Stev. 88. >SLOVENEO, dne 18. aprila 1937. Stran 9 K. V C T V U A v Življenje in njegova podoba WJi&GHäjÜm f Љ- '-•* P. S. Pinigar: Razvalina iivljeuja. (Nar. gled. v Ljubljani.) Joža Vombergar o naši dramski tvornosti Vprašanje naše dramske tvornosti je brez dvoma ena zelo važnih zadev slovenske kulture. 2 njim v »vezi pa je Se polno stvari in odnosov, katerih |>opol-no etiko bo dalo šele vet mišljenj in ugotovitev. Co nanese v družbi pogovor na dramo, ljud-eko igro, bodisi domačo ali tujo, na ljudske odre itd., lahko govoriš svobodno ure in ure, če te pa obišče urednik kulturne rubrike in ti zastavlja vprašanja, na katera je treba takoj odgovoriti, el v nemajhni zadregi. Beseda, zapisana za javnost, zahteva pač temeljitejše tehtnice in preudarka, kot pa beseda v pogovoru. Potolaži te, da je končno tudi časopis nekakšno sredstvo širšega družabnega razgovora in če je tako, potem naj tudi te besede veljajo kot kramljanje, v katerem naj o itftvljenih vprašanjih izrečem svoje skromno mnenje. Naša domača dramska literatura Je prav za prav še v pričetku. Bila je do zadnjih časov silno revna in je bila večjidel namenjena le ljudskim odrom. Prava odrska dela je začel ustvarjati šele Cankar. Zadnja leta eo v tem pogledu mnogo liolj razveseljiva, pojavljajo se novi tvorci, ki obetajo naši domači drami lepši razvoj, kot je bil doslej. Prav zadnja leta amo bili priča nekaterim dobrim dramskim prvencem mladih pisateljev. Joka 2i-gon, Bratko Kreit, Ivo Bmčlč eo brez dvoma pi-aateljl, ki eo pokazali mnogo talenta in spretnosti v dramski umetnosti in od katerih eniemo upravičeno pričakovati Še lepe uspehe. Da smo v dramski tvornosti Se tako zaostali, Je mnogo vzrokov, ki eo deloma v na» samih, deloma pa tudi izven nas. Slovenci emo izraziti liriki — lirika in drama pa eta v svojem bistvu malo »orodni. Mi emo narod peemi, ne pa narod dejanj. To potezo vidimo že na prvi pogled tudi v Cankarjevih dramah. Zato ee morda Slovenci ne bomo nikoli ponašali e takšno dramo, kot se morejo ponašati nekateri drugi narodi, predvsem Angleži, Francozi in Rusi. Kljub temu pa bi pesimizem ne bil na mestu, saj prav dramska tvornost zadnjih let kaže, da se tudi naša drama polagoma dviga in prihaja na svoje pravo mesto. So pa še drugi vzroki, ki niso v naravi našega pisatelja. Predvsem eo tu razmere, v katerih iivi naš dramski tvorec. Dramatik potrebuje širokega razgleda po evetu in študija tuje drame. A kako naj to doeeie? Samo študij iz knjig So daleč ne zadostuje. A vsi naši pisatelji žive v razmerah, v katerih komaj sami dihajo ln se bore za svoj goli življenjski obstoj. V tem oziru skoraj nI izjeme in je danes še slabše kot pa pri generaciji pred nami. Vsak naš pisatelj se duši v svojih ozkih razmerah, se otepa z najosnovnejšimi življenjskimi pogoji, piše za honorar in redko pride do tega, da bi ee mogel svobodno posvetiti temu, kar mu narekuje erce. Poleg tega prihajajo nanj z zahtevami, ki ga utesnjujejo v ozke meje ustvarjanja. Treba je pisati za tak in tak namen, v takem in takem smislu, v gotovem stilu Itd. Da v takih razmerah ni mogoč kak polet, je razumljivo. Pa tudi honorarji za literarna dela so tako malenkostni. da el z njimi ni mogoče nikamor pomoči. Mnogo je krivo tudi nerazumevanje javnoeti. Vrednost literarnega dela se ceni mnogo niže kot n. pr. športno udejstvovanje. Ce dobivajo športniki nagrado za svoje