GEOGRAFSKI OBZORNIK ga veka ter krščanstva in tradicionalnih verstev, ki jih avtor upravičeno postavlja v ospredje tako, da njiho- vi materialni preostanki in pomembnejši verski simbo- li zavzemajo glavnino prvega dela knjige. Besedilo pojasni glavne značilnosti verstev in pomen najbolj značilnih ali slikovitih objektov v dolo- čenem verovanju. Lahko ga označimo kot prispevek h geografiji religije, a se avtor manj ukvarja s prostor- skimi, demografskimi in gospodarskimi učinki, ki iz ver- stev nedvomno izhajajo. Vsekakor lahko povprečno informirani bralec izlušči številna nova spoznanja, ki so mu lahko tudi koristna popotnica pri izbiri ciljev na morebitnih popotovanjih. Drugi del knjige sestavljajo zemljevidi in sezna- mi svetih krajev. S tem je atlas tudi v resnici atlas, saj vemo, da izraz atlas označuje zbirko zemljevidov. Naj- prej je predstavljen zemljevid sveta s prikazanimi izre- zi podrobnejših zemljevidov, ki se v glavnem ujemajo z območji posameznih poglavij iz prvega dela. Sle- di šestnajst zemljevidov na eni ali dveh straneh, na kate- rih je skupno označenih več kot 1000 izbranih svetih in skrivnostnih krajev. Za vsak kraj je prikazano ali je še živ ali opuščen in zgodovinsko obdobje, v katerem je bila znamenitost sprva v rabi oziroma ko je bila zgra- jena. V kratkem sestavku ob zemljevidu je povzeto zgo- dovinsko ozadje verstev na posameznih območjih ter njihov razvoj. Za zemljevidi je seznam, v katerem je mogoče najti podatke o vseh na zemljevidih označe- nih krajih. Seznam vsebuje ime kraja, njegovo pokrajin- sko in (ali) državno lokacijo ter kratek opis znamenitosti z oznako njenega verskega pomena. Zemljevidi so grafično razmeroma privlačni, še zla- sti pa velja pohvaliti zemljepisno imenoslovje, ki je stro- kovno skoraj neoporečno in se ustrezno naslanja na novejša spoznanja. Težave so se pojavile v primerih, ko sodobni atlasi v slovenskem jeziku določenih imen ne vsebujejo. Lep primer je zapis jezero Asad (stran 134) v Siri j i , kar je seveda Asadovo jezero, imeno- vano po tamkajšnjem predsedniku. Moteč je tudi zapis Urmijsko morje (stran 135) nedaleč od Kaspij- skega jezera. Poznamo namreč Urmijsko jezero, rusko ime Kaspijskega jezera pa je Kaspijskoe more in bi bilo zato največje jezero sveta bolj upravičeno poimenovati morje, na drugi strani pa v slovenščini poz- namo le eno res majhno »morje« sredi kopnega, to je Mrtvo morje, podobno velikih slanih jezer pa je še precej. Skromen nabor tipov pisav je vzrok, da so ime- na manj pregledna in povedna, kot bi lahko bila. Izbor prikazanih krajev je plod avtorjeve odloči- tve in kot tak je brez dvoma pomanjkljiv, kar je nujno zlo vseh tovrstnih del. Naj navedem le nekaj krajev, ki jih kot pomembne svete kraje osebno poznam in jih na zemljevidih ni mogoče najti. Adamov vrh (Adam's Peak) na Srilanki je sveta gora pripadnikov štirih ver- stev (budistov, hindujcev, muslimanov in kristjanov) in znajdejo skupaj naravne zanimivosti, arhitekturni itpla^a najbrž najpomembnejše svetišče na otoku. Ta biseri in detajli pa ostanki iz prazgodovine in s redn j^ imd siq^r označenih kar šest krajev. V Montani na seve- Na koncu je ob virih in stvarnem kazalu dodan še slovar jezikovnih izrazov. Ta pride prav jezikoslovno slabše razgledanim bralcem. Knjiga je namreč bolj kot geografska ponazoritev jezikoslovna študija, ki pa je v svojem pristopu vendar dovolj poljudna, da je lah- ko razumljiva vsakemu, ki se v njeno vsebino vsaj neko- liko poglobi. Prikaz podobnosti in razlik ter medsebojnih zvez med jeziki je namreč zasnovan na predstavitvi in primerjavah jezikovnih posebnosti in različnih slovnič- nih prvin, kakršne so na primer sklanjatev, število, upo- raba trpnika, predpon in pripon, samostalniški razredi, klasifikatorji, ki označujejo značilne lastnosti, besedni red in še številne druge. Knjiga je gotovo pomembno delo, ki bo s (sem in tja pretirano) poljudnimi opisi raz- vojnih značilnosti jezikov (zato se določene navedbe po nepotrebnem večkrat pojavljajo) tudi prenekatere- mu geografu zagotovila obilo zadovoljstva. ATLAS SVET IH IN S K R I V N O S T N I H KRAJEV Drago Kladnik Za tem nič kaj domiselnim in kar preveč očitno trž- no naravnanim naslovom se skriva izredno kakovost- no knjižno delo, ki ga je konec leta 1999 izdala založba Slovenska knjiga in z njim obogatila svojo bogato zbirko priročnikov. Gre za prevod angleške- ga izvirnika iz leta 1996, katerega avtor Colin Wil- son je izjemno ploden pisec. Napisal je na ducate knjig