Lete LXX
Stev. 216 a
¥ LJubljani, v nedeljo, 20. septembra I942-XX
Spedlzlon« la abboaamaoto poitala	fan«, I 0 R0
Poštnina plačan. » gotovini	fteZZO - teDft L U.OU
SLOVENEC
Naročnina mesečno 18 Lir, za inozem« stvo 20 Lir — nedeljska Maja celoletno 34 Lir, ta Inozemstvo 50 Lir. Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za uuer&ta. Podrnlaioai Novo mesto.
Izključna pooblaščenka ca oglaševanje italijanskega ln tujega izvora: Llnione Pubblicita Italiana S. A, Milano,
Izhaja vtak dan i|otra| razea p oaedelfka lo dn«*« po prazollra.
e Uredolit ve in apravai Koplt«r|«va 6, L|obl|ana. ; - Redazion«, Amminlstracloo«) Kopitarjeva 6, Lublana. I	Telcloo 4001—4005.
Abbonamentl: Me.« 18 Lir«; E.tero, mesa M Lir«, bduiune domentea. »ono 34 Lir«, katero 50 Lir«. C. C f J Lubians 10 650 per gl| sbbo-namenti: 10.349 per U Inserrlooi,
Pl Ha 1 a I Noro mesto.
Concesslonaria esclnslva per la pnbbllHtft dl provenlenra Italiana ed estera: Unione PubhlicitA Italiana S. A„ Milano.
Vojno poročilo 845
Sovražna podmornica potopljena
Štiri angleška letala sestreljena
Glnvni stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
Sovražni ogledniški sunki nn južnem odseku egiptovskega bojišča so bili odbiti.
V	zaledju so skupine italijanskih in nemških letal t. l>omhami in strojnicami silovito napadle oklepno oddelke in jim zadale znatne izgube. Med živahnimi dvoboji so bili sestreljeni trije angleški lovci.
Pri nočnem napadu na Tohruk je trd-njavska protiletalska obramba sestrelila eno letalo.
V	Sredozemlju je nnin lorpedovka, ki je spremljala konvoj in ji je poveljeval poročnik bojne ladje Mario de Petris, potopila eno sovražno podmornico.
Zopet je bilo potopljenih 19 ladij
0b Tereku so nemške čete predrle sovjetske utrdbe — Boj za Stalingrad se uspešno nadaljuje
nitlerjer glavni stan objavlja naslednjo izredno vojno poročilo:
Nemške podmornice so v trdih bojih v Karibskem morju , preti Afriko, na reki Sv. Lovrenca in v Ledenem morju potopile 1!) ladij « 100.000 tonami ter en vlačilec. Tri nadaljnje ladje so bile torpedirane.
Hitlerjev pla\ni stan, 19. sept. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Ob Tereku so nemške čete v trdih bojih pr-drle močno zgrajene in z minami posejan*1 utrdbe for vrgle sovražnika iz mnogih I višinskih postojank.
I Moj za Stali n g r n d se proti žilavemu odporu uspešno nadaljuje.
S težkimi izgubami se je izjalovil z moč-t nimi sovražnimi pehotnimi in tankovskimi od-
Odmevi vdora v Gibraltar
Angleškemu ugledu je bil zadan nov udarec
Berlin, 19. sepl. AS. Berlinski tisk se na široko bavi b poročilom o drznem vdoru italijanskih napadalnih enot v gibraltarsko trdnjavo. »Vdlkischer Beobachter« piše, da so italijanski mornarji napisali novo slavno stran za italijansko mornarico. S svojo drznostjo so zadali nov udarec angleškemu ugledu in še enkrat dokazali, da je neranljivost Gibraltarja zgolj prazna bajka in da gibraltarsko pristanišče ni varno zatočišče za angleške ladje. Sedanji nastop italijanskih napadalnih enot, kakor tudi prejšnji nastopi pri Malti in Alek-sandriji ne pomenijo le sramote, marveč tudi izgubo za ošabno angleško mornarico. List zaključuje svoj članek s pripombo, da ang>leškc izgube niso omejene samo na potopljeno ladje, marveč obsegajo tudi blago, katerega te ladje
vozno.
Madrid, 19. sept. AS. španski ti«k porom z velikimi naslovi o napadu italijanskih hitrih enot na Gibraltar ter se bavi z angleškimi izgubami. Italijansko poročilo je izzvalo globok vtis v španskih vojaških krogih in javnem mnenju, ker jo bila gibraltarska trdnjava že dvakrat zmagovito napadena od italijanske mornarice, katere sredstva iu moštvo \c uspešno presenetiti sovražnikovo čuječnost ter_ doseči cilje, zelo oddaljene od svojih oporišč. Poročila iz Algesirasa pravijo, da je vznemirjenost v trdnjavi velika. V Ikijazni pred novimi napadi krožijo jio nebu letala, po morju pa lažje enote. Angleške oblasti niso izdale nikakega lioročila o škodi, katero jiin jc zadal sincli napad.
Boljševiki so večkrat napadli, pa so bili vedno s težkimi izgubami odbiti.. Nemški bombniki so napadali sovjetska skladišča za gorivo in orožje. V letalskih dvobojih so brez lastnih izgub sestrelili 'jO sovražnih letal. Drugih 20 nasprotnih letal je sestrelilo protiletalsko topništvo. Nu doiiskem bojišču so bili oijhili močni boljševiiki napadi na nemške in madžarske postojanke. Na nekem odseku so Sovjeti po topniški pripravi napredovali z, 20 tanki. Madžarske čete so napad odbilo m razbile 12 sovražnih tankov Boljševiki so pozneje ponovili napade 7. novimi silami, pa so bili tudi popolnoma in « težkimi izgubami odbili, ltalijan-sk in nemški lovci, ki so tudi posegali v to boje, so sestrelili 4 sovražna letala.
Pred važnimi dogodki na Tihem morju
Bitka za Moresby je začetek novega japonskega prodiranja
Rim, 19. sept. AS. Avstralski minister Curtin je izjavil po radiu, da mora biti Avstralija v bodočih šestih mesecih pripravljena na najtežjo preizkušnjo v vsej svoji zgodovini. Japonska nevarnost vedno bolj narašča. »Popolo di Roma« piše, da bodo monsumi (vetrovi) kmalu prenehali in Tiho morje bo postalo važno vojno pozorišče. Japonsko napredovanje proti Moresbyju na Novi Gvineji se lahko smatra za začetek nove dobe vojaških nastopov na Daljnem vzhodu. Prvi japonski oddelki so že štrli sovražni odpor na težko prehodnih gorah Owen Stanleya in se bližajo ravnini, na kateri leži pristanišče Moresby. Za Avstralce bo izguba tega mesta nevarna, ker bodo
Willkie pri Stalinu
Berlin, 19. septembra. AS. Roosevelt je poslal v Kujbišev kot svojega predstavnika VVendla Willkea. to je človeka, ki ga ie pred nekaj lcli z vsemi sredstvi poskušal potolči na potiličnem polju. V tej zvezi objavlja list »Nachtausgabe« zanimiv članek svojega nekdanjega ameriškega dopisnika, ki podaja sliko kariere tega človeka, o katerem ni preveč, če se reče. da ie ena najtemnejših postav, kar jih more dati Amerika. Med drugim pripoveduje časnikar o neki električni družbi, ki je izrabljala vodne sile v dolini Tennese in ie svoj električni tok silno drago prodajala. Predsednik družbe ie bil Willkie. ki je izrabil svojo politično moč in je znal pri družbi zaslužiti in spravili v žep lepe milijone. Potem si ie še bolj utrdil položaj v republikanski stranki in je končno poslal nevaren tekmec Booseveltu. Po tej politični bitki, v kateri ie znal z vsemi sredstvi potolči \Villkica. se ie Hoosevelt ustrašil nasprotnikove moči in ca začel pridobivati za demokratsko stranko. Willkie ie znal to priložnost izrabiti in ie iz tega izvlekel velike dobičke. Toda navzlic temu ie \Vill-kie ostal republikanec. Nato govori časnikar o drugih finančnih kombinacijah, ki jih ie izvedel \Villkie, in zaključuje rekoč, da ca ie Roosevelt poslal kot svojega izrednega predstavnika k Stalinu in mu obljubil mesto načelnika urada za vojno izdelavo, kar bi mu prineslo nove dolarske milijone. Nemški časnikar pravi, da VVillkie najbrž ni prišel v Kujbišev kot politični meše-tar. pač pa kot človek, ki bi rad izvedel svoje finančne načrte.
Sumljive bolezni
Berlin, 19. sept. AS. Listi poročajo, da so po nekem čudnem naključju istočasno zbolele tri v Angliji sumljive osebnosti: Gandi, katerega zdravstveno slan je se je občutno poslabšalo, general Ilerzo" ki so ga morali prepeljati v bolnišnico v Pretoriji ter kralj Faruk, ki je tudi nenadoma zbolel.
Brezposelnost na Angleškem
ltern, 10. sept. AS. V avgustu je bilo na Angleškem 130.82.") brezposelnih. Število brezposelnih je naraslo od meseca julija za 6S20 ljudi.
Steklen denar v USA
Buenos Aires, 19. sept. AS. Severoameriški finančni minister Morgentliau izdeluje predlog, ki lw stopil v vel.ja\o prihodnji mesec m ki določa, da se (potegne iz. prometa bakreni denar ter se nadomesti z. neko posebno stekleno zmesjo. Ta odlok je bil potreben, ker kuvinc uujno potrebujejo za vojno industrijo.
imeli Japonci v njem izhodišče za napad na Avstralijo. Nemir ministra Curtina je torej upravičen, vsekakor pa ne bo mogel zaustaviti težkih in grozečih dogodkov, zaključuje »Popolo di Roma«.
Bern, 19. sept. AS. Glavni stan generala Mac Arthurja poroča, da se jc začela bitka za pristanišče Moresby. Angleži priznavajo, da so prisiljeni zgolj k obrambi, dočim poročajo listi iz Melbourncja, da je položaj zelo neugoden, ker so Japonci že premagali gorato pokrajino Ovven Stanlcy in da imajo boljše orožje kakor Avstralci. Doslej so hudi nalivi onemogočali japonsko napredovanje.
delki od severa izveden krajevni razbremenilni napad proti nemški višinski postojanki. Sovražne sile, ki so \drle v nekater • postojanke, so bile premagane v odličnem sodelovanju kt>-penske vojske in letalstva. Prijetih je bilo mnogo ujetnikov ter uničenih t-Mi tankov.
V	letalskih bojih nad Srn I i na m dom je sovražnik včeraj zgubil 77 1'tal.
Na spodnji Volgi so bojna letala včeraj zažgala tri petrolejsko ladje ter uspešno nadaljevala razbijanje važnih železniških križišč.
Pri Voronežu so bili natlnljni sovražni napadi proti mostišču v srditih bojih deloma v protinapadu odhiti.
Oddelki nemškega in italijanskeca letalstva sn pri tem zelo razbremenili kopenske čcie.
V	Severni Alriki ,ie nemško in italijansko letalstvo v zaporednih valovih z bombami in strojnicami napadalo tankovske postojanke in motorizirane kolone.
Pri nočnih vznemirjevalnih napadih angleških bombnikov na obale Vzhodnega morja sta bili sestreljeni dve sovražni letali.
Pred južno angleško o b a I o so včeraj nemška lahka bojna letala t. bombami potopila 1500 Ionsko trgovsko ladjo, štiri nadaljnje pa poškodovala.
Berlin. 19. sept. AS. Iz vojaškega vira se je izvedelo, da jo med trdimi lx»ji za Novorosijsk
<». septembra junaško padel z železnim križem ■ djarsko" ncmiki veicposlanik odlikovani poveljnik pehotne divizije general Al- I ___ K,_	---u„ i
bert Burk.	. .,.,., i -
Lisbona, 19. sept. AS. Angleški liberalni list >Ne\vs Chroniclc« poroča, da Sovjeti zaradi desorgani/acije v železniškem prometu nujno potrebujejo lokomotive. List nato žalostno dodaja: Več tisoč lokomotiv je pripravljenih za Ruse in že dolgo čaka na prevoz iz angleških in ameriških pristanišč. I a priložnost pa zaradi pomanjkanju ladij očividno ne bo nastopila.
Dim in ogenj v Stalingradu
Berlin. 19. sept. AS. Novice, prihajajoče iz stalingrajskega bojišča, potrjujejo silovite boje, ki zdaj potekajo v notranjosti mesta v prid nemških in zavezniških čet. Oblaki dima in velikanski požari se vidijo povsod po mestu ter otežujejo nastope, ker skoro |>opolnoma zakrivajo bojno pozorišče, ki je zavilo v goste oblake dima. Poleg tega že dva dni dežuje in ulice ter ceste so vse preplavljene, tako da jo skoro popolnoma onemogočen oskrbovalni promet. Navzlic temu pa se zavezniški vojaki bore proli obupnemu odporu Ti-mošenkovih čet. Kako veliko je pozorišče vojnih nastopov v Stalingradu, je razvidno že iz dejstva, da leži mesto Stalingrad vzdolž Volge in je okoli 35 kin dolgo.
Hudi boji pri Voronežu
Berlin. 19. sept. AS. Tukajšnji vojaški viri poročajo o bojih severno in vzhodno od Voroneža.
\\
Važna revolucionarna obletnica
Pred M leti je Japonska na vzhodu prvič z orožjem nastopila za
izgradnjo novega reda
Tokio. 19. sept. AS. Podpredsednik japonskega poročevalskega urada je govoril po radiu, da je Japonska pred 11 leti izvedla eno najznačilnejših revolucionarnih dejanj, ko so je odločila vzpostaviti red na Kitajskem. Ta odločitev je pomenila začetek borbe sil trojne zveze za vzpostavitev novega svetovnega reda. Rekel jc, da je grmenje topov na mandžurski planjavi in pri Mukdenu pomenilo zarjo novega reda v Aziji, ki sta mu dali nato fašistična in narodnosocialistična revolucija nov zagon in novo obliko. Mandžurski incident ni nastal slučajno, ampak jo posledica in vsota tistih elementov, ki imajo svoj izvor na Japonskem. Nato je govoril o imperialistični gonji velikih demokracij, ki so hotele stiskati Azijo in Japonsko, na zahodu pa Italijo in Nemčijo. Združeno države, Anglija in Sovjeti so hoteli za vsako ceno izzvali
nemire na Kitajskem in v Mandžuriji ter razširiti na Japonskem nevarna gibanja kakor pacitizein, demokracijo in komunizem. Nato je na kratko popisal razvoj mandžurskega incidenta pri Zvezi narodov in dejal, da je bil japonski nastop prvi oborožen protest proli versaillskeniu miru. Združene države in Anglija sta nasloneč se na Sovjele osnovali takoimenovano mednarodno ljudsko fronto, proti kateri so je dvignila fronta sil trojne zveze, ki je združena in vzajemna ter ne bo odložila orožja, dokler ne ho zmagala. Zmage v Evropi in Aziji so kronale napore sil trojne zveze. Na današnjo obletnico mandžurskega incidenta pa se Mandžukuo lahko upravičeno prišteva fronti tro:-n 7vn7o. ker je gmotno iu duhovno združen z Japonsko.
r"
r
Angleške letalske izgube
Stockholm, 19, sept. AS. londonski listi komentirajo zadnje angleške letalske napade na Nemčijo in zahodne pokrajine iu morajo v svojih komentarjih priznati, da veljajo Anglijo izredno težko izgube v ljudeh in gradivu. Pri dovolili zadnjih poletih je bilo sestreljenih 128 angleških bombnikov.
Von Papen madžarski gosi
Budimpešta, 19. sept. AS. Izvedelo sc jc, da bo na povabilo regenta Horthyja prispel na Ma-' " Ankari von Papen. Na Madžarskem bo ostal nekaj dni ter se bo udeležil lova v nekem državnem lovišču.
Številne indijske žrtve
Bangkok, 19. sept. AS. Iz Indije prihajajo potrjena poročila, ki nasprotujejo trditvam indijskega državnega podtajnika pri notranjem ministrstvu, češ da je bilo pri nemirih ubitih le 400 oseb, kajti skupno število mrtvih in ranjenih že presega 5000. Angleški davčni vijak izčrpuje vse narodne dohodke, in kolektivne kazni, katere izrekajo angleške oblasti, pomnožujejo zlasti med poljedelci odpor in srd do Angležev. Poljedelci so sc že v mnogih pokrajinah dvignili proti vladi.
Madžarsko-španski trgovinski sporazum
Madrid, 19. sepl. AS. ftpan<ki zunanji minister Jordan in madžarski poslanik sla podpisala trgovski in plačilni sporazum med obema državama. Doseženo je bilo povečanje medsebojno trgovske izmenjave.
