Ameriška Domovi ima ' n> A/ yta. e i IM SPIRIT SOtoJ.- //^ AMOUAO« OHlf /IM’E Bil€/%ill National and International Circulation CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, APRIL 22, 1968 SiOVCNIAN MOftMIN® W€WSPAPSie ŠTEV. LXVI — VOL. LXVI Mariin svari! Kongres Načelnik Federal R e s e r ve B o a r d a W. McChesney Martin Jr. je pozval Kongres, naj naglo poviša davke in spravi v red zvezni proračun, ker smo v “najhujši finančni krizi od leta 1931”. WASHINGTON, D.C. — Pretekli petek je govoril William McChesney Martin Jr., načelnik Federal Reserve Boarda pred A-toeriško zvezo časopisnih ured-hikov. Komaj dan potem, ko so Federalne rezervne banke zvišale obrestno mero od 5 na 5.5r/r, ha najvišjo mero od 1. 1929, ko je dosegla 6'/,, je W. M. Martin Jr. izjavil, da se nahaja dežela v ‘ha j hujši finančni krizi od leta 1931”. če ne bomo velikanskih Primanjkljajev v zveznem pro-hačnu in inflacije v naslednjih hekaj letih omejili, utegne biti dolar pognan navzdol v “ves svet obsegajočem razvrednote-hju denarja”. Preko 550 zbranih urednikov listov iz vse dežele, ki so bili obrani tu na svoji letni konven-ciji, je pozval naj pripravijo jav-host do tega, da bo podprla zahtevo po zvišanju davkov in omejitvi zveznih izdatkov, kar je e-diha pot k uravnovešanju zvez-hoga proračuna. Martin Jr. je dejal, da muči deželo “neznosen primanjkljaj v Plačilni bilanci istočasno z ne-*hosnim primanjkljajem doma”. Poudaril je, da je treba oba spraviti v red, oba odpraviti tekom Pekaj let, “ali pa bomo pred ne-hadzorljivim gospodarskim zastojem ali nenadzorljivo inflacijo”. Govor načelnika Federalnih ^zervnih bank smatrajo za sva-rilo Kongresu, naj ne odlaša več, ^aj vendar poviša davke in tanjša zvezne izdatke, ker časa veliko na razpolago. Namignil le> da bo v slučaju, če Kongres t0 skoraj stori, Federal Reserve ^°ard obrestno mero zopet zni-^al in ne bo več tako nujno ve-*ah “na omejitev denarja” kot Sredstva za varovanje dolarja. Novi grobovi Frank (Valencie) Wallencheck V soboto je umrl na svojem domu na 9005 Columbia Avenue 47 let stari Frank Wallencheck, rojen v Chaplinu, W. Va., od koder se je preselil v Cleveland, ko je bil star 19 let. Bil je samski in zaposlen pri Electro Hercules Steel Co. Bil je sin pok. Maxa in Mary Wallencheck, roj. Marinch, brat Victorja, Mrs. Peter Derov, Edwarda, Mrs. Peter M. Brezovsky, Mrs. Eugene Crombine in Elsie. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v sredo ob dveh popoldne na Lake View pokopališče. William J. Weiss V Pedone Nursing Center v Warrensvilla je umrl William J. Weiss s 310 E. 280 St., rojen v New York Cityju, upokojeni tiskar, mož Ljube, roj. Mikulin, oče Williama J., očim pok. Alberta Curryja in Petra Curryja, 7-krat stari oče, brat Mrs. Joseph Myers in pok. Harry j a. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v torek ob desetih na All Souls pokopališče. Louis Valič Včeraj je umrl po dolgi bolezni 79 let stari Louis Valič (Valich) na svojem domu na 3485 Independence Rd., rojen v Vačah v fari Sv. Križ, od koder je prišel v ZDA pred 53 leti, mož Angele, roj. Perušek, oče Angele Mary Semkow, Louisa in pok. Olge, 7-krat stari oče in 2-krat praoče. Brata Charles in John sta mu umrla v ZDA, ostali bratje in sestre pa v starem kraju. Pokojni je bil zaposlen do svoje upokojitve dolga leta pri Builders Supply Co. Na mrtvaškem odru bo v torek po 2. uri popoldne v Fortunovem pogrebnem zavodu na 5316 Fleet Ave. Pogreb bo v četrtek. Čas še ni določen. Kusi pred Anterikanci v Pripravah poleta na Luno Washington, d.c. — Polet iškega vesoljskega vozila Luna ^ proti Luni in njegova kroži-*ev okoli te je dolg ruski korak ^ Pripravah poleta na Luno. Hanoi vitraja trdo na svojem predlogu Guv, Rockefeller misli v bilijonih o obnovi mest WASHINGTON, D.C. — Po- ----- | kojni dr. M. L. King je mislil, da Severni Vietnam je odklonil bi za začetek zadostovalo $10-30 vseh IG1 od ZDA predlože- bilijonov za financiranje vseh nih mest za predhodne raz- načrtov, ki jih zahteva izvajanje govore z ZDA. Trdo vztra- ravnepravnosti za ameriške črn- ja na Varšavi. HANOI, Sev. Viet. — Vlada je že pretekli petek, torej komaj dan po predložitvi, ameriški predlog 10 mest, 6 v Aziji, 4 v Evropi, odklonila kot “neresen”. ce. Drugi so začeli govoriti kar o vsoti $100 bilijonov. Še več zahteva republikanski njujorški guverner Rockefeller. Njemu bdi pred očmi znesek $150 bilijonov, ki bi ga dežela rabila za obnovo svojih velikih mest. Obnova bi seveda največ Zastopnik z u n a n jega ministr-stva je izjavil, da je to zaprosilo j koristila črnski manjšin'L Denar naj bi preskrbela federacija, dr- rav tako pomemben je bil po-vesoljskega vozila Zond 4 ' toarca letos. To se je tekom Sv°jega kroženja okoli Zemlje te oddaljilo 300,000 milj, torej preko Lunine razdalje od errdje. To vesoljsko vozilo se je ^°tem vrnilo na Zemljo, po vsej aerjetnosti popolnoma nepoško-a°vano. Obe omenjeni vesoljski vozili ^ Važen uspeh, ki je ruske na-0re na polet na Luno precej r'bli2al cilju. Strokovnjaki so krepričani, da so v tem pogledu ^Osi preci Amerikanci. Zdi se le, hišo še preskusili dovolj moč-raket, ki bi bile sposobne poljsko vozilo pognati do Lune poskrbeti tudi za njegov po-„a Zemljo. V Clevelandu bodo v maju snemali velik film CLEVELAND, O. — Podjetje Paramount je sklenilo, da izdela dolgometražni film, ki naj predstavlja sedanje življenje ameriških črncev. Film bo deloma posnet v našem mestu. Snemati ga bodo začeli 20. maja, potek se bo vršil tudi po naših ulicah in trgih, pa tudi parkih, igriščih :td. Zaupnik firme je že prišel na ngled in se oglasil tudi pri žu-oanu Stokesu ter ga prosil za sodelovanje. Stokes mu je drage volje obljubil, da bo mestna u-orava sodelovala na celi črti. Paramount bo čas do 20. maja porabila za vse potrebne priprave. Ker bo film opisoval črnsko življenje tudi zunaj zaprtih prostorov, bo dosti snemanja tudi po ulicah in parkih. Največ slik bo film prinašal iz vzhodnega dela našega mesta. Seveda bo področje Hough Avenue prišlo do veljave kot središče črncev v vzhodnem Clevelandu. ZDA za uraden odgovor na njihov predlog, naj bi se predhodni razgovori vršili v Varšavi. Hanoi je Varšavo predložil 11. aprila, potem ko so Združene države odklonile Phnom Penh, češ da s Kambodžo nimajo rednih diplomatskih stikov. Združene države so najprej predložile Ženevo v Švici, ki pa jo je odklonil Severni Vietnam. Zastopnik zunanjega ministrstva Severnega Vietnama je dejal: “Stališče ameriške vlade sploh ni resno, dejstvo, da so Kambodžo kot kraj razgovorov, ker nimajo z njo rednih diplomatskih odnosov, nato je ugotovil, da Severni Vietnam nima diplomatskih odnosov z nobeno od 10 držav, ki jih je Washington predložil kot možne kraje za predhodne r a z g ovore pretekli četrtek. Ne Rusk pretekli četrtek ne zastopnik hanoiskega zunanjega ministra nista nič omenjala Pariza, ki ga je predložil za razgovore glavni tajnik ZN U Tant. Vse kaže, da se bodo na kraju ti le vršili v Parizu, kjer imata tako Washington kot Hanoi svoja poslaništva, kjer imajo svoja poslaništva tudi rdeča Kitajska, Južni Vietnam in Južna Koreja. Kraj je torej sprejemljiv s tega vidika za vse prizadete. žave in občine in v ta namen na- VEČJI LETALSKI NAPADI NAJ OMEJE DOLIV RDEČE POMOČI ¥ JUŽNI VIETNAM Od srede preteklega tedna so ameriške letalske sile pomnožile in razširile letalske napade na južni del Severnega Vietnama, da bi zavrle dotok pomoči v Južni Vietnam. Pretekli petek je Severni Vietnam doživel letos najobsežnejše in najštevilnejše letalske napade, včeraj pa le za spoznanje manj. SAIGON, J. Viet. — Severni Vietnam ni od ustavitve ameriških letalskih napadov na glavni severni in srednji jemale dolgoročna posojila, ki bi | del Severnega Vietnama pošiljenje svoje vojaške pomoči v polagoma amortizirala sama| Južni Vietnam nič omejil ali zmanjšal, ga je preje povečal. Na take ugotovitve je ameriško vrhovno poveljstvo odgovorilo s povečanjem števila in obsega letalskih napadov na južni del Severnega Vietnama, preko katerega rdeča pomoč na jug teče. Tako je bilo pretekli petek izvedenih na ta del Severnega Vietnama 160 poletov, največ v letošnjem letu. Dan preje so ameriške letalske sile izvedle 145 poletov, včeraj pa celo 151. Ugodno vreme olajšuje ameriškim letalskim silam njihove operacije nad Severnim Vietnamom. Te so vse omejene na pas južno od 19. vzporednika v smislu odločitve predsednika L. B. Johnsona, objavljene po sebi. To je bil prvi Rockefellerjev napovedani govor, ki je obravnaval probleme, ki se tičejo vse dežele. Poslušalci so seveda dali prav njegovim izvajanjem. Politični opazovalci mislijo, da guverner pripravlja svojo pot nazaj v smeri proti republikanski kandidaturi za predsednika. Po-Opozoril je na kazaj0 se je namreč, da republi-ZDA odklonile kanci res ne morej 3 dobiti pravega tekmeca za Nixonovo kandidaturo. Poleg tega noče pojemati stališče, da bi Rockefeller utegnil pritegniti na ^svojo stran več nevtralnih volivcev kot Nixon. Zato moramo biti pripravljeni,- da se bo Rockefeller “dal zmeraj bolj potiskati” v ospredje republikanske politike. ■|^ečinoma sončno in toplo. - aWišja temperatura okoli 70. Tornado v Arkansasu pokončal 12 ljudi GREENWOOD, Ark. — V petek popoldne je nenadno udaril tornado iz oblačnega hudournega neba na to naselje z okoli 2,000 prebivalci ter končal življenje 12 ljudi, 60 drugih ljudi pa ranil. Uničujoča pot tornada je bila dolga pol milje in 400 čevljev široka; na njej je bilo vse pokončano. Iz bližnjega Fort Smith je prišla vojska razkopavat ruševine in iskat ponesrečence. Johnson ga ne bo znal držati na vajetih? WASHINGTON, D.C. — V senatnem odboru za zunanjo politiko so imeli te dni vsaj par veselih trenutkov. Predsednik Johnson je namreč imenoval svaka bivšega predsednika JFK m sedan jega predsedniškega kandidata Roberta Kennedyja za našega poslanika v Parizu. Senat mora ta predsednikov odlok odobriti. Tako