PIŠKAV OREH    J. ROŽENCVET

lluMriral Kr. Gnrie. I KniKTJ
Šest ur je stala zeinlja v tečajib, oziroma ut-cujaki so natajičuo ugo-imili: sest vr. dve miiiuti, 18 sekund in 16 stotink sekunde. Ni ga človeka. ki hi inogel popisati, koliko so Ijudje po svetu ta čas atrahu preslali in kuko sta se velikana iia sevemem tečaju jezila in potilu. Laglje bo kdo iiMVfdut, kako je bilo Jurčku, ki je lužal ua Irebuiu na meridijanski plošci \ i-h  ojrrodja  in  ves t-as gledal, kaj  počcujata   velikaun.
Prve minute je  prccuj   prctrepetal.  Bal  se  je. kaj   napravila z njim
vclikana, če ga   zalotfta, iu   zaskrbflo ga  je,  kako  bo  brez  fudodelaega
on-hu domov prišel. Ko ga pa velikana nista zapazila, gra je strah rainil,
\u  ko je* glcdul.  kako razdirala kolesjc, jt; pozabil skrb  in  želodec. Zeblo
;;,( tii \L-č. ker je od dclamih velikanov kar vročina puhlela. Samo tjulenja
ii,i  ražnju sta se jela smocliti in Jvrčka je zoprn smrad drezaJ t nos. Pa
j:   pudi velikauoma zasmrdelo iu eden je stopil tja ter s par prgi.šči snega
uituKil ugcnj. Zdaj ni več smrdelo in JurČek je zaverovau gledal in gledal.
"lako  je seveda   videl,   kako  .je  ede«   velikanov   otlvil  tisto  skledico,
drl   kolesca  v   nji   ter   drugo  ?.a  drugim   polagai   v   posebno  kebljico,
iitlnje pa iz prazne skledicc stresel na dlan nekaj sraeii. Tc ameti je
jvl  velikan oiipavati s prsti druge roke, a potom jih je pokazal tovarišu.
]uwiriš jih je ogledavaJ  skozi  povecevalnci sleklo, ki ga je bil potegnil
i/ ž.'pa, in zinaja.1  z glavo. Nalo je prvi vetikan nesel orehove luščine v
ihi.i, jih nekaj žvečil iti tudi zacudeao /. glavo zmajal.
/dajlo me hosta zalotila! — si je mislii JurČck. In spet ga je moc.no Mrah prevzel. Vendar po uepotrebuein. zakaj velikana nista uiegnila pre-ini^Ijati in preiskovati, kako so zašle med najbolj obČutljiva kolesca Čuclne MTtt-li. kakršndh nista poznala. Prvi je izpljunil orehove luščine in oba sta z;i( clu   kolfsje zopet scsiavljati.
sc bolj sta se žurila, in prej kakor bi si kdo mislil. je bilo vse nared. i sta izpod snega izkopala vtlikansko vinto, ki sta jo zateknila nekam <l ogrodje. Poiskala sta pa še dolg železen drog z nekakšno dudno me-i> pripravo ua ciiem toncu in na srecfj. (er po tratkem posveiovanju, ^m mianju in ugibanju tudi ia tirop s praznim koncem nekam racd koIesje^^H ulila. Nato sta se ol>a velikana uprla v vinto in jo jeia z veliko tcžavo,^| \ i-H-ti. Komaj  sta jo malo zavrtela, je Jurček  zacutil. da se zeinlja suče*,^H

I Najprej počasi, potem pa čim dalje lutreje. 1b souce nad obzorjem sc jt-
J vodoravno naprej pomikalo.
Ko se je premaknilo za osminko obzorja, je en velikau izpustil Wiuo,
' ki jo je drugi zdaj laliko sam vrtil. ter stopil k drogu, ki je kakc>r oju molel iz kolesja. Pogledaval je ua drog in ua starinsko uro, ki jo je uekje snel ter dopovedoval to^arišu pri vinti, kako naj vrti čim dajje bolj počaM.
