Za poduk in kratek čas. Potovanje v Rim, Neapol in domn. VII. Velikanaka je cerkev sv. Petronija; oko romarja strmi nad velikanstvom, lepoto in umetnostjo. Zunanja podoba ti sicer ne obeta kaj posebnega, zato se pa tem bolj čudiš, kedar v svetišče stopiš. Dve stranski ladji podpirajo orjaški stebri. Zanimiva je šolnčua uva. Solnčni žarki, ki skoz cerkveni obok na tla svetijo, kažejo mesec in uro. Imenitna je Bologna zavoljo vseučilišča, ki je eno najatarejšib na svetu. Začelo se je 1. 1119. in je svoje dni mogočno alovelo. Dobila je pregovor: Bononia docet (Bologna podueuje). Leta 1262. je bilo na vseučilišču 10000 učencev; zdaj je kakib 400. Tukaj se je v 14. stoletju prvič začela učiti anatomija, t. j. razkosanje človeškega trupla*). Spomenka je vredno, da so v 14. stoletju na tukajšnem vaeučiliaču kakor učiteljice slovele tudi ženske. Najimenitnejšib je bilo 7. Novella d'Andiea, z nenavadno telesno lepoto obdarjena, je prednašala matematiko in fiziko, in sicer za zagnnjalom; gospa Manzolina je učila anatomijo. Bogata zbirka starinskib reči se najde v muzejomu. Podobe malikov, orožje, posode, mumije, bieroglife, vse najdea, kar le starinskega videti poželiš. Zanimivale so me od 1869—1872. izkopana človečja tmpla iz Cartose, zdaj Campo Santo. Pod zave.enim pokrivalom se najdejo rav- *) Ša se vidi učilnica; klopi in vse pohištvo je iz cedrovih desek iz Libanona. Pis. no v taisti legi, kakor so njih v grobih našli; z zetuljo vred ao bila sem pvenešena. Dragocena je tudi biblioteka ali knjižnica. Meri 606', in je razdeljena v 18 bia, in šteje 200.000 zvezkov. Vsaki den od 9.—3. ure je odprta razun nedelj. Sloveci jezikoslovec G. Mezzofa"bti, rojen v Bologni 1776., profesor izhodnega narečja, je bil tukaj _a bibliotekarja. Star 36 let je govoril 18 jezikov, na koncu svojega življenja pa 42. Leta 1838. je bil od papeža Gregorija XVI. izvoljen za kardinala; umrl je v Neapolju 1. 1849. Ogledal ae sem visok atolp, izvamedne stavbe. Nagnjen je, kakor da bi se namenil podreti: potein ae grem v krasno cerkev sv. Dominika, začetnika reda dominikanskega. Njegovo truplo počiva v raki iz marmorja. Slednjič sem pobral svojo kložnjo, ter se podal v božjem imenu dalje na pot proti Loreto. ^Popoldne 2. aprila se od peljam od Bologne. Cetrta postaja potem je starinsko mesto Imola 8 26.000 stanovalci. Tukaj je bil rojen sv. Peter Chrisologus, nadškof Ravenski, f 449. Njegovo truplo počiva v stolni cerkvi, posvečeni sv. Kasijanu; tukaj so bili sedanji sloveči papež Pij IX. kardinal-škof, od tod so 8e k volitvi novega papeža peljali v Rim, kjer so bili na veselje in srečo vesolne Cerkve 16. junija 1846. za papeža izvoljeni. Na rodovitni ravnini dalje sem prvokrat zagledal trte zasajene po naii šegi; trs je bil v redu po njivi zasajen in na glavo obrezan. Drugače vidiš le same brajde; vinske rozge so naatavljene med sadunosnim drevjem, od drevesa do drevesa ined sebo zvezane. Mičen pogled v jeseni, kedar po njib visi grozdje, kakor da bi ga navesil! Pri postaji Castel-Bologna se na levo železnica zasuče proti morju pri Raveni. V stavih časib je bila Ravena znaraenita zavolj morske postaje in ladovja, ki je zdaj od morja zapljavljena. Morje se je od mesta pomeknilo za uro daleč. Hočem omeniti mimogrede primorskega niesta Rimini s 33.000 stanovalci, ki so večjidel ribiči ia svilotkalci. V cerkvi sv. Klare častijo vevni čudodelno podobo Matere božje, ^mati milostljivosti" imenovane. V tem mestu je nekdaj sv. An ton Padovan ribam pridigoval.  Sv. mož je hotel razdivjanemu ljudstvu do srca priti, ter ga je s prijazno božjo besedo nagovoril. Ali množica se za njegovo besedo ue zmeni; neče ga posluaati. Tedaj gre sv. Anton in stopi k izlivu vode Marekije v morje, niigne- z roko in na glas zakliče: Pridite ribe in ribice morja, in poslušajte božjo besedo, ktero ljadje zanicujejo! In mična povest doatavlja: rglej, čudo, ribe in ribice, morja mutaste živali, so privrele in glavice nad vodovje potikale in poslušale beaedo moža božjega, katero ao okorni ljudje zaničevali." Ljudstvo pak, ko je ovi čudež videlo, je prosilo svetnika za odpuščanje in je za naprej rado poslnšalo njegove besede, (Nastavek prib.) SmeSničar 12. Janez pride v štacuno, ter si kupi nove hla5e za 3 gld. Domu gredo5ega zgriva, da si je tako slabe hlače kupil; gre tedaj nazaj in si izbere bla5e, ki veljajo 9 gld. Ker pa nima več denarja, kakor saino 3 gld., reee štacunarju: 3 gld. sem vam že poprej placal, in tukaj imate hla5e nazaj, ki so vredne tudi 3 gld., dostavim še vam tedaj 3 gld., in tako so bia5e za 9 gld. plačane. Kaj ne?