je Kennedy-jev svak Sargent Shriver dobil prhko, da pred senatnim odborom razlaga svoje poglede na a-meriško zunanjo politiko. Senatorje to ni dosti zanimalo. Hoteli so le zvedeti, ali se bo Shriver dal kaj vplivati od svo-jego svaka Roberta Kennedyja. Zagotovil je senatorje, da se to ne bo zgodilo. Pravzaprav bi moral Johnson skrbeti, da Shriver ne pade pod Robertov vpliv, toda zdi se, da senatorji ne verjamejo preveč v prepričevalno moč Johnsonovih besed. Hoteli so imeti direktno izjavo od samega Shriverja. Kot se vidi, ni Kennedyjeva družina še zmeraj preveč priljubljena v senatu. Washington bo ? deležen obhoda ‘črnske revščine’ WASHINGTON, D.C. — Ako bi bil dr. King še živ, bi te dni imel polno dela s pripravami za nastope črnske revščine v našem glavnem mestu. Akcije in.manifestacije revnih črncev in 'njihovih zagovornikov in varuhov naj bi trajale štiri dni, zaključile naj bi se četrti dan z veliko manifestacijo v bližini Kongresa. Akcija naj bi opozorila kongresnike in senatorje, naj se ne šalijo z u-sodo ameriških črncev, čim hujša bo črnska stiska, tem obup-nejša in drznejša bo tudi njihova aktivnost. Akcija naj bi se začela 22. a-prila. Smrt dr. Kinga je tako vplivala na akcijski odbor, da so prve dni po atentatu na dr. Kinga mislili, da bo treba idejo pokopati. Sedaj so jo avtorji zopet spravili na dan in jo hočejo izvesti v dnevih po 29. aprilu. Akcija se bo držala načrta, ki ga je sestavil pokojni dr. King, tako je sedaj izjavil Kingov naslednik Abernathy. Kraljem se še zmeraj godi predobro TEHERAN, Ir. — Maroški kralj Hassan II. je bil na obisku pri iranskem šahu Riži Pahveli-ju. Razume se, da je šah dobro gostil svojeka kronanega sovrstnika, pa tudi maroški kralj se je znal primerno zahvaliti za iranski sprejem. Priredil je za šaha in njegovo družino izredno razkošno večerjo z 62 maroškimi narodnimi jedmi. Da bo šlo vse Kosygin pride v ZDA? NEW YORK, N.Y. — Iz kroga vzhodnih diplomatov prihajajo vesti, da bo predsednik vlade ZSSR A. Kosygin prišel koncem tega meseca v New York na zasedanje glavne skupščine Združenih narodov, da se bo udeležil razprave o načrtu za omejitev a-tomskega o b o r o ž evanja. Rus menda ne mara, da bi dobila v očeh javnosti vso zaslugo za ta sporazum Amerika. Nekateri mislijo, da bi v slučaju Kosyginovega obiska v New Yorku utegnilo priti do srečanja s predsednikom ZDA L. B. Johnsonom, toda le v slučaju, če bodo razgovori s Severnim Vietnamom že v teku. po programu, je dal pripeljati iz Maroka s posebnim letalom 61 kuharjev in strežnikov. Koliko časa je gostija trajala, poročilo ne pove, še manj govori o počutku, ki so ga gostje imeli po končani večerji. 31. marca letos. Ameriški letalci, ki so sodelovali pri letalskih napadih na Severni Vietnam zadnje dni, pravijo, da letalska obramba ni tako močna, kot je bila nad področjem Hanoi-Hajfong, četudi so rdeči po vsem sodeč prestavili del svojih protiletalskih sil s tega področja dalje na jug. Pri včerajšnjih in zlasti pri današnjih letalskih napadih so sodelovala letala z oporišč na Tajskem z letali z letalonosilk v Tonkin-škem zalivu. Rdeči trdijo, da so včeraj sestrelili eno ameriško letalo nad področjem Hajfonga; moglo bi biti kvečjemu na izvid-niškem poletu, ker tega področja od 31. marca ne bombardirajo. Ameriška poročila o tem ne vedo nič. B-52 tolčejo dalje A-Shau dolino Strateški bombniki B-52 že ves teden vstrajno iz dneva v dan obdelujejo s težkimi bombami rdeče naprave, utrdbe, skladišča materiala in zbirališča čet v dolini A Shau tik ob laoški meji. Tam naj bi se rdeči pripravljali na nov napad na mesto Hue in celo na Da Nang, ki ležita kakih 30 milj dalje proti vzhodu na morski obali. Neki rdeči poklovnik, ki je prebežal na stran vladnih čet, je zatrjeval, da so imeli rdeči namen danes izvesti svoj drugi obsežni napad na področje Sai-gona, podoben onemu na budistično Novo leto 31. januarja. Tako so od včeraj vse vladne čete v posebno strogi pripravljenosti. Doslej napovedanega napada ni bilo in so ga rdeči morali odložiti. Ameriške vojaške sile so v svoji redni pripravljenosti, ki jo v veljavi vse od omenjene splošne komunistične ofenzive za budistično Novo leto. Na kopnem je prišlo včeraj m danes le do manjših spopadov z rdečimi na področju južno od Khe Sanha in na področju severno od Saigona. Rdečih je padlo skupaj okoli 50, ameriški oddelki pa so imeli v enem spopadu enega mrtvega, v drugem pa nobenega. niso nič spravili v Jugozahodni &UM DAR ES SALAAM, Tan. — Posebni svet Združenih narodov za Jugozahodno Afriko je opustil svojo namero priti v Jugozahodno Afriko in prevzeti tam upravo v imenu ZN, kot mu jo glavna skupščina Združenih narodov naročila na svojem zadnjem zasedanju. Južna Afrika je prepovedala J bulgu ima v Iz Clevelanda in okolice Dar Slovenski šoli— Slovenska šola pri Sv. Vidu sc prisrčno zahvaljuje g. Dušanu Maršiču in njegovi družini za dar $20.00, ki jih je poklonil slovenski šoli pri Sv. Vidu v poča-3titev spomina piwe obletnice smrti očeta, soproga in dedeka g. Franja Maršiča. Zadušnica— Jutri ob sedmih bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Alice (Angelo) Yerak ob 4. obletnici smrti. Koncert lepo uspel— Koncert Mladih harmonikarjev v farni dvorani pri Sv. Vidu včeraj popoldne je bil krasno obiskan in odlično ter^v splošno zadovoljstvo izveden. Čestitamo! Dobra udeležba— Slovanov pomladanski koncert včeraj popoldne v SDD na Re-cher Avenue je bil dobro obiskan in podan v splošno zadovoljstvo občinstva. Čestitamo! Dopolnilo— Uvodnika “Trnjeva pot narodov v sovobodo” v AD 18. in 19. aprila je napisal dr. Miha Krek, predsednik Narodnega odbora za Slovenijo. Vrsta z njegovim imenom nad člankom je po pomoti izostala. Prosimo oprošče-nja! Seja— Klub slov. upokojencev v New-sredo ob dveh letalu, ki so ga najeli v Kongu, da bi jih poneslo v Jugozahodno Afriko, prelet njenega ozemlja in pristanek na njenih tleh. Ju-gozohadna Afrika, nekdanja popoldne sejo v SND na Maple Heights. Sen. E. J. McCarthy v mestu— Danes pride v Cleveland sen. Eugene J. McCarthy, ki se pote- nemška kolonija, je od konca (guje za imenovanje za demo-orve svetovne vojne v upravi kratskega predsedniškega kan-Južne Afrike, ki jo je najprej vojaško zasedla, nato pa ji je bila tudi uradno izročena v u-pravo od Društva narodov. Združeni narodi so ji lani upravo vzeli zaradi politike stroge ločitve ras. Vlada Južne Afrike se za sklep Združenih narodov ne meni, ga je uradno odklonila in smatra Jugozahodno Afriko za sestavni del Južne Afrike, ki mu misli v bližnji bodočnosti dati večjo samoupravo. didata. Ostal bo v mestu predvidoma 18. ur. Popoldne ob 4.30 sc bo sestal z delegati za konvencijo v hotelu Statler Hilton. Dober del teh se je razgovarjal pred 3 tedni s sen. R. F. Ken-nedyjem, ki je prišel v naše mesto z enakim namenom kot sedaj sen. McCarthy. HONOLULU, Hav. — Glavno mesto Havajev ima naravnost idealno podnebje s povprečno temperaturo 75 F. Še ne kandidira, odbor pa že ima! WASHINGTON, D.C. — Podpredsednik Humphrey še ni u-radno prijavil svoje kandidature za predsednika, toda to ni motilo njegovih demokratskih prijateljev, da ne bi v Washingtonu sestavili akcijskega odbora vidnih demokratskih veljakov, ki naj [ začne že sedaj organizirati po Veliki podjetniki teže k Rockefellerju kot kandidatu NEW YORK, N.Y. — Konservativci in vodniki velikih podjetij se nagibljejo vse bolj proti taboru guv. N. Rockefellerja kot oredsedniškega kandidata, odkar je L. B. Johnson izjavil, da ne bo več kandidiral. Prepričani m, da ima Rockefeller veliko več izgledov za zmago nad demokratom R. F. Kennedyjem kot R. Nixon. Veliki podjetniki niso pozabili, kako je pokojni predsednik John F. Kennedy privil jeklarne, da so preklicale povišanje cen svojih izdelkov, in kako je sedanji kandidat Robert F. Kennedy pri tem sodeloval. Zima polna nevarnosti WASHINGTON, D.C. — Povprečno onesposobi vsak zimski dan z boleznijo ali nesrečami v naši deželi okoli 6 milijonov ljudi. celi deželi gibanje za Humph-reyjevo kandidaturo. Glavni odbor bi imel prihodnji petek svojo prvo “strateško sejo”. Udeležili se je bodo Humphreyjevi prijatelji z vse dežele. Zadnje vesti SEOUL, J. Kor. — Včeraj je prišlo do streljanja med Amerikanci in med Severnimi Korejci na področju fronte 2. ameriške pehotne divizije. En ameriški vojak in trije severnokorejski so bili mrtvi. Poveljstvo ZN je pozvalo predstavnike Severne Koreje na preiskavo vzrokov in poteka spopada. Ti so to odklonili. To je tekom zadnjih 8 dni že drugi tak spopad. WASHINGTON, D.C. — Štrajk pri Bell Telephone Co. v 18 državah je stopil v peti dan, ne da bi bilo na obzorju kako upanje za njegov konec. Službo vzdrževanja naprav in zvez vzdržuje nadzorno in upravno osobje. OTTAWA, Kan. — Preteklo soboto je bil zaprisežen na mesto L. Pearsona, ki se je sam odločil iti v pokoj, za novega predsednika kanadske vlade P. E. Trudeau, 48 let stari politik iz Montreala, o katerem upajo, da bo izboljšal odnose med angleškim in francoskim delom Kanade, ki pa utegne sicer ubrati nova pota tudi na drugih področjih domače in mednarodne politike. AMERIŠKA DOMOVKna, APRIL 22, 19U!j JfcfLS 'UlFRKM Domoviiva n: 17 St. Clair Ave. — Hlnderaon 1-08J* — ^l^veiand, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: £« Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za I meaece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 meaece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio 8? No. 80 Monday, April 22, 1968 Črnci po smrti dr. Kinga Pokojni dr. M. L. King je spadal med voditelje naše Črnske manjšine. Štel se je za pristaša zmerne politike, je pa moral včasih sklepati kompromise z življenjem in tupa-tam udariti na struno demagogije. Vsekakor ga je javnost smatrala za vodilno črnsko osebnost. Da je bil pa res pomembna, smo ugotovili šele po njegovi smrti. Amerika je takoj začutila, da je za pokojnim Kingom nastal v črnski javnosti prazen