delo in uspehe, je to nekaj povsem razumljivega — komu pride na misel, da bi razpisoval kako literarne nagrade, kot jih razpisujejo za razne l|>ortne tekme? Navaden iogo-brcar, ki doseže večjo uspehe pri kaki tekmi, je cenjen ekoraj kot narodni junak — za uspehe duhovnega dela ee danes nihče ne briga! V nekaterih acvernih državah, kjer se tudi čisla ln goji šport, pa duhovni delavec ni tako pozabljen. So države, kjer eo redno razpisujejo literarne nagrade In to eek> v letnih proračunih. Enako tekmujejo med eeboj mesta in razpisujejo literarne nagrade, a ne po en ali dva tisoč, temveč po dvajeet, petdeeet, eto tisoč. Nič čudnega, če Je tudi literarna umetnost pri severnjakih na tolikšni višini, kajti tudi za literata velja osnovno pravilo: primum vivere... Nadaljnji vzrok je tudi v Čudnem našem gledanju oziroma ocenjevanju domačih del, tako pri naši Javnosti kakor kritiki. Domače delo ee vedno meri z najoetrejšiml merili, pri tujih delih pa vpliva le čar tujine. Koliko tujih del gre preko naših odrov, ki doživljajo pri nas lep sprejem, pa so v primeri z marsikaklml domaČimi deli precej slabša In bi doživela brez dvoma slabši sprejem. Če bi bila domača. Pa saj isto doživljamo ludi pri drugi domači literaturi in naravnost žalostno Je, da naše knjižne založbe zasipajo naš književni trg i prevodi, domača dela pa skoraj ne najdejo založnika. A o tem vprašanju se je že mnogo pisalo in ee bo gotovo še — bržkone brez uspeha. O naši kritiki rajši ne govorim, ker bi bržkone dregnil v sršenovo gnezdo. Omenim naj le žalostno dejstvo, da se vedno češče oglašajo »kritiki«, ki katoliškim literatom sploh ne priznavajo pravice in sposobnosti za umetnost. Ce ne pišeš v smislu njihove politične ideologije, sploh nisi pisatelj, »mlatiš le prazno slamo«. Tako priznavajo le odrska dela, ki so pisana v smislu njihove miselnosti In politične tendence In — tu umaknejo svoje o*tro merilo in prezrejo »začelniSke hibe«. Nekateri naši odri postajajo na ta način čedalje bolj »politična gledališča« in mi se tega morda niti prav ne zavedamo. Organizirajo za take predstave celo občinstvo, ki ploska in se smeje na komando. Sam sem bil nekoč pri predstavi, kjer me je sosed (gotovo misleč, da spadam v njegov krog) dregnil in opomnil, naj vendar ploskam, kadar ploskajo drugi. Zdi ee, da se mnoga takšna dela po nekem določenem načrtu vsiljujejo na naše odre. To je žalosten pojav ln bo naši dramski tvornosti gotovo več škodoval kot pn koristil. Saj so to dela, ki Ic na videz nosijo značaj naše domačnosti, so pa |ovseni nasprotna miselnosti In Čustvovanju našega ljudstva. Slovenski pisatelj bo moral prisluhnili duši svojega naroda in zajemali iz njegovega življenja, tvoriti Iz njegove zgodovine, mitosa in njegove sodobne bolečine. Tako so delali Cankar, Finžgar in drugi, tako delajo pisatelji drugod. Veter, ki točasno veje iz gotovih političnih, našemu ljudstvu tujih smeri, bo pustil v naši literaturi le miniobežne sledove, ki bodo značilni kot odraz dobe, naše narodne duše pa ne bodo prikazali. Ljudski oder. To vprašanje je pri nas ozko povezano z našo dramsko tvornostjo, saj Je večina kar ja bralo v povesti I .Se film, ki iuia pač širše možnosti za pravo upodabljanje povesti, nas ekoraj vedno razočara. Ге bi bil pisatelj smatral, da je za dolično delo prikladnejša dramska oblika, hi bil brez dvoma izbral to obliko in ne