnem življenju, jev najbrž precej velika ovira in ožava za molitev. Ni tehnični naPredek sam ovira za molitev, ampak človek pod vplivom tehni-e večkrat tcžjb uvidi, kakšen 8tPisel naj bi še imela molitev in naj bi bila še potrebna. hočejo ravno v imenu osmešiti molitev in člo-^cka, ki ge moli. „Včasih so molili dobro letino,“ tako modrujejo ti °V| modrijani, „danes pa imamo metna gnojila, ki so bolj uspeš-a kakor molitev. Včasih so molili, Kr kaj ^kateri ehnikc da bi jih Bog obvaroval pred strelo, danes pa imamo strelovode, ki so bolj zanesljivi. Včasih so molili za zdravje pri živini, danes pa pokličemo živinozdravnika. Včasih so v bolezni molili in klicali Boga na pomoč, danes pa imamo injekcije, tablete in operacije in zdravilišča. Včasih so molili, da bi jih Bog obvaroval lakote, danes vemo, da je treba pravočasno skleniti pogodbe in se z dobrimi trgovskimi zvezami zavarovati za slabe čase. Včasih so molili, da bi Bog odpustil grehe, danes pa gremo k psihoanalitiku; ki nas ozdravi vsakih takih temačnih misli in predstav. Včasih so molili, da Bog skrbi za vse v svoji previdnosti, danes pa vemo, da je organizacija in psihološka izraba danih pogojev odločilna." Marsikdo je tako neumen, da verjame temu plehkemu besedičenju in meni, da je res moderno, če človek več ne moli. Ne misli toliko samostojno, da bi se vprašal, od kod pa pridejo vsa ta sredstva, ki jih danes človek tako uspešno uporablja, kdo je zadnji gospodar človeka, ki je dosegel tako velik tehnični napredek. Ne vpraša se, kaj bo pa tedaj, ko vsa ta sredstva odpovedo in nič več ne pomagajo. Ne pomisli, kaj bo človeku v pomoč in tolažbo ob njegovi, smrtni uri in kaj bo vzel s seboj v večnost, da ga bo tam varovalo. Hudobni duh, oče laži in sam lažnik, ki v tako različnih oblikah in pod tako različnimi imeni zapeljuje človeka, ima kaj lahko delo. Dr. Alojzij Šuštar, Švica KONCIL V NEKAJ BESEDAH : f** . . n # 1 : ; " 1 ■ . 0':) Pr\’i vatikanski cerkveni zbor je s svojimi dogmatičnimi izjavami točno opredelil službo rimskega škofa, Petrovega: namestnika. Drugi vatikanski cerkveni zbor pa je pojdal teologij0 škofovske službe. Odlok o škofovski službi odseva nove pogled® glede službe škofov, ki je predvsem pastirska, temelji1 na škofovskem posvečenju in se izvaja v občestvu s papežem/ P. Schillcbeeckx, v priredbi p. Kukoviča, podaja nekatere značilno poteze tega odloka. ttdlok o pastoralni službi škofov Ta odlok je važen zaradi cerkvenih struktur, o katerih govbrr „Nove“ so naslednje točke: 1. Predviden je nov organ kolegialnega vodstva Cerkve s strani škofov, o katerih je rečeno, da nosijo skupno s papežem odgovornost ne samo vsak za svojo škofijo, ampak tudi za celotno Cerkev in vsi skupaj tudi za posamezne krajevne Cerkve. Ta organ je med tem . P»' vel VI. že ustanovil in mu dal ime „škofovska sinoda“, ki združuj0 zastopnike celotnega svetovnega episkopata. škofovska sinoda se bo redno sestajala pod predsedstvom papeža, da bo razpravljala o vseh Velikih problemih, ki zadevajo ali celotno Cerkev ali pa kakšno posebno krajevno Cerkev. Redno bodo škofje na teh sinodah imeli le posvetovalen glas, lahko jim pa papež v posebnih primerih da tudi odločuje glas. 2. V istem duhu je tudi odločitev koncila, naj krajevni škofje zasedajo važna mesta v rimski kuriji, obenem naj sc pa ta kurija internacionalizira. Do sedaj so bili kurialni uradniki večinoma Italijani, 3. Popolnoma novo je gledanje na oblast krajevnega škofa. Preje j® °bstajal takorekoč seznam tega, kar je mogel škof storiti. Z drugo besedo: izhajalo se je iz načela, da škof dobi svojo oblast od papeža 'n je torej ima le toliko, kolikor mu je je dal papež. Danes pa je ®tvar drugačna. Danes se bo kvečjemu lahko predložila in sestavila batina, v kateri bo povedano, do katere meje omeji papež škofovsko °blast v interesu celotne Cerkve. Povedano drugače: danes smo prišli Prepričanja, da škofovsko posvečenje samo da škofu vso tisto oblast, k* je potrebna, da more biti v resnici in dejansko pravi pastir njemu ’zročene krajevne verske skupnosti. 