prostor, ki ima lahko nevarne posledice, ako ne bo pravočasno napolnjen z idejami nekega novega voditelja, ki naj prevzame dediščino za črnskim pokojnikom. To bi se moralo zgoditi dosti hitro. Črnska manjšina je namreč še zmeraj izven ravnovesja. Recimo, da je pri nas okoli 20 milijonov črncev. Toliko jih namreč cenijo. Med njimi jih je komaj 10',, ki se brigajo za javno življenje. To zanimanje pa še ne pomeni, da bi se ga tudi udeleževali. Še celo na volitve spraviš črne volivce ravno tako težko kot bele. Nekaj izjem smo pa imeli: kjerkoli so črni volivci videli, da lahko prekrižajo račune belim volivcem, se je v njih takoj pojavila rasna zavednost in disciplina, ki je pa seveda trajala le do dneva po volitvah. Potem so se med njimi začela stara trenja. Še manj kot 10'' naših črncev se udeležuje shodov, obhodov, manifestacij in demonstracij. Mora že biti nekaj posebnega, kar jih spravi na ulico. Tako je zadnjič demonstriralo vprid črnim delavcem-smetarjem, ki so štrajkali v Memphisu, od okroglo 300,000 črnih meščanov, le 6,000. Pa še ti niso bili samo domačini iz Memphisa. Manifestacija se je začela mirno, potem je pa nekaj organiziranih razbijačev začelo razbijati izložbena okna in vdirati v poslovne in trgovske prostore. Pridružilo se jim je še kakih 300 “demonstrantov”, ki so komaj čakali, kdaj bo prišel trenutek za ropanje, kraje, požiganje itd. Zakon je kršilo potemtakem le nekaj sto demonstrantov, predno jih je policija u-krotila, je bila škoda že narejena, materijalna in moralna. Zakrivil jo ni niti en odstotek domačega črnega prebivalstva v Memphisu. Če pri tem pomislimo še na izgrede v Wattsu, Detroitu. Newarku, Chicagu, Clevelandu — so nam še vsi v dobrem spominu — nam ni težko priti do zaključka, da ne moremo valiti vse odgovornosti na vso črnsko manjšino, saj 99r, ne more biti odgovorno za počenjanje enega odstotka. Kdo je potem odgovoren za ta odstotek? Pravzaprav vsak Ameri-kanec po svoje. Ni namreč črnska manjšina samo sama kriva, da se nahaja v takem stanju, ki jo sili v otopelost, pio-manjkanje razsodnosti, maščevalnost itd. Vse to so svojevrstne družbene duševne bolezni, ki jih ne moremo zdraviti le s policijsko in vojaško silo. Poleg grobe sile, ki pomaga znova uveljaviti red in mir, je treba poskusiti še druga sredstva, da izderemo take izrodke v odnosih med ljudmi. Na tem polju oblast lahko samo pomaga, pobudo za preporod pa mora prepustiti drugim družbenim silam, ki se opirajo na etiko, moralo, kulturo, so-cijalno pravičnost, vero v človekovo dostojanstvo itd. Med take sile, ki pomagajo krotiti temno plat človekovega bitja, spadajo gotovo v našem slučaju tudi črnske organizacije. Dosedaj smo se v glavnem opirali na dve vrsti organizacij, ki so skušale lajšati usodo naših črncev. V prvo vrsto — po času — spadajo razne bele organizacije, — ki se tru-rijo že cele rodove, da bi pomogle zapuščenim črncem do dostojnega življenja. Te organizacije niso praviloma imele dosti sodelavcev med črnci, jih pa velikokrat tudi niso vabile v svojo sredo. Ni še dolgo od tega, ko so v naši deželi nastale skupne organizacije, kjer so beli in črni Amerikanci skušali z združenimi močmi pomagati črnski manjšini. Te organizacije so se navadno odlikovale z velikim pogumom in požrtvovalnostjo, niso pa zmeiaj naletele na pravo razumevanje ne pii belih ne pri činih Amerikancih. še danes ni čisto jasno, zakaj tako. Vzrokov za tak pojav so našli na kupe zato pa nobenega pravega zdravila. Zato take skupne organizacije stojijo pred večno nevarnostjo, da “zbolijo”, marsikatera med njimi že nosi kal smrti v svojem jedru. Zadnja leta so se pojavile čisto črnske organizacije, ki skušajo same brez aktivnega ali celo vodilnega sodelovanja bele rase rešiti naš črnski problem. Že ob rojstvu so pa stale pied vpiašanjem, katero pot naj izberejo za dosego svojega cilja. Nekatere so rekle, da ne bodo zanemarjale nobene steze, druge so poudarjale, da ne mislijo niti od daleč na pota nasilja. I ako so se čisto črnske organiz.acije usmerile v glavnem na dve strani: prva je bila proti nasilju kot sredstvu za dosego cilja, druga je bila za rabo nasilja, češ da se pri beli rasi brez nasilja ne da ničesar doseči. Med obema strujama sc je začelo trenje, potem tekma sedaj pa že državljanska vojna na drobno. To lahko pripe- lje do nevarnih posledic. Izgredi v Wattsu, Chicagu, Wa-shingtonu, Memphisu, Newarku, Clevelandu itd. so jasno pokazali, kako hitro postane nasilje dvorezen nož, ki udarja po belih in črnih. To so uvideli tudi mnogi ugledni črnci in začeli boj proti nasilju z vsemi sredstvi, ki jih dajeta naša svoboda in naša zakonodaja. Boj proti nasilju še ni končan, je šele v začetku. Pokojni dr. King je bil na strani reda in miru in proti nasilju. Njegova beseda je veliko zalegla. Sedaj ga ni več in ni pustil za seboj nobenega naslednika z enakim osebnim ugledom in veljavo. Ta zguba ni nič manjša od zgube njegovega življenja. V črnskih vrstah se bo namreč še bolj podžgalo tekmovanje, kdo naj bo Kingov naslednik. Splošno mnenje je, da naslednik še ni viden in da bo vsak kandidat za to vodstveno mesto moral si šele priboriti svoj položaj. To je vse v redu, toda vprašanje je, ali bo čas dopuščal predolgo čakanje naslednika. Že sedaj se namreč oglašajo razne črnske organizacije, ki jim roji po glavi nasilje in hitijo poudarjati, kako so tudi one za red in mir in da so celo za sodelovanje z belimi, seveda le pod določenimi pogoji. So se pa že lani dogodili primeri, kjer smo lahko videli, kakšni so njihovi pogoji: Daj in molči, to je bistvo njihovih predlogov za delo za skupno mizo. Na tako sodelovanje beli prijatelji črnske rase ne bodo pristali. Bodočnosti ni ravno svetla, ni pa tudi čisto temna. Zadnji uspehi nekaterih vidnih črncev v političnem življenju so namreč pokazali, kako črnci, ki se uveljavijo v javnosti, hitro dobijo vpliv na črnsko javnost, ako se znajo pravi čas obrniti, kot je treba. Zato je treba pomagati marsikateremu črncu do vplivnega položaja, ako kaže znake, da je sposoben za mesto, kamor sili. Nekaj tveganja je tudi v tem, toda dobiček je pa tudi velik, ako se tveganje posreči. Med tem pa bo prišel na površje — vsaj tako upamo — novi dr. King. I. A. j BESEDA IZ NARODA V večno mesto gremo ^ Romanje: Fatima-Lurd-Rim-Svete Višarje ,1*5 5.;'. ■ CHICAGO, 111. — “Od Rima se bo ločilo moje srce, ko se bo v smrti ločilo od telesa,” tako je zapisal veliki slovenski mož: kanonik dr. Mihael Opeka. Tako se godi vsakemu, ki pride enkrat v Rim in si ga z mislijo ogleda. Najbolj nas zanima in mora zanimati vsakega katoliškega romarja največja in najveličastnejša cerkev sveta: BAZILIKA SV. PETRA. Glejte sliko! Pred baziliko je obširni Trg sv. Petra, ki je 240 m širok in 200 m dolg. Obkroža ga dvoje mogočnih stebrišč, stebrov je vseh skupaj 284. Stebrišča so razporejena v štiri vrste in oblikujejo tri pokrite hodnike, ki so 17 m široki. Nad hodniki je venec svetnikov: 140 kipov. V desnem stebrišču so bronasta vrata, ki vodijo v papeško palačo. Na sredi trga je znani in slavni obelisk — steber, ki nosi napis: Kristus zmaguje, vlada in gospoduje. Steber ima slavno preteklost: Rimski cesar Kaligula ga je dal pripeljati leta 39 po Kristusu v Rim iz Egipta. Prvotno je obelisk stal v rimskem cirkusu. Leta 1585 pa ga je oapež Sikst V. dal premestiti na Trg sv. Petra, Steber je iz enega kamna in tehta 327,000 kg. Pri postavljanju spomenika so imeli velikanske težave in ves čas postavljanja ni smel nihče spregovoriti besede. Bazilika sv. Petra je nagrobni spomenik prvaka apostolov. Prvotno cerkev sv. Petra v Rimu je postavil že cesar Konštan-tin in se je imenovala Konštan-tinova bazilika. Stavba pa ni imela pravih temeljev in se je začela rušiti. Papež Julij H. je 18. aprila 1506 položil temeljni kamen za novo, sedanjo baziliko. Spočetka j e bil arhitekt pri graditve pa je trajalo nad sto let. Tako da je bila bazilika posvečena šele 18. novembra 1626. Mera in razsežnost bazilike je naravnost edinstvena. Že veža cerkve je 71 m dolga in 13 m široka, večja kot naj večja cerkev v Sloveniji. Ta atrij ali veža ima pet glavnih vhodov. Cerkev ima tudi več stranskih vhodov. Cerkev je 186.68 m dolga. Največja cerkev v Ameriki: Narodno svetišče Brezmadežne v Wa-shingtonu je skoraj za polovico krajša. Kupola je visoka 136 m. V cerkvi je 14 kapel in 30 oltarjev. Vse slikarije so v bogatih mozaikih. Pod stropom teče po vsej baziliki napis, ki je dolg 592 metrov. Vsaka črka je visoka dva metra. V napisu -so izreki sv. pisma, ki se nanašajo na Petrovo duhovno oblast. Ko si bomo to umetnino ogledovali, bomo imeli izvežbanega vodnika, duhovnika iz Slovenika. Na grobu sv. Petra bomo imeli sv. mašo. V baziliki bomo pri avdijenci sv. očeta. Romarji bomo prinesli s seboj sv. očetu posebno plaketo, prošnjo za poveličanje naših svetniških dveh kandidatov: Baraga in Slomška. Naša romarska skupina bo tako vidno izstopila in sv. oče bo opozorjen na željo celokupnega naroda. O tej zadevi bom še sporočil, preden odidemo. Precej romarjev je že priglašenih, pa imamo še prostora. Kdor se bo odločil, naj to naredi kmalu, da lahko pravočasno vse uredimo. Družba bo zelo pisana jn zanimivo: Trije so priglašeni iz Baragove dežele, iz Calumeta, Michigan. Nekaj romarjev je iz Kalifornije, drugi iz Kansas države, iz Chicaga, Jolieta, iz Mil-waukeeja, iz Clevelanda jih je precej, -potem iz Pennaylvanije, stavbi znani Michelangelo. Delo ^ iz New Yorka in drugod. Vsaj do 10. maja moramo priglašanje zaključiti. Sorodniki in domačini iz Slovenije že obetajo, da bodo prišli ameriškim romarjem naproti na Svete Višarje. Slišim, da organizirajo tudi avtobuse. Pišite domov, da pridemo ameriški slovenski romarji na Sv. Višarje v četrtek, 13. junija, popoldne, tb je na praznik presv. Rošnjega Telesa. Zvečer 'bomo imeli procesijo. Prenočili (bomo pri Višar-ski Materi. Naslednji dan gremo skupaj z domačini do Celovca. Potem pa vsak po