»
Letalski dan« na Japonskem
Tokio, 19. sept. AS. Jutri praznujejo na Japonskem »letalski dan« in ob tej priložnosti bodo v raznih mestih slovesno izročili iaponski mornarici 2'5> letal. Letala so zgradili z denar jrm, prostovoljno nabranim med prebivalstvom.
Angleško letalo vrste »Spitiire«, zadeto od strela italijanske protiletalske baterije pri Marini
di Kaguso.
Pogovori s slovenskim ljudstvom:
Poročila z Dolenjskega
časnikar g. Alessandro N i c o t e r a je imel po radiu naslednje predavanje:
Vrnimo se sedaj v področja gverilje. Imamo popolnoma nove novice, ki smo jih nabrali, in dogodke sami videli. V ušesih nam še bobnijo odmevi eksplozij. Imeli bomo preveč povedali.
Pri tem se ne bomo mogil spuščati v pripovedke, več ali manj pisane, bodisi zaradi tega, ker si nismo nadeli naloge pisali kroniko za nevrastenične klepetulje, ali pa ker se ne maramo ustavljati ob epizodah tam, kjer je šla mimo žaloigra, ki jo samo enolična ponovitev istega obličja žaloigre, ki se je enako odigrala v raznih krajih in ob raznih trenutkih. Sicer so pa dnevniki polni grozot in mi no bomo s tega me.sla odkrivali drugih.
Kdor je videl te stvari, je mogel zaslutiti še druge bolj oddaljene in zanimivejše. Igra vzrokov in učinkov, tako malo osvetljena v dnevnikih, se vidi zelo jasno na bojišču samem in zalo smo se mi podali v predele gverilje. Pri tem nas ni vodil nagib, da bi nabirali grozote, pač pa smo hoteli iz tega dobiti koristen nauk iz dogajanja, ki je 6 tolikšno krvjo omadeževalo lepo slovensko zemljo.
Najbolj senzacionalna odkritja smo ugotovili, ko je bil uničen sedež vrhovnega partizanskega poveljstva. Zveze z Moskvo so bile potrjene s številnimi listinami, ki smo jih našli, pa tudi rdeče zastave same so razkrinkale odločno podtalni značaj lega gibanja.
Marsikdo se bo sedaj trudil, da bi odprl oči ubogemu kmečkemu prebivalstvu; pa je prepozno. Prepozno je v tem smislu, da ni treba nobenega tolmača položaja, ker se ljudem same odpirajo oči, in siccr ne po zaslugi nobene slrauke iu nobenega voditelja stranke, ampak zaradi nauka, ki je bil tako hudo poplačan.
V Sloveniji smo imeli torej splav komunističnega poskusa, o katerem bomo mogoče govorili ob drugi priliki. Voditelji boljševizma so se obdali z blatom mednarodnega roparstva. To so strahotne osebnosti, ki so že dali toliko dokazov o srbi kot španski miličniki in so, kakor običajno, napovedovali bleščečo bodočnost tudi za Slovence.
Po mnenju naših vojakov in častnikov, ki so jih zasledovali na begu, se pri nobeni revoluciji nikdar ni videlo toliko propalosti, kakor so jo dokazali voditelji krajevnih podtalnih akcij v trenutku, ko je prišel poraz. Kraji in osebe, ki so jih preprosto podpirale, so bile v zadnjem trenutku prepuščene represalijam zmagovalca. Načelniki, po-velniki in ljudski komisarji ali pa druge podobne osebe niso imeli niti ene poteze plemenitosti, vite-štva, višjega čuta za ljubezen do bližnjega, do množice obsojenih nesrečnežev, ki si> morali prenašali (Nadaljevanje na 2. struni!)
Pokrajinski kmetijski inšpektorati
Kraljeva uredba z dne 17. julija I942-XX. št. 980
VIKTOR EMANUEL III., po milosti božji in narodni volji Kralj Italije in Albanije,
Cesar Ahesinijo
Smo sklenili in odločamo:
Člen 1. Na Reki se ustanavlja oddelni kmetijski inšpektorat, čigar krajevna pristojnost so določi |>o poslednjem odstavku Člena 1. kr. ukaza z dne IN. novembra 1929-VI1I š|. 2071, pretvorje-nega v zakon z dno 31. mnrea 1930-VIII Št. 279.
Člen 2. Pokrajinski kmetijski inšpektorati so ustanavljajo v Ljubljani, Splitu in Kotoru s sedežem v teh glavnih mestih pokrajin.
V drugih oličinah pokrajine, če je to zaradi obsežnosti ozemlja in po posebnih potrebah kme-iljslva umestno, se ustanove lahko tem inšpektoratom podrejeni uradi |>o predpisih drugega odstavka člena 1. kr. uredbo z dne 22. februarja 1937-XV št. 327.
Strokovni odseki za zatiranje rastlinske bolezni se lahko ustanovijo po predpisih člena 26, kr.
uredbe z dne 29. maja 1941-XIX št. 480. Zato se število teh odsekov, na katero so nanaša ta člen, zvišuje na dva in aedmdeset.
Člen 3. Za poslovanje uradov, ustanovljenih po
prednjih členih, so v ataležnem seznamu tehničnega osebja za kmetijstvo (skupina A) iz razpredelnice li, priloženo navedeni kr. uredbi z dne 20. maja 1941-XIX št. 480, dodajejo eno tnesto glavnega inšpektorja (5. činovni razred) iu tri mesta višjih inšpektorjev (0. činovni razred).
Člen 4. Ta uredba stopi v veljavo na dan objavo v urad. listu »Gazzetta Uffiale del Regno«.
Odrejamo, da se ta kraljeva uredba, opremljena z državnim pečatom, uvrsti v Uradno zbirko zakonov in uredb kraljevine Italije in ukazujemo vsakomur, da se po njej ravna in skrbi za njeno izvrševanje.
Dano v San Rossore, dno 17. julija 1942-XX.
VIKTOR EMANUEL MUSSOLINI — PARESCH1 — 1)1 RUVEL
(Nadaljevanje s 1. strani)
posledice upora, ki so ga oni sprožili. S satanskim sadizmom, čisto po moskovskem zgledu, so se celo potrudili, da so slovenskemu ljudstvu naložili nesrečo v kar največji nteri, ko so ga poprej oropali, nato kompromitirali, nakar so ga prepustili obde-lovaniu italijanskih strojnic in topov, sami pa so nazadnje že našli način, da so si spet rešili svojo kožo.
Dobro pa bo, da se ne pozabi, da niso bili vsi komunisti, ki so se vojskovali in se vojskujejo v partizanskih tolpah. Sedaj lahko podamo kratek pregled raznih vrst tistih lahkovernežev in tistih pronapetežev, ki nam nudijo dragocen kaleidoskoji partizanske voisko. Vsak državljan pa se bo nato sam zase lahko vprašal po policijski uri, ki jo tako primerna za razmišljanje — če bi sploh bilo mogoče, da bi iz tako vojske mogla kdaj vstati boljša Slovenija. Med komunisti samimi so tri vrste: tisti, ki se vojskujejo za Stalina, Trookijevi bojevniki in tisti, ki se vojskujejo za dunajsko centralo; nato pridejo tisti, ki se vojskujejo za jugoslovansko idejo, drugi zopet za sokolsko idejo, nekateri pa kratkomalo zato, da bi bili omenjeni v »Slovenskem poročevalcu-.. Potem pridejo lisli, ki vedo, da so se zmotili, pa se vojskujejo, ker sc ne morejo več vrniti. Drugi zopet se vojskujejo, ker se boje re-presalij, potem pa pridejo še tisti, ki imajo razne račune z rednim kazenskim zakonikom.
Vsi ti, ki imajo zelo različne cilje, so se znašli nekega dne skupaj, da ne bi korakali skupno z Italijo, kakor da bi si Italija mogla želeti tako prijetno družiio. Kakor se zgodi vedno pri prenapete-žih, niso ob začetku napravili nobenega računa o možnosti uspeha, pa tudi ne, kaj bi se mogle zgoditi izven problematičnega slučaja zmage. V vseh slučajih so korakali naravnost v nered.
Ko je ponoči mučno korakal in se ob trenutkih odmora predajal razmišljanju, se je mansikdo moral ustaviti pri aritmetični presoji sil, ki bi jih italijanska vlada mogla poslati na bojišče, da bi zatrla tako nepremišljen upor in skleniti, da bi proti vsakemu uporniku, pa naj ga preveva še tako svet boljševiški ogenj, postavila četo vojakov, proti vsaki tolpi pa divizijo.
Večina takih računov pa je imela za učinek razdejanja, ropanja, tatvine in pokolje, ki so jih izvedle tako imenovane komunistične tolpe. Ljudstvo pa samo ni imelo zadostnih pojasnil od tistih, ki bi mu jih morali dajati, o vsem tistem zlu, ki bo vzklilo iz takšnega gibanja, ker so se mnogi nad tem v pretekli jeseni še zabavali. Ljudstvo je moralo nato prestati izkušnjo vseh teh nesrečnih idej, ki so tako rekoč svobodno krožile skoraj celo leto. Če ne bi upoštevali nepopravljive škode in mučnega duhovnega stanja, ki je iz tega izviralo, in čo ne bi upoštevali žrtev, ki gredo v stotine in v tisoče. pri tem pa še ugotavljali krutost, ki tneče slabo luč tudi na ljudstvo, iz katerega so zločinci izšli, tedaj bi mogli biti zadovoljni z izidom neodvisno od izida vojaške akcije.
Sedaj pa je v teku nov upor, tokrat proti ro-varjent. Sli Italijani po izkušnji vemo, da narod, ki se vsaj nekoliko smatra za civiliziranega, ne more dolgo prenašati takega roparskega režima, kakor je ravno boljševiški. Ljudstvo ua Dolenjskem sedaj samo popravlja zagrešeno in smatra to igro kot dejstvo, ki ne briga niti Slovenije, niti Italije, niti raznih strank, ampak se nanaša samo na lastni obstoj in na lastni dobrobit. V gotovem oziru ee je tudi najbolj neveden kmet moral vprašali, kako si morejo želeti ^korist ljudstva« tisti obsedenci, katerih pravi poklic je bil vedno samo ropanje, ki so mu jemali zemljo, plenili živino in pridelek, mu nalagali prisilno delo, ali pa so ga silili v tolpe, ki so opravljale najhujše pokolje med pripadniki lastnega naroda.
To ljudstvo ni tedaj zahtevalo nobenih razodetij od nikogar, ampak ee je moralo opasati, da samo napravi red in pravico.
Lov se je začel, lov na boljševizem in vsak dan mora kdo plačati svoj zločin.
Če bo odslej za vsakega nedolžnega, ki so ga ubili komunisti, od slovenske roke padel ropar, tedaj izjavljamo, da je prišla ura odrešitve.
:......

Redke zanimivosti na trgu
Ob medlo oblačnem dnevu je bil živilski trg živahen. Promet velik. Blaga nn izbiro. Vrvenje povsod, posebno na srednjem otoku za zelenjavo.
Tudi prvi olok, kjer je pred dobrimi 70 leti bila prva vremenska hišica, jo bil primerno zaseden od kmečkih prodajalk, ki so prinesle to soboto obilo malih kumar za vlaganje naprodaj. .Male kumare so bilo po 8—10 lir kg, to po velikosti in debelosti. Neka Trnovčanka, ki jo imela tudi lepe kumare, je pripeljala iz Velike Čolnarsko ulice na trg posebno in redko zanimivost. Razstavila jo tam drobno, toda skoraj meter dolgo bučo, ki je bila po 1 liro kg. Tehtala je okoli 5 kg. Take buče trg že kmalu ni videl. Ta Trnovčanka prodaja tudi lepe rumene paradižnike. Teh jc bilo na trgu razmeroma malo. Bil je le domaČi pridelek.
Dobro jo bil danes trg založen z raznovrstno glavnato solato, na izbiro je bila mehka, trdejša in endivlja. Vsa solata jo bila kaj hitro pokup-ljsna. Gospodinje so tudi rade kupovale domače kislo zelje, ki je po 4 lire kg. Naprodaj je bila dalje jesenska špinača. Dalje so okoličanke pripeljale na trg nekaj zeljuatih glav.
V zadnjih 24 urah je bilo v Ljubljano uvoženo do 6 vagonov lepega in najžlahtnejšega grozdja. Najdražje grozdje je bilo grozdje »Re-gina« po 8.70 lir kd. To grozdje je izredno lepo, zdravo in sladko. Poleg grozdja je bil trg dobro založen z zeleno papriko, ki so je pred dnevi pripeljali do dva vagona. Zeleno papriko gospodinjo rade kupujejo, ker jo nekatere konzervirajo, druge pa suše. Naprodaj je bilo dalje nekaj melancan, ki jih pač jedo sladkosnedežl. Na prostoru pri semenišču je bilo naprodaj mnogo domačih jabolk, ki so jih pripeljali na trg ljubljanski sadjarji in okoličani. Jabolka so letos res dobro obrodila. Mnogo bo jabolČuika.
Gospodarstvo
Mladi fašisti pri protitankovskem topu v zclenici Slwa.
Kaznovani prodajalci, izdelovalci in kupci
Urad za nadzorstvo nad cenami na Vis. ko-misariatu objavlja ka/ni, ki jih jc izrekla Ktr. kvestura v Ljubljani v času od t. do 15. sept. zaradi prestopkov pri prodaji in nakupu živ-ljenjskili potrebščin:
Ker niso hoteli izročiti mleka nn Prevo-dovem zbirališču, so bili kaznovani z globo 2IHI0 lir in z zaporom 20 dni naslednji posestniki: Anžič Anton, štepanja vtis 9, Zakol-nik Ivan, Ljubljana, Podutiška 41: Bule Ivnn, Ljubljana, Jurčkova pot; Dolenc Marija, Ljubljana, Cesta v Mestni log 35; Pavlič Ferdinand, Ljubljana, Tržaška Kil; Verhlč Anton, Ljubljana, Karunovu 3; Kregar Alojzij, Ljubljana, šfepan jska S; Lnvrič Apoloni ja, Ljubljana, Vodmatski trg 5; Svetek Ciril, Ljubljana, K Božjemu grobu 24: z globo 2D00 lir in z zaporom 30 dni je bil kaznovan Vidmar Jakob, Ljubljana, Ižanska c"sta 282.
Zaradi navijanja cen so bili kaznovani: Z glolio 3000 lir in z zaporom 10 dni tovarnar Juger Milan, Bizovik 113; z globo 2000 lir in z zaporom tO dni pa Ljubljančani Poljšak An t., elektrotehnik, Gnletova 9: Mihelčič Ivan, elektrotehnik, Borštnikov trg t: Mlakar Rudolf, gostilničar, Černetova 3; z globo 1000 lir in z zaporom 5 dnt sta bila kaznovana Ljubljančana Krost Ivana, gostilničarka, Krekova 17, in Pod-boršek Anton, mesar, Linhartova 4; z globo 1000 lir so bili kaznovani Ljubljančani: Galc Ivana, delavka, šišenska 46; Mrhar Angela, prodajalka. Gasilska 8; Zubukovšcik Marija, gospodinja, Zaloška 13; Kučič Ana, posestniea, Pot na Rakovo jelšo; Glilia Josipina, proda,-jalka, Mandcljčcva 7: Gantar Marija, kmetica. Jezica 35; z globo 800 lir so bili kaznovani Ljubljančani: Lubcsek Ivana, delavka, Cesta tla Loko 18; Dolin.šek Frančiška, gospodinja, Vodmatska c. 23; žunič Štefanija, prodajalka, Blci\vei«ova 52; Nferšnik Ana, uradnica, Zaloška cesta 5; z glolx> 500 lir so bili kaznovani Ljubljančani: Ciril Marija, prodajalka. Mestni log 5; Koščak Frančiška, prodajalka, Poljanski nasip 12: Ulčar Marija, prodajalka, Metelkova 19: Lukež Viktorija, prodajalka, Mil čin s koga 3; Toni Angela, prodajalko. Orlova 15; Skalar Marija, prodajalka, Ižanska 67: Mežek Frančiška, gospodinja, Viška 31; Magdalene Ana, prodajalka, Florijanska 31; Golob Ivana, delavka, Cesta dveh cesarjev b; Brcceljnik Marija, prodajalka. Velika čolnarska 2i; Dimnik Ivan, prodajalec, Zrinjskega 13. Erklavc Marija, prodajalka, Galjevica 52; Sajovic Tutjana, prodajalka, Svetčeva 4..