4. Škofovske konference so sedaj uradno ustanovljene kot nov, sedaj nepoznani element v zgradbi Cerkve. In sicer so te konfe- rence lahko narodne, provincialne ali pa celo nadnarodne. Da bi bilo vodenje posameznih cerkvenih pokrajin, naj bodo te narodne ali nad-barodne, res učinkovito, je posebej izražena želja, naj bi na te ško-°vske konference bili povabljeni tudi zastopniki višjih predstojnikov '■«(lovnih družin. 5. Novo počelo v zgradbi Cerkve je tudi upostavitev pastoralnega j'Vota krajevnega škofa, v katerem naj bodo zastopani' tako duhovniki cakor laiki V skladu s koncilskim odlokom .o službi škofov imenuje e duhovnike — člane pastoralnega sveta škof sam. V nekem drugem «dloku pa koncil da to pravico duhovnikom samim, da izvolijo iz svoje s,,ede tiste duhovnike, ki naj jih pri škofu zastopajo. Ta drugi način brez dvoma bolj primeren za učinkovitost delovanja pastoralnega «veta. .... , ji' ...... • ' : t '• ! 6. Repično je novost, da ta odlok priporoča revidif^hje i ustanove "bbcijev ali papeških poslanikov. Najm^n}, kar se prosi, je njeno l'°mednarodenje in pa bolj natančna razmejitev; njihove .oblasti in bblokroga, . , : -v ••••'" m Morris West - Pavle Rant Ilustriral: Hotimir Gorazd Potočki je sunkovito dejal: „Misliti na Rim, kjer so rnC' nili, koliko vedo, pa se je zdele, kakor da so neobčutljivi za na?« trpljenje.“ Ciril je odobravajoč prikimal 7‘ prlavo. „Pri meni je bil spomin n** velikega Andreja Szeptickyja, ga' licijskega metropolita. Rad sere ga imel kakor očeta. Gnusilo sc nü je, kar so mu storili. Spominja* sem se ga kakor hrast močnega, spominjal vsega skrušenega, ko je gledal, kako so uničevali vse, kal' je postavil ali ohranil: šole, se' menišča, stara izročila. Dušila J110 je tedaj brezmiselnost vsega ',l spraševal sem se, ali jo res bü0 potrebno uničiti toliko življenj* zamoriti toliko plemenitih duš, d» bi lahko spet začeli nekaj znova-Žalostni dnevi so to bili." Potočki je zardel. Celo pod red' kimi lasmi se je pordečila koža- „Sram me je, Vaša Svetos1 Nikdar ne bi smel zdvomiti." Ciril se je tegobno nasmehnil- „Zakaj pa ne? Vsi smo ljudje Vi morate plesati po eni žici n» Poljskem, jaz pa v Rimu. Zged’ se lahko, da bova oba v nevarno' f.1, 'n pred padcem rabila mrežo, Jer se bova ujela. In lepo Vas rosim, da mi verjamete, kadar ravim, da mi včasih zmanjka ra-urnevanja, nikdar pa ne ljubezni.“ , Rimu ne razumejo vedno, ai' delamo na Poljskem," je pripomnil Potočki. »Pošljite mi sla, ki bo znal ^zložiti. Obljubim Vam, da j?a f|tn takoj sprejel.“ »Toliko takšnih poslancev bo in Vsakdo bo govoril v svojem jeziku '■•kako boste zmogli vse sprejeti, Getost?“ »E’obro vem, kaj me čaka.“ Ci-°Vo telo sc je upognilo, kakor f* ki velika teža nanj pritiskala, eimo, da papež po milosti Sve-Ra Duha ne more zagrešiti bist-,tmih napak. In čim bolj molim, vedno ne vidim nobene zarje ad gorami. Čeprav sem med Ro-°m in človekom, vendarle poslu-arn človeka in ko ....... glas svoje vesti.“ P°ljakov obraz že ni bil več ta-resen. »Srce naj srcu govori, Svetost. °rda je to dialog med Gospo-0tn in ljudmi.