svoje. Še isti večer gre avtobus v Ljubljano, kdor se je odločil za tja. Priglasite se na Kollander Travel 6419 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio 44103 Kdor se priglasi, naj priloži $100 kot predplačilo. Nato naj čaka na nadaljna navodila. Odidemo iz New Yorka 5. junija 1968. Pozdrave in na svidenje! P. Odilo OEM -----o------ “Planina” praznuje : 30-letnico MAPLE HEIGHTS, O. — Čeravno je bila dolga zima, smo se kar čez noč znašli v ljubi pomladi. In slovenska pesmica pravi, da se pomladi vse veseli, ko drobna ptička žvrgoli. Res prijetno je poslušati ptičke, ki so že začele peti. Prav tako kot pomladne ptičke ,se oglašajo naši slovenski pevski zbori eden za drugim na naših odrih in nas oživljajo z lepim petjem. Za nedeljo, 28. aprila 1968, se pripravlja pevski zbor Planina z lepim koncertom ob priliki 30-letnice obstoja. Za to slavnost si j je zbor izbral res lep spored. I Prav hitro so minula leta, ko i je bil otvorjen Slovenski narod- i ni dom na Stanley Avenue na Maple Heightsu meseca oktobra 1937. Takoj za otvoritvijo doma, še istega meseca, pa je bilo ustanovljeno pevsko društvo Planina in že spomladi, 24. aprila 1938, je to društvo priredilo svoj prvi koncert v novi dvorani, pod spretnim vodstvom prvega pevovodje Johna Zupanca. Njemu gre veliko zaslug, ker je on imel največ težav z novim zborom in je bil vse od začetka tudi navdu: šen pevec zbora. Obžalovanja vredno je, da ga zadnje čase nadleguje bolezen in se je bati, da ne bo mogel sodelovati pri tem jubilejnem koncertu. Zbor mu želi, da kmalu okreva in se zdrav in vesel povrne v naš krog. Zbor Planina prijazno vabi cenjeno občinstvo, da v velikem številu poseti naš koncert. Prav lepo bi bilo, da -bi za 30-letnico obstoja zbora napolnili dvorano. Obenem pa se -zbor prav lepo zahvaljuje vsem posetnikom in prijateljem, ki so zbor podpirali vsa ta leta, in s tem navduševali pevce za nadaljni obstoj. Koncert Planine bo v nedeljo, 28. aprila, ob štirih popoldne v Slovenskem narodnem domu na 5050 Stanley Ave., Maple Hts., pod vodstvom sposobnega pevovodje g. Franka Vauterja. Po koncertu pa bo, kot po navadi, zabava in ples. Na razpolago bodo okusna okrepčila. Dragi rojaki in rojakinje, na veselo svidenje na koncertu Planine. Louis Kastelic -----o------- Slovenska mladina, bodi pozdravljena! STONEY CREEK, Ont. — Od koder koli, iz slovenskega Clevelanda ali slovenskega Toronta, do skrite slovenske družine kjerkoli po svetu, bodi nam pozdravljena! Vi ste naša zapuščina in naša dota. Ves svet je naš dom in od vas je odvisno, koliko časa, Mi, stari, vam puščamo svoja čutenja. Rod naš in pesem in materino besedo. Sveto je, kar vam zapuščamo — ohranite naše svetinje. Z veseljem sprejemamo vaše napore kjerkoli, da je le slovensko in naše; nam, starim v zadoščenje, da nismo stari zastonj. Clevelandska in torontska slovenska mladina nam bo pokazala našo zapuščino v Hamiltonu v nedeljo, 28. aprila. Poglejmo mi, stari, našo zapuščino, katero nam ohranja naša mladina, da bomo videli, kaj smo sejali in želi. Da bomo videli našo doto —i- mladino slovensko in rod naš bodoči. Naše ime bo živelo, dokler bomo sami hoteli. Od nas samih je odvisno, kdaj narodno umrjemo. Naj se dvigne slovenska misel preko političnih in organizacijskih prepirov in ne ponižajmo naše bitnosti na stopnjo drobiža, s katerim bi se poravnali kakršni koli računi. So na žalost ljudje, kateri so se udinjali tujim gospodarjem in so pripravljeni za ceno cukrene-ga posmeha in potrepljanja po rami prodati svoje in svojih čutenja. A to nas ne moti. Mi gremo preko njih, kateri se sami izločajo iz slovenskega občestva. Zato Hamiltonci in naši sosedje, pokažimo naši mladini, da sprejemamo njihove žrtve in napore za ohranitev našega imena s ponosom in ljubeznijo. Napolnimo hamiltonsko dvorano, da bo mladina čutila, da smo z njimi, da z veseljem žanjemo, kar smo sejali. J. š. * DOLGO, DOLGO JE ŽE, odkar se nisem oglasil v naši Ameriški Domovini. Saj bi se rad, pa so okoliščine bile take, da sem se zakasnil s pisanjem. Na dan sv. Patrika je letos tako lepo sonce sijalo, da sem prinesel pred mojo kočo stol, se vsedel in se grel na soncu. Sonce me je grelo in zraven grelo tudi moje spomine. Nad menoj visoko gori pod nebom sem začul neko ptičje javkanje in čivkanje. Obrnem pogled gori in dolga jata v obliki črke V je letela proti severu. Divje gosi so se selile z juga gori, da bodo v poletni sezoni preživele ob hladnih vodah in tamkaj tudi pomnožile svoj zarod za naprej. Kar krasen prizor je bil. V duhu sem sam pri sebi mislil, poglej preproste ptice, pa kako si znajo pomagati. V jeseni odlete na jug, v floridske in panamske kraje — poleti nazaj k hladnim jezerom v Kanado in v naše severne kraje. Ptice se bolj razumejo na svoje “civilne pravice” in na “housing sisteme’” kakor mi ljudje. Tudi sivorjav-kasti robini so se že vrnili nazaj v naše kraje. Vse to pove, da lepa, ljubljena pomlad se vrača med nas in ko bodo te vrstice prišle pred vas, dragi čitatelji, se bo pomlad že močno uveljavila med nami. Pa naj bi človek ne potisnil svoj klobuk nazaj in veselo zavriskal: Juhej! Ljuba pomlad, če tud’ nisem več mlad — ljubim te — rad te imam, če tud’ dosti let,že imam! Yes, yes, sanjamo lahko še, dokler smo na svetu in obhajamo prijetne spomine. Kmalu za tem sem se srečal z mojim prijateljem, dobrim Tonetom iz Vinice — fantom vedno vesele narave. Govorila sva o tem in o-nem. On je razgledan mož. Bog mu je dal dobre, bistre oči in o-ster razum, da zna oceniti vse razne probleme, ki se pojavljajo med nami ljudmi. Njegovemu stvarnemu gledanju na razne zadeve in probleme se večkrat čudim. Z razumnim, stvarno gledajočim človekom, se da marsikaj razpravljati. In tak jc Tone! BCS ga živi! Tone mi je omenil, da bi enkrat še rad mahnil v gore in hribe Divjega Zapada. Tja je naj-prvo prišel. Naravno, vsak se rad spomni krajev, kamor pride najprej. Namignil je, da bi se enkrat skupaj vsedla na motornega konja in bi jo mahnila tja. Predlog se mi je dcpadel in vse še zna biti, da bova nekega dne jaz in Tone vriskala po koloradskih gorah in hribih. Upajva, Tone, da se te najine želje uresničijo. Vse mogoče, da bova P° koloradskih pašnikih še mlade junce lovila. Jaz sem že bolj “švoh” — Ti še močan — Ti jih boš držal in tace križal — jaz pa vezal in tekmovala bova za najbolj stroge in natančne “coW-boyske” izpite. * ŠE NEKAJ O DRUGIH KRAJIH IN ZADEVAH. — Ko sva še zadnjo jesen govorila z dobrim rojakom g. Kukmanom, sva delala načrte, da bova obiskala o priliki našega rojaka farmarja g. F. Junca, v Hampshire, lil. G. June je vsak pokojnega g-Gorenca, ki je bil eden najuspeš- 1 oejših farmarjev v njegovem o-1 kraju. G. June je zelo družaben človek. Veselil sem se, da se z njim zopet snidem, pa žal to zadnji zimo in še do sedaj nisem 'mel take prilike za to. Upam, I da se srečamo to poletje. Imel sem pa priliko, da sem obiskal oar mojih znancev po drugih krajih. Povsod se imajo dobro. Le to bi marsikateri izmed njih j rad in jaz tudi, da bi nam vserr takim “dragonarjem” kdo znal l svetovati, kako se v starosti da skočiti z lestve visokih let na nižje stopnje — to take, ki hi j človeka pomladile in mu dalc več sape za bolj močno dihanj6-Tolažil sem jih, da jaz sam gle' dam za take lestve, po katerih hi orišel do takih sap. — Rojaki iz Chicaga in hhl' waukeeja, ki imajo svoje pri.)37-' ne letoviške domove v Peli La' ke, Wis., pridno že obdeluj6.!0 j svoje vrtove. V tem so v prvi'1 I vrstah pridni rojaki kot g- | maž Šušteršič, John Burjek in njihov stari oče g. Kristian Velbl, potem g. Victor Lavriša in njihov stari oče g. F. Stanovnik in še cela vrsta drugih. Vsi I kar lepo upravljajo svoje letovi- I ške hiše v Peli Lake. Skoro bi bil pozabil omenil' g. Cirila Kastelica in njegov0 dobro ženo Olgo ter njegovega očeta g. Janeza Kastelica in nji' hovo dobro mamico go. Kasteh6-Vsi so izvrstni vrtnarji. Na nji' hovem vrtu raste vse. Še oba]' ske maline, hruške, češplje in drugo, kar jim je dal dobrodušni rojak g. Frank Černivec iz Mach' sona, Ohio, ki se na vrtnarstvo odlično razume. On samo poRPj Ije vejice kake rastline, Pa pove, kako ji je ime in kako i°' di. Tako se mi je zdelo, ko sef" r»a nekoč obiskal in opazoval, k° mi je razlagal in ipojasnjeval vse to, ko je bival še v Chicagu, svojem bivšem vrtu na 24th t5 ; Že takrat sem videl, da je raUi/‘ v vrtnarstvu strokovnjak in kar njegove roke posadijo, cCP jo in obdelujejo, to raste. To za to, ker zna. v Omenim naj še, da se obeta Peli Lake letos precej Živah"! ^ sti. Kake, bom povedal enh1' prihodnjič. ^ Ne smem pozabiti omeniti’ bodo tudi milwauski S]°v6T^ imeli letos lepe, pomenljive P reditve in slavnosti v sV°-'Cc|y Triglavskem parku. Tam je ve^ no dosti veselja in zabav. ”7 kom v Milwaukeeju, tarnkajH1^ okolici in vsepovsod se pri?0 ^ ča, da kadar le morejo, naj se deležujejo prireditev in izlet°v v Triglavskem parku. Tam ^ piknikih in prireditvah ve lepo po slovensko postreže.!