Zaradi nakupa goveje živine in neprijavljenega zakola so bili kaznovani: šuštersič Fr., mesar v Sipod. llrušici 10, z globo 5000 lir in z zaporom (K) dni; meso mu je bilo zaplenjeno. Sodnim oblastvom pa sta zairadi istega prestopka bila prijavljena Pregelj Ivan, mesar, Kožarje 90, in Dolinar Anton, delavec v Kosezah. Ker je nakupovala in prodajala meso po previsoki ceni je bila kaznovana šuštnel Ludo-vika gospodinja, Ciril Metodova 19, z globo 2000 lir in z zaporom 30 dni. Blago ji je bilo zaplenjeno. Ker sta tihotapila meso in surovo maslo sta bilo kaznovana železničarja Rupnik Franc, Rožna dolina 11/25, z glolio 500 lir in z zaporom 5 dni ter Kuzelj Stanislav, Drenikova 30, z globo 1000 lir. Obema je bilo blago zaplenjeno. Ker nista imela v redu registra o nakupu in prodaji, sta bila kaznovana gostilničarja Tomšič Franc, Viktorja Emanuela III. 15, z globo 1000 lir in z zaporom 10 dni, pri čemer mora zapreti lokal za, 30 dni, ter Sacco-mani Pio, Cesta Divisjone Isonzo 16, 7 globo 1000 lir. Ker ni imela jedilnega lista in ker ni vodila v redu registra o nakupu in prodaji je bila kaznovana gostilničarka Rotar Angela, Černetova 31, z gilobo 2000 lir, z zaporom 10 dni, lokal mora zapreti za 30 dni. Ker je nakupovala živila brez nakaznic po pretiranih cenah je bila kaznovana natakarica Zupa.nc Ana, Janševa 3, z globo 1000 lir, blago pa, ji je bilo zaplenjeno. Ker je nakupila oblačilno blago brez točk, je bila kaznovana trgovka Žargi Marija, Sv. Petra cesta 2, z globo 2000 lir. Ker je prodajal milo brez odobrenja je bil kaznovan trgovec Rebolj Bogdan, Kotnikova 13, z globo 1000 lri. Ker sta prodajaln kruh brez nakaznic in napačno vodila register o prodaji in nakupu sta bila kaznovana poka Videmšek Ana, Predovičeva 10, z zaporom lokala za 30 dni, hkrati je bila prijavljena sodnim oblastem, in Pišek Vlncenc, Zvezdniška 4. z glolio 800 lir. Ker jc skušal prodajati milo na črni1 borzi, je bilo milo zaplenjeno Ilauptmanu Josipu, uradniku. Vodnikova 13. Ker je prodajal vino brez odobrenja Prevoda je bil ka/novnn gostilničar Salami Pasquale, Gosposvetska 16, z glo-
■■KHBntoBHnaiiflaaaKBBnaaaiHiGaiaM
Brivski in frizerski pomočniki se vljudno vabijo, du se udeleže pogreba našega dolgoletnega člana in pobornika g. Vilija Metonijn. Pogreb Ihi danes, v nedeljo, ob 3 po|v)ldne z /al, kapelica sv. Jakoba, na pokopališče k Sv. Križu. Naša dolžnost je. da se pogreba vsi udeležimo. — Sindikat brivsko-Lrizsrske stroko.
Iio 1000 lir. Ker sta nn debelo izdelovala in prodajala milo brez odobrenja in po previsokih ccnuh, sta bila naznanjena sodnim oblastem tovarnar liitenc Rudolf, Dev. Mar. v Polju 92, in Marolt Viljem, trgovski zastopnik, Šmair-tinska 24. Ker je nakupovala živilu, ne da hi dala živilske nakaznice, je bila kuznovan« gostilničarka Gorše Marija, Gosposvetska c. 14, z globo 1000 lir in z zaporom 30 dni, blago pa ie bilo zaplenjeno. Ker jc imela živilske nakaznice, do koterih ni bila tipravičena, je bila gospodinja Markovič Alojzija, Gramozna jama, prijavljena sodnim oblastem. Ker ni označil blaga s cenami, je bil kaznovan gostilničar Klemenčič Alojzij, Krekov trg št. II, z globo 1000 lir.
Nemške železnice v 1. 1941. Nemške železnico so lani zelo razširile svoje omrežje, zlasti ker so prevzele 15 zasebnih železniških omrežij. Potniški in prtljažni promet jc luni dal 3.2 milijarde mark dohodkov, kar pomeni 34% povišanje v primeri z letom 1940. Blagovni promet je dal 5.2 milijardi mark, t. k. 11.9% več kot leta 1940. Skupni dohodki so znašali skoro milijardo mark, kar je v primeri z letoin 1940 za 18.77» več. Skupni stroški so znašali 8.fi milijarde mark t. j. 19.8% več. Presežek je znašal 337 (leta 1940 352) milij. innrk že po odbitju posebne stalne takse za državo.
Emisija 3.5% državnih bonov v Nemčiji. V
zameno za prvo serijo blagajniških bonov, ki so bili izdani leta 1938 po 4.5%, ki jih je vrniti od januarja 1942 naprej, bo državu v Nemčiji ponudila lastnikom nove bone serija IV jk> obrestni meri 3.5%. Emisijski tečaj ostane ne-izpremenjen 99.75, dočim bo zn one, ki pristanejo na konverzijo, samo 99. Amortizacijska doba novih bonov traja do 16. novembru 1963.
Mednarodne borze. Nednarodni borzni indeks je znašal dne 29. avgusta letos (v oklepajih podatki za h. decembra 1940): Milano 249.5 (248.5), Berlin 77.7 (75.3), Curili 63.0 (63.6), Stockholm 28.1 (25.0), London 46.8 (52.0). New Vork 54.1 (62.3), Puriz 151.1 (103.4), Bruselj 72.2 (81.7) in Amsterdam 62.0 (66.3).
Pomanjkanje strokovnega delavstva v ameriških ladjedelnicah. Po uradnih podatkih je bilo zaposlenih 1. januarja 1042 v ameriških ladjedelnicah 537.000 delavcev, medtem ko je bilo leto prej zaposlenih komaj 240.700. Po načrtu naj bi bilo 1. oktobra letos v ladjedelnicah zaposlenih že 720.000 delavcev. Tako znaten porast delovnih moči se sedaj ne bo dal izpeljati. Tudi če bi se dal, pa ne bi zadoščal, da bi Združene države mogle izvesti svoj program za gradbo ladij, po katerem naj bi v tekočem letu zgradili več kakor za 6 milijonov brutlo registrskih ton ladij. Za ta program bi bilo namreč treba štirikrat več delavcev kakor v lanskem letu. Pri tem pa so že sedaj oglašajo pritožbe, da primanjkuje strokovno izvež-banih dclavcev za ladjedelnice.
Indiji nrnzi lakota. Ker so odpadle dobave riža iz Burme in ker je britansko vojska na Bližnjem vzhodu pobrala zase velike količine žita, je nastopilo v Indiji znatno pomanjkanje riža in žita. Saino za vojaštvo odpeljejo Angleži na leto iz indijskega območja okrog 600.000 ton žila, največ riža. Prednja Indija ie dobivala iz Burme letno poldrug milijon do dva milijona riža. Ker ie poleg tega lanska indijska žetev bila zelo slaba, bo vsega skupaj primanjkovalo Indiji nad tri milijone ton žita. Ta velikanski primanjkljaj bo Ie težko kriti, čeprav skušajo oblasti letos povečati obdelano površino za 7 milijonov oralov. Celo v letošnjem poletju skušajo še povečati pridelek, ker sc boje, da bi na zimo milijonom in milijonom Indijcem začela groziti lakota. 80% od 400 milijonov Indijcev živi namreč izključno od poljedelstva, angleška trgovinska politika p:t se je doslej vedno držala načela, da jc treba v Indijo uvažati nekaj žita, največ iz Burme. Ker jc sedaj ta uvoz odpadel, zadošča že razmeroma neznatni primanjkljaj, da sc obeta Indijccm lakota.
Še o najdbi v palači finančnega ravnateljstva
Ljubljana, 19. septembra.
Otročička, ki so ga uradniki finančnega ravnateljstva našli samega v vozičku na dvorišču uradnega poslopja na Poljanski cesti in ga odpeljali v Dečji dom, je mati že dobila nazaj. Ko ee je po nekaj urah vrnila na dvorišče, otroka že ni bilo več, ker ga je uradnik odpeljal v vozičku na varno mesto. Otročiček je namreč tako jokal, da je bil že onemogel in da se je vsem smilil. Kdo bi menil, da je mati pustila otroka tako dolgo samega? Mati se je razjokala, ko je zvedela, koliko ljubezni so uradniki izkazali otroku, da so ga izročili v varne roke; bilo pa ji je seveda zelo nerodno, da se je opravičevala. Vsekakor pa Je prišel otrok v prave roke, mati pa najbrž ne bo nikoli več tako nerazsodna, da bi pustila otroka toliko časa brez nadzorstva, sicer bi sc našel lahko še kak srčnejši in ji otroka odpeljal za vedno — toda ne v Dcčji dom.
Jože! Lobel'
Povest o insulinu
Zbogom lepe sanje, zbogom primarij, zbogom profesor! Zbogom odkritje, zbogom slava! Zaenkrat njegovo ime šo ni godno za učbenik^, in sreča je le ta, da svojega »odkritja« ni sporočil šo drugim! To bi se osmešili
Toda Minkovski ni bil mož, ki bi ga kaka stvar preveč dolgo vznemirjala. Gotovo ni bilo prijetno, da ga .jo sreča tako grdo potegnila za nos: skoraj kaj odkriti jo hujše, kakor pa sploh ne odkriti. Toda oii jo še mlad, in kmalu bo na vso pozabil ler so |>otolužil.
Sicer pa zadeva še ni bila tako končnove-Ijavno rešena. Možno je, da je bil pes diabetičen šo pred operacijo, možno pa je tudi, da je dobil sladkorno bolezen šele posledično po izrezu pan-kreasa. Na vsak način je potrebno, da vso stvar preišče, šo preden jo vrže v pozabo. Poskus bo treba obnoviti. Toda zdaj mora biti l»olj previden ler preiskati psa ne po operaciji, temvež pred operacijo. •
Važno jo bilo torej to: nabaviti si potrebnih živali.
Asistent si jo slekel bolo zdravniško haljo ter odšel takoj k prodajalcu psov, najprej k enemu, potem k drugemu, in šo k tretjemu. Hotel je zbrati čimveč poskusnega materiala. Zajcj za iako operacijo niso bili uporabni. Zato je Minkovski nakupil pse, mačke in celo enega prešiča. Vse, kar jo nakupil, je brez usmiljenja operiral, vsakemu je izrezal pankreas. Že prej je preiskal vse živali iu ugotovil, da so bile zdrave. Vse so operacijo prestale, in glej, vse so po štirih ali petih urah po operaciji izločale sladkorl
Dokaz je bil |iodnn: odkritje je bilo resnično! Ko so je čez osem dni vrnil von Mehring v Strassburg, mu je Minkovski mogel sporočiti dejstvo, ki ga je potrdil (io vseh pravilih znanosti; vsaka žival, ki nima pankreatične žleze, izloča sladkor.
Seveda je Mebringa to odkritje silno zanimalo. še bolj pa ga je zanimalo to. kako je izrez tega organa vplival na prebavljanje maščobe.
Na to vprašanje pa Minkovski ni znal odgovoriti. V zadregi se je popraskal po glavi. Saj je bilo končno res, da mu je pred osmimi dnevi Mehring prinesel psa 7. edinim namenom, da razišče, kako vpliva odstranitev pankreatične žleze na prebavo maščobe. Toda Minkovski je na to naročilo po|Kilnoma pozabil. Moral je priznati:
>Niscin delal raziskovanja v tem smislu.« Prav kakor Savel, Kisov sin, ki je šel Is-kat očetove oslice, pa je našel kraljestvo. Kdo mu je mogel kaj očitati, če je na oslice pozabil! In kdo Ivi mogel očitati kaj staremu Kisu, čo je zaradi kraljestva kaj hitro pozabil na svoje oslice!
Toda Mehring ni pozabil na svoje načrte, čeprav se je zavedal važnosti odkrijta. On je bil zahteval operacijo samo zaradi tega, da bi videl, kako vpliva odsotnost pankreatične žleze na prebavo maščob. Če se je pri tej operaciji dokazalo, da sledi izgubi pankreatične žleze izločanje sladkorja, je bilo to zelo zanimivo. Toda 011 od svoje poti ne bo odnehal. On se je ukvarjal s prebav-ljanjem maščobe. Resen, sistematičen in odločen znanstvenik nn zapusti svoje poti, da bi se izgubil v zapeljiva stranpota.
Lahko si mislimo, da bi Krištof Kolumb, ko je šel iskat pot v Indijo, pustil Ameriko ob strani ter nadaljeval pot, Če bi vedel, da od njega odkrita dežela ni Indija. Tudi Mering je bil po svoje vztrajen ter nadaljeval proučavanja v smeri, ki jo je iiil določil. Minkovskemu pa je prepustil, da daljo raziskuje zvezo med pankreasom ter med sladkorno boleznijo.
Fiziolog se je vedno manj zanimal za delo Minkovskega in 6Časoma je zanimanje sploh opusi il.
Minkovski pa ni mogel biti brez pomočnika pri svojem delu. Brez dvoma ni bilo mogoče dostojno nadomestiti Meringa s kom drugim. Toda študent, ki si ga je bil postavil za nekakega pomočnika, je bil končno upoštevanja vredna pomoč.
A kako se je že pisal oni ameriški Nemec preudarne in vesele zunanjosti, ki je vršil pri njem svojo prakso prav takrat, ko je podlegel sladkorni bolezni oče deklice, ki je prišla iskat profesorja Naunvna? One deklice, ki sta jo Naunyn in on sam pospremila domov? Ah da. Weller, Kari Wel-ler 11111 je ime. Pravi Zdaj bo imel ta VVellcr priliko, tla spozna zdravniško vedo od boljše strani, kakor pa tisti večer ob postelji umirnjočega bolnika. ln razen tega, ali ga ni našel prav v tisti noči, ko je njegov pogovor z Meringom postavil temelje odkritju?
Torej, na koncu koncev je Minkovski poklical Wellerja v svo| laboratorij ter ga postavi! sebi za pomočnika. I11 \Veller je videl tam čudovite stvari.
Kari Weller, čeprav je bil doma iz dežele »neomejenih možnosti«, si ni nikoli predstavljal, da more znanost ustvariti podobne »siaiii6ke dvojčke«. Heyde in Sauerbruch. slavni kirurg, eta prišla na misel, da iz dveh psov naredita enega samega. Povezala sta vratni žili dveh živali. Iz te operacije je nastal neke vrste cerber z dvema glavama, toda z dvema telesoma, pravljično bitje z dvema srcema ter z enim samim utripanjem. Vsaka izmed živali ima svoj želodec, svoja pljuča, svoja jetra, svoj pankreas, toda vse to, kar ti organi izdelujejo, prihaja v skupno blagajno. Živali imata torej različne žile, toda isto kri, ki 6e po njih prelaka.
Tudi Minkovski je ustvaril dva taka neprostovoljna dvojčka ter čakal, da se bosta navadila na "novo, skupno življenje. Komaj sta se takemu življenju privadila, je enega izmed obeh takoj operiral: izrezal mu je pankreatično žlezo.
Pomočnik Weller mu je pomagal pri operaciji ter nato dobil častno nalogo, da vsaki dve uri razišče vodo operiranega psa ter ugotovi, ali vsebuje slndkor. To je bilo prvo samostojno delo njegovega zdravniškega poklica, in on se je prav dobro zavedal važnosti ter odgovornosti.
Prestrašil se je, ko je ob prvi preiskavi ugotovil, da sladkorja ni! Kaj naj to pomeni? Pes nima pankreasa, torej mora absolulno imeti sladkorno bolezen! Pa vendar je nimal Ali je inorda slabo opravil preiskavo? Ponovil je poizkus, toda z enakim uspehom.
\Veller se je kar bal o tem poročati svojemu šefu. Kako naj mu sporoči, da je vse njegovo veliko odkrilje šlo v nič? V pravilu se je pokazala luknja; s tem je padla teorija, da žival, ki nima pankreasa. izloča vedno sladkor.
Mladi Weller je ves boječ stopil k Minkovskemu. Jecljaje mu je povedal:
»Gospod doktor, poskus se mi ni posrečil. Trikrat sem ea ponovil ter ugotovil, da ta pes ne daje od sebe niti kapljice sladkorja «
Minkovski je sedel na visokem stolu pred drobnogledom ter pozorno gledal skozi lečo. Počasi se je obrnil. Weller 6e je bal, da bo videl prestrašen obraz.