povesti. Nesmisel je torej delati eilo povestim in romanom in jih okrnjene postavljali na oder. Za primer viška takega nesmisla naj |>ovem. da so nekje dramatizirali in vprizorili celo naš najlepši roman. Finžgarjev »Po »voliodnlin soncem«! (Izjema pa velja, kjer gre za dela. ki eo sama že pisauu skoraj kot drama in kjer se loli dramatizacije vešč dramatizator!) O sebi govoriti je težko. S svojimi prvimi deli sem dosegel precej uspeha, vsaj glede sprejema na naših odrih. »Voda« je bita igrana na več kot 600 odrih, igrali so jo tudi slovenski odri v tujini. Prevedna je bila ne slovaški in češki jezik In tam tudi igrana F.nak uspeh je bil z »Vrnitvijo«. »Voda« in »Zlato tele« sta bili vprl-zorjeni tudi v Narodnem gledališču. O načrtih rajši ne govorim. Imam dokaj lepih načrtov, nekaj tudi iz naše narodne preteklosti, a kdaj jih bom uresničil ne vem. Nekaj Jih imam le v konceptu. Duši me čas. Ce človek |>o sedmih, osmih lirah službe pride domov, težko S«' prime za pero. pa tudi tedaj je časa le nekaj pičlih uric. Precej Časa posvečam Študiju In čitanju. Poleg VRpga me oblegajo ie odri s prošnjami za nasvete, relo za pomoč v reilji. Največ pa povprašujejo po novih igrah. Manjka novih, nnSih, domačih Iger! Kako rad hi jim človek ustregel, a niti sam ne zmore kaj. Da, ko bi bilo več časa. Pa je ie tak6. da imajo časa na pretek tisti, ki ga lahko zapravljajo, kdor pa hi ga mogel koristneje obrniti, pa mora skrbeti najprej za svoj kruh — in še za tega je včasih teiko... So ljudje, ki menijo da literal lahko iivi od zraka in svojih idej! Najsrečnejši eem takrat, ko se morem umakniti v svoj evet, k svo|emu delu. Takrat doživljaš drugo, vse lepše življenje, odmaknjeno tegobam lega svela. A o tem je govoril nekoliko pred menoj le moj prijatelj Magajna, ki je znal to lepše povedali, kol le on zna, zato ga ne bom kvaril. Mil Gorjancev Gorjanci eo čudovita gora, ki ni odkrila vseh evojlh skrivnosti nikomur, ne tujcu ne domačinu. Trdina. Zimski večeri so bili od nekdaj onj zanimiva šola, v kateri so sprejemali otroci in vnuki od starih dediščino ljudske pravljice, ki se Je prav v tej Soli oblikovala po zakonih preproste duše od realnosti v hajnost. Zdi ee, da je vojna to šolo razkropila. Mladina je videle daljni svet ln Izgubila smisel za dedovo bajko. Stari svet ostaja v zapeCku sam in ž njim umira preteklost, umira pa tudi domača bajka, od katere Je doslej tiskarski »troj rešil le neznaten del. Od starcev, ki so ie legali v grob. sem še elišal pripovedovanja, ki niso potomcem ekoro nič več v spominu in ki bodo kinalu čisto pozabljena. Take usode |o prizadevanju rajnega Kušljana nekaj zanimivega kritičnega gradiva. Dobre pol ure nad Mihovim v Gorjancih je linel pri »Zidanem gabru« v davni preteklosti svoj gradič mogočni Pendir, ki je gospodoval temu kraju in okolici. Zelo Je bil bogat in v svojem gradu je Imel velike zaklade. Bil je pravi vladar Gorjancev in gospodar nad življenjem in smrtjo gorjanskih prebivalcev. Nepotešljive grešnike jo ohsojal celo na »mrl, njegovi biriči pa so jih obe- Joie Vombergar: Voda. (Nar. gled .v Mariboru.) naših dramskih del namenjenih pretežno ljudskim odrom. Naši številni odri so naša posebna značilnost in mogli bi skoraj reči. da smo izrazit igralski narod, saj igra že vsaka va». Novo poslanstvo na naših odrih je pričol prol. Kuret s svojim »Ljudskim odrom«, ki pospešuje predveem