^ Tam se čuje lepo slovenska P® sem, ki je za nas Slovence ^ vedno naj lepša, zato ker je s venska! Rojake po vsej širni AmeL^ lepo pozdravljam. Prihod11!1 bom povedal pa kaj drugega- Gregor AMERIŠKA DOMOVINA, Bogomir magajna: GRANIČARJI Pripravljena, da se z njim poroči. :Radosten jo je pripeljal na svoj dom. Toda že kmalu po poroki je neki dan izpraznila blagajno in pobegnila neznano kam z nekim iepim mladim uradnikom. Tine Sodja tega ni mogel verjeti. Ta-Val je več dni neprestano iz trgo-vine v stanovanje in nazaj in strmel po cele ure po cesti, kdaj Se bo prikazala. Pa je ni bilo od nikoder. Ni je zasledoval. Prek-|ei je njo in svet, pognal vse, kar Je ostalo, s tovariši po gostilnah 111 odšel potem h graničarjem, da bi pozabil njo in svet. Kadar- koli so ga tovariši izpraševati, če šo misli kaj na ženo, se je vselej pri Bogu in vragu zaklel, da ne misli več nanjo. Živel je divje življenje, opravljal tudi najtežja dola, ki si jih je nalagal prosto-Voijno, toda vendar so se mu oči premnogokrat zamaknile daleč tt'od drevesa in položil si je dlan nad oči, kakor bi pričakoval, da so bo med drevesi nekaj prika-^d°, dokler se zopet ni spomnil, ^Je je. Potem se je vselej do polne pijanosti napil vina in nič lu Pomagalo, da ga je komandir Vse^j kaznoval za to. Toda po kazni je bil komandir vselej Prazen z njim, kajti Tine Sodja Je znal vse, zlasti dobro pisati ln iačunati, in je vodii gospodarstvo vse straže. Pa tudi od drugih straž so prihajali k nje-po nasvet. ^ To noč se ga je zopet polastilo. Skoraj v strahu je izmikal oči Pred pogledom Luke Kazanske-§a! ker se je bal, da bi ga ne raz-Toda pomagati si ni mogel — zlasti, ko je že izpraznil skoraj p0i velikega vrča vina. Nekajkrat si je z grobim rokavom obrisal oči in si jih potem Mencal s prsti, kakor da ga peče dim. Toda Luka Kazanski je dobro vedel, da graničarjev nikdar ne peče dim v oči. Njegov 0braz se je stemnil, kakor da je ^žka misel stopila v njegovo Slavo. Ko se je pesem končala, ie vstal in prisedel k Tinetu Sodji ter začel pripovedovati. Te zgodbe ni pripovedoval dikdar. Sedaj se je je lotil samo 2alo, ker je hotel Tinetu Sodji Pokazati, kako so prav za prav Se dosti hujše zgodbe na svetu, k°t pa je bila njegova. Seveda ni Kazanskemu niti sanjalo, kak vtisk bo napravila zgodba da vse, posebej pa na zdravnika 3d celo na kapetana. Poslušali so dapeto vsi in čim bolj je pripo-vedoval, tem bolj se je zdelo, da Se izgublja iz te družbe v n e k e daljne kraje, v silne, orjaške sive gore, kjer je rasla na vsakem vrhu po ena žaloigra, izmed katerih je bila najhujša žaloigra ° lepi Nataši. Kdo bi si mislil, da je to Luka Kazanski— vedno veseli, vedno ljubeznivi, silni Janičar, ki se je vedno šalil tddi ob najbolj krutih in straš-dih svojih zgodbah! Sedaj pa se di šalil. Oči so mu črno žarele 3d nekaj prežalostnega je ležalo v njih. Kadarkoli se je Volarič Pozneje v življenju spomnil na t° zgodbo, se mu je zazdelo, kakor da je neka daljna sila zaukazala Kazanskemu, naj se Iju-dom izpove. “Bilo je kakih pet let pred balkansko vojsko. Tiste dni smo Potovali v bližini Durmitorja, ko dam je nekdo prinesel vest, da lo bila požgana neka vas v bli-s kini grške meje nekje tam pri Ohridu. Sklenili smo torej potovati tja doli in plazili smo sc dinogo dni in noči čez hribe in doline. Kamorkoli si pogledal, je brnela smrt na nas. Mi se je dismo bali, toda kdo bi zastavljal življenje za prazen nič, ko Pa je bilo tako dragoceno v tis-oh časih, ko je vladala vsepov-s°d sama krivica in smo bili pravični sodniki le mi in smo kaz-d°vali, kadar je bilo potrebno, Svobodne zločince, ki so se nas kolj bali kakor samega vraga. Podolžne krvi pa nismo prelili nikdar, kajti tako je ukazovala naša vest, naše srce, naša prisega in sam nebeški Bog, pred katerim smo se zakleli, da ne bomo niti sebi grabili bogastva, niti ubijali nedolžnih ljudi. Napotili smo se torej na jug, se utaborili albanskih gorah in ubili čez dva dni bega, ki je bil velel požgati vas. Sredi glavnega trga smo ga sestrelili s konja, kakor da bi sestrelili vrano z drevesa. Ni bilo lahko pobegniti potem. Že v trgu so bili trije naši ranjeni, toda potem smo prega-njavcem zmešali sled. Odšli so nas lovit proti severu, medtem to smo mi tičali v neki visoki kotlini prav tik grške meje v skalovju, o katerem bi rekel, da je na sami luni in ne morda na zemlji, kajti tako varnega in divjega skalovja ne najdeš zlepa na svetu. Razen nas, orlov in volkov ni bilo drugih prebivalcev daleč naokoli, niti dreves ni bilo, tako da se ti je zdelo vse kakor zakleto. Štirinajst dni smo tičali v kotlini in vedeli, da je medtem vojaštvo preiskalo vse severne gore. In takrat je prišla prav sredi noči. Vprašam vas, kdo je stal takrat na straži? Prav jaz sam sem bil. Najprej sem mislil, da sanjam in da gledam v sanjah samo vilo, ki se je porodila iz skalovja. V mesečini je stala am pred menoj in je bila v svetlobi zlatega meseca tako lepa, da bi še naprej mislil, da sanjam, če bi mi ne ležala puška ra rokah. In zlati okraski, vezeni v haljico, so se lesketali, te :ože zlate, prav nad njenimi prsi in se pregibali nad njimi, kakor la so živi. Gledal sem jo in gle-Jal, potem sem ji zaklical: ‘Stoj!’ ':eprav je stala, toda ona je stopila k meni in me prosila, naj jo peljem h glavarju. Prijel sem jo torej za roko in jo povedal pred njegov šotor. Tam je pokleknila k njegovim nogam, mu objela kolena, povedala, da ji je ime Nataša, in zaprosila, da bi smela ostati med nami, zakaj njej so ubili brata in ona je prišla zato, da bi se lahko maščevala. Rekla je: ‘Nimam očeta, nimam drugega brata, kdo naj se maščuje, ce se ne bom maščevala jaz? Toda ženska sem in ni mi mogoče priti do nasilnika, razen če bi žrtvovala čast in hlinila odpadnico. Zato sem torej prišla k vam, da bi z vami mogla opraviti svojo dolžnost.’ Glavar je tedaj postavil križ pred njo in ji zaklical: ‘Prisezi, da govoriš čisto resnico!’ Prisegla je. Mi smo jo potem sprejeli v družbo. Zakleli smo se, da ji bomo bratje, in ona se je zaklela, da nam bo sestra. Tako nam je bila vsem samo sestra, kamorkoli smo šli čez hribe in doline in čeprav je bila tako lepa, kakor da je prišla k nam iz samih sanj ali iz samega raja. Tudi nobeni drugi dnevi niso bili tako junaški kakor tisti, v katerih je ona živela med nami. Mnogo velikih dejanj smo izvršili in vsa dežela med Durmitorjem in Ohridom in prav tja do Balkana je vedela za naša imena in za našo slavo in ponekod so že vedeli povedati, da biva v našem taboru sama nebeška vila, ki nas čuva. Morivca njenega brata pa nismo zasledili nikjer. Gotovo je tedaj odpotoval v strahu pred maščevanjem v k a k o večje mesto. V tistem času se nam je približal Miša Skopljan. Iz Skoplja je bil doma in star komaj dvajset let. Bil je zelo lep in smo mu rekli Krasotec. Rekel nam je, da hoče biti hajduk in je prisegel pobratimstvo. Sprejeli smo ga radi, kajti to leto sta poginila že dva pobratima. Imel pa je tako lepe oči kot samo sinje nebo in nihče bi ne mislil, da je njegova duša podla, v svitek zvita kača. (Dalje prihodnjič) APRIL ^ !*!i> N,n H*! lUl 11819 n#* MMSOlJl j lil lOlll JL KOLEDAR društvenih prireditev APRIL 27. — Slov. del. dvorana na Prince Avenue priredi večerjo s plesom ob 40-letnici svojega obstoja. Začetek ob sedmih. 27. — Slovenski športni klub priredi Kegljaški banket v Baragovem domu. 28. —Pevski zbor Planina priredi “Jubilejni koncert” ob 30-let-nici obstoja zbora, v Slovenskem nar. domu na Maple Heights. Začetek ob 4. uri pop. MAJ 4. — Belokranjski klub priredi plesno veselico v avditoriju SND na St. Clair Avenue. Igra sekstet PASTIRČKI iz Toronta v Kanadi. 5. —Pevski zbor TRIGLAV poda svoj letni koncert v Slov. narodnem domu na St. Clair Avenue. Začetek ob 4. uri popoldne. 11. — Slovenska folklorna skupina KRES priredi Večer narodnih in umetnih plesov v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue ob 7.30 zvečer. Po sporedu prosta zabava, igrajo “Veseli Slovenci”. 12. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi materinsko proslavo v šolski dvorani pri Sv. Vidu. 18. — Carlton Cluba Dance v SND na St. Clair Avenue. — F. Kramer’s Oreh. 25. — Pevski zbor KOROTAN priredi koncert v SND na St. Clair Ave. Začetek ob 7.30 zvečer. 2G. — SND priredi večerjo s plesom v priznanje Pccon-Trebar-ju. 2G. — Podružnica št. 15 SŽZ proslavi 40-lethicd svojega obstoja s slavnostnim banketom, v Slovenskem narodnem domu na E. 80 cesti. Banket ob 5. pop., ples ob 7. zvečer. JUNIJ 1. — Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ priredi za 40-letnico ples v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue. Igra Yankovicev orkester. Začetek ob 8. zvečer. 2. — Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredi piknik na farmi sv. Jožefa na White Rd. 2. — Društvo SPB Cleveland pripravi proslavo Slov. Spominskega dne z mašo za padle žrtve komunistične revolucije in žrtve druge svetovne vojne pri Lurški Mariji na Providence Heights, Chardon Rd. 8. in 9. — DSPB Tabor v Clevelandu priredi letno spominsko proslavo vetrinjske tragedije s sv. mašo na Slovenski pristavi. 15. — Slovenski akademiki v Ameriki (SAVA) imajo svojo Plesno prireditev v farni dvorani pri Sv. Vidu. IG. — Klub slov. upokojencev na Holmes Ave. priredi piknik na prostorih Društva sv. Jožefa na White Rd. 16. — Otvoritev Slovenske pristave za 1. 1968: piknik in ples. 23. — Hinko Lobe Memorial Fund priredi piknik na Slov. pristavi. 23.—Demokratski klub 32. varde priredi piknik na prostorih Društva sv. Jožefa na White Road. 23. — Klub društev SDD na Recher Avenue priredi Balin-carsko tekmovanje. 23. Slov. kult. društvo TRIGLAV v Milwaukee priredi svoj prvi piknik na svojih prostorih v Triglav parku. 30. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi. JULIJ I. — Slovenska pristava priredi piknik na svojih prostorih. 7. — Društvo SPB Cleveland priredi piknik na Slovenski pristavi. 21. — Slov. športni klub priredi piknik na Slov. pristavi. Športni spored, ples in zabava. 28. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski Pristavi.' AVGUST 4. — Štajerski klub priredi piknik na Slovenski pristavi. II. — Društvo Najsv. Imena fare sv. Vida priredi piknik na Slov. pristavi. 18. — Pol-lctni festival pri Mariji Vnebovzeti ob priliki farnega žegnanja v šolski dvorani ob 3. popoldne. 18. — Slov. kult. društvo TRIGLAV v Milwaukee priredi svoj drugi piknik na svojih prostorih v Triglav parku. 18. — Klub društev SDD na Recher Avenue priredi balin-carsko tekmovanje. 18. — Belokranjski klub priredi V ZAKLONU — Vojaki prve konjeniške divizije pregledujejo z roba gozda čistino pred seboj in gozd onstran nje, čc se ne skrivajo kod rdeči gverilci, katere preganjajo. piknik na prostorih Društva sv. Jožefa na White Road. 25. — KSKJ dan na prostorih Društva sv. Jožefa na White Road. 25. — Mladi harmonikarji pri-rede na Slov. pristavi piknik, katerega dobiček je določen za misijonske namene. SEPTEMBER 1. in 2. — Slovenska pristava priredi piknik na svojih prostorih. 