Toda ne! Obraz, k' se je obrnil proti študentu, ni bil prestrašen, nasprotno, bil je vesel, skoraj zmagoslaven, in lastnik tega obraza je zadovoljno plosknil z rokama.
»Dobro, zelo dobro!« jc zaklical ves blažen. »Upal sem, da bo tako.«
(Dalje.)
BJiOJ&nc novice
Koledar
i
Nedelja, 20. septembra: kvatrna; Agapit L, papež; Evstahij, mučenec; Favsta, devica in mučenica; Teopist, mučenec.
Ponedeljek, 21. septembra: Matej, apostol in evangelist; Jona, prerok; lfigenija, devica: Aleksander, škof iu mučenec; Pamfil, mučenec.
Torek, 22. septembra: Tomaž Vilanovski, Mavricij, mučenec; Dignu, devica in mučenica; Lmeran, škof in mučenec.
Novi grobovi
+ V novomeški bolnišnici je umrla dne 14. t. m. po kratki, a hudi bolezni gospodična Pavla F a b i a n i, bivša poštarica v Jarenini, hčerka organista iz Šmarjete pri Novem mestu, sestra gosp. Kafkota F a b i a n i j a, kaplana v Dobrem polju. Pokopali so jo na novomeškem pokopališču. Maša zadušnica se bo darovala v torek, dne 22. sept. ob pol sedmih v cerkvi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
dobnih vršacih. Mnogo več ga je na Kamniških, Julijskih planinah in na Karavankah. Po navadi uporabljajo ljudje islandski čaj v zdravilne namene; pravijo namreč, da je čaj tega »planinskega mahu« izvrsten proti pljučnim boleznim, ludi razne lekarne in industrije so se že spomnile te rastline in iz njega izdelujejo, zdravilne čaje, ki res niso brez učinka. Rast-linoslovci pa ne prištevajo te rastline med mahove, temveč med lišaje, to je med zadruge ali sožitja alg in gliv. To se pravi, da se mora razviti iz iiša ja gliva ali alga ali oboje skupaj, torej zopet lišaj. Tako imenovani lišaj pa ima še to dobro lastnost, da vsebuje skoraj sam škrob. Med prejšnjo svetovno vojno so na primer vojaki bili poslani v planine, naj nabirajo ta »planinski malic za moko. Marsikdo se je pred 23 leti čudil, kakšen »mah« naj bi to bil. In vendar je' moka tega »mahu« prav tako re-dilna in hranilna kakor pšenična. Torej, ako j Hanata ali na iz Italije. V našem hladnem pod-
i_i_ _ _______:..	----::„_ _..!...:..	--li.. ____________.... _	-11.111..1. 1______
in 500 lir. Primerno in praktično je, da so gospodinje že poprej preskrbe z drobižem, kajti prodaja sadja in drugih živil gre bolj hitro od rok, ko prodajalca menjavanje zelo zamuja in ovira. Primeri pa se tudi, da je kdo oškodovan pri menjavanju bankovcev.
1 V Ljubljani umrli od 11. do 17. septembra: Sternlša Ivan, 74 let, orožn. narednik v pok., Japljeva 2; Dobnikar Marija, roj. Bergant, tU let, v dvoda žel.. Celovška 277. — V ljubljanski bolnišnici umrli: Martinčič Jože, 65 let, sprevodnik drž. žel. v p.. Zvezna 24; Erjavec Frančiška sestra Kancija, 30 let, usmiljenka, Slomškova 20; Čeme Franc, Gti let, veter. insp. v p., Strelišku ul. 33; Svetel Marija roj. Beude, 74 let, vdova žel. kurjača, Tržaška 48.
1 V nedeljo ponovi Opera ob 10 opereto »Bne-carcioc v običajni zasedbi. Cene znižane, od IS lir navzdol.
1 Mulanrani v Ljubljani. »Malancani« so pri nas kaj redka vrsta buč. ki jih jo morala Ljubljana vedno uvažati iz južnih krajev, bodisi i/.
se kje v gorovju »planinski mahe -mleti'
nase pokrajine nahaja tak splača se ga nabirati in
—	Memento fratrnm mortuorum. Vsi gg.
duhovniki, ki so bili zadnji čas umorjeni, so bili člani Marijine kongregacije duhovnikov in bogoslovcev v ljubljanskem semenišču. Sodali te kongregacije naj torej ne pozabijo na dolžnost članov-duhovnikov: »Vsako leto naj darujejo eno sv. mašo za p r o s p e h kongregacije in za njene umrle člane.« (Pravila IV. 4. 1.)
—	Dolenjci — na Rakovnik! Za Dolenjce bo v Ljubljani posebna pobožnost na Rakovniku v nedeljo, 20. t. m. ob 5 popoldne. Govor in pete litanije bo imel stolni kanonik g. b r. Koretič. Pridite, Dolenjci! Obvestimo drug drugega, da si pri Mariji Pomočnici z molitvijo iu petjem zprosimo pomoči in dobregu sveta.
—	Zavod sv. Stanislava. Učenci, kateri se žele vpisati v škofijsko gimnazijo, naj takoj vlože prošnjo pri vodstvu Zavoda sv. Stanislava, Blei-\veisova 52a, Ljubljana.
_ Ravnateljstvo drž. klas. gimnazijo sporoča,
da bodo na zavodu: a) sprejemni izpiti v sredo in četrtek, dne 23. in 24. septembra vsakokrat od 8 dalje; b) nižji tečajni izpiti od 22. septembra dalje in c) višji tečajni izpiti od 25. septembra dalje. Podrobni razpored visi v veži uršulinske meščanske šole. — Ravnateljstvo.
—	Na II. ženski realni gimnaziji v Ljubljani se bodo začeli sprejemni izpiti za I. razred v petek, 25. sept. Vse učenke, ki so se priglasile, naj pridejo tega dne ob 8 v označene učilnice na Trgovsko akademijo in prineso s seboj pisalno in risalno orodje.
—	Privatna dvorazredna trgovska šola Zbornice za trgovino in industrijo, Gregorčičeva ulica št. 27 (Trgovski dom. poleg Visokega komisariata), vpisuje vsak dan dopoldne.
—	Višji trgovski tečaj pri trgovskem nčilišču >Christofov učni zavod« v Ljubljani, Domobranska cesta 15. Vpisovanje se vrši dnevno dopoldne in popoldne ter traja do 6. oktobra. Tega dne prično redna predavanja. Sprejemni pogoji: dovršeni višji razredi srednje ali strokovne šole. Tozadevne informacije in brezplačni prospekti so na razpolago pri ravnateljstvu zavoda.
—	Združenje trgovcev — Sindikat gostinskih podjetnikov — naznanja, da bo vpisovanje v gostinsko strokovno nadaljevalno šolo za šol. leto 1042-43 v četrtek, 24. sept. od 9—12 v šoli na Privozu št. 12 v Ljubljani. Vsi gostinski podjetniki, ki imajo natakarske ali kuharske vajence, so dolžni skrbeti za pravočasen vpis svojih vajencev v šolo.
—	Združenje trgovcev Ljubljanske pokrajino naznanja, da bo vpisovanje v Trgovsko strokovno nadaljevalno šolo Združenje trgovcev v Ljubljani za vse tri razrede v dneh 22. do 25. t. m., vsakokrat od 9—12 in 14—17 v pisarni Združenja trgovcev (Trgovski dom). Novinci morajo biti stari 14 let in morajo predložiti pri vpisu zadnje šolsko spričevalo, učno pogodbo in zdravniški izvid. Za sprejem v šolo mora imeti vsak najmanj tri razrede srednje ali meščanske šole. Učenci z manjšo predizobrazbo bodo sprejeti le v primeru zadostnega prostora. Učenci z dorvše-no nižjo srednjo ali meščansko šolo imajo prednost in bodo pogojno sprejeti v drugi razred. Poznejši vpis učenca se more izvršiti le v izjemnih in opravičenih primerih, a to le do 30. septembra. Vsak učenec(ka) plača pri vpisu 240 lir letne šolnine, novinci pa poleg tega še 00 lir vpisnine in učenci III. razreda pa 60 lir oprost-nine. Redni pouk se prične v ponedeljek, dne 5. oktobra ob 14. Podrobnosti bodo razvidne na šolski deski.
—	Jesensko vreme. Prihodnji teden, v ponedeljek, 21. t. m., na dan sv. Matevža nastopi koledarska jesen, a že sedaj vlada pravo jesensko, hladno vreme, ki je prav spremenljivo. Dnevna temperatura se je spet začela dvigati. Dviga se tudi barometer. V petek je bilo lepo, sončno vreme. Dnevni maksimum je znašal + 22 stop. C, ko je bil prejšnji dan za dobre tri stop. nižji. Tudi jutranji minimum je bil v soboto višji od petkovega, in sicer smo imeli +13.5 C. Raro-meter pa se je dvignil na 766.3 mm. Po zadnjem deževju močno narasla Ljubljanica je sedaj zelo upadla. Odstranjena je vsaka nevarnost kake jesenske povodnji.
—	Kar 34 obtožencev. Znamenita soba št. 28 na okr. sodišču je bila v petek do zadnjega kotička zasedena, toliko ljudi že kmalu ni ta soba videla. Bilo je 34 obtoženk in obtožencev, ki so se morali že pred dobrimi 10 dnevi zagovarjati zaradi prestopkov gozdne tatvine, ker so bili od treh posestnikov, lastnikov gozdnih parcel na Golovcu, prijavljeni, da so si protipravno in brez njihovega dovoljenja prilastili večje ali manjše množine drv, tako so zlasti odnašali borove, kostanjeve, bukove in hrastove hlode. Posestniki imajo občutno škodo. Nekateri obtoženci so navajali, da so pobirali le suhljad in vejevje in da so nabrali nekaj drv. Drugi so tudi priznali, da so nabrali večjo zalogo kuriva iz teh gozdov. Lastniki gozdov niso pri razpravi precizirali svojih odškodninskih zahtevkov. V petek je sodnik g. Pance objavil vsem 34 obtožencem odnosno obtožen kam sodbo. Nekatere obtoženke odnosno obtoženci so bili oproščeni, ker |e prišlo sodišče do prepričanja, da so nabrali le manjše zaloge drv, druge pa je sodnik obsodil na 7 ali na 14 dni zapora, toda pogojno za t ali 2 leti.
—	Islandski lišaj je dobro hranivo. Pogosto slišimo o raznih planinskih čajih in o nekem planinskem mahu. Mišljen je po navadi vedno islandski lišaj. ki ga je pač največ nn Islandiji, v naših krajih pa raste le po najvišjih planinah, v Ljubljanski pokrajini kvečjemu na Krimu, Goteniškem Snežniku in po-
nebju namreč to izvrstne buče vijoličaste barve ne uspevajo, vsaj do sedaj jih nihče ni poskusil gojili na veliko. Prav sedaj te buče zore v Italiji in od tam jih Ljubljana že precej uvaža. Pravilno pripravljene predstavljajo namreč izvrstno poslastico, ki prav nič ne zaostaja za Sparglji. Seveda zahteva priprava teh buč precej maščobe, običajno masla, vendar pa jih znajo spretne kuharico pripraviti tudi drugače, da so tudi okusne, čeprav jim ni dodano toliko maščob. Te buče imajo med sladokusci dosti prijateljev, ki imajo sedaj priliko segati po njih.
1 Prodajalci kostanja se žo pojavljajo. Letošnji kostanj š^ ni zrel — dozori pri nas šele meseca oktobra, vendar se med prodajalci kostanja že opaža zanimanje za mesta, kjer bodo v pozni jeseni stale stojnice in kjer bo cvetela kupčija, kakor običajno vsako leto. Borba za dolira mesta jo bila v Ljubljani nekoč precej trda, zadnja leta pa je mestna občina uvedla nekak red, tako da pridejo na boljša inesta pač stalni prodajalci. Zanimivo je, da na ta način prodajajo v Ljubljani samo kostanj, drugo blago, na primer pečena koruza, pečen krompir ali pečeno navadno sadje v Ljubljani nikakor ne gre v promet. Lani jo neki prodajalec na Krekovem trgu poskusil s pečenim krompirjem in pečenimi hruškami, pa mu kupčija ni uspevala, tako da je moral stojnico opustiti.
Naznanila
GLEDALIŠČE I)rama: Nedelja. 20. sept. oh 14: • Porodno <iarilo-. Izven. Zelo znižune eene od lil lir navzdol. Ob 17: »Kovarstvo in ljubezen . Izven. Zelo znižane eene od 1» lir navzdol. — O |> e r a : Nedelja, 2il. selit, ob 16: »Boccaccio*. Izven. Znižane ecue od 18 lir navzdol.
KADI O. Nedelja, 5». septembra. R.00 Napoved čnsa. Poročila v italijiiuščiiii — H.15 OriccUki koncert Aleksandra Paseuccija — 11.00 Prenos peto inašo iz baziliko Presv. Oznanjenja v Fironzt — 12.1(0 HhzImKh evangelija v italijanščini (O. F. II. Marino) — 12.13 ltazlaga evangelija v slovenščini it). O. Sekovanič) — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Koncert violinista Kajetana Burgerj» (pri klavirju Marijan I.ipovšekl — 13.00 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 13.15
ščjuMjjOJML
1 Rossinijcva proslava v opernem gledališču,
ki se vrši ob 150 letnici rojstva slavnega skladatelja, se bo pričela s simfoničnim koncertom, ki bo v petek, dne 25. t. ni. ob pol 7 zvečer v opernem gledališču. Šest prekrasnih Rossinijevih uvertur bo na sporedu tega koncerta, ki ga bo izvajal pod vodstvom dirigenta Drago Marija Šijanca, združeni operni in radijski orkester. Vsa Rossinijeva dela so odlikujejo po izredno lepili melodijah in sveži, lahkotni, pestri instrumentaciji. Koncert l>o nudil lep užitek, saj bo izvedba v vsakem pogledu častna, za kar nam jamčita dirigent in naš' popolni orkester. Opozarjamo, da se vrši simfonični koncert v opernem gledališču in da bo predprodaja vstopnic od torka dalje pri dnevni blagajni v operi.
1 Ljubljanske žene in dekleta poromamo prihodnjo nedeljo, 27. t. m. ob 5 popoldne na Rakovnik, da v skupni spravni pobožnosti poprosimo dobro Pomočnico vodstva in varstva nam iu vsem našim družinam. Ze danes povejmo tudi drugim, da bo naša udeležba kar najbolj polnošlevilua iu naša molitev tem bolj uspešna.
Kongregacija gospodičen in kongregacija učiteljic pri Sv. Jožefu imuta skupno sv. obhajilo v nedeljo, 20. t. nt., v pouedeljek, 21. t. m. pa redni shod. Pridite vsi!
1 Po možnosti naj pridejo iz mlekarn zaradi razdelitve sira v ponedeljek popoldne oh 4 Pred škofijo 19, dvorišče. A. Kovafir.
1 Vpisovanje v učiteljsko in v enoletno gospodinjsko šola dr. Kreka v Ljubljani bo od 21. do
28.	oktobra vsako dopoldne. 1 Vpisovanje v trgovsko učilišče »Christofov
učni zavod« v Ljubljani, Domobranska cesta 15, za Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti, se
vrši vsak dan dopoldne od 8—12 in popoldne od j Poročilo" Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v sio-3—6 ter traja do 5. oktobra. Tega dne se prične venščini - 13.20 Koncert operne glasbe, izvajajo mla-redni pouk. Podrobne informacije in brezplačne »•»<"'"'<1 " "^Vojaške pesnil - 14.00 Pnroč,in v prospekte dobite v pisarni ravnateljstva.
1 Vpisovanje šoloobveznih otrok za šolsko leto 1942-43 v Ljubljani. Starše šoloobvezni'i otrok vabimo, naj svoje otroke vpišejo v šolo. Med šoloobvezne otroke po zadnjih odredbah spadajo tudi oni otroci, ki do 31. decembra t. 1. izpolnijo 6 let. Vpisovanje bo na vseh ljubljanskih šolah dne 28.,
29.	in 30. septembra od 8 do 12. Otroci naj pridejo v spremstvu staršev ali odraslih oseb. Otroka je mogoče vpisati samo na podlagi krstnega lista ali družinske knjižice, izkaza o uspešnem cepljenju koz in potrdila o uspešnem cepljenju proti davici. Starši, ki menijo, da je njih otrok nesposoben za obisk šole, morajo takoj predložiti zdravniško potrdilo. Nadalnja obvestila se dobe pri šolskih upraviteljstvih.