duhovno igro. Do neke mere je to prizadevanje k poglobitvi našega igranja toplo pozdravili, saj bo prineslo odrom dokaj koristi, duhovne poglobitve, odpravilo z njih plehke igre brez duha in krvi. Vendar bo moral dati prostor tudi dobrim delom, ki »o podoba pravega življenja, kajti Iz izkušnje vem. da taka dela mnogo globlje in neposredno vplivajo na ljudsko dušo. kol pa igre. ki imajo izrazit pridiga rek I značaj. Uverjen »ein, da bo tudi »Ljudski oder« našel svojo zlato sredino in pospeševal dela. ki bodo odraz, našega domačega Življenja in bolečine. To je tudi v svojem programu napovedal. Prav pa je, da »e ob važnejših godovih poglabljajo odri v skrivnosti velikih dni. Potrebno bi bilo reči še besedo o dramatizaciji raznih poveetl, ki ee je razpasla po naših odrih. Dramatizirajo vse mogoče povesti, ki so med ljudstvom poznane in ki na| torej vabijo le s svojim naslovom. In Iu misli, da »me vsakdo le dramatizirati in pol ein evojc delo širiti po odrih. Koliko »e je zadnja leta v tem grešilo po naših odrih I Ne le. da taki dramatizatorji delajo silo povestim, koliko bolj s svojo nespretnostjo v jeziku in gradnji, pa ludi v izbiri del. škodujejo okusu odrov in občinstvu. In občinstvo prihaja k prelistavam, ker ga mika že naslov znane povesti, potem pa razočarano zapušča dvorano, ker ni videlo tega, šali na onem kraju, kjer pravijo ljudje še danes »Na gavgah«. Primerilo ee Je p«, da je nekoč napadel Pen-dirja sovražnik, ki Je vdrl v njegov grad, ga oropal in požgal. Pendlrju »e je posrečilo rešiti si življenje in zaklade, katere Je odnesel In »kril v visoki ekalnl duplini Hudi peči, ki leži v sosednji dolini. Tudi sam Pendlr je naše v Hudi peči zavetišče, vendar ea nI ničesar več znanega o njegovi nadaljnji usodi. Spominu je ohranjeno le-to, da eo ostali njegovi zakladi skriti v Hudi peči. Od tokrat se je tudi Imenovala dolina, v kateri je Huda peč. Pendirjevka. in je ohranila to ime še do danes. Za Preseškim gradom »e zarezuje v Gorjance in sega pri Hudi peči prav pod vrh Sv. Miklavža, ki je dane» zaščitnik in varuh Ku-kove gore. Pa se je pozneje v Hudi peči skritega zaklada polastila same hudoba, ki ga je potem skrbno čuvala v podzemeljski votlini. Odtlej ni bilo nič več varno hoditi mimo Hude peči. koder vodi pot k Sv. Miklaviu. Pa še drugače je nagajala ljudem hudoba, ali kakor so ljudje raje rekli: škrat. Mnogo je o tem napisal Trdina, pa hoin zato dodal samo nekaj njemu neznanega pripovedovanja. Naš domači in daleč naokoli znani podobar Iludoklin, ki je dal mnogim dolenjskim, šlajer ekim in celo hrvaškim oltarjem svetnike, ml Je pripovedoval o tem. V Vratnem je slutil za pastirja in od starega ftpilerj« slišal, kaj v*e je počenjal škrat, ki »o ga ljudje srečevali v gorjanskih gozdovih v poilohl dvanajstletnega dečka In ga videli najraje na drevju. Ko so kosili na »ftpl* lerjevi šplci« seno, e» je oglasil škrat ls Hode peči: ZdevaJ, zdevaj, bom močil! Ljudje so ee po živili z zdevaujeni sena v kopice, pa so zamudit najle|>še vreme za sušenje. Zopet so začuli: Raz Iresaj, raztresaj, bom sušil! Komaj so pa seno raztrosili. ie se je ulila ploha in prinesla senu mnogo k vara. Nejevoljni so postali ljudje in priložili so se v larovžu pri gos|Kxlu. Da nnj |ini prežene krivega vražjega svetovalca iz Hude peči. so ga naprosili. Kad jim je ustregel. |ia se je grdo ušteL Škrat je gospodu očilal