Aktualno Podravje •
Epidemija tudi letos odnesla maturantske plese
O Stran 2
Štajerski
Podravje Ptuj • Vpis otroka v vrtec med letom ne bo več samoumeven
O Stran 2
Ptuj, petek, 26. marca 2021
Letnik LXXIV • št. 24 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,50 EUR
Dragan Nikolic: Božanski lump jugoslovanske filmografije
Aktualno Slovenija • Kam z neporabljenim denarjem iz dopolnilnih zavarovanj
O Stran 3
Politika Ptuj • Se Dokl „vrača" v Dom upokojencev Ptuj?
O Stran 4
Podjetništvo Ormož • G-spot namesto Picerije pri parku
O Stran 5
Izobraževanje Podravje •
Neustrezen model šolanja: en teden doma, en teden v šoli
O Stran 6
Podravje • V Domu upokojencev Ptuj nov primer okužbe s korono
Dvakrat cepljena stanovalka okužena in spet v bolnišnici
Informacija, daje v kidričevski enoti Doma upokojencev Ptuj s koronavirusom okužena stanovalka, kije že prejela dva odmerka cepiva proizvajalca Pfizer Biontech, je postavila veliko vprašanj, predvsem zato, ker je spet v bolnišnici. Kako
.V v i. 1 1 < v. 7	/—-^o» 1 • .	] (UII.7U1... 9iT/.,v «'1
je to možno ter kako učinkovito in smiselno je potem splohcepjjenjefVeč^na 1 stramii-
Foto: Črtomir Goznik
'.v Vf p*^
Podravje, Slovenija
Strategije cepf|p proti covidu-H|rJS| se menjujejok^ «T plenice
Markovci
Zakaj nekateri
o stm&6m 7
1..VV	■
zemljišč za H kolesarskolsffZO
2 Štajerski
Aktualno
petek • 26. marca 2021
Spodnje Podravje • Letošnji maturanti zelo verjetno brez tradicionalnega zaključka
Epidemija tudi letos odnesla maturantske plese
Maturanti ptujskih in okoliških srednjih šol bodo tudi letos prikrajšani za maturantski ples. Gre sicer za družinski dogodek, kije eden izmed pomembnejših prelomnic v življenju. Na Gimnaziji Ptuj še imajo upanje, da bi ples organizirali v maju, če bi epidemiološke razmere to dopuščale.
Po besedah ravnatelja Boštjana Šeruga tako maturantskega plesa v celoti še niso odpovedali: »Četudi bodo maja razmere kaj
boljše, pa bomo morali njegovo izvedbo močno prilagoditi vsem zaščitnim ukrepom.« Tudi na ormoški gimnaziji želijo skupaj z
V Plesnem centru Mambo po petih mesecih znova v plesnih dvoranah
Poslovanje Mambo centra je negotovo
V lanskem letu so bili v plesnem centru Mambo odprti manj kot pol leta, zato so morali v prvem valu odpustiti osem sodelavcev. Lani jeseni so šli vsi na čakanje oz. so z nekaterimi prekinili pogodbe o sodelovanju. »Brez državne pomoči bi prav gotovo vsi, ki delamo v podjetju, končali na zavodu za zaposlovanje. Vprašanje je, ali bi lahko sami podjetje ubranili pred stečajem. Prav tako je po skoraj 27 letih dela negotovo tudi naše poslovanje do konca sezone. Septembra, ko se začne novo šolsko leto, pa pričakujemo in si želimo normalni začetek delovanja,« je še dodal Metod Peklar.
maturanti slavnostno obeležiti njihov zaključek šolanja. »Dijaki so zelo žalostni glede organizacije maturantskega plesa. Ta negotovost jih ubija. Dijakinje razmišljajo o nakupu oblek; vse skupaj se jim zdi krivično. Zelo si želijo na maturantski ples,« je povedala ravnateljica Klavdija Zorjan Škorjanec.
Glede na zadnje informacije o ponovnem rastu števila okuženih v državi pa bodo želje maturantov očitno ostale neizpolnjene.