1 Vpisovanje v Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2. se vrši vsak dan od 9 do 12 in od 3 do 6 popoldne v pisarni ravnateljstva do pričetka pouka dne 7. oktobra. Podrobna pojasnila in prospekti so interesentom brezplačno na razpolago.
1 Nakaznice brez odrezkov za kromp4r. Stranke, ki so dobile septembrsko živilske nakaznice brez odrezkov s črkami A, B in C za krompir ter so sedaj že vložile prošnje za te odrezke, naj se zglase v veliki dvorani Mestnega doma mestnemu preskrbovalnemu uradu po naslednjem razporedu: v ponedeljek, 21. septembra stranke z začetnicami priimka A do G, v torek, 22. septembra z začetnicami H do L, v sredo, 23. septembra tiste stranke, ki se njih priimki začenjajo s črkami Š do Z.
1 Nakazila za krompir. Obenem z oktobrskimi živilskimi nakaznicami dobe stranke, ki niso pridelovalci krompirja, posebna nakazila za nabavo krompirja. Ta nakazila bodo veljavna do konca meseca aprila. Zato pa že sedaj opozarjamo, naj vsi vestno pazijo na ta nakazila, da jih kakorkoli ne izgube ali uničijo, ker v nobenem primeru ne bodo mogli dobiti drugih nakazil.
1 Vso one trgovce in peke, ki od 14. do 19. t. m. niso v mestni preskrbovalni urad prišli po nakazila, vabi odsek za razdeljevanje moke, riža in testenin; da mu predlože zelene kontne knjigo zanesljivo v ponedeljek, 21. t. m. ob 8 zjutraj. Te knjige naj pa tedaj predlože tudi vsi oni trgovci, ki so dobili nakazila za blago minuli ponedeljek 14. t. m.
1 Razdelitev karbida za obrtništvo. Bone za karbid dohe obrtniška in industrijska podjetja od ponedeljka, 20. t. m. dalje v uradu Pokrajinskega korporacijskega sveta, soba št. 27.
1 Seznami davčnih osnov trgovin z mešanim blagom z začetnicami od A do L bodo razgrnjeni do 4. oktobra t. 1., za trgovino z mešanim blagom od črke M do Z pa do 5. oktobra t. 1. med uradnimi urami v mestnem odpravnišlvu, soba št. 19 v III. nadstropju na magistratu v hiši za vodnjakom. Opozarjamo vse interesirane, da seznami davčnih osnov niso več razgrnjeni v pritličju v vratarjevi sobi, temveč v III. nadstropju iste hiše v odpravništvu.
I Zaradi izrednega zanimanja, ki je zlasti v zadnjih dneh narastlo, in je število prijavljenih abonentov zelo Veliko, vabi uprava Narodnega gledališča predvsem lanske abonente, da ne zamudijo termina v ponedeljek ob 5, ko še lahko dobijo vsak svoj stari sedež za abonma. Veliko je tudi zanimanje s strani novih interesentov. Prospekt za abonma je na razpolago vsakemu intere
sentu brezplačno pri vpisovanju abonmaja, ki se vrši vsak dan od 10 do 12 in od 15 do 17 v veži Dramskega gledališča do srede, 23. t. m., vštevši nedeljo, 20. t. m. dopoldne. Prospekte ima tudi dnevna blagajna v Operi.
1 Prevode v italijanščino in nemščino ler obratno opravlja zapriseženi sodni tolmač Pintar, Cigaletova 1, poleg sodišča
Italijanščini — 14.15 Koncert radijskega orkestra in komornega zhora. Vodi dirigent I). M. Sijaneo. Slovenska glasba — 14.45 Poročila v slovenščini — 17.15 Inž. Jeglič Ciril: Nasveti za vrtnarje. Kmetijsko predavanje v slovenščini — 17.35 Koncert kvinteta harmonik — 19.3(1 Poročila v slovenščini — 19.45 Pisana glasba — 20.00 Nnpoved časa. Poročila v italijanščini
—	20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.45 V Olimpu operete — 21.15 Koncert orkestra Cctrn, vodi dirigent Bnrzizza — 21.45 Koncert rndiiskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sijanee, sodelujeta sopra-nistka Son.ia Ivančič in tenorist Anton Slarloljev. Operna glasita — 22.1' Koncert violinistke Jelke Stanič (pri klavirju Marta Bizjak-Vnljato) — 22.15 Poročila v italijanščini.
Ponedeljek, !1. septembra. 7.30 Pesmi in nnpevl — S.011 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.4"! Koncert tereeta sester Stritarjevih — 13.00 Napoved časa. Porodila v italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.25 Operna glasba na ploščah — 14.00 Poročila v italijanščini -14.15 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent P. M. Sijaneo. Glasba 7.a godalni orkester — 14.15 Poročila v slovenščini — 17.15 Koncert šramla Ljubljana — 17.35 Koncert čelista Cende Sedlbauer.ia (nri klavirju Marijan T.ipovšek) — 19.00 Govorimo italijansko^, prof. dr Stanko I.eben — 19.30 Poročila v slovenščini
—	19.45 Pnlke in mazurke — 90.00 Napoved ča«a. Poročila v italijanščini — 20 20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 90.30 Vojaške pesmi — 20 45 Prenos s Hrvaško — 21.30 Koncert Pianistk* Manie Mlei-nikove — 21.50 Koncrt vodi dirigent Franco Fedeli.
V	odmoru predavan4« v slovenščini — 22.45 Poročila v italijanščini
Lekarne. — Nočno slnJho Imajo lekarne: v nedeljo: mr. I.euslek Kesljeva e. 1. mr. Bahovec, Kongresni trir 12, in mr. Komotar. Vič. Tržaška e. 4«. —
V	ponedejlek: dr. Piceoli. Blelweisova c fi. mr. IToče-var. Celovška o. fi2, in mr. Gartus. Moste Zaloška c. 47.
Iz Novega mesta
sv. maši, ki je spomin Jezusovega trpljenja, Jezusovih žrtev. Vsaka sv. maša naj nas zato spominja na nujnost žrtve in nam da moč, da vso žrtve z Jezusom radevolje sprejmemo Po prvem govoru so bilo litanije s prelepimi ljudskimi od-pevi, nakar je msgr. Ig. Valentinčič podelil evha-ristični blagoslov. Ob 10 je bila pridiga in ura češčenja v štirih odlomkih. Naslednje jutro jo najprej masovni in pridigal prof. dr. Močnik. Govoril je o Mariji in sv. maši. Med sv. mašo je donelo po veličastnem božjem hramu ubrano ljudsko pelje. Sklepna pobožnost je bila ob 8. (i. škofijski voditelj je ob asistenci daroval sveto mašo. Mestne in vitovske pevke so pod vodstvom prof. Bratuža in ob spremljevanju mladega mojstra g. Renerja prav izborilo podale Botlazzovo mašo sv. Lucije. Odličen gospod se jo takole izrazil: »Ljudsko pelje dviga in vzbuja pobožnost, ako ni preveč kričavo, toda značaj velike slovesnosti da vendarle svečana latinska maša z veliko asistenco in dobrim petjem.« Ta slovesna sv. maša je bila letos še posebej na mestu, ker jo hi! ves kongres posvečen veliki skrivnosti evharistično daritve. Tudi gospodje voditelji so zborovali in marsikaj dobrega in primernega sklenili. O disciplini v družbah je govoril gospod župnik Alfonz Barbuč. Lahko z veseljem trdimo, da je bil letošnji kongres eden najlepših in najbolj sjiodbudnih.
Z Gorenjskega
Poverjeništvo Italijanskega Rdečega križa v Novem mestu obvešča prebivalce Novega mesta in okolice, da sprejema njegova poslovalnica v pritličju mestne občine pošiljke za vojne ujetnike in internirance v kraljevini Italiji in Nemčiji vsak dan samo med 8 in 12 dopoldne. V popoldanskih tirali se za stranke ne uraduje. Prav tam so interesentom na razpolago dopisnice za dopisovanje z vojnimi ujetniki in vojnimi interniranci v kraljevini Italiji ter pisemski formularji za dopisovanje s Srbijo. Enako tudi za poizvedovalnice za pogrešance k jer koli v inozemstvu. Oni interesenti, ki pošiljk za svojce še niso oddali, se naprošajo, tla to store čiin prej, najkasneje pa do 30. septembra t. I.. ker bo poslovalnica nadaljevala z dosedanjim delom samo v primeru, če ji bo uspelo dobiti v najem za pisarno primerne prostore.
Namesto venca na grob pokojne Marije Božič iz Ilritševca, župnija Prečna, je darovala neimenovana 130 lir za reveže. Iskre,na zahvala in Bog plačaj!
Novi grobovi. V novomeški ženski bolnišnici je umrla gdč. Fabiani Pavla, hčerka organista iz Šmarjete. Pokopana jc bila 13. septembra na novomeškem pokopališču. — V večnost se je preselil koma j 19 letni Slapšak Jože, doma iz Hrastna pri št. Rupertu. — V Šmihelu pri Novem mestu je umrla ga. Sajetova. Pokopana je bila ob veliki udeležbi na farnem pokopališču. Naj počivajo v miru!
Blagodejni dež je vendar po dolgi suši pričel namakati izsušeno zemljo. Mesto jc kakor prepleskano, ker je izgubilo množine prahu s streh in zidov. Kopalci, ki se letos niso mogli pritožiti zaradi slabe sezone, IkkIo prišli ob svoj užitek. Krka. ki je znana kot mrzla reka, se bo po tem dežju tako ohladila, da bodo le še redki kopalci obiskovali njeno obrežje.
Iz Gorizije
Kongres Marijinih družb. Letošnji kongres naših Marijinih družb je bil 10. in 11. sept. v Marijinem svetišču na Monte Santo in jo nad vse
Iz Save sta io rešila. V Mednem pri St. Vidu nad Ljubljano so ie kopalo več mož in žena. llišna pomočnica Ivanka TrampuS iz Medna jo nenadoma izginila v vodi in je bila nevarnost, da utone. Ko so navzoče žene klicale na pomoč, sta prihitela carinska uradnika Rohrer in Wirns-berger, ki sla se v bližini kopala, in s tveganjem lastnega življenja rešila Trampuševo, ki je bila že nezavestna. Z umetnim dihanjem so jo spet spravili k zavesti.
V	Poljanah nad škofjo Loko javna dela napredujejo. Urejujejo se pola, stavbe, bregovi I>o-čivnice in drugo. Zgraditi nameravajo tudi vodovod iz studenca pri Holovljah, da bi bližnjo krajo oskrbeli /, zdravo pitno vodo.
Umrla je v Mengšu za vnetjem slepiča Frančiška Rahič, uradnica tvrdke Alojzij Kane. Rila jo zelo priljubljena, kar je pokazal njen pogreb, ki so se ga udeležili zelo številni MengŠani, pa tudi okoličani.
S Spodnjega štajerskega
V	Mariboru je umrla 78 letna žena železniškega uradnika Adolfina Petek.
Poročila sta se v Medvedjem selu Leopold Strašck in Matilda Jančič i z Čadrama.
Srebrno poroku stu v Celju obhajala polkovnik Emil Majcen in njegova žena Helena roj. Frič.
Pri kopanju utonil. 29 letni rudar Justin Po-lenik, ki ni bil vešč plavanja, se jo kopal v Savinji pri Arnovem selil. Nenadoma je izginil v valovili in uloiiil.
Iz Hrvaške
Osemdesetletnica prvo železniško progo na Hrvatskem. Graditev železniških prog na področju sedanjo NDH spada v dobo osemdeset let nazaj. Tedanji skupni ogrsko-hrvatski sabor je žo leta 1836 sprejel v program graditev železniških prog. V tem načrtu je bila tudi graditev proge Budimpešta - Zagreb - Adrijansko morje. Z deli so pa pričeli šele 1. 1855.. ter niso pričeli graditi omenjene proge, temveč železniško zvezo od Siska do Zidanega mosta, kjer sc je priključila progi Dunaj—Ljubljana—Trieste, t. j. železnici biv. Južno železnice, ki jo bila do Ljubljane gotova 1849, do Triesteja pa leta 1857. (KI Siska je pričela graditi družba Južne železnice železniško zvezo preko Zagreba do Zidanega mostu zaradi tega, ker je Sava do Siska plovna in so do tega mesta lahko prihajali bogati pridelki iz Slavonije po vodni poti, dalje pa po železnici. Graditev proge je, kakor je že bilo omenjeno, pričela leta 1855. ter je trajala do leta 18l>2„ ko je dne 31. avgusta istega leta vozil prvi vlak od Zidanega mosta proti Zagrebu in dalje proti Sisku. Redni železniški promet na progi je pa bil upostavljen šele 1. oktobra istega ieta ter od tega leta do danes traja neprestano. Ker je železnico zgradilo privatno podjetje (Južna železnica), so ljudje splošno imenovali zagrebški kolodvor »Južni kolodvore, t. j. sedanji kolodvor Zagreb-Sava. Druga hrvatska železniška proga Zagreb—Karlovec je bila zgrajena leta 1865., leta 1870. je bila izročena prometu železniška proga Zagreli—Koprivnica in dalje proti Budimpešti, leta 1873. je pa bila dograjena proga Karlovec—Fiume. V graditvi železnic na Hrvatskem jo zatem nastopil daljši presledek, ker jo bila proga Sisek—Sunja—Nova Gradiška—Slavonski Brod gotova šele 1889. leta. Sedanje poslopje glavnega zagrebškega kolodvora je bilo zgrajeno ieta 1892. Na postajo so ljudje hodili z Jelačiče-vega trga preko obširnega fiolja, na katerem je rasla koruza. Zagrebško mesto je tedaj segalo samo do sedanje Frankopanove ulice in do gledališča, od tu dalje so bile livade in polja. Tudi katedrala tedaj še ni imela dveh slolpov, temveč samo enega.
Šport v kratkem
lletova l, poleg sonisca.	1 niaiijnieill oveiim-u na ^	■! """
1 Gospodinje, trg in drobiž. Mnogi prodajalci I pričakovanje dobro uspel. Zbralo se je nad 1000
Nogometni turnir na Kodeljevem. Po plavalnih prireditvah, katere so organizirali tekom letošnjega poletja najprej v Novem mestu in potem tudi v Ljubljani, bomo gledali to nedeljo in prihodnjo nedeljo tudi nogometne tekme, športni klub z Viča bo priredil od 20. do 27. t. m. na salezijanskem igrišču na Kodeljevem mladinski nogometni turnir, pri katerem bodo nastopale enajstorice Korotana, Mladike, Zabjaka in Viča. V nedeljo, 20. t. ni. ob 16 bo igrala Mladika proti Viču, ob 17 pa Korotan proti Zabjaku. Zmagovalci in premaganci se bodo potem sestali 27. t. ni. Na turnirju smejo nastopati samo igralci, rojeni po I. jan. 1929. Tekme bodo trajale s polčasi po 20 minut vsaka. Razpisane so nagrade tako za moštva kakor za igralce. Zaupnik CONI-ja bo razdelil nagrade vsem sodelujočim moštvom.
Tosi je absoluten prvak italijanskih atletov. Milanski športni dnevnik je objavil listo najboljših letošnjih rezultatov, s katere je razvidno, da pripada po finski tabeli prvo mesto I osi j u. I a je dosegel v metanju diska 31.43 ni ali 1086 točk. Drugi jo Lanzi: iooo m 2:22.3 ali 1084 točk, tret ji pa Consolini: 51.18 m v metanju diska ali 1077 točk. Tem sledi spet Lanzi (400 m 47.3 sek.), Beviactpia (3000 m 14:31.8), Lanzi (800 m 1:30.4) itd. Na prvem mestu je torej Tosi, vrednost Lanzija pa povzdiguje okoliščina, da čitamo njegovo ime na 2., 4. in b. mestu.
švedska : Nemčija. D.ines popoldne bodo imeli berlinski prijatelji nogometa spet velik dogodek. Pohiteli bodo v olimpijski stadion, kjer bodo gledali meddržavno nogometno tekmo med švedi in Nemci,
Lectovo srce
Pred mnogimi leti, ko Jane še ni hodil v t Šolo in ni znal še pisati in brati, je nekoč v | cerkvi mater vprašal, kaj pomeni oltarnu slika. Po poti domov mu je mati pravila, kako so obglavili Janeza Krstniku. Pravila mu ie o Salomi, lepi kraljevi hčerki, ki je daila obglaviti krstnika Jezusovega. Jane lukrat še ni mogel dosti razumeti, saj je bil majhen deček in njegova glava ni bila toliko bistra, da bi pojmovala vse, kar mu je mati pripovedovala, ln vedno znova je gledal tisto sliko, vsako nedeljo, ko je šel k maši in vsakokrat, kadar ga je pot zanesla mimo cerkve, je stopil vanjo, da bi ogledoval to čudovito sliko.