“ ^»Pojdiva večerjat," je dejal Ci-|)e' »Oprostite, če imajo moje nu-malce pretežke roke pri pri-?oay.i omake. Dobro kuharsko knji-Pm bom moral podariti." Dn e^crja rcs n> bila bogvekaj AlSobnega; pila sta lahko vino z anskih gora in v prostem raz-l(l.Vara sta se pričela ujemati. Ta-1 Je Ciril razgrnil svoje srce *ačel govoriti o drugi stvari. »Gez ^Va (jnj ^om j(ronan od- več so mi take ceremonije. Naš Gospod je šel v Jeruzalem, sedeč na oslu. Mene pa bodo na ramenih nosili plemenitaši, v senci pahljač rimskih cesarjev, zasutega v zlatu in milijoni luči bodo svetile v uri mojega zmagoslavja. Sram me je, da s Tesarjevim naslednikom ravnajo kakor s kraljem.“ Potočki se je lahno nasmehnil in odklonilno zmajal z glavo. ,,Ne bodo vam dovolili nobene spremembe, Svetost." „Vem. Rimljani hočejo imeti svojo veselico na vsak račun. Res ne bi mogel vstopiti v cerkev sv. Petra peš, ker me tako ne bi videli. In tudi je res, da obiskovavci ne hodijo vanjo molit, ampak gledat papeža. In še dalje, stalno me spominjajo, cla sem knez •— vladar v smislu dogovora in da mora,-vsak vladar nositi svojo krono. „Dajte si jo na glavo, Svetost,"’ je Potočki dodal s pikrim humorjem. „Kmalu vas bodo kronali s trnovo." Kardinal Valerio Rinaldi je V svoji rezidenci pod Albanskimi go rami priredil gala večerjo. Povabljenci so predstavljali res veličast no družbo: Rinaldi jo je znal obvladovati s spretnostjo moža, Id je pravkar dokazal, da ume postavljati in imenovati kralje. Navzoč je bil Leone, pravtako plavolasi in vitki general jezuitov pater Semmering; pa Goldoni iz Državnega tajništva, dalje Bene- detti, poverjenik vatikanskih fi nanc; tudi bistri Orlando Campe-ggio, direktor Osservatore Romano, je bil prisoten. Na drugem koncu mize, tako nekako kakor da bi v njem priznali neke koncesije mistikom, je sedel Sirijec Ra-hamani. Večerjali so na visokem in širokem balkonu, ki je kraljeval nad lepo urejenim vrtom. V daljavi so se bliščalc luči Rima. Ozračje je bilo prijetno in nebo je bilo posuto z zvezdami. Campeggio je užival nad pravo cigaro in govoril odkrito, saj se je počutil kot knez med knezi. „Najprej, predstaviti moramo papeža v kar najbolj ugodni luči. Doslej smo vse delali z vidika, češ da je bil v ječi zaradi obrambe vere. S tem smo mu pridobili simpatije, naklonjenost in zvestobo. A to je samo začetek, ne pa rešitev vseh naših problemov. Zdaj smo se domislili, da bi ga predstavili kot „ljudskega papeža“. Da bomo to izpeljali, nam bodo člani kurije morali svetovati in tudi z nami sodelovati." Leone je povedal svoje mnenje, zreven pa lupil jabolko. „Da, jasno je, da ga bomo morali predstaviti. Potrebno bo pa tudi, da popravimo napake. Saj itak že veste, kaj se je danes zgodilo na konzistoriju. Ce bi namreč objavili, kar je tam dejal — brez zadostne razlage -r- bi se zdelo, da je pripravljen kratko in malo vreči skozi okno dvatisoč let tradi- cije. Dejal nam je, da ni mož svojega časa. Zato ga bomo moral« spomniti, kaj so naši časi in 9 kakšnim orodjem moremo računati.“ „Mislite, da ga on ne pozna?" je dejal Semmering. Leone je namršil obrvi. „Ne vem z gotovostjo, vem Pa’ da hoče uvesti nekaj novega, pre' den bo imel čas, da bi preiskal staro v Cerkvi.“ „Kakor se spominjam,“ je mehko pripomnil Sirijec,, „nas je prosil, naj bi mu našli može g°' rečih src. To pa ni nič novega-' „Naš red šteje sedaj 40 tisoč mož,“ je jedrnato dodal jezui* Semmering, „in vsi smo pripravljeni odzvati se njegovemu pozivu.' „Ne vsi," je pripomnil Rinahh brez sleherne maščevalnosti. to moramo priznati. Če vzameta0 na znanje lenivost, stremuštvo h' birokracijo v samem središču Cer" kve, je to zato, ker smo mi satu' pomagali pri njih rasti. Včeraj t^' je dejal: „Sedemnajst let sem vel v krajih, kjer stotine milijonov človeških bitij umirajo brez duhovnikove tolažbe, še več, ne d° bi kdaj slišale božjo besedo; kaj pa vidim stotine duhovnikov« ki morajo vpisati uro prihoda ^ odhoda iz službe, posvečajo se P° žigosanju dokumentov.