Vojj jaski novinec. BelgijsMa posrftst* UoJsal H«nrik Konsjans: ^reložil za ,,Slov. GkispoInlB" AliB. (Dalje.) ,,No, Micika", vpraša, .,kaj bi rada?" MPrišia sera semkaj ob skat Janeza Bremsa; ak flu morete [ovpdnti, kje je?" ...lanez ]3remsy Tega imena Še nisem nikdar slišal." ,,Saj je vendar belgijski vojak, kot vi.-i ,,Je že res: ali služi pri kavaleri.ii ali i>ri iti - fauteriji?" ,,Ka'j mislite s tem reči?" «Ali služi jjri konjih ali pri pešeih?" ,,Tega ne vem; vojak je pri zelenih lovcih. Ali li niso v mestu?" ,,Potem ni čudo, ako ga ne poznam: rai smo nd devetega." Med tem razqo\'orom je bil korporal s tremi nli štirimi voiaki in slražnikom stopil k deklioi. K;itrici n.' šlo v glavo. zakaj so io pogledovali tako' findno in &e v nerazumljivem jeziku posmoliovali. Sram jo je (,-ri?elo biti, zalo je prose^e rekla Flemingu: ,?Prijafelj, pokažHe mi pot, meni se iako močna irndi." Ushižni vojak ji naglo odgovori: ..Pojdite skozi vrata. Potem po prvi oesti na de!sno, |/otem na levo. še enkrat na levo in zopet na doyno, dokler ne pridete do neke kapelice. To pustitf na levi strani in zavijte na desno za veliko hišo, ko- 'ier je prodajalna. ..Co. greste še malo daKe, zopet na levo, pridete na irg. Tara vprašajte, kje je vojašnica drugega lovskeira bataljona. Vsak otrok jo vam pokaže." Katrica je bila vsa zmešana; v glavi se ji je vrtelo od samili ,,levih" in ,,desnih." Razumela pa ni ničesar in hotela zvedeti kaj nataučnejšega, kar zavpije straža na vse grlo: ..Aux ar-nies!" (Pod orožie!) Vse je tekalo semtertja ter hitelo k straži po puške. Vo.iak pravi naglo prestrašeni deklici: :,Profi, iiroč! Tecite, sicer naju zapro. Mestni povelinik gre!" Deklica si tega ni dala reči dvakrat, kajti pri niestnih vratih je zagledala častnika na konju, ki se .|i je zdel oblecen kot kralj in je imel silne brke. Jezen. ker je bil stražnika zalotil, ko je govoril z dekletom, je ubogo deklico pogledal, kot bi jo hotel kar l.ožreti. veudar je jahal mimo nje, ne da bi jo pogleriiil: a trepetaje je čnla, kako je ošteval vojake. \endar ni mogla umeti, kaj je vzbudilo njegovo jezo. Hitela, je v mesto in res slednjif1 našla trg. Tuintam ]e videla vojake v raziiih oblekah, a dogodek s stražo io je napravil previdno. Obrnila se je sedaj j,a mešfeanko in vprašala: ,,Gospa, prosim vas lepo, povejte mi, kje stanujejo lovci ?" ,,Tam-Ie zavijte okrog ogla in pojdito naravnost i!n koiica liste ulice. — Tam sifimicic lo\ci v vel;k' vojašnici. ..Stokrnt vam hvala!" pravi Katrica in krene v označeno smer. Ko pride pred kasarno, takoj spozna poslopje po množici vojakov, ki so hodili noter in ven, kakor tudi jio bobnanju, ki ga je slišala notri. Smejofi se od veselja gre naravnost proti vra - tora, da bi stopila v vojašnico, a straža zavpije aad njo z osornim glasom: ,.Stoj! Nazaj! Nih6e ne sme noter!" Tn ko napravi deklica še en korak, jo potisne nazaj, ,,Prijatelj!" vzdihne Ka4»i.ca. ,,Rada bi govonla z nekom, ki je tudi vojak. ICaj pa naj storim?" ,.Pri katerem bataljonu in pri kateri kompaniji pa je?" vpraša straža. ,,Tega pa ne vem —" odgovori ona plašno. ,,Potem počakajte pol ure", odgovori straža hi-* tro; ,,takoj bo dano znamenje za kosilo, kmalu nato pa bo poziv za vežbanje. Potem boste videli vse moštvo, ki bo šlo iz vojašnice; ako imate dobre oči, ga spoznate. Med tem pijte čašo piva tam-le pri ,,sokolu " Zdaj pa me pustite pri miru, adjutant naju že opazuje." Stražnik pusti osuplo Katrico, z desaico krepko udari ob puškino kopito, v,rže glavo nazaj ter kot vojnk koraka gor in dol, ne da bi pogledal mlado kmetico. Ta se je za hip vtopila v premiš].iev;ai]je ter se mučila. d;i l)i razumela, kako bi mogla biti pregreha, tujcu pokazati pravo pot. Bolest ji je legla na srce. DaKSi jo bila uepotrjiežijiva, vendar se ji ni zdelo pradolt/o. rakati | ol »re. Hotela je stati v bližini vrat, kadar bodo lovci prišli verf, in niti eden ne bo ušel nieni i-ozornosti. Videla bo Janeza in ga spoznala.: A ob ti upapolni misli so ji zdajei pomrači obraz — pride ii na miscl, da slepec-nikakor ne more kora-« kati kot drugi. — A kaj ona ve? — Vse se ]i je tu ¦* kaj zdelo tako čudno in nenavadno. — V dvomili je poslušala stražnikov svet ler s počasnimi koraki šla proti ..sokolu." Tje prišodši, ie zahtevala čašo piva ter sramežljivo sedla v kot za mizo. Dalje prihodnjiS,