Ko se je sonce skoraj za drugo osminko obzorja naprej pomaknilo In je tovariš vinto čisto počasi obračal, se je pa velikan z uro sklonil k nekakš-nemu daljnogledu, ki je WI pritrjen na pol droga sredi neke plošče ivr namerjen na obroč s križem \ sredi na koncu droga.
Jurček nad njim je bistro uganil, da bo velikan zdaj pazil, k<)aj bo vsa naprava namerjena na sonce tako, da sc bo skozi daljnogled videl križ t obroču na koneu droga ravno v sredi sonca.
Tn res, ko je bila naprava prav namerjena, je velikan d\ngnil rt>ko in zaklical: >Stoj!« — Tovariš, ki je vinto komaj Še obračal, jo je nti mah 7, vso mocjo zavrl. Hk_rati je 2 nogo nekam v kolesje brcnil. NeVaj ')>.' glasno sklepnilo, vse ogrodje se je spet potreslo, vendar čisto nalaliVcLi: pero je žc poprijelo kolesje, ga oživilo. da je zašuraelo, zabruelo in zh-tikalo — iu zenilja se je spet v tečajili  vrttila.
Natanko tako kakor ji je doloČeuo. v 24 urah enkrat okoli svoje o^i. kar pomeni na ravniku hitrosi 464 xa v sekundi ali 1670 km na iiro iu 40.0(W km v 24 urah, kolikor znaša obseg zemlje na ravniku.
Velikana sta si odde-hnila in si otrla pot s čela. Potem sta hoiela P°~ gledati na plošČi vrh ogrodja, ce sta zemljo res čisto prav naravnflla — in zagledala Jurčka. Zdaj se je pa nekaj zgodilo, vendar tako hiiro, da se Jurček Še ustrašiti ni uteguil. Eden velikanov je Jurčka pograbil, ga vrgcl
Naš odlični  in neumorno delaoni  sotrudnik   FranC  KsffVCF
Me&lco, sloneujgrašhi dekan in slouenski pisatelj, je obhajal dne 18. oktobra t. !. šestdesetletnico soujega rojstoa. V Mešku iTntimo hmoža, ki s soojim delom stoji visoko na gori in čigar ime je zapisano tp srcih iisocev in tisočev hoaležnih čitaieljev, predosem pa mladine. \Sv. Oče ga je odlikoval s tem, da ga je imenooal za SDOJega ea$tnega, Vkomornika. Naj ga Bog blagoslovi in mu naj povrne, kar je napisal fmladim srcem.
58
kMŠku iu nato še t zraku z nogo brcnil, da je odletel s severnega tecaja kakor žoga. Jurček je letel, letel... in izgubil zavest...
Velikana sta pa stopila k ugaslemu ogiiju, snela z ražnja osmojena jn napol pečena tjulenja, pojedla vsak enega in na ta pičli založaj izpila n;t dušek vsak še po eno kad ribjega olja. Potem sta bržčas ugibala, kako je iuogel preklicani fant na severni tecaj zaiti in jima tako nepriliko na-praviti. Kaj sta uganila, pa seveda nihče ne ve, ker ni bilo prič, Iz časni-kov in knjig pa vemo, kako je bilo ta čas na zemlji v nalih krajih.
Šesta ura bridkega stralm je minevala, in ljudje, ki so vse delo po-pustili, so v dolgih procesijah romali. Romali so in goreče proaili, naj bozja vsemogočnost in usmiljenost zemljo spet zasuče. A sredi obupne moliive

^Bk nenadonia  vse  procesije  na  mah  obsiale;  ljudje  so  se  s priščenjenimi
Hbi ozrli v nebo — in zagledali čudo.
^^    Sonce, ki je šest ur nepremično vrh neba stalo, se je začelo vidoma
rnikati na zapad. Najprej poča6i, potem liitreje in nazadnje spet počasi.
ibri minuti — vsaj vecini ljudem se je tako zdelo — je zdrkniFo navz-
uoi /.a šest ur. Ko je na \"idez vnovič obstalo, se je zemlja prav nalaliko
potresla. Ljutlje so gledali še naprej ter kmalu zapazili, da sonce ne stoji,
anipnk se niža kakor sleherni poleini popoldan.