“ „Kaj neki pričakujete od nas-je jedko vprašal BenedettL ,«^a bodo ves Vatikan vodili računsk’ stroji IBM in da bodo vsi duhov niki šli v misijone? To je vsekakor višek naivnosti!" »Meni se pa ne zdi tako naivno," je povzel Leone. „Se zdaleka ne. Možno pa je, da s preveliko naglico hoče zmanjšati pomen Rima vso Cerkev, kar se tiče reda, discipline in obrambe vere.“ Ko je Goldoni s hreščečim in Eniškim glasom podajal svoje Mnenje, je zvenelo kakor tleče dc-Mo na ognju: »Menim, da je zelo sposoben v Političnih zadevah. Dejal je, da je Potrebno pri zgradnji Cerkve upo-Mevati različne človeške zmožno-s,,i vsake dežele. Tudi je rekel, smo se vse preveč osredotočili 'n hkrati predolgo zavlačevali na-usposabljanja mož, ki bi zmo-kli obdržati vesoljnost Cerkve zno-traj posameznih narodnih kultur.“ »Nova metla dobro pometa,“ je Pikro vsekal Benedetti. „Namenjen !e> enkrat za vselej počistiti vse sobane. Ni mu prav, da uživamo olikšen kredit, medtem pa se še "aprej bohoti revščina v Uru-faju ali med Urdi. Sprašujem se, p uiorda ve, da je pred Stiridese-^i leti Vatikan skorajda doživel 'Pančni polom in moral zaprositi *a Posojilo, ko je bilo treba pla-a^i stroške papeških volitev. Zdaj ?a vsaj lahko krijemo naše stro-e in se bolj korajžno gibljemo." . Kahamani je pristavil: „Ko nam govoril, sem se spomnil, da so |jfvi apostoli odšli na pot in pi*i-'kovat brez osebnih izkaznic in brez dodatkov za potne stro- ške. Tako je tudi Ciril sam prišel iz Sibirije v Rim.“ „Že mogoče,“ je razjarjeno dejal Benedetti. „A povejte mi, eminenca, ste že kdaj videli račun misijonarjevih poti ali pa izračunali, koliko stane vzgojiti profesorja za semenišče?“ Leone je stresel svojo belo grivo in prasnil v smeh, ki je prestrašil vse ptice, počivajoče v sosednjih cipresah. „Izvolili smo ga v imenu božjem, zdaj pa nas je na vsem lepem strah; z ničemer nam ni zagrozil, tudi ni prosil, česar mu ne bi mogli nuditi, pa vendarle ga sedaj premlevamo kakor zarotniki, pripravljajoč se na boj. Kaj nam je pravzaprav napravil?“ „Morda nas vse preveč dobro pozna,“ je dejal Semmering. „Morda,“ je dodal Rinaldi, „nam zaupa več, kakor pa mi v resnici zaslužimo." Odlomki iz tajnih zapiskov Velikega Duhovnika Cirila I. Pozno je že in luna stoji visoko na nebu. Trg sv. Petra blišči v praznoti. Te dni enkrat bom moral zlomiti verige, ki me tišče v protokolu in previdnosti, da bom lahko svobodno smuknil skozi Angelska vrata. Rad bi videl ovce moje črede tam, kjer se ponavadi sprehajajo ali posedajo, tamkaj, v zakotnih ulicah ob Tiberi ali pa v barakah, kjer se drenjajo v svojih strahovih, skrbeh in ljubezni. Moram obiskati vse to moje mesto, da ga bom spoznal v pravi luči in pa da bodo tudi mene spoznali takega, kot sem. Od pravljic, ki sem jih slišal v otroških letih, se spomnim tiste o kalifu Harun al Rašidu, ki se je zvečer preoblekel v preprostega državljana in potem tak v temnih nočeh poslušal bitje src svojih podanikov. Spominjam se, da je naš Učitelj sedel za mizo s cestninarji in Vlačugami, pa se sprašujem, kako da so njegovi nasledniki tako radi vladali sedeč v tajnih dvoranah in se prikazovali ljudstvu kot polbogovi samo ob izrednih prilikah. - Pred seboj imam razgrnjeno pismo, ki mi ga je poslal Kamenev, zraven pa priložil darilo ob mojem kronanju: drobno prgišče ruske zemlje in majhno vrečičo semen sončnice. Takole mi piše: Spominjam se, da sem Vas ob neki priliki vprašal, kaj najbolj