Od takrat je preteklo mnogo let, Jane je zrasel v čvrstega mladeniča, pohajal je po vasi in dražil dekleta pri vodnjaku, včasih je kateri prinesel s sejma odpustek. Za klobukom je nosil krivec, za vratom pisano ruto, njene svilene rese so gledale na rokavih izpod telovnika. ki je bil zapet s srebrnimi gumbi, lak je bil Jane zdaj. dorasel mladenič, krepak iu čil, da ga je bila vesela mati, oče je bil pa še posebno jioiiosen nanj. Kaj ne bi bil. saj je bil najlepši fant v vasi. Pa priden, priden, da ga je bilo kar veselje gledati pri delu, ko mu ni bila nobena stvur pretežka. Manj so ga pa bile vesele vaške matere, ki so se bale za svoje hčere. Svarile so jih pred njim v bojazni, tla se katera ne bi zagledala vanj. Toda ni bil slab fant. Resda je bil prav nagajiv in vedno je pogruntal kako novo. da je komu preobrnil vse, saino da se je smejal. Oh. ta mladostna nagujivost, ki ji ni konca in je ne ukroti niti palica, še manj pa besede. Kadar je stal z drugimi funti pri vodnjaku, kamor so dekleta hodila jk) vodo, bi človek sodil, da jc tam samo zato, da komu ponagaja. Pa ne samo to! Dekleta so mu bila všeč, njihova rdeča lica so /nrela, kadar je kakšni pomagal zadeti škaf na glavo in se je voda prav gotovo zlila. Oh, ta Jane, prešerni Jane, kaj pomaga karanje, ko se pa kur smeje in včasih šc kaki vaški gospodinji prav lepo zagode.
Ko je prišel na svet, so ga krstili za Janeza. On sam pa je kot majhen deček, ki ni znal še toliko govoriti, skrajšal svoje ime in ostalo mu jo. ime Jane. Vsak človek ima svojega patrona, on pa ima god na praznik Ob-glavljenja Janeza Krstnika. Takrat je tudi v trgu žegnanje. Vedno si je želel še kot otrok na žegnanje! šel je res s svojo materjo, ali pa ga je vodil oče. Kupoval jo odpustke, toda za koga? Zdaj. ko jc fant, se še bolj veseli žegnanja. saj takrat se nihče ne huduje nad njegovo nagajivostjo. Pa če tri mesece ne gre v gostilno, samo da prihrani denar za odpustke.
Jane sc je veselil nedelje, žegnanjske nedelje, ko zvonovi tako lepo pritrkavajo in je bilo v cerkvi še bolj praznično kot o veliki noči. Vsaj njemu se jc tako zdelo. V soboto, ko je pospravil na skednju in pripravil krmo za živino že za nedeljo, ko je pregledal hlev, če je čist in če je njegov mlajši brat Nejče lepo pometel dvor, se je umil v škafu vode, potem pa se je usedel na klop pred hišo in prisluškoval pritrkavanju, ki je donelo iz lin trške cerkve. Za njegovo uho je bila najlepša pesem, lepša od tiste, ki jo izvablja šepavi Blaž iz harmonike. Takrat ni videl krog sebe nikogar, ni slišal besede, samo pesem zvonov mu je donela.
Zjutraj se je Jane že zgodaj oblekel za k maši. Ko je napojil konje in ostalo živino, jo je počasi mahal po vasi. Zbirali so se fantje, vsi mladi in z njihovih lic je sijalo zdravje. Na poti v trg so dohitevali sramežljiva dekleta iz domače vasi. pa tudi iz okoliških so se sre-čavali. Saj maša je šele ob desetih, toda kaj, ko so stojnice tako živopisane in kramarji ponujajo svoje blago, kot bi bilo zastonj. Tu jc stala mlada mati in kupovala blago za predpasnike, tam je očanec preizkušal koso ali srp, drugje spet so fantje kupovali srca iz lecta.
Jane se je ustavil pred stojnico z lectari-jami. Izbiral je srčke, bral prijazne izreke, ki so bili napisani na njih. izbiral je. toda kako naj izbere tako, da bo tudi tistim všeč. ki jih Kodo dobile. Dveh enakih ni smel kupiti, rja bi se dekleta ne pričkala med seboj, tinel je navado, da je kar vsem ktijiil odpustke, pa naj si mislijo, kar hočejo. Ko je tako stal pred stojnico in mimogrede poglednl po trgu, je zapazil med pisanimi rutami Mlinarjevo Jerico iz sosednje vasi. Ona ga ni niti opazila, počakal je, tla je prišla mimo njega.
»Jerica, ne bodi tako moška. Kar mimo greš, pa se na mene še ne ozreš,« jo je poklical.
»Kaj bi se za teboj ozirala, ko se druge 'dovolj. Saj vem. da boš nesel toliko odpustkov, da bi bil se tvoj klobuk premajhen zanje,« mu je odvrnila.
»Nu, le bliže stopi, pa še ti izberi srce.
Jerica je zardela. 'Le ne bodi tako prešeren. Kaj bodo pa tvojn dekletu rekla, če zvedo, da si meni kupoval odpustke?«
»Mene pa bolj skrbi, kaj bodo rekli fantje iz tvoje vasi. Če me kdo vitli, me bo prav gotovo zvečer pričakal za vogalom.«
»Te nima kdo pričakati. No ju, če si pu tak boja/1 jivec, ti pa res ne morem zagotavljati.«
»Ne, Jerica, bojazljivec pa nisem.« On, pa bojazljivecl Kar smešno se mu je zdelo. Ne, zu bojuzljivca ga nihče ne bo imel.
In ko je skupno z Jerico odhajal od stojnice, je kar pozubil kupiti še druga srca zu domača dekleta. Jeričinc oči so bile tako modre kot nebo po nevihti, ko ga izmije dež. Spremljal jo jc do cerkve in jo še počakal, ko je bila maša končana. Ni vedel sam, kdaj je /ušel na pot, ki ni vodila v njegovo vas, ampak tja, kjer je bila doma Jerica. Fantje, ki so vedno tekmovali, kdo Ik> spremljal je-rico, so se na tihem jezili in kovali zaroto. Čakaj — so si mislili — jo boš že skupil.
Jane jc prišel pozno popoldne domov. Ni ostal v trgu kot druga leta oh žegnanju in se vračal domov šele k večeru. Mislil je na Jerico, na njene oči in na lectovo srce. Ga bo mar shranila v skrinjo in ga večkrat pogledala? Dekleta, ki so zvečer ob vodnjaku čakala, kdo jim bo prinesel odpustke, niso dočakala Juneta. On je sedel na domačem vrtu pod hruško, zatopljen v svoje misli, niti sporniil se ni, da bi odšel k vodnjaku, čeprav je bila to vedno njegova največja zabava.
Premišljal je in ni mogel priti do konca svojih misli, kaj hi neki rekla Jerica, če bi se kdaj oglasil pod njenim oknom? Bi ga zavrnila? Kaj bi porekli domači fantje, ni utegnil po-misliti. Kar samo ga je zaneslo ob svetlem luninem večeru proti Beličem, ki so bili precej daleč, toda vendar ne toliko, da Jane ne bi mogel prehoditi te poti v svojem sanjarenju.
»Jerica, oglasi se, jaz sem, Jane,« je potrkal na okno.
Jerica je skočila iz postelje: »Kdo, Jane?« »Da, Jerica, Jane. Zakaj se čudiš. Samo okno odpri in nekaj dobrih besed mi reci, pu bom takoj odšel.«
»Joj, če slišijo mati, kaj bodo porekli,« sc je bala.
»Saj ne bodo slišali, saj bom takoj odšel, samo videl bi te rad.«
»Kako me boš pa videl, ko je temno?« je Jerica tiho tlejula. ko je odprla okno.
»Glej. kuko svetlo je. Pu tudi če te ne vidim. Jerica, samo da te čujem. da slišim tvoj glas. Saj bom takoj odšel. Toda ne smeš me zapoditi, ne smeš mi zameriti.«
»Pojdi, pojdi, Jiine', če te slišijo mati, potem
bo joj. Slabo si bodo mislili o meni, če bi pa
videli oče, i>i bilo še hujše.«
»Saj že grem, toda v nedeljo bom šel prej k maši, da le bom nu križpotju [»čakal,« je tiho pošepetul.
»Zbogom, Jane I Saj me Ikiš spremil.«
Srečen je odšel Jane izpod okna. Kar zanašalo ga je, nič ni videl pred seboj. Jeričine oči, ki so se tuko lepo svetile ob luninem svitu, so mu bile pred očmi, v ušesih mu je zvenel njen mehki glas.
Ko je že prišel iz vasi do tja, kjer se začenja gozd, se mu jc zdelo, da sliši čuden šum. Ne, morda ga varajo njegova ušesa.
Kar nenadoma ga je lopnilo no glavi. Jane se je zgrudil, izgubil je zavest. Seveda, fantje nikdar ne odpuščajo listini iz sosednjih vasi, ki lazijo zu njihovimi dekleti. Suj Jerica je precej ošabna, toda lepo dekle je in marsikdo se že poteguje zanjo, da bi mu gosjiodinjila. Pu li pride takle napihnjen petelin, kot je Jane in kil r pod okno! Ne, tega pa oni ne bodo trpeli! Saj so že na žegnanju pisano gledali, ko ji jc kupoval srce iz lecta, zdaj bi pa še pod okno hodil, kar v domači vasi naj si izbira, jih je dovolj. Njihove Jerice pa ne bo mešull
»Tuko, zdaj imaš žegnanje,« je dejal Jurče, ki ga je s kolom po glavi. »Malo si otrpnil, pa ti ne bo škodilo, si boš vsaj dobro zapomnil, kdaj je bilo tisto žegnanje, ko si kupoval lectovo srce Jerici.«
Dan je že bil. kmetje so že odhajali na njive, Jane p;i je ležal še vedno ob robu gozda. Počasi sc je predramil, ogledoval se je, k je je, vse se mu jc zdelo čudno. Počasi mu je stopila pred oči Jerica, samo to je vedel, da je bila pri oknu, da je stopal jMieasi proti gozdu, potem pa nič več. Pobral «e je, v glavi mu je šumelo in počasi je odšel proti domu. Ko je prišel domov, so se mati čudili, kje je bil, vprašali pa niso.
Ko so sedeli pri kosilu, je Jane dejal očetu: »Oženil se bom.«!
Kakor strelu z jasnega je planilo to med družino.
»Oženil?« se je začudil oče. »Le s katero? Saj te ui bilo videti z nobeno posebej. Kdaj si si jo pu izbral? Pa veš, da Ivi zate? No ja, če je pridno dekle, pa če je tudi revno, ne bom nič rekel. Ali jo pa imaš rad? ln ti jo bodo dali?«
»Mlinarjevo Jerico iz Betičev sem si izbral.«
»Mlinarjevo? To bo pa težko. Ne vem, če ti jo bodo dali.«
»Jo bodo morali, drugače jo pa odpeljem. Tako sem se odločil. Ne bom nosil blisk, ker nisem storil nič nepoštenega, pred vsem svetom hočem pokazati: Glejte, pravico imam do nje, samo moja je!«
In res, Jane je izprosil Jerico. Ko je stal pred oltarjem, je gledal Janeza Obglavljenega, spominjal se jc svojih otroških let in toplo
2s zavržena moška obleka...
utegne nuditi še mnogo veselja gospodinji in j otrokom. Treba jo je razparati, osnažiti, mogoče ; tudi prebarvati. In potem lahko napravimo iz Ne, ti ne boš izbrala takšno, ki bi ga jaz mogel ; nje, sodeč po debelini blaga, kako lepo sceloma
obleko ali kak primerni kostum za prehodno
dati tebi, kar sam ga bom izbral. Saj ga boš vzela, kajne?«
dobo. Če je blago debelo, pa nastane iz take
obleke celo kak plašč. Ali pa naredimo kostum za svojo odraslo hčerko ali plašč zanjo. Če ima mo le suknjič, tedaj nastane iz njega jopica za h kostumu ali pa obleka za dečka za v šolo Kako si lahko izbereš ta ali oni način predelave pa vidiš na pričujoči risbi.
mu je bilo pri srcu. Ko je bil zadniič tu, si ni mislil, da bo tuko kmalu pnvedel nevesto pred to sliko, ki jo je vedno občudoval.
Mnogo, mnogo let je od tega. Stara mati pa hrani v skrinji, zuvito v svileno ruto veliko lectovo srce, ki ga je kupil stari oče na žegnanju. Še zdaj, kadar se spomni, pripoveduje kako je bil stari oče tepen in oči se ji zasvetijo ob spominu na davno mladost, ki je tako daleč. Lectovo srce pa priča o sreči, ki je spremljala Juneta in Jerico.
Letos so čebelarji kar zadovoljni s pridelkom
Pomladi, ko je pričelo eveteti sadno drevje in sicer v laki obilici, kakor morda že dolgo ne, so je vzbudilo upanje tudi pri naših čebelarjih. Ze kakih pet let sem niso imeli s svojimi Čebelicami nobenega uspeha in ako bi bili zgolj hladni raču-narji, bi mogli reči, da so imeli stalno izgubo. Vzdrževanje čebeljih družin jih je namreč vedno več veljalo, kakor pa jim je vrgel tisti skromni dohodek od medu, ako ga jo bilo kaj. Naši čebelarji so zadnja leta gojili čebele torej res samo iz ljubezni do čebel, ne pa zaradi dobička.
Preteklo leto je bila zopet slaba letina za čebele in naši čebelarji so bili že kar obupani, ker niso vedeli, kam naj bi se obrnili, da bi dobili poceni sladkor, da bi mogle čebelice prezi-miti- K sreči je našim čebelarjem priskočil n:r pomoč Visoki koinisariat, ki je v Italiji preskrbel potrebno količino denaturiranega sladkorja, ki je bil med čebelarje razdeljen. V razliko s prejšnjim denaturiranim sladkorjem je bil italijanski dena-luriran s česnom, med tem, ko je bil oni z ogl jem. Seveda sta obe vrsti sladkorja enako dobrodošli čebelicam, ki si že znajo preskrbeti dovolj potrebne hrane iz takega sladkorja.
Vzroki zadnjih slabih letin medu pri naših čebelarjih so različni. Glavni vzrok so pač hladne jiomladi in dolge zime, ki so povzročile, da cvetje ni zraslo v tolikšni množini, kakor običajno; drug važen vzrok je pogosta slana, tretji pa tudi pre-številnost čebeljih družin.
Lelos pa so čebelarji res zadovoljni in seveda tudi čebelice. Medouosnega cvetja je bilo v izobi-lici vse leto, bodisi na sadnem drevju, bodisi poljskega in vrtnega cvetja, tako, da so imele čebele vedno priliko pasti se. Tudi je bilo lelos sorazmerno le malo deževnih dni in skoraj nič neviht, kar je lepo omogočilo čebelicam njihovo delo.
Sedaj, sredi jeseni, pa se je čebelarjem obneslo še njihovo glavno upanje: ajda je pravilno cvetelai in ajdove paše jo bilo za čebelice kar dosti, posebno še, ker so je kmetje posejali več, kakor druga leta. Sijajno se je obnesla tudi hoja. Lani je hoja medila prav tedaj, ko je močno deževalo in čebelice niso mogle do sladke snovi. Letos pa je hoja tako medila, da je sladka tekočina takorekoč kar kapala |>o drevju iu bili so lepi dnevi, tako da so mogle čebelice po mili volji na pašo. Naši Čebelarji že dolgo vrsto let ne pomnijo, da bi hoja tako izdatno meidla, kakor je letos.