/Zemlja se spet suče!« — se je raziegel odreŠilni krik, in koj za njim namesto prejšnje obupne molitve radostna zahvalna pesem. Procesije so pohitele naprej, smrtne stiske rešeni ljudje so na ves glas prepevali in romali v cerkve. Ko so tam zahvalo opravili, so šli na delo. ki so ga bili brez glave popustili, a po delu so se večinoma odpravili spai. nekateri pa tudi še v krčme. Veselje nad srečno rešiivijo je bilo povsod sploŠno in enako veliko.
i        Različno so pa ljudje opazili nagel obrat zemlje za šesf ur. dve zninuti,
18 sekuncl in 16 stotink sekunde. Pri nas je iz poldneva nakrat nastalo pozno popoldne in potem navaden večer, v deželah vzhodno od nas je sonce naglo zašlo in iz dne je nastala kitro noč, a na zahodu je bilo inarsi-kje narobe. Iz juira se je nanaploma naredilo poldne, ponekod iz dopol-dneva popoldan. Ali najbolj čudno je bilo v krajih, ki so bili takrat na meji med sončno in senčno siranjo zemlje. Če je bil jutranji ali Tečerni mrak. je potem skoro na mah iz jntra Tstal \nisok dan, ali je pa iz večera
1   planila na zemljo -trda tema. Marsikje so se ljudje vnovič prestraSili, in
59
jim je sele radio dopoveda!, da je zdaj vse^oBrS^So v deželah okrog1 tečajev ni bilo posebne  razlike.  \a južnem te&tju je noč ostala noč, »a severnem pa dan dau, in le nagti vodoravni pomik sonea je bij Čudeu. j         Nesreč po svctu k sreei ui bilo. Ta ali oni, ki se je prekopicnil, ^, i kaj opraskal, vendar hudega se ni nikomur zgodilo iu od strahu ni Iui,, umrl. Zemlja še  ni začela pokati, hiše s« niso podirale m  tuiU  EaoT»kiU poplar ni bilo. Moyje s»e je pač uekaj  vznomJnlo, pa ni bilo hujse kakor ob drugih uerihtaJj. VSe ladje so srečno priplule. Zvezdogledi in uč«oja]^ so  s  težavnuni   račuiii  stotič  ugotovili,   da   je  na  uro,  minuto.   ^kundol in siotinko sekund^ spet vse v aiarein redu, a ljudje so mirno oprivljam svoje deJo, kjer jinv je ^ijalo sonce, in mirno spali, kjer jih je objcmala no&l Nad stvarstvom je pa kakor od  vekomaj čuval  Bog Oče. Zaiij, ki jifc Vesoljna Luč, ni bjlo ne Jueva, ne noči. Vsa sonca in svctove, ki jili je « zueetku spraviU v tek Njegov« Volja, vse stvari in eleKemi prasck, ki gg3 je naflie posiavila Njegova Beseda, je z eaim pt^Iedoiu ohjemalo Niegovgg Oko.  Božje Oko je  med  milijoni  svetov gledalo  tudi  drobno — drobs^R kroglico — našo Zemljo, ki drevi s hitrostjo 29 iu  i>ol kUotuetra ^a se*i kundo po svoji poti okrog sonca. Bog, ki je neizmereru ji je lebko liineiill veliko pot; mi, ki se nam misel večnosti in neizmernosii komaj včanjK «3
hip povesti, smo jo truduma zs DJim izra^untili. On, ki je eantl Vesoljni Mir in Vesoljno Giba-1 nje hkrati, ji je Jehko doloilt hitrost, kakrisne naša pamet nftl bo mogja nikoli prav doumetiUj Najvišja Modroatse ni vzne*J roirila, ko je vidcla oreb v noJI rodni fantičevi roki, zemijo, tim je obtičala v tečajih, in Ijut^j ki so že čez dobro uro spokotnflH obljube pozabtjali. .Njenih r&J čuttov t<? ni moglci zmo/rii, Jfcrgfi so že vsi sklenjeui m je v ojl^fl preteklost, sedanjost tn prihod-i nost eno. Najri-ija Modrosi w je uasmehiiila raČunom iu ugia. banju učenjakov.                     I