pogrešate izven svoje ožje domovine, in odgovorili ste mi, da ukrajinske sončnice. Tisti trenutek sem vas zasovražil iz srca, ker sem jih tudi jaz pogrešal. Saj sva oba bila izkoreninjena. Vi ste postali spet izkoreninjenec, jaz pa medtem prvi državljan Rusije. Vas je prevzela maščevalnost? Kdo ve. Jaz jo namreč čutim nasproti Vam. Oba skupaj bi mogla izpeljati velike načrte, a na ža- lost ste Vi trdno zaverovani v sanje o onostranstvu; jaz pa drugače mislim, da Je najbolje, kar morem storiti, iz neplodne zemlje napraviti plodno, iz neukov vzgojiti modrece, iz slabotnih in drobnih staršev ustvariti velike m zdrave otroke med sončnicami. Ce sploh kaj daste na take stvari, potem k vaši izvolitvi čestitam. Možno je, da bova še drug drugega potrebovala. Jaz in moji sodelavci smo pripeljali domovino do blagostanja, ki ga še ni poznala; smola pa je, da nan1 od vsepovsod groze meči. Sc-vernoamerikanci se nas boje> Kitajci pa bi nas radi potisnili za petdeset let nazaj. Mogoče sem za Vas Antikrist. A ta trenutek sem Ru' sija, sem varuh svojega naroda. Na razpolago Vam je nebrojno orožje. In prav dobro vem, dasi si tega ne b' drznil javno izpovedati, kako močno je to orožje. Edino, kar morem upati je, da nikdar ne boste obrnili proti svoji domovini ali pa dali ,I!l razpolago kakršni koli pogubni zvezi bodisi z Zahodom bodisi z Vzhodom. Ko bodo semena sonČnio začela poganjati, se spomnite matere Rusije in tudi teg3, da mi dolgujete eno življenje. Ko bo prišla ura in boste morali plačati, Vam bom poslal sla, ki bo govoril o sončnicah. Samo njemu verujte in z nikomer drugim se ne zgovarjajte. Nimam Svetega Duha nad seboj, da bi me varoval, in sem zato prisiljen paziti se celo pred prijatelji. Ko bi le mogel Vas med nje prištevati! Vas pozdravlja Kamenev ^eč kot desetkrat sem pismo Prebral. Dobro poznam Kamenc-v°vo stremuštvo, njegovo neugna-P° hotenje iztisniti vsaj nekaj do-rega iz življenja v zameno za astno pobesnenje in vseh, ki jih j® vanj prignal v pretečenih letih. gledam v njem Antikrista, ni-1 velikega krivovernika ne. Uver-Jen sem, da bi se požvižgal na 'Pnrksistično dogmo, če bi mu to ^ "žilo v dosego načrtov. Mislim, ePrav ne z vso gotovostjo, da me l°si pomoči pri ohranitvi vsega "brega, opravljenega v narodov "gor, da bi se se naprej mogel ^"zvijati v miru. Če je temu ta-’ "m pomoči ne bom odrekel. i ^kateri znaki pa kažejo, da že- Še kar naprej so vpadi in °ri na vseh mejah v znamenju in kladiva na dnevnem redu. jj. ‘ka kriva vera o raju na zem-^ Sa razrašča po vsem svetu ka-j"1 rak in na vrhu te vere stoji bf^enev, Ni proti temu 0orii morem pa tudi zanikati ču- dovitih potov, ki jih Bog izbira, ko hoče prodreti v duše najbolj nepričakovanih ljudi: tako se mi zdi, da vdira v Kamenevovo dušo. Čutim, čeprav še zelo megleno, da sta najini usodi na nek način v božjih načrtih povezani. Kamenev si želi mojega prijateljstva; prav rad bi mu ga dal. Prosi me za neke vrste premirje, a kako naj sklepam dogovore z zmoto? Vem, da me je sposoben izdati, in da je v meni slabost samoprevare in izdajstva Cerkve. Jutrišnjo mašo bom opravil za Kameneva. Nocoj moram pa veliko moliti za razsvetljenje papeža Cirila. IV. Kronanje Cirila I. je bilo Juriju Fabru neskončno dolga slovesnost, sicer lepo izvedena, a utrujajoča. Ubrani zvoki zborov so ga spravili v malodušje, paradna pro-ces'ja prelatov, duhovnikov in redovnic, vitezov in vojakov ga je dražila; v vzdušju, ki je puhtelo iz osemdesettisoč človeških teles v gneči na trgu sv. Petra, mu je postajalo slabo. Poročilo je bil že napisal in oddal: s tri tisoč besedami je prikazal v sijajnem stilu ves čas, pomembnost