Rdeči križ sporoča
V tajništva poizvedovalnega urada za vojne ujetnike, 1'uliurjeva 2, naj dvignejo pošto iz Srbije:
Arčou Kina, AcimovlC i. Dime. Ark Josip, Adamič Arnošt, Hirlosa, Mara. Brelih Marta. Bo/.ič Ana, Brezigar Milena, inž. Balmik Ivo, Bezjuk Vera, II«-žovič Pepen, llorišek Jože, Božič — gostilna Mrak, tloltn Uršula. Bremco Uana, Bežek Petri. Bon Greti, Čopič Venčeslav, Cndtž Avguštin, Cok Nada, Cevnja Jožica, Doreani Milka. l)uli Jožica. Dimnik Josipinu, inž. Duki« Ailolf. Dei-gnno dr. - Banatorij v Romunskega ulici, Debevc Uiovunni. Ernnin Ivank«, Mersek Zofija, (ilobokar Aniea. lia.išck DuSu. Cleo Marija. Gruden Mirko. Oorišok Kranja, Uril Alojzij. Hribar dr. Leo, Hnnželič dr ltudolf, Hafner Zora, lndof Far;, Jane Rudolf, Jurjavcc Avgust, Jančar Anka. Jug M -tej. Jež Pavla, Jerns in drug, Koleuc Druga, Kalin Marija, Kneisel Miru, kregur Josip, Kompuio Antonija, Knez Zinkn, Knez inž Vladko, Knez Olga, Kerš-inanc Marija, Kavčič Zvonlmlr. KolSek Julka. Kraigher Mnria, lvo/.in Lovro. Klasinc Lizika, Knaflič Olga, I.pgnt Ivan, Lovec Marija, Ločičnik Vinko. Lenarčič Kina. Muiačok Jelena. Malir Marin, Martineo Frnnc, Mencln Marica, Mnrkofek Marija, Miravič Mitoje. Mi-lia k Marija, Magolič Ludvik, Mirkovič S. Mura, Men-koč Milka, Modic Karla. Matelič Marija, Mravlja k Ivan, prof.. Milielič Giuseppo. Memedovič Min«, Medič Tereza, Mišič Milan. Nemil Marilda, Novak Ivan, Nfi-glič Zlata, Osovnik Tono, Ohradovič Merinu, Oražom - gostilna, OkrSlar Ignac, Pokovec Marija Pretnar Mara, Porekar Justa. Pipp Bogomira, dr. 1'erko Slavko, Plro Bos i 1.i k a. Pečnik Agncs. Paternostcr Mirni, Pregelj Amalija, Peatolnik Alo.i7.lj, Pezdir Edvard, Punčuh Minka, Požar Anton. Polič Zor.in. Predovič Janko, Reven Pepo-i, Roječ Milena. Ravliar Marica, Rogar Krisla Uaišp Tonček Slapar Marta, S«x Janko, Svetlič Ružh, Saunig Zora, Katler Van la. Sega Dragan, Saunig Olga, dr Sapla Anton, Stropnik Marija, Smole Franc. Skuta Evgen Smoloj .lusti, Souvan Leon, TurnSok Friderik. Ta boj Ivanka, Tavčat Martin, TnmtnSck Polili, Tavčar Štefka, Vn.ida Jožefa. \Vin1cr Helena, Valentinčlč dr. Milica. Vilar Venčeslav. Valoveč (""edka. Valentin Izidor, Virant Ivana, Vari Ivan, Vrančič dr Janko, Zabkar .lusta. Zdol<Sek Alojzija. Zobec Ivanka Ziflan Ivanka Zajec Albin, Zupančič Jože, Zignrt FrnngeS
V tajništvu oddelka naj se zglase: Bregnnt Ant., žand. narednik, Kavčič - učitelj, IloSkar Suzana, Ro-sina Ttotb roj Friedenstcin, Ttnuher prof. Marinka, Vokovič Andjelka. Kdor je poizvedoval za Slakom Jernejem. Svojci Čok Antonije in Dimic Leonoldine.
Oseba, k' jo v poizvedovalnem uradu IRK. Pu-har.lcva 2, izgubila denarnico, naj se javi istotnm, soba št. 5.
Križanka št. 53
1	2	J 4		5	0	7	3	9	IU	11	12	13	14	13	lo	l/	la	19
20			21				22				23				24			
25				26				27				28				29		
30	31		32		33		34		33		36		37		38			
40			41	42			43	44			45	46			47	48		
49			30				51				52				53			
54				55				56				57				58		
Vodoravno: 1. Rouquettov arktični roman, prevod v Slovenčevi knjižnici, 15. poljsko opravilo, 20. datum iz starorimskega koledarja. 21. letni čas, 22. sirota, beda, 23. poglavje iz moha_-medanskega svetega pisma, 24. del človeka, 25. del telesa. 26. reka na Portugalskem, 27. slovenski nabožni pesnik, 28. sušilna naprava, vrsta voza, 29. starogrško podzemlje, bivališče umrlih, 30. del obraza, 32. prometno sredstvo, del strojev in vozil. 34. kraj pri Črnomlju, 36. kraj pri Kamniku, 38. starorimski cesar, 40. reka v Španiji, 42. žensko ime, oseba iz Savin-škove povesti: Izpod Golice. 44. dalmatinsko pristanišče, 46. ugovor (tujka), pravica v nekaterih poslanskih zbornicah, 48. italijanska prestolnica. 49. del obraza, 50. nevarna bolezen, 51. letev, drog, 52. alkoholna pijača, 53. nor-
Zalitevajte v vseli javnih lokalih »Domoljuba«!
■ct. 'Tn.i-jj i-sjsmasTdoja v9 -fc; 'tdo inpojnu i^ssa zdravniška obvezovalna potrebščina, 56. reka na Madžarskem, 57. priljubljena pijača, tudi jed, 58. šivalna potrebščina.
Navpično: 1. slovensko ime za oktober, 2. moško ime, 3. vojaški oddelek, velika množica, 4. svetopisemska oseba, 5. lov na največje morske živali, 6. del naslova, 7. vojaško orožje, 8. starogrško božanstvo ljubezni. 9. domača beseda zn semenišče. 10. vrba žalujka, žensko ime, II. kraj pri Turjaku. 12. osje gnezdo, 13. moško ime. več francoskih kraljev, 14. življenjsko važna tekočina, 15. mesto v Rusiji, 16. plin, 17. mesto v Perziji, 18. žensko ime, 19. vodovodna naprava, 31. otroško papirnato pokrivalo, 33. vinska trta, gaj, 35. psevdonim francoskega književnika Viauda (Islandski ribiči), 37. žila tlovodnica (tujka), 39. hrib nad Viervvnldstiitt-skim jezerom v Švici, 41. stara mera. reka v Rusiji. 43. me-to v severni Italiji, 45. žensko ime, 47. krilata žuželka, gora v Grčiji,
Rešitev križanke št. 52
Vodoravno: 1. Zala, 5. Raba, • 9. Polo, 13. jopa, 17. roč, 20. Ero, 21. noga, 22. veja, 23. čaka, 24. Lika, 25. baža, 25. Zale, 27. seme, 28. gora, 29. gad, 30. ara, 32. lava, 34. maša, 36. mora, 38. Živa, 40. Siva, 42. goba, 44. Leda, 46. kuna, 48. pik, 50. igo. 51. soda, 52 soja, 53. Nina, 54, Golo, 55. ralo, 56. last, 57. žara, 58. sova, 59. Res.
Navpično: 1. zeha, 2. ara, 3. loža, 4. Ana, 5. roža, 0- aga, 7. bala, 8. ave, 9. pesa, 10. oje, 11. lama, 12. oče, 13. Jago. 14. oko, 15. para, 16. Ah. 17. Rigi. 18. Oka, 19. čada, 31. Riga, 32. laso, 33. Voda, 34. mast, 35. žeja. 36. mana, 37. runo, 38. žaga. 39. vile, -10. sir, 41. vol, 42. gol, 43. bas, 44. Lož, 45. dar, 4G. kis, 47. nav, >18. por, 49. kos.
Navzlic gospodinjskemu delu — lepe roke
Mnogo gospodinj nima dandanes nobene pomočnice. Od dela v kuhinji pa postanejo roke prccej nečedne, nekatere ženske dobijo hrapave roke in krog nohtov je vse razjedeno. Od čiščenja prikuh, zelenjave, ljupljenja krompirja koža na prstih potemni. VpraSanje jo le, ali je zares potrebno, da bi imel človek grde roke od dela, tako da ga je sram roke dati na mizo ali sleči rokavice. Kako pa je to, da imajo nekatere gospodinje, dasi opravljajo vsa gospodinjska dela same, vedarle lepe in negovane roke? Da bi se le z milom umivale — to pač ne zaleže nič. Sleherna ženska ie pač že sama doživela, da postanejo roke kar črne, če si jih koj po lupljenju krompirja umije z milom. Toda lahko si drugače pomagamo. Po storjenem delu izmijeino najprej ostanke sadnih in zelenjatlnih kislin z mi zlo vodo brez mila. Pomagamo si s plovccm (Bimstein), peskom ali drugimi čistili.
Ko je gospodinja vse postorila v kuhinji, si umije roke z milom, a si pomaga s krtačko, plovcem ali z drugimi čistili, zlasti je treba močno obdrgniti kozalec in konce prstov. Potem si utremo v kožo kako maščobno mažo (kremo). Če so roke prav posebno zdelane, si jih je treba zvečer, preden greš v posteljo, še enkrat namazati z mažo. Limonov sok pa dela kar čudeže, saj odstrani prav vse madeže z rok.
KUHA
Mesna jedila brez masti
Ko za vsak dan sproti sestavljamo jedila, je treba zelo premisliti, kuko bo moči nasititi družino, na kakšen način, tla bo čim cenejše. — Vzemimo, da imamo na razpolago nekaj mesnin, recimo krvavico. Preden jo spečemo, jo na hitro prevrimo v vreli votli. Potem jo damo v kožico, ki se je prej močno razgrela, in prehodimo krvavico večkrat z vilicami. V masti, ki izteče pri tem iz krvavice, se klobasa opeče po vseh straneh. Potem jo vzamemo ven, zarumenimo malo moke v kožici, jo zali,jemo z vodo, damo sjjet krvuvico nazaj in še malo prekuhamo.
Golaž prav tako pripravimo brez masti. Meso razrežemo na kocke, nato veliko čebule sesekljamo in damo oboje v razgreto kožico, osolimo, posujemo s papriko in pokrijemo. Meso in čebula se pražita v lastnem soku. Vmes jirilivaino vode. Nato potresemo z moko. dodamo nekuj razrezanih krompirjev, nalijemo vode do vrha in kuhamo do mehkega Golaž l.o okusen in tečen in se ne bo poznalo, di je narejen brez masti.
Poglavitno pri pečenju in kuhi mesa brez masti je to, da mora biti posoda prej močno segreta, skoraj razbeljena. Prav tako lahko na razbeljeni posodi spečeš zrezke ali pečenko, če dolivaš vode in pokriješ posodo.
35.
PONOČI UKRADE MORSKI KRALJ TORBO, POTRKA NANJO IN UKAZE: »POSTAVITE TA GRAD IN MENE IN NEVESTO NA SREDO ČRNEGA MORJA.< KOT BI TRENIL, JE POVELJE IZVRŠENO. ŽENIN IN GOSTJE PA SPIJO IN NE VEDO NIC.
36.
KAKO SE PRESTRAŠIJO GOSTJE, KO SE DRUGO JUTRO ZBUDIJO NA SLAMI! ŠE BOLJ SE ZAČUDI MILORAD, KO NE NAJDE SVOJE ŽENE. A KER NI MORSKEGA KRALJA, ZE VE, DA MU JE ON UKRADEL TORBO, ZENO IN GRAD.
Opozorilo zadrugam I
Zadruge, katere smo na katerikoli način pozvali na plačilo semenske pšenice in umetnih gnojil, naj nemudoma pošljejo denar, sicer ne bodo pravočasno prejele blaga.	Gospodarska »teza
Predstave ob delavnikih ob 16 in 18.15, ob nedelja* in praznikih ob 10.30.14.30. 16.30, in 18.31
Obramba osamljene oaze v Afriki je v vseh podrobnostih prikazana v filmu
Gtarabub
V gl. vi. Doris Duranti, Cario Ninchi, Mario Ferrari io drugi . . .
HINU UNION - TKI.. 22-21
Priskrbite si vstopnice v predprodaji! Svojevrstno, nadvse zanimivo in avanturistično j« filnuko volfdelo
Žid Siiss
ki 1o polnilo dvorane kinoirlcdališč cel« Evrope Glavni igralci F. Marian. II tleorge. W Kran-s Kristina Soederhanm. Režija Veit, llarlan
ttiNo SIUUA - rri,. 27-30
Luisa Ferida in Gino Cervi v močni ljubavni drami iz zdravniškega življenja
Slovo
Film kreposti in odpovedi
KINO MATICA - TKI.. 22-4«
Vse vrste športa v filmu Nesrečna ljubezen
Erminio iSpalla — Evi Maltailiati Film iz življenja ruskih emigrantov
Noti brezdomcev
Kate von Nagy — Jeau Murat Predstavo delavni« ob 17.30, nedeliaob 14.30 in 17 KINO KODELJEVO TEL. 41-64
Mali o g lasi
V malih oglasih velja pri iskanja službe vsaka beseda
L 0.30, pri ženitovanjskih oglasih je beseda po L t-—>
6rt vseh ostalih malih oglasih pa je beseda po L 0.60. lavek se računa posebej. — Male oglase je treba plačati takoj pri naročilu.
1 Službe j
Dobe:
Postrežnico
pošteno in snažno, iščemo za nekaj ur dopoldno ln nekaj ur popoldne, Groharjeva 3, priti. b
Kuharico
T dobrimi spričevali takoj sprejme boljša družina v centru. Nastop takoj ali po dogovoru. Ponudbe pod »Zanesljiva In čista 5131« na upravo »Slo-vcnca«.	b
Žensko za lažje delo
sprejmem. Ponudbe pod »Karlovška cesta Slin« na upravo »Slovenca«.
Dekle
vajeno kmečkih del, takoj sprejmem. Ljubljana Tli, Vodnikova 50.	b
Kmečko dekle
sprejmem takoj za hišna ln vrtna dela. Plača 270. LJubljana, Močnlkova 13.
Sodarskega pomočnika
za popravilo podov, sprejmem takoj. Homan, LJubljana, Sv, Petra cesta 81, dvorišče.	(b
Prodam
obuvala, črn damskl plašč k krznenim ovratnikom, ženske smučarsko hlačo, črn kostum in druga oblačila. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 6087.
Otroški voziček
dobro ohranjen, naprodaj v PavSUevI 32-1.	I
Ribez
za Jesensko nasadltev se dobi v Doftkcm vzgajalt-Sču, Moste,	1
Več gramofonov
a ploščami, dobro ohranjenih; kitaro In staro vljollno, ugodno proda trgovina »Ogled«, Mestni trs St. 3.	S
Najboljša družinska zbirka knjig!
Naročite io takoi!
Nekaj programa II. letnika Slovence ve knjižnice:
Dva ženska plašča
za Bivdnjoveliko postavo iz predvojnega bla^a. prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6125.
B ilužtic i
JSteic:
Gospodična
ISčo službo k otroku. — Ponudbe na upravo »Slovenca pod »Ljubiteljica otrok 5139«,	a
1 Sate 1
Oddalo:
Lepo opremljeno sobo
oddam takoj. Apibova 17.
mcio:
Akademik
išče mirno sobo pod cenejšimi pogoji. Naslov v upravi »Slov.« pod 6001.
(■
■nnan
Slasba
Kratek klavir
ugodno prodam za 3500 ltr ln planino najboljše znamko za 6200 lir. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 5140.	g
črn pianino
lep, dobro ohranjen, prodam. Vprašati od 10—12. Verdijeva 9-1, vrata 8.
Ročni voziček
na dveh kolesih, prodam. Dotlnar, Poljanska c. 3.
Zimski damski plašč
dobro ohranjen, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5127. 1
Voz zapravljivček
nov, prodam. — Ižanska cesta 46.	1
Pisalni stroj
znamko »Smttli Premier« tn dva šivalna stroja, z dolgim čolntčkom, ugodno naprodaj v trgovini »Ogled«, Mostni trg 3.
Lepo spalnico
ter več dobro ohranjo nega pohištva, žlmnate madroce, lep globok vo zlček In So več drugih predmetov ugodno proda trgovina. »Ogled«, Mestni trg št. 3.	1
Pletilni stroj
St. 5-80, prodam. Poizve se: Accetto J., Trnovski pristan 18.
Otroški voziček
globok, poceni prodam. — liaragova ulica 9-1 (Hežl
grad).	1
Jalen: Bobri, II. del »Rod«, iagorčinor: Ljubezen kraljične Solije. - Roman iz bolgarske zgodovine. La-lerloi: Dekle z Močevja - Zaklad gospoda Arneia - Ptička. Mallot: Brez doma. - Svetovna
mladinska povest Hcnry Bordeaux: Srce in kri. i<adzviezowna: Deva|tis. Jesenski: Demokrati. - Slovaiki
humoristifen roman. Nicodemi: Postružka.- Svetovno znana povest italiian. pisatelja. Totnažič: Pohorske pravljice.