Ali ko so Ijudje pi-i oaal že Irdo spali, Jurček pa šl* zmeJ roni uezaveslen letel po zrakt^J je iz Majvisje Modrosti pusijalil NebeSka Dobrota, in Prst BoŽra se je naJahko zgenil. /lui aiig&D je Šinil iz njrjra, poleU'1 kakfld misfl mimo žarečih soik- in zvezu in že strinoglavil v /cmeljskd tetno. Nad vasjo se je prtkrealj in zaplaval, razprostrl je zlaJPfl roke, prestregel Jurčka v zcain ter ga varno položil na vin sena, ki so ga bili tlomači tjt« dje v zmednnosti še kar ua d"V<J^ ri.sču pustili.                            J
60
\ič st ni Jureku zgotlilo in tudi drugače ni bil nič poskodovan. VeuEan
M   iiuel noge na ttebelo z medvedjimi kožauii povite in ga je bil zadel v
i -,   i.lt'i telesa, ki uajlaglje bTCO prenese. Le prehladil se je JurČek hudo.
¦•> domači spoznali, ko so ga zjutraj našli. Pogrešili so ga bili sicer že
i. a so niislili, da se je v sploŠni zbeganosti k teti ali stricu zatekel,
>o ga eez uoČ obdržali. Kje se je Jurček prehladil, ali na severnem
u, ali oa poti s tečaja ali v poletnem jutranjeni hladu, bi seveda težko
ii. Dosiikrat še zdravnik ne more dognati, odkod ima človek prelilad.
[určku se je začelo blesti in v skrbeh so poslali  po zdravuika. Ta se
lo čudil, kaj fant v  vrocici govori. Ko je ua mizi opazil  Jurčkovo
kiMiiiu io se spomnil strahu, ki smo ga takrat prestali, je seveda njegove
bi><tle prisodil otro.ški doinišljiji. Ali če je Bog Jurčku namenil, da postane
lv! ii slaveu ucenjak matematik, ki bo z uovimi računi odkrival siluo veli-
liožje Neizmernosti, naj  bo tudi zdravniku hvaležen. Zelo se je bil
.ii zauj zavzel in ga v štirinajstih dneh imenitno na noge spravil. Sicer
dtu po bolezui ostala majhna luknja v spominu. zakaj zdrav se iii nič
-pominjal piškavega oreha, ne svoje poti na tečaj in nazaj, kar pa ni
nesreča. Bolezcn  pač včasii Čjoveku  kaj iz spomina izbriše. /a Jurčka je bila to celo sreca. Bog ve, kaj bi hudobui ljudje z ubo-giui   otrokom   počeli,  če   bi   izvedeli,   da   so   po   njegovj   nerodnosti   toliko sirahu   UŽili.
lJa je bila sreča tudi za učeujake iu vse ljudi. Učenjaki so bili namreč zv uiL*d Jurčkovo boleznijo spisali cele skladovnice debelih kujig. Dopo-vtdovaJi so, zakaj se je takrat zemlja v tečajih ustavila, in vsak je gtvar dm^ačc razlagal. A vsi so govorili tako učeno, da se toliki uČenosti svet iii  mugel doTolj spoštljivo načuditi.
.s«fvedii, če bi bil JurČek povedal, da je ustavil zemljo on s piŠkavim mvlunu, bi se Ijudje uČeujakoin smejaU iu jiin ne bi nikoli veČ nič Terjeli. '\\> \>i bilo pa za nas vse moČno napak. Moramo pravično pomisliti, da uniijaki vendarle marsikaj vedo, da so pa tudi piškavi orehi včasih trdi. \ »aj jurčkov piskav oxeh je bil neznanako trd. Mogočnega kolesja je lnfn treba, da ga je zdrobilo, in celo io se je nad njim zatekniJo.
Vesele božične praznike
ter
srečno novo leto
želita
urednika
61