in veličastje tega dne. Saj je že prej enkrat videl kronanje; to pot ga je k navzočnosti gnala samo zavest, da bo predsedoval časnikarski tribuni s svoje- ga častnega sedeža. Stlačen je bil med debelim Nemcem in Campe-ggiom, suhim direktorjem Osser-vatore Romana. Najmanj dve uri bo moral zdržati, dokler se cenjena časnikarska bratovščina ne bö podala na trg, kjer ji bo pravkar kronani papež podelil blagoslov kakor vsej množici najbolj preprostih Rimljanov in iz vsega sveta došlim turistom. Faber se je oprl na kolena in začel razmišljati, da bi samega sebe potolažil, kaj bi lahko Ciril pomenil njemu in Chiari. Do tega trenutka je kurija skrivala papeža. Samo nekajkrat se je pojavil med ljudmi in njegove prve izjave res niso bile pomembne. Vedno bolj pa so se širile govorice, da je novotar, mož z lastnim gledanjem in tudi zadostno močjo, da bo svoje gledanje uresničil. Različni vatikanski funkcionarji so že govorili o spremembah in to celo v samem središču. Morda bo pa kakšna sprememba zadela tudi sveto rimsko sodišče, kjer že dve leti mirno počiva Chiarina prošnja za razveljavo zakona. Italijani se s pikrimi besedami oglašajo na račun tega vzvišenega sodišča: „V Italiji ni dovoljena razporoka. In samo katolikom jo dovolijo.“ V tej opazki je precej bodic. Niti država niti Cerkev ne dopuščata možnosti razporoke, obe pa na debelo zatisneta oči pred divjimi zakoni, tako v modi med bogatimi, in neurejenimi zakonskimi zvezami, ki jih je vedno več med revnimi sloji. Čeprav je sodišče strogo cer-kvena ustanova, je vendar velika večina postopkov v rokah odvetni' kov, specialistov v cerkvenem pravu. Ti so eno najbolj zaključenih omizij na vsem svetu, najbolj strogih in nedostopnih. Skoraj vedno se vsi zakonski problemi izgube v slepi ulici, kot da bi nikomur ne bile mar življenjske tragedije, ki jih s takšnim ravnanjem povzročajo. V teoriji se mora sodišče izreči tako v primerih, ki lahko plačajo vse odvetniške stroške, kakor tudi tistih, kjer prizadeti tega ne zmorejo. ^ praksi je pa tako, da hitreje dosežejo odločbo sodišča tisti, ki s‘ lahko privoščijo najetje najboljših odvetnikov, kakor pa oni, ki jiih usoda ni denarno naklonjena. Postopek o razveljavi zakona je olajšan, če prvo prošnjo podpiše' ta oba zakonca. Če pa zaprosi samo eden in drugi predloži protidokaze, je primer verjetno že iz' gubi jen. če poraženi partner hoče doseči civilno ločitev zakona ^ se na novo poroči v inozemstvu, bo izobčen iz Cerkve, italijanska država pa ga bo obtožila bigami' je. Zato je v Italiji praksa divje' ga zakona najbolj enostavna re' šitev, kajti bolje je, da si znotraj Cerkve obsojen kakor izven nje< in prijetneje je živeti v smrtneiU grehu kakor pa se sam valjati v ječi Regina Coeli. V takem odnosu sta tudi živela Jurij Faber in Chiara Calitri. Bo š* sueroune noutce Avstrija Kardinal Koenig je v pastirski s^rbi za ločene in zopet poročene vernike sklical posebno komisijo z Namenom, da prouči vprašanje, v ko-liko bi bilo možno pripustiti k sv. Zakramentom vemike, ki so se ločili 'n znova poročili. Komisija naj bi o ‘ern podala poročilo na konferenci avstrijskih škofov. To leto je na duhovnih vajah v Vatikanu od 15. do 21. februarja go-v,)ril p. Loew. (Duhovnih vaj se je udeležil tudi sv. oče kot običajno Vsako leto. P. Loew je eden od prvih duhovnikov delavcev in je zaposlen nakladanju ladij v Port-de-Bouc. stanovi! je misijonsko družbo sv. etra in Pavla za apostolat med de-avci> družba se je razširila v An-Švici, Kanadi in Brazilu. Anglija Z obiskom Anglije po kardinalu Marty je bil storjen nov korak na poti do zbližanja med katoliško in anglikansko