in na stotine člankov. Knjigo s 192 stranmi formata 31 x25cm je prevedla Darinka Kodermac Patačko, njen strokovnj pregled je opravil Miha Kosi, uredila jo je Danica Stumberger Novosel, tehnična urednica pa je bila Jelka Mihelič. S čudovitimi fotografijami opremljena in razgiba- no oblikovana knjiga je sestavljena iz dveh delov. V pr- vem avtor podrobno predstavi izbrane primere (okrog 100) svetih in skrivnostnih krajev sveta. Za razliko od podobnih priročnikov je pregled zasnovan regional- no, pri čemer je treba reči, da je členitev malce nena- vadna in odraža tako vlogo, ki jo je v civilizacijskem razvoju posameznim območjem pripisal avtor, kot nje- gova osebna nagnjenja. Prikazi si sledijo v naslednjem zaporedju: Afrika in Bližnji vzhod, Grčija in Sredozem- lje, Evropa in Rusija, Velika Britanija in Irska, Sever- na Amerika, Srednja in Južna Amerika, Oceanija in Avstralija, Daljni Vzhod in Južna Azija. Pred vsakim poglavjem je pregledni zemljevid z vri- sanimi lokacijami podrobneje predstavljenih krajev, ki so tu dodatno prikazani bodisi s skicami bodisi foto- grafijami manjšega formata. Takšen pristop omogoča predstavitev po izbranih območjih, pri čemer ne upo- števa ne kronološkega, ne stvarnega in tudi ne v ce- loti verskega ključa. Tako se v določenem poglavju GEOGRAFSKI OBZORNIK ru Združenih držav je na vzhodnem obrobju Glacier National Parka markantna vzpetina Chief Mountain, sveta gora Indijancev Črnih nog (Blackfeet). V Evropi najbrž večina katolikov pozna pomembna romarska središča Fatima na Portugalskem, Censtohova (Czestoc- howa) na Poljskem in Medjugorje v Bosni in Hercego- vini. Sicer pa se človek pri tovrstnih delih najprej ustra- ši, da gre za še eno ponovitev ali manjšo dopolnitev visokonakladnih knjig s podobnimi naslovi, ki so v zadnjem času preplavile naše tržišče. Vendar v pri- meru predstavljene knjige temu ni tako, saj gre za kon- sistentno zasnovano delo s številnimi izvirnimi naved- bami, ki doslej še niso »obrabljene«. Podrobno predstavljene znamenitosti se z izbranimi znamenitost- mi v knjigi Atlas legendarnih krajev sveta podvajajo samo v dvanajstih primerih (Delfi, Petra, Hagia Sofia, Stonehenge, Kačja gomila, Machu Picchu, Ayersova skala oziroma Uluru, gora Fudži, Potala, Varanasi, obris kamnite ladje na švedskem otoku Gotland in krater Kila- uea na havajskem otoku Maui), čemur pa se gotovo ne da povsem ogniti. 18. ZBOROVANJE SLOVENSKIH GEOGRAFOV - LJUBLJANA 2000 Matej Gabrovec Bralci geografskega obzornika ste bili že pred poldrugim letom prvič obveščeni, da se geografi na letošnjem zborovanju dobi- mo v Ljubljani. V zadnjih letih smo številni geografi svoja raziskovanja usmerili v Ljub- ljano, rezultate svojih raziskav pa bomo pri- kazali na jesenskem zborovanju. Takrat boste imeli prvič priložnost, da Ljubljano podrobneje spoznate z geografskega vidi- ka. Sedaj vam že lahko sporočimo program- sko shemo zborovanja. Skušali smo jo sestaviti čim bolj pestro; plenarno bodo potekala le nekatera ključna predavanja, v ostalem času pa boste udeleženci lahko izbirali med različnimi dejavnostmi. Četrtkov popoldanski program bomo povezali s Fe- stivalom znanosti, ki se bo v tem tednu odvi- jal v Cankarjevem domu. Vse, ki doslej še niste poslali prijavnic in želite v septembru prejeti podrobnejši program, prosimo, da izpolnite prijavnico na internetu (http://www.zrc-sazu.si/giam/zborovan.htm) ali pa pišite predsedniku organizacijskega odbora (Matej Gabrovec, Geografski inšti- tut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka 13, Ljubljana, tel 4256068 , E-pošta: matej@zrc- -sazu.si). Organizatorji se že veselimo jesenske- ga srečanja z Vami. Četrtek, 19. oktober 2000: DOPOLDNE: Uvodna svečanost in vabljena plenarna predavanja POPOLDNE: Ekskurzije po središču mesta Okrogla miza »Mesta - generatorji družbenega razvoja« Sejem idej Predstavitve geografskih institucij ZVEČER: Kulturni oz. družabni program Petek, 20. oktober 2000: ZJUTRAJ: Urbanogeografska predavanja DOPOLDNE: Pedagoške delavnice Okrogla miza »Javni potniški promet« Obiski različnih institucij POPOLDNE: Ekskurzije po Ljubljani Ekskurzija po Ljubljanskem polju ZVEČER: Kulturni oz. družabni program Sobota, 21. oktober 2000: ZJUTRAJ: Predavanja (povezanost mesta z okolico, kakovost življenjskega okolja) DOPOLDNE IN POPOLDNE: E k s k u r z i j a na Ljubljansko barje Ekskurzija v hribovito podeželje mestne občine Ekskurzija na Veliko planino Zborovanje bomo zaključili v soboto okoli pete ure popoldne. 31