8. — Slov. nar. dom na St. Clair Avenue poda banket v proslavo svoje 45-letnice. 8. — DSPB TABOR priredi spominske proslavo 25-letnice tragedije Turjaka in Grčaric na Slovenski pristavi. 15. — Društvo SPB Cleveland priredi romanje v Frank, O., v spomin 25-letnice žrtev na Grčaricah in Turjaku. 22. — Trgatev na Slovenski pristavi. OKTOBER 2G. — Oltarno društvo pri Mariji Vnebovzeti priredi K a r t n o zabavo v šolski dvorani. Začetek ob 7.30. 27. — Podružnica št. 25 SŽZ praznuje 40-letnico svojega obstoja s slavnostnim kosilom v farni dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob 1. popoldne. 27. — Občni zbor Slovenske pristave. NOVEMBER 3. — Klub društev SDD na Recher Avenue priredi POST HALLOWEEN PLES. 3. — Glasbena Matica poda svoj jesenski koncert v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 3.30 popoldne. 9. — Klub slov. upokojencev v Newburghu priredi banket v SND na E. 80 St. 16. — Belokranjski klub priredi martinovanje v Slovenskem domu na Holmes Ave. 17. — Jesenski koncert pevskega zbora Jadran v SDD na Waterloo Rd. 24. — Letni festival Zahvalnega dne pri Mariji Vnebovzeti v šolski dvorarrr-ob 3. popoldne. 24. — Dramatsko društvo Naša zvezda poda v SDD na Recher Avenue igro. 28. — Tony’s P o 1 k a Party — Seventh Thanksgiving Celebration in Slov. National Home, St. Clair Avenue. DECEMBER 1. — Moški pevski zbor Slovan poda svoj jesenski konvert v SDD na Recher Ave. Začetek ob štirih popoldne. -----o------ Posojila se podražila Federalne rezervne banke so pretekli teden zvišale obrestno mero za posojila bankam od 5 na -5.5%. WASHINGTON, D.C. — Federalne rezervne banke so hitro reagirale na predobro poročilo federalne administracije o izrednem razvoju naše gospodarske konjunkture. Dvignile so za posojilo obrestno mero na 5.5%. Tako so se posojila podražila v teku enega meseca za cel odstotek. Kaj takega še ne pomnimo od 1. 1929. Seveda bo sledila tudi višja obrestna mera za vloge. Banke so že dobile dovoljenje, da plačujejo za vloge preko $100,000, vezane na 180 dni, do 6.5%. Višja obrestna mera bi morala popariti špekulante na borzah, pa jih ni. Optimizem borzijan-cev se ni dal motiti od višje o-brestne mere, je bolj vpošteval novico, da je U.S. Steel Corp. povišala cene za razne vrste jekla, kar za $10 po toni ali za 4.5%. To pomeni obenem tudi višje cene za tovarne, ki izdelujejo avtomobile, stroje in letala, kar pomeni več dobička. Sicer pa leto-šen dobiček v industriji ni tako slab, v prvih treh mesecih letošnjega leta je bil za 17'<' večji od istih lanskih mesecev. Vendar pomeni korak federalnih rezervnih bank tudi nekaj temnega: banke so verjetno prišle do sklepa, da naš Kongres ne bo prav nič krotil pretirane kon- TONY KRISTAVNIK PAINTING AND DECORATING Telephone: 946-8436 Slikarska in pleskarska dela zunaj BARVANJE VAŠE HIŠE SEDAJ! Izvršimo dela po vrsti, kakor jih prevzamemo. Brezplačen proračun — zmerne cene. in znotraj. POKLIČITE ZA Poleti smo ves čas zavzeti. M. A. TRAVEL SERVICE - MIRKO ANTL0GA G516 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio 44103 HE 1-3500 Potovanja posameznikov z ladjo in letalom Grupna potovanja z letali — Ljubljana, Celovec Najemanje avtov — ameriški, evropski modeli Romanja — Lurd, Fatima Izleti po Ameriki (Alaska, Havaji) Urad odprt od 9:00 AM do 6:00 PM vsak dan razen srede. Iz okolice Euclid in Collinwood se lahko zglasite po 8:00 zvečer v pisarni na domu. junkture, kot bi to moral storiti, ako mu je kaj za stabilnost našega dolarja. Ker se Kongres plaši svoje dolžnosti, skušajo rezervne banke rešiti, kar se rešiti da. Veliko pa njihova akcija ne bo zalegla. Posojila bodo sicer dražja, toda draginja se radi tega ne bo ustavila. 2e sedaj računajo, da bodo povprečne nove male stanovanjske hiše za okroglo $2,000 dražje, kot so bile pred par leti. Prevrat v Sierra Leone FREETOWN, S. Leone. — Policijski in armadni častniki so včeraj izvedli državni prevrat. Odstavili in zaprli so brig. gen. Andrewa T. Jux on-Smitha, ki je bil zadnjih 13 mesecev na čelu države. Na čelo armade so u-porni častniki postavili polk. Johna Banguro, ki je bil lani zaprt zaradi političnih “očitkov” in je bil kasneje svetovalec poslaništva Sierra Leone v Washing-tonu, ter podpolk. Ambrosa Gendo, poslanika v Liberiji. Vodnik upornih častnikov in-tendantski častnik E. Rogers je dejal, da “vojaki in policaji niso za to, da bi vodili vlado dežele, odločeni so to čim prej vrniti v roke civilistov”. Dr. Kingov morilec znan pobegli zločinec WASHINGTON, D.C. — FBI je objavila, da je identificirala prstne odtise, ki so jih našli v sobi, kjer se je morilec dr. Martin L. Kinga nekaj časa zadržaval in od koder je nanj streljal. Ti so identični s prstnimi odtisi ponovno prijetega, obsojenega in zaprtega Jamesa Earla Rayja, starega 40 let in rojenega v državi Illinois. Ray je odsedel 7 let od 20 let ječe, na katero je bil obsojen zaradi ropa v St. Louisu, Mo. Od tam je lani v septembru pobegnil. Raziskovalci dosegli Severni tečaj CHICAGO, 111. — Skupina a-materskih r a z i s k ovalcev pod vodstvom Ralpha Plaisteda iz St. Paula, Minn., je pretekli petek dosegla po suhem Severni tečaj, prva od leta 1909, ko je dosegel Severni tečaj Peary s pasjo vprego. Sedanja ekspedicija je potovala z motornimi sanmi, potrebščine in gorivo so ji med potjo odmetavala letala. Preko polarnega ledu so napravili 474 milj dolgo pot do Severnega tečaja v 44 dneh, V ekspediciji je 6 mož. Najstarejša gora OKLAHOMA CITY, Okla. — Arbucle gorski sestav je najstarejša gorska tvorba na tleh Združenih držav. Gorski sestavi vzhodnega dela naše zemljine so precej starejši od Skalnih gora, ki se vlečejo ob njenem zahodnem robu od skrajnega severa pa do juga. Žensk«? dobijo delo Del« za žensk« Iščemo žensko za čiščenje, en dan v tednu, na 357 E. 255 St. Kličite RE 1-0351 v ponedeljek, sredo ali četrtek po 4. uri pop. _____ (83) MALI OGLASI ROJAKI POZOR! Izvršujem vsa zidarska, mizarska in pleskarska dela, dubr« in po zmerni ceni. Za pojasnila kličite: 432 1727. -(81) V najem 5 sob zgoraj na 1018 E. 72 Place se odda mirni, čisti družini; furnez. Kličite zvečer HE 1-3629. —(5,16,19 apr) V najem St. Clair Ave., in E. 77 St., 6-sobna duplex hiša, čista, odraslim, nobenih živali. Na 980 E. 77 St. —(81) Hiša naprodaj Ljubka 4-sobna enodružinska, I spalnica, klet, garaža in pol, krasen lot, pri E. 185 St. Za ogled pokličite 942-3852. (81; V najem 4-sobno stanovanje s kopalnico zgoraj, na 1124 E. 76 St. Vprašajte na istem naslovu spodaj. -(80) KRALJ ZA EN, DAN — V Viareggio v Italiji imajo vsako leto svoj pustni karneval. Slika kaže kralja karnevala v letošnjem pustnem sprevodu. V najem 3-sobno stanovanje zgoraj, s kopalnico, toploto in vročo vodo. Tudi garaža na razpolago. Na E. 66 St. od St. Clair Ave. Tel. 431-9183. (82) Prijalel’s Pharmacy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair Ave. Sc r.Slh St.: EN 1-4212 Stanovanje išče Starejša Slovenka išče manjše neopremljeno stanovanje v okolici cerkve Marije Vne bo vzete. Kličite: 761-6509. (81) iIVAN TAVČAR: V ZAU “Slaba kaže,” si mislim, “dekle je prezamišljeno in pozna se ji, da tudi ni spalo ponoči. Še vedno pričakuje snubača iz Amerike!” — Po hiši je hodila mati Komarjeva in nekaj godrnjala. “Vrag vseh vragov,” si mislim, “prav slaba kaže; stara se grdo drži in gleda kakor osat. Slabo kaže!” No, dobro! “Boga zahvali na golih kolenih,” prične starka, “da te hoče! Kam pa bodeš na stare dni, ker to vendar vidiš, da večno ne bodem živela? In če umrem, pa se vas oglasi sedem, in sedaj pre-štej, koliko pride na enega!” “Ko bi le ne bil tako grd!” odgovori Lenčika. “Ce poj deva iz cerkve od poroke, se bode zibal ob meni in vse se bode smejalo! Ljubi moj Bog, ti meni pomagaj!” “Kdo bi se ti smejal? Pameten človek ne! Če pa se smejejo prismode, naj se! Ali stori, kar hočeš! Čakaj onega in njega lepote! Morda le pride na sodni dan, kakor ti je dal sporočiti!” “Ne morem ga pozabiti, mati,” odgovori Lenka, “in najsi ravna še tako grdo z mano. In pozabila bi ga ne, četudi vzamem Tinčka. Zena bodem njegova, pa vendar ne žena! In kaj bi bilo! Tepel bi me in tepel tudi otroka!” Takrat se nisem mogel zdržati za svojim orehom. To dekle je čisto napačno sodilo o meni. Stopil sem torej k oknu in dejal: “Kako vendar govoriš tako, Lenčika? Saj me poznaš in veš, da sem dober človek. Da bi tepel tebe in tvojega otroka, tega se nikar ne boj! Če bi se oženil, oženil bi se z dobrim srcem. Usmi- CHICAGO, ILL. BEAL ESTATE FOB SALE WILLOW SPRINGS — BY OWNER 4 bedroom — 2 bath, brick raised ranch. Modern kitchen. Fully panelled family room. 2 car garage. Near everything. Large corner lot. $211,500 839-0972 (80) NORWOOD PARK TOWNSHIP By owner. 0 room brick ranch. 3 bedrooms, 3 baths. Cent, air cond. Mod. kitchen, fully finished basement. Att. garage. Corner lot. Low taxes. Upper 40’s. 457-0817 (80) CHILD CARE Woman over 45 to live in. Call Mrs. Gomez after 5. 486-4644 (81) Ijena si bodeva drug drugemu, Lenčika, in če me ne bodeš imela rada — kar je težko zahtevati in česar tudi ne zahtevam — bodeš videla, jaz bodem zmerom rad imel tebe in otroka. Le vzemi me, Lenčika, in kesala se ne bodeš nikoli!” S takimi lepimi besedami sem jo pregovoril tem laže, ker je tudi starka neprestano režala vanjo in ji pripovedovala, da bode drugače prav gotovo beračila na stare dni. Kako bi se ubožica še ustavljala? Ali naj bi šla služit? Kam pa z otrokom? Vsakomur je hudo, če je v taki stiski, najhuje pa ženski, kadar se je prej spečala z moškim, ki ni nič vreden, kakor ni bil nič vreden Pečarjev Miha. No, dobro! Vdala se mi je in h gospodu sem šel, da naju je dal na oklice. Prismode so se smejale, ko so naju poročali pred velikim oltarjem svetega Martina; pametni ljudje pa so govorili, da je storila prav, ker me je vzela. CHICAGO, ILL. BUSINESS OPPORTUNITY TAVERN Modern, corner building. 