Cerkvijo. Ob različnih prilikah se je pariški nadškof sestal z nadškofom Ramseyem iz Canter-bury. Izjavila sta, da sta se razgo-varjala o pastoralnih vprašanjih glede mešanih zakonov. To potovanje potrjuje tudi važnost ekumenizma v francoskem katolicizmu. Katoliška Cerkev v Franciji se je odločno zavzela za ekumenska prizadevanja, je dejal kardinal Marty. Pripravljena je podpirati in pospeševati teološka raziskavanja in razmišljanja z vsemi verstvi. Vendar ekumenizem med nami še ni dovolj popularen. Izrael Izraelski parlament je odločil, da sta judovske vera in judovska narodnost neločljivi. S 67 glasovi proti 15 glasovom in 23 praznimi glasovnicami jo bil sprejet 12. februarja zakon, po katerem je rabinska verska postava uradni kriterij za določanje, kdo je Jud. Tak je rezultat glede vprašanja Skalit. Predsednik vlade gospa Golda Meier je prosila poslance, da naj odločijo v smislu, da je ločitev narodnosti in judovske vere še važnejše kot obstoj izraelske države. Z.S.S.K. štirideset duhovnikov litvanske katoliške Cerkve je pred nedavnim naslovilo na Kosygina izjavo, s katero ga opozarjajo na nekatera dejstva, ki se dogajajo v Litvi, kot deportacija škofov, dopustna višina števila semeniščnikov, nemožnost tiskanja knjig in časopisov, načrtno in psihološko mučenje laikov, samovoljno prestavljanje duhovnikov. Ta dejstva so v nasprotju ne samo s spisi Lenina, temveč tudi s sovjetsko ustavo, ki priznava svobodo bogočastja; so v nasprotju tudi s kazenskim zakonikom, čigar člen 143 predvideva kazen za vsakega, ki bi oviral svobodo. Preteklega avgusta sta dva litvanska duhovnika osebno nesla to pritožbo in jo izročila predsedniku sovjetskega ministrskega sveta. Avstrija Vedno več mladeničev prebije svoje počitnice v samostanih. Trenutno visoko presegajo možnosti sprejema prošnje za udeležbo na duhovnih vajah ali pa za delno udeležbo v re- dovnem življenju v 12 avstrijskih samostanih, ki sprejemajo take goste. Tako poroča „Informativni center za verske poklice“ na Dunaju. To je edini organ te vrste in ga je pred dvema letoma ustanovila Zveza avstrijskih redovnic. Vatikan Eden izmed uradnih vatikanskih dokumentov „Dejanja svete Stolice“ priznava, da število semeniščnikov ne neha upadati. Po tem poročilu se je število semeniščnikov na svetu zmanjšalo od 167.000 v letu 1964 na 147.000 leta 1969. Razmerje med duhovniki in verniki se je v letih I960 do 1968 zvišalo od 1.379 na 1.437. Toda razmerje se znatno spreminja na raznih kontinentih. Medtem ko v Evropi pride na 1 duhovnika 1191 vernikov, pride v Severni Ameriki na 1 duhovnika 4.200 vernikov, v ostalem svetu pa na 1 duhovnika 10.413. Edina svetla točka, ki obeta optimizem, je porast števila semeniščnikov, ki zavisijo od kongregacije za evan-gelizacijo narodov. Nova Gvineja Ob svoji zadnji konferenci škofje objavili dokument, ki očit** avstraljskim oblastem na južnovz-hodnem delu otoka kolonistovsko zadržanje, ki se kaže v administrativnem centralizmu, ki onemogoča vsako decentralizacijo, še manj pa u-stvaritev krajevne vlade. Obtožujejo tudi sistem dela, ki razdira družinsko loči družinske člane skozi dolg6 Periode, šolskemu sistemu pa očitajo, da ne upošteva kulturne preteklosti krajev. Sovjetska Rusija diplomatski listi na tretjem mestu in se zdi, da ni mogoče, da bi bila ona poklicana voditi diplomatske posle. 