Mambo že odpovedal plesne tečaje in celo treninge
Vse načrtovane plesne tečaje za maturante pa so že odpovedali v ptujskem Plesnem centru Mambo. Po besedah lastnika in direktorja Metoda Peklarja v tej sezoni najverjetneje v taki obliki, kot jih poznamo, ne bodo izvedljivi. »Druženje tako velikega števila ljudi v zaprtem prostoru do konca junija prav gotovo ne bo mogoče oz. dovoljeno. Generacija dijakov bo tako prikrajšana za edinstven dogodek, ki se ga radi spominjamo tudi kasneje, ko odrastemo.« Mladi pa bodo ostali tudi brez osnovnega plesnega znanja, ki je po mnenju
Dijaki bi radi šli na maturantski ples.
Peklarja pomemben del splošne izobrazbe.
V plesnem centru pa niso odpovedali samo plesnih vaj za maturante, ampak tudi vse ostale načrtovane treninge. V začetku marca so se po petih mesecih zaprtja vrnili v plesne dvorane. »Žal imamo zaradi omejitve števila plesalcev v enem prostoru ter drugih pogojev velike logistične in tehnične teža-
ve, vendar je vse to veliko bolje kot učenje plesa in delovanje preko zooma.« V času zaprtja so namreč plesne vaje izvajali virtualno.
Tudi delujoči programi zaradi omejitev nerentabilni
Sedaj pa jih pestijo še finančne težave. »Zaradi omejenega števila tečajnikov je večina programov ne-
rentabilnih. Fiksni stroški so enako visoki kot ob normalnem delovanju. Prav tako imamo dodatne stroške zaradi nakupa zaščitnih sredstev in razkuževanja. Sestaviti in prilagoditi smo morali tudi nove koreografije, ki so zaradi prepovedanega fizičnega kontakta precej neosebne in plesno puste,« je povedal Peklar.
Estera Korošec
Foto: CG
Foto: CG
Ptuj, Podravje • Sprememba pravilnika o sprejemu otrok v vrtec
Vpis otroka v vrtec med letom ne bo več samoumeven
Razlogov za to, daje cena v Vrtcu Ptuj med najvišjimi v državi, je več. Eden izmed teh naj bi bila tudi nezasedena mesta. Prav zato so se na občini odločili za spremembo pravilnika o sprejemu otrok v vrtec. Uvajajo centralni vpis, kar pomeni, da bo otroka treba vpisati v času od 15. februarja do 5. marca. Vpis med letom bo
sicer možen na podlagi drugega razpisa, kar pa ne zagotavlja vzpostavitve dodatnega oddelka. To bo odvisno od interesa za vpis.
Številne revizije, pregledi poslovanja in nadzori so se poglobili v razloge za tako visoko ceno v Vrtcu Ptuj. Na nekatere faktorje (kot sta npr. starostna struktura, plačni razredi zaposlenih ipd.) ni možno vplivati, del ukrepov, s katerimi bodo med drugim skušali doseči vsaj ohranitev veljavnih cen (znižanje je najbrž iluzorno pričakovati), pa je v rokah ustanovitelja Vrtca, ptujske občine.
Enega izmed načinov racionalizacije stroškov so se lotili s spremembo pravilnika o sprejemu otrok. „Zdaj bomo delali striktno po zakonu, ki predvideva centralni vpis, kar pomeni, da se bodo v tem
času vpisali vsi otroci, ki izpolnjujejo pogoje. Ti bodo vključeni po prednostni listi. Na podlagi tega bomo oblikovali oddelke. Če pa bo interes izven tega razpisa, bomo objavili nov razpis za vse tiste, ki še niso izpolnjevali pogojev za prvi vpis v letu. To bi bilo septembra ali oktobra," je pojasnila županja MO Ptuj Nuška Gajšek.