7 room apartment. 2756 S. Sacramento. Al C. Ropa HA 1-5503 (80) ICE CREAM STORE BASKIN-ROBBINS North side. Nets over $20,000. .966-5382 (80) CHICKEN — CARRY OUT Profitable north suburban location. Attractively priced. Financing available. Call Carousel Beef, Inc. CO 1-1955 (80) GIFT SHOP By owner. Retiring. With Post Office. Excellent for retired couple. Brookfield. 485-1001 or evenings FL 4-2586 (80) TAVERN & APARTMENT & GARAGE Excellent location. MI 6-9807; 9 a.m. to 11 p.m. (83) LAUNDROMAT By owner. Drop Off. 366-1654. 411 S. Des Plaines Franklin Park, Illinois (83) Pametni ljudje so namreč vedeli že takrat, da sem dobrega srca, da bi vsaka ženska lahko izhajala z mano. Tudi Lenčika bi bila, samo da je hotela. Pa ni hotela, ubožica ni hotela! V ponedeljek je bila poroka. Godcev nisem najel, nekaj poličev vina sem plačal pričama v gostilni pa je bilo vse opravljeno! Tako sem bil oženjen in prav srečen sem bil, ko sem pripeljal ženo pod svojo streho. Pa se je CHICAGO, ILL. BUSINESS OPPORTUNITY BARBER SHOP By owner. Very modern. 4 chairs. Choice North location. Selling due to circumstances. 561-9525 (82) OPPORTUNITY FOR GLASS BLOWER Small shop. By owner. Established 35 years. Thermometers — Hydrometers. Selling due to death. 248-8513 (82) REAL ESTATE FOR SALE COUNTRY CLUB HILLS By owner. 3 bedroom ranch. Tile bath, Modern Kitchen built-ins, Den, Patio. Near everything, on % acre. 798-7263 (82) FEMALE HELP LUNCHEON WAITRESSES 10 A.M. to 3 P.M. No Experience Necessary We Will Train. CALL MRS. YOUNG PLENTYWOOD FARM RESTAURANT 130 S. Church ltd., Bensenville Tel. 766-0250 ____________ (82) mmmmtumjainJummnmxmnmjcjmmmuamaKnsnjmwamumnnjmmti tudi precej poprijela gospodinjstva, da je bilo kar veselje. Pometala je, pomivala in brisala, da se je kar izpremenila vsa hiša, da je malo ne spoznal! Kdor je pameten, naj se oženi! Moja prva in zadnja beseda je ta. Oženjen sem bil, pa se ne kesam. Ze zaradi tistih prvih dni po poroki ne, ker so bili vsi lepi dnevi! V ponedeljek je bila poroka. V četrtek potem mi je dejala žena: “Vzemi samotežnik in pojdi po balo v Vinharje!” Vzel sem torej samotežnik in se odpravil na pot. Pri veži je žena še zaklicala za mano: “Pa otroka tudi pripelji!” “To je ena, da ga pripeljem,” sem odgovoril veselo; Po pravici povedano, tudi jaz sem si želel otročička v hišo, ker je bilo to ponižno, tiho in človeku tako vdano otroče! V Vinharjih ni bilo kaj naložiti. To sami veste! Starka mi je sicer nekaj trobila na uho, da Lenka že po materini smrti dobi svoj delež, da ne bode zapuščena in da ne pride praznih rok pod mojo streho. Pa so bile same besede in drugega nič! Vesel sem bil, da sem dobil ženo, in še tako, kakršna je bila moja Lenčika! Za drugim pa nisem gledal. Čemu neki, in kje naj bi se bilo tudi jemalo? Naložil sem majhno, plitvo skrinjico in v njej malo, prav malo prazniških cunjic. Tudi staro zibelko sem naložil, da bi imelo otroče kje spati. Pa sem jo nekaj založil, da je ni opazil vsakdo, ker sem predobro vedel, da se bodo zijala prodajala za mano, kadar bom vozil “balo” po vasi. Tudi sem si mislil, da bi njej ne bilo všeč, če bi se zibelka ne skrila. Če je človek v nesreči, so takoj neslani ljudje z neslano besedo pri rokah in se šalijo s siromakom! Pač pa sem vzel otročička na voziček; v skrinjo živalce nisem mogel zapreti, ker bi se bila zadušila. To je gotovo. Imenik raznih društev mctttntjtmhmjtttsujhunrtjtjmjmnmmmjnmjuttmajtftnuntiutumttmnK:: Ameriška Slovenska Katoliška Jednota DRUŠTVO SV. VIDA ŠT. 25 KSKJ Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik; predsednik Frank A. Turek; podpreds. Ernest Racic; tajnik Albin Orehek, 18144 Lake Sh. Bivd., tel. 481-1481; zapis. John Skrabec; blagajnik Janez Ovsenik. Nadzorniki: Anthony J. Fortuna, Jo- seph J. Nemanich, Rudolf Drmota; vratar A. J. Fortuna. Vodja atletike in mladinskih aktivnosti John I. Polž. Za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki. Društvo zboruje vsak prvi torek v mesecu v šoli sv. Vida ob 7:30 jvečer. Mesečni asesment se prične pobirati ob 7:00 pred sejo in 25. v mesecu od 6. do 8. ure zvečer v društveni dvorani. V slučaju bolezni naj se bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto. MALE HELP ENGINEERING OPENING BR. SV. LOVRENCA ŠT. 63 KSKJ Duhovni vodja Rev. F. M. Baraga, predsednik Joseph Fortuna, podpredsednik Fred Krečič, tajnik Ralph Godec, 847 E. Hillsdale, 524-5201; zapisnikar Charles Virant, blagajnik Josip W. Kovach; nadzorniki: Silvester Urbančič in Charles I Virant. 'Zastavonoša Joseph W. Kovach. Zastopnika za SND na 30. St.: J. W. Kovach in Ralph Godec; Zastopnik za SND Maple Hts.: d. W. Kovach. Zastopniki za atletiko m booster club: Joseph W. Kovach — AT — PROJECT AND SUPERVISORY LEVELS Prefer applicants to be oriented in FM two-way radio and SSB communications with emphasis on solid-state Submit resume and salary requirements in strict confidence to: STUART F. MEYER Executive Vice President AER0TR0N, INC. P.O. BOX 6527 RALEIGH, NORTH CAROLINA 27608 An Equal Opportunity Employer FM and AM two-way radio SSB and ISB communications Fuel control and data equipment AMECO and GONSET ham equipment leta. Nudi najnovejše smrtninske certifikate od $500 do $15,000; bolniška podpora je $7 ali $14 tedensko. V mladinski oddelek se sprejema otroke od rojstva pa do 16. leta. Odbor je letos sledeč: Duh. vodja Msgr. Louis B. Baznik, preds. Marjanca Kuhar, podpreds. Frances Nemanich, taj. Maria Hochevar, 21241 Miller Ave., tel. IV 1-0728; blagajn. Frances Macerol. Zapisnikarica Pauline Stampfel. Nadzornice: Fran Novak, Josephine Ambrosic in Do rothy Strniša. Rediteljica Jennie Feme. Zastop. za ženske in mladim aktivnosti Frances Nemanich, Zastopnice za Ohio KSKJ Federacijo: Marjanca Kuhar, Antonia Turek, Frances Nemanich, Anna Godlar. — Zdravniki: vsi slovenski zdravniki, šeje se vršijo vsak prvi ponedeljek v mesecu v spodnjih prostorih šole sv. Vida ob 7:00 zv. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu od 6. do 8. ure v ravno istem prostoru. DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 169 KSKJ Častni duhovni vodja Rev. Matt Jager. Duhovni vodja Rev. Victor N. Tomc. častni predsednik John Habat, predsednik Eugene Kogoy-sek, podpredsednik John Habat, fin. tajnica Dorothy Ferra, 444 E. 152 St., tel. KE 1-7131; pomožni tajnik J os. Ferra; bol. taj- Mary Korošec PO 1-1642; zapisnikar Frank Žnidar; blagajnik Louis Jarem; nadzorniki: Frances Somrak, Frances Stariha, in Ralph Godec. Zdravniki: dr. An-j Mary Schmoltz. -1- Vr atar: James Kastelic. — Zdravniki: Dr. Louis Perme, Dr. Raymond Stasny in Dl\ Max Rak, Dr. Adolph Žnidaršič, Dr. Myron Speck. — Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 8:00 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Asesrnčnt se pobira pred sejo. od ihony J. Perko, Dr. Wm. Jeric, Ji- J- Folin in dr. F. Jelercic. — D: ušivo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob eni uri popoldne v SND na 80. cesti. — Spre-ema članstvo od rojstva do 60 let -tarosti. Bolniški asesment 65c na nesec in plačuje $7.00 bolniške ■odpore na teden, če je član bolan 7- c,° s- urG ter 25’ v mesecu v Slov- (80) et dni ali več. Rojaki v Newbur- 10724 Plymouth Ave., $15.000.00 smrtnine in 3.00 bolniške Garfield Hts.. O., tel. 587-4230: bla- podpore. Najmodernejši corlilikati življenske zavarovalnine 20 let plačljiv, v slučaju nesreče dvojna zavarovalnina. Dalje certifikati za slučaj stalne onemoglosti, ki oproščajo člane plačevanje asesmenta; pri vsem tem pa je član upravičen do vseh ugodnosti pri društvu in Jednoti. Za pojasnila vprašajte tajnika Jože Grdina, 1133 Addison Road, Cleveland, Ohio, 44103, Telefon 881-7670. DRUŠTVO SV. KRISTINE ŠT. 219 KSKJ Duhovni vodja: Rev. J. Celesnvk; predsednik: Anton Tekavec; podpredsednik: Frank Drobnič; tajnica: Jennie Gustinčič, 18800 Abby Ave., tel. KE 1-8325; blagajnik: Malt Tekavec; zapisnikarica Ana Debeljak; nadzorniki: John Bradač. Jakob Gustinčič, Helen Troha; poročevalka Helen Troha. Zastopnika zn KSKJ dan Frank Drobnič in An« Debeljak. Zdravniki: Dr. Max Rak in. vsi slovenski zdravniki. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v šolski sobi sv. Kristine. DRUŠTVO KRISTUSA KRALJA ŠT. 226 KSKJ Duh. vodja Msgr. L. B. Baznik, predsednik Ulrich Lube, podpreds. Mary Wolf Naggy, tajnica Mary Zupančič, 6124 Glass Avenue, tel. 432-2833; blagajničarka Jean Grcar, 35001 Lake Shore Blvd. 946-6219 blagajničarka bolniške podpore Mary Zupančič; zapisnikarica Mary Semen. Slovenska poročevalka v Glasilu Mary Zupančič. Angleška poročevalka Angela Lube. Nadzorni odbor; Frank Šega, Lillian Hlabse in Ivan Rigler. Zastop. za klub SND in delniških sej: U. Lube. Vsi slovenski zdravniki. — Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v “Sodality” sobi šole sv. Vida. Slovenska ženska zveza SKUPNE PODRUŽNICE S. Ž. Z. V OHIO Predsednica Mary Bostian, podpreds. Pauline Stampfel, tajnica in blagajničarka Frances Novak, 3552 East 80 St., tel. Dl 1-3515; zapisnikarica Dorothy Strniša, nadzornice: Stella Dancull, Anna Godlar in Rose Zbasnik. Seje vsako drugo sredo v mesecu v St. Clair Recreation Center, 6250 St. Clair Ave. ob 1. un popoldne. PODRUŽNICA ŠT. 10 SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE Predsednica Anna Markovich, 15705 Holmes Ave., MU 1-7378; podpreds. Phillis Cermely, taj. in blag. Mary Camloh, 15726 Holmes Ave., 541-6245; zapisnikarica Mary Komidar; nadzornici: Amalia Novak in Steffie Koncilja; vratarica Jennie Koren.