1453 družinskih mater, ki žive v 'IG mestih Sovjetske zveze, je po-s'alo skupno pismo sovjetskim mogotcem Brežnevu, Kosyginu in Pod-Sornyju. V pismu se matere bridko Pritožujejo nad preganjanjem otrok, pripadajo različnim veroizpove-dim. Navajajo konkretne slučaje na-süja in mučenj, ki jih nad otroci iz-Vršujejo komunisti. J,Jžna Afrika Škofovska konferenca je sklenila vpostaviti župnijske svete, ki bodo koordinirali delo različnih verskih üstanov. V večini 32 cerkvenih con dežele so župnijske svete že organizirali. ' atikan Državni tajnik je zavrnil potr-ditev imenovanja gdč. Elizabete ‘düller, stare 44 let, za svetovalko i^i Poslaništvu federativne Nemčije l)ri sv. Stolici, češ da tradicija do-°^a. da naj bodo diplomatski zaupniki pri sv. Stolici moškega spo-a‘ tistim, ki so opomnili, da že ob-s^°ia akreditirana ženska diploma-||pja pri sv. Stolici v osebi gdč. ^rtelds, tiskovne poverjenice pri nizozemskem poslaništvu, so odgo-vori)i> da bi bile ženske diplomatinje *|hožne sprejeti posle, zh katere Va-*kan ne želi, da bi jih opravljale enske. Gdč. Bartelds pa da je na Avstrija Dunajski nadškof, kardinal Koe-nig, je objavil pastoralni načrt za dunajsko nadškofijo, katerega je izdelala v preteklem maju nadškofijska sinoda. Načrt predvideva popolno reorganizacijo župnij, ustanovitev izvenžupnijskih pastoralnih središč in pritegnitev laikov v župnijsko administracijo. Južna Afrika Mons. Hurley, nadškof v mestu Dueban, je poslal vsem župnijam energično pastirsko pismo in ukazal župnikom, da ga vernikom preberejo. V pismu pravi nadškof, da je v Južni Afriki življenje slehernega človeka odvisno od rasne pripadnosti in opozarja, da je rasna politika iztrgala iz družin poldrag milijon afriških delavcev. „Poznamo,“ pravi nadškof „posledice tega dejstva, ki spodbuja ljudi k nenravnosti, k vlačugarstvu in protinaravnim grehom. Žene pogrešajo tolažbe in podpore mož zase in za svoje družine. Otroci gledajo v svojih starših tujce.“ Mons. Hurley prosi kristjane, da naj ostanejo zvesti Kristusu in njegovim naukom veliko bolj kakor katerikoli rasni skupnosti. Nadškof pravi, da se prav dobro zaveda, da jih prosi velikih ,heroičnih žrtev. novice is Dr. Josip Demšar — častni doktor Teološke fakultete V okviru proslavljanja 50-letnice Teološke fakultete v Ljubljani je bila v četrtek po veliki noči še ena slovesnost. Fakultetni svet je podelil Častni doktorat iz teologije upokojenemu profesorju dr. Josipu Demšarju, ki je edini še živeči predavatelj fakultete od njenih začetkov. Profesor dr. Josip Demšar, ki je 40 let predaval pedagogiko in katehe-tiko, je naredil doktorat iz teologije na dunajski univerzi, doktorat iz pedagogike in psihologije pa na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Več kot 50 let je bil glavni predstavnik katehetskega dela v Ljubljani. Skladatelj Alojzij Mihelčič — 90-letnik Alojzij Mihelčič je 3. marca letos slavil svojo 90-letnico, dopoldne pri Mariji 'Pomagaj na Brezjah, popoldne pa na domu v Ljubljani v krogu sinov, hčera, snah, zetov, vnukov in vnukinj, ki so mu prinesli šopke rdečih nageljnov v znak ljubezni in spoštovanja. Komponirati je začel že v rani mladosti. 'Naj omenimo le nekatere: 1 latinska maša* 2 slovenski maši za mešani zbor, 2 slovenAi maši za eno in dvoglasno ljudsko petje s. spremljavo orgel, 30 mašnih pesmi za mešani zbor, 17 božičnih, 20 velikonočnih, 73 Marijinih, 55 obhajilnih in blagoslovnih. — Izdal j** tudi precejšnje število svetnih skladb, od katerih so nekatere ponarodele. Najbolj znana je zbirka Nebo žari. ki je leta 1967 izšla že v enajsti izdaji. Nov odbor Mohorjeve družbe V četrtek, 12. marca, je bila v Ljubljani prva seja na občnem zboru izvoljenega odbora Mohorjeve družbe v Celju. Za predsednika je bil iz' voljen mariborski pomožni škof dr-Grmič, za podpredsenika prof. dr. Emilijan Cevc in inž. Jože Strgar» za družbenega tajnika pa Jože Gre gorič. Urbanizacija v Sloyeniji od leta 1948