Javni razpis za vpis predšolskih otrok v programe vrtca je letos trajal od 15. februarja do 5. marca, vsi postopki v zvezi s centralnim razpisom pa se bodo zaključili 31. maja. Do tega dne bodo oblikovani oddelki za novo šolsko leto. Vrtec bo sicer lahko tudi med šolskim letom
y
Županja: „ Vzpostavljen bo red"
„To so koraki, kijih sprejemamo, ker skušamo narediti red in ohraniti veljavno ceno. Delamo tako kot vse druge občine. Nekatere določbe smo povzeli po pravilnikih občin Maribor in Celje, kjer ta praksa dobro deluje. Mislim, da bo tako tudi pri nas. Poskrbeli bomo, da ne bo preveč prostih mest, kar pomeni manjšo obremenitev proračuna in hkrati tudi realno izračunano ceno za vse starše. Na razpis se bo pač treba prijaviti v razpisnem roku, ne pa, da se vloge oddajajo celo leto in se potem pričakuje, da bo otrok v nekaj dneh že sprejet v vrtec," je pojasnila ptujska županja.
sprejel otroke iz centralnega čakalnega seznama, a le, če ob vpisu ni bilo dovolj mest.
Med letom bodo sprejemali le otroke s stalnim prebivališčem na Ptuju
Po potrjenih spremembah pravilnika bodo med šolskim letom na prosta mesta sprejemali le otroke s stalnim prebivališčem v ptujski občini, ki so jih starši vpisali v roku javnega razpisa. „S tem želimo zagotoviti mesto za otroke občanov MO Ptuj in posledično znižati število otrok iz drugih občin," so pojasnili predlagatelji gradiva, ki ga je mestni svet v ponedeljek potrdil brez pripomb.
Dodatno je v pravilniku opredeljena tudi določba o zamudah pri vpisu. Starši, ki bodo zamudili rok za oddajo vloge ali pa so bili njihovi otroci rojeni po roku javnega razpisa, bodo naknadno lahko oddali vlogo za vpis v vrtec. Ni pa to zagotovilo, da bo otrok v vrtec v novem šolskem letu tudi sprejet.
Doslej je veljalo, da so lahko starši otrok, rojenih po poteku javnega razpisa, vloge za vpis oddajali do 31. avgusta za novo šolsko leto, ki se začne s 1. septembrom. Te vloge
Javni razpis za vpis predšolskih otrok v programe vrtca je letos trajal od 15.2. do 5. 3., vsi postopki v zvezi s centralnim razpisom pa se bodo zaključili 31. maja. Do tega dne bodo oblikovani oddelki za novo šolsko leto.
in vloge, oddane po 1. septembru, so se obravnavale enako kot vloge staršev, ki so oddali vlogo v času centralnega vpisa (spomladi). Po novem pa se vse vloge, ki so oddane po zaključku centralnega vpisa, obravnavajo enako. Če v vrtcu ni dovolj prostih mest, se prejete vlo-
ge obravnavajo pri naslednjem javnem razpisu za novo šolsko leto.
Dokler velja centralni čakalni seznam, vrtec ne sme sprejeti otroka, ki ni uvrščen nanj, izjema so le otroci s posebnimi potrebami in otroci iz socialno ogroženih družin (izjava CSD).
V primeru, ko bodo starši sprejem otroka v vrtec odklonili, se bo štelo, da so vlogo umaknili. Županja je prepričana, da se bodo starši hitro privadili novega sistema, ki naj bi vzpostavil red in poskrbel, da cene ne bodo šle (še bolj) v nebo.
Dženana Kmetec
Foto: CG
petek • 26. marca 2021
Aktualno
Štajerski	3
Slovenija • Krajšanje čakalnih vrst v zdravstvu
Kam z neporabljenim denarjem iz dopolnilnih zavarovanj
Ministrstvo za zdravje pripravlja nacionalni razpis za dodatne zdravstvene storitve, s katerim namerava krajšati čakalne vrste. Financiran bo delno iz neizplačanih premij dopolnilnega zavarovanja, ostalo bo primaknil proračun. Dejstvo je namreč, daje lani na računih zavarovalnic ostala določena količina denarja iz premij dopolnilnega zavarovanja, saj storitve v zdravstvu, ki so financirane iz dopolnilnih zavarovanj, niso bile opravljene.