Za nagrado naročnikom II. letnika :
Levstik: Martin Krpan. Z ilustracijami L. Perka Nad 70 celostranskih iluslracit, A ren : Trije bratje. Roman poguma in požrtvovalnosti.
Prldrla:emo si pravico, menjati vrstni rrd kn|lg in radi eventualnih laprak nadomestiti kako knjigo i drugo.
Vsaka knjiga stane le 6 lir. V polplatno vezane knjige so za naročnike po 13 lir, v celo piatno pa po 20 lir.
Vsak naročnik bo dobil 2 lepi knjigi za nagrado,
kakor tudi »Slovcnčev koledar« po u^odnostni ceni.
Naročite najlepšo zbirko knjig ie danes
pri UPRAVI
SiOVENČEVE KNJIŽNICE
KOPITARJEVA 6 LJUBLJANA
Jalen: Bobri, 1, del »Sam«. Izvirna povest.
Perri: Neznani učenec. Roman iz Kristusovih časov
Kallas: Maščevanje svete reke. Povest velike finske pisateljice.
Ljeskov : Začarani romar. - Roman slavnega ruskega klasika
Veselja dom Igre, zabave in ča-rovniie v družini.	.
Zane Grcy: Jezdeci škrlatne kadulje.
Haggard: Roža sveta. Konian 17 križarskih voisk.
Vovk: Naš Bučck. 2iv lenic vaške 'a poredneža. Izvirno.
Heyi Pota in zapreke. Ljubezenski roman mladega iznaiditelia.
Baar: Golobček.
folazzaro: Pesnikova skrivnost. Najlepše delo italnan klasika.
Blackmoore: Lorna Doon. Poveš ljubezni in sovraštva.
( J A L i Wf
( P L t. SILNIAK ^ ( K K I V E C ( K U N S 1 h L I
(Z
(J_
( IOMAŽ1Č v ( I. E V S 1 ( I K P 1 N A Itd.
(dan TT
( iOOAZZAKO ( NICODEMI ^ ( M I L A N h I S Ijftfjll ( P E R R 1 itd. ( K NIT TE L t^l ( H h D h K t K ( HANUfcL-MAZZElTl ( o. Lh. b oirr- ^
A A
( I. LONDON fe^ž
( CURWOOD"-;
( O K E
( 010N°I
v Ljudski knjigarni - v po-družnlfi na MikloSitevi t. 5 ali pa pri naiih zastopnikih
( p užkHT
( G O G O L ) ( 1.1 h S K U V ^^ ( LAGEHIOF ( ZAGOKČIKOV ( § h N O A ( S h K U L i Č	H
( NEMCOVft
Izrabite priliko
prinesite »•• vrat« stare vreče, krojaške ln »umske odrezke ter vse stare cunje, ki vam najvišje plačal Grebene Alojzij. Sv. Petra cesta 13, telefon 84-26.	k
Salonski gramofon
His Master, z vdelanim zvočnikom in najfinejšo zvočnlco ter 50 ploščami ugodno prodam. Vodnikova cesta 14.
»Cistimadež«
Je najboljše sredstvo za čiščenje madežev na oblekah ln vseh tkaninah. Poskusite tn boste zadovoljni. »Cistimadež dobite v vseh trgovinah tn dro-gerijah. Glavna zaloga: »Petronafta«, Ljubljana, Bleiwelsova ,Tyrševa) c. St. 35 a.
Strešno lepenko
domačega Izdelka, vso
debelosti — dobavlja Jos. R. PUH, Ljubljana, Gradaška ul. 22. Tel. 25-13
Rabljene strešne opeke
prodam večjo količino. — Tržaška cesta 1B.	1
Otroški voziček
avtomodel za 750 Ur naprodaj. Istotam »Stnger«, Šivalni stroj za 900 ltr. — Marenčlčeva 3, dvorišče.
Moške obleke
tri kompletne, skoraj novo Iz najboljšega blaga In zimski plašč, prodam. Illadnlk, Kožna dolina
c. 2/5,	I
Vi/ertlieim blagajno
s posebnim trosorjem, vi soko 124, Široko 54. globoko 4 6 cm, zelo dobro ohranjeno, prodam po ugodni ceni. Naslov pri upravi »Slovenca« pod št. 5151.	(1
Kine-Exakto
novo alt rabljeno, z vsem priborom, kupimo takoj Ponudbe z navedbo tipe cene In naslova pod »Zavod 5077« na upravo »Slovenca«.	k
Smrekovo čreslo
lepo. zdravo, suho tri Ježtce — kupi vsako količino usn1nm» J Lavrlč. St Vtd pri Stični • LJubljana
Suhe gobe
kupuje po najvišji dnevni ceni R. Vlsnjevec, Flo-rljanska ul. 37.	k
Gramofon in plošče
dobro ohranjene ali pa v noupornbnem stanju kupuje in plača najvišje dnevne cene »Everest«, Prešernova ul 44, (k
Želod, grozdna zrnca
divji kostanj, kuhinjske kosti In korenine milnice kupujo družba Commerce, Ljubljana - Vič, Trsateka cesta 5.	k
Železno blagajno
»Worthetm« alt kako drugo znamke moderno konstrukcije, srednjo veliko, tudi večjo, kupim. Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Dobro ohranjena« 5152.
(k
Ct&cl
Pozor stavbeniki in hišni posestniki!
Dobavljam, polagam In stružlm stare p a r k e t e.
Josip Ilrlcc
Kolodvorska 28, LJubljana
Hinko Sevar
knjigarna nasproti Šentjakobske šole, kupi : »Via mala«, »Sorell ln njegov sin«, »V vrtincu« ter vse druge slovenske knjige in revijo.	(k
Divji bstanj
kupi
V. H. ROHRMANN Ljubljana, Sv Pe^ra nasip štev. 27
Prodam papigo
ki govori nekoliko besed, po ugodni ceni. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5107.	•	j
Domače koze
in kožico proda uprava Delavskega doma.	j
Pisalni stroj
dobro ohranjen, kupi Fr. Malgaj v trgovini »Umetnost«, Kolodvorska ul,- 30.
Ugodni nakup
Za zmerno ceno prodam večjo kunčnlco z orjaki in mladiči. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 5124. j
Srebrece, samice
6 mesecev stare, prodam. Derganc, Prijateljeva ulica 8-II.

Knjige!
Vse vrste antlkvarnlh knjig, revij in časopisov, kakor tudi separatnih odtisov kupuje Knjiga na Janes Dolžan, Ljubljana, StrltarJova 6. Tel. 41-24.
Gospodje, pozor!
Vaš klobuk Vam dobro In vestno očisti in obnovi trgovina Magdič. — Ulica 3. maja št. 12.
P^lmtv®
patentne posteline uireže. olomane moderne katiče in lotelie nudi solidno in oo nizki ceni
Rudolf Radovan
'apetnik Ljubljana. Mostni trg 13
Kompletno spalnico
In dva kauča (ogrodje), vso orehova korenina in poltlrano, prodam. • Ml zarstvo Hafner, 1'odutt ška 59, LJubljana.	1
B$tanovaniaj
Išlclo:
Stanovanje
eno- ali dvosobno za oktober, lščo učitelj. Ponudbo na upr. »Slovenca«
pod »L. 7. 6104«.
Posestva
Kompleks v Ljubljani
rc.a 16.000 m1, prodam po ugodni ceni. Reflektantl naj so javijo pri upravi »Slovenca« pod »Kompleks 5066«.	p
Spalnico
orehovo fornirano, moderno tn solidno Izdelano proda po nizki cent mizarstvo Artnak Josip, Jenkova 7,	S
Rabljeno pohištvo
vsakovrstno, dobro ohranjeno, ugodno prodamo. Ogled pri špediciji Ran-zinger, Ulica Soške divizije.	S
i*vto-motoi|
Šoferska šola I. Gaberšček
bivši komisar za Šoferske izpit« Kolodvorska ulira 43
lelefon it 28-28. Izpit se lahko polaga že i 18. letom.
VS> tfl
V
I milioni che saranno estralti a sorte fra i vincitori della prnssima Lotleria di Merano sono parecchi. E i premi sono 200.
Cerca iii vincerne qualcuno tu comperando qualche biglietto ofjgi stesso. Non te ne rli-menticare, perebd la Forluna passando da-vanli alla tua porta possa trovarla aperta e abbia da te 1'invito ad entrare.
Mnogo ie milijonov, ki borlo izžrebani med zmagovalci bližnje I nteiije di Merano. VOD nagrad je. Skušaj si pridobili kalero s tem, da še danes kupiš srečko. Ne pozabi, kajti Sreča lahko mimogrede naide tvoja vrata in povabljena vstopi.

Loterija di Merano podari milijon
oneinu, ki kupi srečko za 12 lir do 27. septembra o polnoči.
Per l'acqulsto dei biglietti rivolgersi nll'In-tendenza oi Finanza, Trieste, rimettendo L 12 - per flgni biglietto piCt le spese postali.
Srečke lahko kupite pri: Intendenza di Finanza, Trieste, s tem, da nakažete tjakaj L 12"— za vsako srečko in poštne stroške.

'fe^SPISrtt PR.J.ŽKČT^.
' ):iit!UJ i i I
■i L?-I s \\

fU


410
Sonce jc žc zlatilo visoke kupole earigrajskih mošej, ko sc jc Zala prebudila iz spanja. Podobo Matere božje, lep spomin na pokojnega očeta, ki je padel za vero v krutem boju, jc še vedno držala v rokah. Vsa omamljena se je ozirala po sobi, kot da se še ni prebudila iz sanj. Mislila je, da je še noč. Toda njena soba je bila že svella kot za beleča dne.
450
»Kaj pa je lo?« vzklikne na enkrat vsa začudena in pobere listič, ki je ležal na tleh. Vzame ga v roke in pogleda. »Ta jezik mi je znan. Ali ni lo slovenski? Da, lo jc moj rodni jezik, kakor ga govore ljudje v Rožni dolini na Slovenskem! Sam Bog mi je poslal In pisemce. Sam Bog in Devica Marija me hočeta rešiti iz grozne sužnosti! O, bodita zahvaljena vsaj za tolažbo!«
451
In Zalika začne radostno poljubovali pismo. Od samega veselja joče, videč, da je Bog uslišal njeno molitev. Več nego stokrat jc prebrala žena te vrstice. Ves dan je premišljevala o skrivnostnem pomenu tega, od Boga ji poslanega pisma. Čuvala ga jc kakor zlat zaklad na svojih prsih. Saj ji jc bil z njim prisvelil prvi žarek svobode v grozno temo strašne sužnosti.
Po Vaši želji Vam izdela
KNJIGOVEZNICA Ljudske tiskarne
v Ljubljani
Kopitarjeva 6/II
v svoji črtaln!cl rarne poslovne knjige, ako niso že v zalogi, lsto-tako izvrši tudi vsa druga knjigoveška dela posebno razne vezave od preprostih do razkošnih oblik.
Posebni oddelek m izdelovalne (Jamskih torbic, pasov, denarnic in drugega usnjenega galanterijskega blaga Vam nudi te predmete vedno v lepih, modernih fnzonah.
CENE SKRAJNO NIZKE. P0SLU2ITE SE!
IU1IMIN.I
Vajenko
sprejmem v trgovino z mešanim blagom. Naslov v upravi »Slovenca« pod »Hrana in stanovanje 5106«.	v
»SLOVENEC", podružnica: Miklošičeva cesta št. 5
Mesarskega vajenca
Iz poštene krščansko družine sprejmem takoj. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6133.	v
Vajenko
takoj sprejmemo, prednost Imajo starejša dekleta k srednješolsko Izobrazbo. Everest, Prešernova 44.	v
Deklica
kt Ima Izredno veselje do trgovine, pridna In poštena, se želi Izučiti v trgovini. Ponudbo pod »Izredno veselje 6141« na upr »Slovenca«.	v
Filatelija
Filatelisti pozor!
Poizkusite ln uverlll se boste, da najugodnejše vnovCIte aH kupite znamke vseh držav kakor tudi »JOL« albume ln vso fllatellstlčne potrebščino v Knjigarni Janez Dolžan, Ljubljana, Stritarjeva 6.
Tel. 44-24.
Filatelisti!
Najugodnojšl nakup vseh znamk, predvsem bivših jugoslovanskih, vatikanskih, ruskih in okupacijskih, fllatellstlčne literature, vseh vrst »JOL« albumov, nudi filatelija MLADINSKE ZALOŽBE, Ljubljana, Stari trg 30.
|U najemi
Dobro idoto gostilno
zaradi bolezni oddam v najem na prometnem kraju. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6145. m
P Ctnaue j
Razprodaja
Gradbeni in ključavničarski material ter razno orodje razprodamo. Polz-vebde dnevno od 9 do 12 skladišču »Teh na«, družba z o. z. v likvidaciji na Smartlnskl cesti št. 64, pri novi mitnici.
Zeleznina
F?. )tUP;',a, Ljubljana, Gosposvetska c. 1
prizadeva post reči svoje stare in nove odjemalce ter jim nuditi vse v železninsko stroko spadajoče blago po ugodnih cenah.
Gospodinjam:
kuhinjsko posodo, štedilnike, peči, jedilne pribore itd.
Kmetovalcem:
poljedelske stroje, orodje, gnojnične in vodne črpalke, brzopaiilnike in dr.
Obrtnikom:
najboljše orodje in materijah
Izbrano blago.	Strokovna postrežba.
Nakup starega železa in drugih kovin.
Soc. C o 11. di R. GAROS1 & C.
Milano Slabil: Via F. Argellati, 22 — Tel. 37 662 Sede: Via Camperio, 10 — Tel. 152.801
PRODOTTI AUTARCHICI Gomma lacca - Resine - Vern cette -Peiroli - Sgrassanti - Detersivi - Gli-cine - Lubrificanli - Einulsivi - Cere per pavimenti - Solventi
AUTARKTIČN1 PRODUKTI Guma za lake - Smole - Ličila - l'e-troleji - Topila za maščobe - Čistila -Glicine - Mazila - Emulzije - Vosek za lia - Raztopine
AMARO "1918"	GRENAK/1918
CLi s^Jsi	.
GRENAK ("1918
Tel.
40
88
P R E H O G G O H B A C
GLEDALIŠKA 14
TKK.naaaaa
2 951
razdeljuje drva vsak dan od 8.-11. ure do-dopoldne na svo.;em
skladišču Stranke nai pride o z vo-ički s seboj naj prinesejo mesarsko knjižico ler polrddo hišnega gospodarja, da nimam ne zaloge drv, ne plina, ne gozd parcele. Po možnosti bomo do stavljali drva tudi na dom.
Nadalnja pojasnila o razdelitvi kuriva dobe stranke v pisarni tvrdke na Dolenjski cesti ali. če je stranki pri-kladnejše. v pisarni
ING. 0 T A H A L A Frančiškanska ul. 10
dvorišče, vsak delavnik dopoldne
lil. Idnito drugo - polletje
PROGRAM:
V zbirki „Naša knjiga" bodo v drugem polletju (sept., okt., nov., dcc.) izšle tele znamenite in krasne knjige:
SEPTEMBER:
OKTOBER:
NOVEMBER: DECEMBER:
1)	Stanko Kociper: Goričanec, 380 strani. (Že izšel) Izviren s.ovenski roman iz viničaiske Prlekije!
2)	Salvaneschi: Paganini - Chopin, 300 strani. Prevedel Bogomir Stopar. - Dva krasna življenja ..hudičevega goslača" 1'aganinija in ne^mrt. pianista Chopina
3)	Charles Dickens: Dorritova najmlajša, I. del. 380 str.
4)	Charles Dickens: Dorritova najmlajša, II. del. 380 str. Prevedel Mirko .lavornik. - Nailepši roman velikega Dickensa Prelresl|ivo 'n nleinenito člivo o življenju male Aniy. Knjiga o uboštvu in bogastvu
naročnina
PRVO KNJIGO:
za vse štiri, v platno vezane knjige je 168 Lir, ali štirje obroki po L 42"—
Kociper; Goričanec naračnki taloj dobijo!
VAŽNO! Kdor se naroči na drugo polletje zbirke „Naša knjiga lahko dolu knjige iz prvega polletja (Majjochi: Kirurgovo življenje. Budak: Ognjišče I-tl) za Lir 130 (prodajna cena je Lir 200) če takoj plača.
Zbirko naročite pri Založbi „Naše knjige"
LIUDSKA MNIlfiHRNA \ 1MBLJANI, Prcfl ŠhOSifO 5.
h Liudsko tiskarno v Liublianl: Ježe JCramariS
Urednik: Viktor CenCiJ