— Seje se vršijo vsak drugi torek v mesecu ob 7. uri zvečer v Slov domu na Holmes Ave. PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ Duh. vodja Rev. Joseph Celes-nik, predsednica Theresa Skur, podpredsednica Mary Stražišar, tajnica Vera Bajec, 19613 Chickasaw Ave. Cleveland, O. 44119, IV 1-7473; blag. Mary Iskra; zapisnikarica Antonia Šuštar; nadzornice: Frances Globokar, Mary Fakult, Rose Mickovic. Zastop. za Klub društev AJC: Theresa Skur, Mrs. Mary Kušar. zastop za SDD na Recher Ave., Rose Mickovic, Mary Iskra, Josephine Čebulj. — Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v AJC na Recher Ave. ob 7:30 zvečr. PODRUŽNICA ŠT. 15 SŽZ Duhovni vodja Rev. F. M. Baraga, predsednica Frances Lindič; podpredsednica Jennie Zupančič taj. Frances Novak, 3552 E. 80 St., Dl 1-3515; blagajničarka Theresa Jeric, zapisnikar. Mary Filipovič. Nadzornice: Jennie Zupančič, Antonia Slokar in Angela Stražar. Za-stavonošinja Jennie Barle. Rediteljica Angela Stražar: Zastopnici za SND Frances Lindič in Mary Filipovič. Poročevalka Frances Lindič. Zastopnici za Ohio zvezo: Mary Filipovič in Frances Novak. — Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob " 3,0 zvečer v SND na 80. cesti. »'UORUŽNH A ŠT 25 SŽZ Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik, predsednica Mary Kolegar, podpredsednica Silva Mihevc, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 66 St., HE 1-6933; zapisnikarica Dorothy Strniša; rediteljica Molly Deželan. Nadzorni odbor: Jennie Femec in Antonia Mihevc. Mladinska aktivnost: Vicki Faletič—Seje se vrše vsak 2. ponedeljek v mesecu v šoli sv. Vida ob 7. uri zvečer, članice sprejemamo v mladinski oddelek takoj od rojstva, v odrasli oddelek pa od 14. do 55. leta starosti. Asesment se pobira na vsaki seji in 25. v mesecu. PODRUŽNICA ŠT. 41 SŽZ Duhovni vodja Rev. Victor Tomc predsednica Mary Debevec, podpredsednica Rose Pujzdar, tajnica Ella Starin, 17814 Dillevvood Rd., tel. IV 1-6248: blagajničarka M. Debevec, zapisnikarica Anna Rebol. Nadzornici: Mary Yerak, Anna Videnšek. Zastopnica za SDD Mary Markel. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu ob 1:30 pop. v Slov. delavskem domu na Waterloo Rd., soba št. 3. ga, ničarka Antonija Dolinar, za pisnikarica Jennie Praznik, nadzornice: Anne Kresevic, Anna Christo-fek in Stefania Mahnich; zastopnice za vse SND: Ann.a Kresevic, namestnica Jennie Pugely. Za skupne podružnice: Jennie Pugely. — Seje so vsak drugi mesec, začenši v februarju na drugi nedeljo v mesecu ob 2:00 uri popoldne v SDD, 10814 Prince Ave. Ameriška Dobrodelna Zveza DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 4 ADZ Predsed. Jennie Stanonik, podpredsednica Angela Kofol, tajnica Jennie Suvak, 4208 Bluestone Rd., So. Euclid 21, O., tel. EV 2-5277, blagajničarka Josephine Oražem -Ambrožič, zapisnikarica Rose Erste. Nadzornice: Frances Novak, Frances Okorn in Marie Telic. Rediteljica Antonija Mihevc. Mladinske aktivnosti: Angela Kofol. — Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 v SND na St. Clair Ave. — Za preiskavo novega članstva vsi slovenski zdravniki. DltOŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ŠT. 5 ADZ Predsednik Frank Stefe, podpredsednik Edv/ard Skodlar, tajnik in blagajnik Matt Debevec, 24151 Yose-mite Drive, IV 1-2048; zapisnikar Frank A. Turek. Nadzorni odbor: Ray Anzick, John Nestor in Srečko Eržen. — Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri zjutraj v SND, soba št. 3 (staro poslopje), na St. Clair Ave. SLOVENSKI DOM ŠT. C ADZ Predsednica Molly Legat, podpredsednik John Gerl, tajnica Sy.-via Banko, 17301 East Park Dr., IV 1-7554; blagajničarka Mary Koljat. zapisnikarica Ann Cecelic. Nadzorni odbor: predsednica Frances Medved, John Burjak, Ivanka Hrvatin. Zdravniki: vsi slovenski. — Seje se vršijo vsak tretji petek v mesecu v Slovenskem društvenem domu, 20713 Recher Ave., ob 8. uri zvečer. DRUŠTVO GLAS CLEVELANDSKIH DELAVCEV ŠT. 9 ADZ Predsed. Joseph Lausin, podpred-sed. Louis Erste, taj. Andrew Champa, 1874 E. 225 St., tel.: 481-6437, blag. Robert L. Menart, zapisnikar Joseph Ponikvar. Nadzorni odbor: Frank Ahlin, John Orazem in William Hočevar. Zastopnik za mladino Joseph Lausin, reditelj Florjan Mocilnikar, poročevalec za liste Louis Erste. Zastopnik za konferenco in klub društev SND Frank Chesnik. Društvene seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu ob 9. uri v S.N.D. na St. Clair Ave. člane se sprejema v društvo od rojstva do 60 tega leta starosti. DANICA ŠT. 11 ADZ Predsednica Josephine Centa, podpredsednica Pauline Stampfel, tajnica in blagajničarka Frances Kodrich, 6522 Schaefer Ave., tel. 881-4679; zapisnikarica Frances Zakrajšek; nadzornice: Lillian M. Marinček, Pauline Stampfel, Josephine Levstick. Društveni zdravniki vsi slovenski. — Seje se vrSijo vsak drugi torek v mesecu ob 1:30 uri popoldne v Slovenskem narodnem domu, staro poslopje, soba št. 2. DR. RIBNICA ŠT. 12 ADZ Predsednik Frank Virant, podpredsednik Joseph Okorn, tajnik in blagajrik Joseph Ban, 1201 E. 163 St., 481-2246, zapisnikar Louis Mrhar, nadzorni odbor: Joseph Champa, Frances Tavzel in Iva n Cendol. — Za pregled vsi slovenski zdravniki. Zastopniki: za konferenco SND Frank Virant, za Klub društev SND Frank Plut, za Društveni dom ra Recher Avenue, Louis Lustig, Joseph Post in Fanny Modic. Za-Slov. Nar. čitalnico Louis Mrhar, za Dom ostarelih na Neff Rd. Frances Modic. — Seje so vsak drugi petek v mesecu ob pol osmih v sobi št. 3 SND na St. Clair Ave. COLLINWOODSKE SLOVENKE ŠT. 22 ADZ Predsednica Mrs. Stefi Koncilja, podpredsednik Jack Šimenc, finančna tajnica in blagajničarka Rose Mickovic 19612 Cherokee Ave., 486-0462; zapisnikarica Mrs. Mary Černigoj, nadzorniki: Alice Grosel, JacK Šimenc in Gertru-ie Bokal. Zastovonnšinja Mrs. Mar-Malovrh. Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. — Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 zvečer \ Slovenskem domu na Holmes Ave v spod. dvorani. DR. KRALJICA MIRU ŠT. 24 ADZ Predsednica Agnes Žagar, pod predsednica Mary Filipovič, tajni ca Alice Arko, 3562 E. 80 St., 341-7540, blagajničarka Agnes Žagar, zapisnikarica Mary Filipovič, nadzornice: Josephine Winter, Mary Prosen, Theresa Janežič. Seje so vsak tretji ponedeljek v mesecu ob 7:30 v Slov. nar. domu na E. 80 St. DRUŠTVO SV. CECILIJE ŠT. 37 ADZ Predsednica Nettie Zamlck. podpredsednica Anna Zalar, tajnica Mary Jeraj, 1123 Addison Road, 391-5341, blagajn. Cecilia Žnidaršič, zapisnikarica Fanny Majer. Nadzorni odbor: Mary Otoničar, Emma Tofant in Dorothy Strniša. | Vsi slovenski zdravniki. Seja se vr; ši vsaki drugi četrtek v mesecu °*5 7:30 zvečer v šoli sv. Vida. DR. NAŠ DOM ŠT. 50 ADZ Predsed. Antonia Slokar, podpiy sednik Stanley Pervanje, tajnic3 ‘ zapisnikarica Jennie Piigčly, 1'" Plymouth Ave., Garfield Hts. 441-’' 581-4230; blag. Antonia Dolina^ Nadzorni odbor: predsednik Frankovic, Christine Szendel, Stan ley Pervanje. Zdravniki: vsi rani zdravniki. Zastopniki za SN na 80 St. Antonia Stokar in Jenm Pugely; za SDD na Prince Avc-Jennie Pugely: za SND v WaP , Hts. Antonia Stokar. — Seje vršijo vsak drugi mesec tretjo ne del j o v mesecu ob 2. uri poP' 11 8601 Vineyard Avenue. __^ Slovenska moška zveza PODRUŽNICA ŠT. 3 SMZ , Predsednik James Kastelic. P° predsednik Martin Romih, tajn* in blagajnik Frank Perko, 1“ East 174 Street, telefon 481-585 ’ zapisnikar Wm. J. Kennick. Nadzorniki: James Novak, Martin. Ko mochar in Frank Dremel; zastopn1^ za Slov. dom na Holmes Ave.: Fran M. Perko. — Seje se vrše vsak druid mesec četrto nedeljo v mesecu ° 2. uri pop. v Slov. domu na Holrne8 Ave., mare, junij, september, december, kjer plačate svoj asesmen 25. v mesecu od 6. do 8. ure. PODRUŽNICA ŠT. 5 SMZ Predsednik John Strauss, podprcu' sednik Louis Erste; tajnik in bjaS-Frank Macerol, 1172 Norwood Rd., tel. EX 1-8228; zapis. Joseph Ponikvar; nadzorniki: Damjan Tomazin, Andrew Kaucnik in Louis Fink, vratar John Strauss. Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9:30 doP’ v SND na St. Clair Ave. Soba št. 1- Katoliški borštnarji DVOR BARAGA ŠT. 1317, REDA KATOLIŠKIH BORŠTNARJEV Duhovni vodja: Msgr. L. B. Baznik; nadborštnar: David J. Telban; podborštnar: Angelo J. lannarei**' bivši borštnar: Fred Sternisa; *1' nančni tajnik: Anthony J. Urbas, 1226 Norwood Rd., UT-1-1031; blagajnik: Rudolph V. Germ; tajnik" zapisnikar: Alphonse A. Germ, 102'’ Yellowstone Rd., EV-1-3958; nadzorniki: Herman E. Dule, Louis C-Erste, Albert R. Giambetro; sprevO" ditelja: Alois Erste, Adelbert J- Albert; bolniški nadzornik: Alois Er' ste, 3813 Schiller Ave., (9), Tel--ON 1-3777; vratarja; Joseph C. S3! ver , Frank J. Kolenc; zdravnik1 Dr. James Seliškar, Dr. Anthony Spech, Lawrence B. Ogrinc. VpB0" valeč novih članov: Frank J. Prij3' tel, telephone: 845-4440. U r u- štvo zboruje vsak tretji petek v mesecu ob 8:30 zvečer v šoli sv. Vida. Asesment se pobira od 6:30 naprej na večer seje in vsako P1^? nedeljo v mesecu od 9:30 do IB3 dopoldne v šoli sv. Vida. ST. MARY’S COURT # 1640 CATHOLIC ORDER OF FORESTERS , Spiritual Director Rev. Raymon Hobart, Chief Ranger John Petrie. Vice Chief Ranger Anthony R-Kushlan. Past Chief Ranger Louis V/. Somrak, Honorary Speaker B-J. Hribar, Speaker FratkKocin 5r' Recording Secretary Louis J. Jesek, Financial Secretarv John M. Spi1ar’ 715 E. 159 St. MU 1-2119, Treasurer William F. Pavšek, Youth Director Louis J. Jesek, Trustees Louis Somrak, Felix Korošec, John Osredkar> Jr., Conductors Bastian TramPuS’ Frank Mlinar, Sentinel Anthony Mrhar, Sick Visitor Anthony R’ Kushlan, an.d Field Representative Frank J. Prijatel, 261-5197. . , Meetings are held every thir Wednesday in St. Mary’s assemb'y hall (downstairs of the new church). ,______________________________________________________________________________________________________________■ - V BLAG SPOMIN OB PRVI OBLETNICI ODKAR V GOSPODU PREMINUL NAS LJUBLJENI SOPROG, OČE, STARI OČE IN BRAT Primož Šraj Izdihnil je svojo plemenito dušo dne 22. aprila 1967. V miru božjem zdaj pociyaj, dragi, nepozabni nam, v nebesih rajsko srečo uživaj do svidenja na vekomaj. Žalujoči: FRANCES, roj. VIRANT, soproga hčeri AGNES in MARY z družinam3 sinova JOSEPH in FRANK z družinama sestra DOROTHY PLESNIČAR Cleveland, O., 22. aprila 1968.