vse njegove skrite grehe kar vpričo ljudi Brez moči je bil gospod in škrat je ostal v svojem brlogu Ljudje pa niso dali miru. Trdina pripoveduje, da so iskali Podgorci |<>-niočl zoper škrata daleč |к> svpIu: Pri nekem pobožnem župniku v Celju; pri čudodelnem go-jo-du s Priuiskovega«, ki Je takrat v CrmoSnjirah duše pasel in ki Je pri|>oročil Podgorcem zoper škrata samo nekaj |wuicti. in relo k »sodrazki deklici« »o boleli, o kateri so subarohniki svoj čas — kakor jioiiiuijo še danes innogi Sirdi govorico, dn je vzadnjlč jedla Iga lice, | sitem pa mnogo let. menda do svoje einrti, ničesar več. Pa so našli končno mladega go«|>od«. ki je bil škratu kos Iii gn ugnal v kozji rog. ftkrat se je apočetku upiral: »Kako me moreš preganjati, ko sam nimaš čiste vesti. Tat »I.« Ooepod -e je začudil temu očitku. Nič mu ni težilo vesli. Tedaj ga je škrat spomnil: >Ko si bil Se majhen, si liiii-teri jajce ukradel.« Nič ni pomagalo škratu lo otepanje, zakaj gospod ga le nadmodril. rekoč: >Kako me moreš imenovuti tatu? Res je, dn sem vzel materi jajce; ampak je bilo jajce materino, ps tudi jat sem bil materin. Ce sem torej vzel, nisem kradel.« Tedaj je sprevidel škrat, da mu v Hudi peči ni več obstanka. Naslnl je silen vihar, v katerem »e je selil iz Gorjancev daleč tja na Hrvaško. V Kušljanovib zapiskih sem pn našel še neko pripovedovanje Javorskega Jerine, ki je učnkal visoko starost, pa je ie mnogo let v grobu. Takole je zapisal Kušljan Jerinovo pri|>ovcdnvnnje: »Ded mi je pri|>ovedoval. da je nastal neke jeseni, ko Je bil on Se mlad in so prebivali v Pleterjah še menihi (Pleterje so bile opuščene za časa Jožeta II.) nenadoma hud vihar. Posebno na Gorjancih je naredil mnogo škode. Koder je divjal, je izruval vse drevje s koreninami vred. Takrat se je eelil iz Hude peči škrat nekam tja k Sotli. kjer se Je naselil v vodi. Koder je pa takrat divjal, ee Se danes pravi »Na |>oh>iiiut. Toda mnogo bolj zanimiva ie pravljica o bogatem in mogočnem Pendirju. ki je baje stanoval nekoč pri Zidanem gabru. Zanimiva namreč zato, ker je v zvezi z njo dognal Kušljan nekaj zanimivih okolnosti. kar jo |iopisal v drobnem zvezčl-ču. ki je bil namenjen prvotno na prošnjo kustosa MUUnerja ljubljanskemu muzeju, pa je otdežal pozneje dokaj nedozorel v Kušljanovi mizniri. Kušljan je slutil, da je v krajevnih imenih: Vratoloni, Grobišče. Na gavgali..., ki »o nizajo okoli Zidanega gabra, neka iiovezanost in da jo treba v teh imenih videti obenem spomin na do!>o »Pendirjevega vladanja«. Ce ta domneva drži. potem je bilo že vnaprej pričakovati, da je bila naselbina pri Zidanem gabru in njegovi okolici že slovanska in torej razmeroma pozna. Zakaj. Če e kje novo ljudstvo izrinilo »taro, je ugasnii pri taki naselitvi tudi spomin na prejšnje «lohe, kar je razumljivo. Seveda če niso pri priselitvi prvotui naseljenci e priseljenci pomešali in vzdržali v njih kontinuiteto tradicije. Danes je še videti pri Zidanem gabru zidovje, ki ni nič več und meter visoko In v svojih izmerah seveda ne spominja na grad v današnjem einlelu. V»e Je pa močno zarastlo r. drevjem I ft grmovjem in komaj še dostopno. Poleg ridovjn je opaziti nasipe nn onih »Irnrieh. od katerih ni narava sama zavaroval« Zidanega gahrn z nepri-stopno strmino. O raziskovanju tega kraja, ki naj bi bil nekoč dom mogočnega Pendrija. sem naše» v Kušljanovih zapiskih zanimive (»odlitke. Res da ni imel Kušljan pri presojanju takih stvari vedno dovolj prepolrebne kritičnosti, čemur »e pa ni čuditi, če poini»limo, da Je bil člslo preprost kmet z nekaj leti starinske šole. Imel je na dokaj fantazije in tudi sreče pri svojem delu. Ce j« |K>sege| v zemljo, je gotovo nekaj privlekel iz nje. Skoraj bi rekel, da je imel neko Intuitivno slutnjo za reči v zemlji skrite. V Gorjancih se je nn primer nekoč nenadoma ustavit, razbrskal nekoliko zemljo in potegnil iz nje krnsen galski nož. Nabrnl si je pa tudi precej strokovnega znanja, »aj je dobro obvladal nemščino. Iz okolnosti, da je našel pri Zidanem gahru obzidan grob v neredu in brez vsakršnih predmetov (razen »pone) Je ekle-pal, da je bil enkrat žo nasilno odprt in |н> vsej priliki Izropnn, kar bi spominjalo nn pravljico o Pendirju. To naj bi potrjevalo tudi oglje med zldovjem in line Vratoloni. Huda peč je v »redi kakih deset metrov ali morda še višje vieoke navpične stene in Je zelo nedostopna. V »kalni steni Je opazili lo razmeroma majhno luknjo. Kušljan je hotel razvozljall tudi uganko Hude peči in je zato obljubil nagrado onemu, ki bi »e upal priti v votlino. O tem eem našel tole zapi»ano: »Pred kakimi petnaj»timl leti sta so opogumila dva mladeniča ter jamo preiskala. Vzela sta dolgo vrv ter jo pritrdila nad votlino na neko drevo. Nato »e je eden od njiju spustil po vrvi ob steni do votline. Jamo, v knteri je prostora za štiri o»ebe, je nekoliko preisknl, pa ni našel o zakladu nlkakega sledu. Sam eem govoril z njim in mi je povedal, da je votlina okajpna, po lieh pa oglje, kosli in črepinje.« To poročilo »e mi je zdelo nekoliko sumljivo In ker sem si želel tudi sani ogledati »Pendirjevo zakladnico«, ker bi utegnila biti kako prastaro človeško zavetišče, eem »e pri npkl priliki spustil po vrvni poti, kakor poroča o njej Kušljan. do jam«. Izkazalo se Je pa. da o kaki volilni vobčo ni govora, ker je vhod eamo nakazan. Ker je povsod živa skala, o čemer »eni »e prepričal z orodjem, tudi ni verjetno, da «o je jama posula. Menda sta hotela ona »pogumna« mladeniča le na lahek način priti do ncznslužene nagrade Razlago o nastanku imenn Pendirjevka Je povzel po Kušljanovih zapiskih v svoji Zgodovini šentjernejske fare tudi župnik g, Lo»jak. Pravi njegov izvor pa mi je povedni g. prof. 1. Koštinl. Ime priliaj« od »tarega in le pozabljenega glagola pondlrali. ki pomeni ponicati nil presihali. Koren besede da je ohranjen še v imenu vodnega pondirka ali ponirka. V Pendlrjevkl d« mora hiti najbrž kaka voda. ki po načinu kraških vodi jmi. niča ali po starem »pondira«. To ho gotovo držalo, ker je v Pendlrjevkl, ali kakor piše Trdina So pravilneje Pondirjevki. res studenec, ki ima lo čudno lastnost, da »pušča vodo v presledkih, kakor da hi jo iztaknl iz velike steklenice z ozkim grloin. Posehno ob »uši je opazili jnsno, kako vsakih pel minul za nekaj minut zadrži vodo in Jo potem zopet močneje požene. Nar o I mu je zalo zdel ime Minntnik. Najti ga je pa lam. kjer jo dolgo živel star ogllar. ki ga je bnje škrat zadavil, p« ljudje še danes reko »Pri ogljarju«. Iz Kušljanovih dognanj hi se dnlo morda »klo. pati, da je bajka o Pendirju spomin n.i nnjs»«. rejšo dobo Slovencev. Ce |e v tem kal resnice »« prvi Slovenci niso naselili ob ravnih hregovili Krke anipnš visoko v Gorjancih, čemur se p« nt čudili, če pomislimo na takratne nemirne čase. Р-в.