»Čakalne vrste so nastajale že zaradi same epidemije, hkrati pa so bile dolge že poprej,« pravi nekdanji zdravstveni minister Dušan Ke-ber in dodaja: »Če je storitev manj, potem je ta denar, ki so ga zasebne zavarovalnice dobile od naših premij, ostajal. To je neupravičeno pridobljen denar, in seveda je najbolj logično, da ta denar vrnejo.«
Minister za zdravje Janez Poklukar se je že sestal s predstavniki zavarovalnic, ki bodo ministrstvu v naslednjih dneh poslale točne podatke o tem, koliko sredstev jim je lani ostalo. Dogovorili so se, da minister imenuje delovno skupino, ki bo preverila višino teh sredstev, čakalne vrste, ki bi jih bilo treba obravnavati, in izvedljivost nacionalnega razpisa. Za storitve, ki se ne financirajo iz dopolnilnega zavarovanja, bodo na voljo proračunska in evropska sredstva.
Foto: Bobo / M24
Sedanji minister Janez Poklukar in nekdanji zdravstveni minister Dušan Keber
Na računih zavarovalnic ostalo okrog 50 milijonov evrov
Zavarovalnice Triglav, Adriatic in Vzajemna, ki ponujajo storitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, javno še ne razkrivajo, koliko sredstev jim je ostalo lani, saj morajo prej potrditi poslovna poročila. So pa ta sredstva naložile v rezervacije in jih bodo letos porabile v skladu z nacionalnim razpisom.
Slovensko zavarovalno združenje ocenjuje, da gre za okoli 50 milijonov evrov, vendar bo treba dejanski znesek še izračunati v skladu z določbami petega protikoronskega zakonodajnega paketa. V združenju ocenjujejo še, da so zasebne zavarovalnice porabile za okoli desetino manj premij kot sicer.
Na prvi pregled čaka več kot 20.000 ljudi
Zadnje poročilo NIJZ o čakalnih vrstah za februar kaže, da na prvi pregled pri 25 izbranih zdravstvenih storitvah čaka 57.146 oseb, nad dopustno čakalno dobo jih čaka 21.499. Od tega jih ima 9.048 napotnico s stopnjo nujnosti »hitro«. Z napotnico »redno« že dolgo čaka 9.225 bolnikov. Največji delež čakajočih nad dopustno mejo je pri tistih z napotnico »zelo hitro«, kjer več kot 14 dni čaka 62 % vseh čakajočih. Na 379 izbranih terapevtsko-diagnostičnih storitev čaka kar 92.650 oseb, od tega jih 36.296 čaka nedopustno dolgo. Največji delež čakajočih nad dopustno mejo je, podobno kot pri prvih pregledih, pri stopnji nujnosti »zelo hitro«, kjer več kot 14 dni čaka polovica vseh čakajočih.
Luka Tetičkovič, Sm
Zakaj prihaja do čakalnih vrst
Pacienti pri zdravniku specialistu nemalokrat naletijo na situacijo, ko jim zaradi dolgih čakalnih vrst ta predlaga, naj si pomoč poiščejo pri zasebniku in si tako skrajšajo čakanje. Ko pridejo do zasebnika, pa naletijo na istega zdravnika, ki jim je to predlagal v času javne službe.
»To ne pomeni, daje zdravnik ustvaril čakanje. Če klinični center dobi denar za 1.000 operacij kolka, jih lahko naredi le 1.000, čeprav je pacientov 1.500,« pojasnjuje Keber, ki vzrok za čakalne vrste vidi predvsem v prenizkem financiranju javnega sistema. »Seveda je narobe, da imamo t. i. imenovane zdravnike dvoživke, ki delajo v javnem sistemu in nadaljujejo zasebno ambulanto v popoldanskem času,« je kritičen Keber, »oni seveda izkoriščajo dane razmere, vendar ne povzročajo čakalnih vrst.«
Podravje • V Domu upokojencev Ptuj spet primer okužbe s korono
Dvakrat cepljena stanovalka okužena in spet v bolnišnici
Informacija, daje v kidričevski enoti Doma upokojencev Ptuj s koronavirusom okužena stanovalka, kije že prejela dva odmerka cepiva proizvajalca Pfizer Biontech, je postavila veliko vprašanj. Med drugim, kako je to možno ter kako učinkovito in smiselno je potem sploh cepljenje. Obenem se v Domu pojavlja nova bojazen: izteka se namreč obdobje, ko naj bi bili tisti, ki so koronavirus preboleli jeseni, zaščiteni s protitelesi. Zanje bo treba organizirati cepljenje, vendar še vedno ni jasno, kdaj. Pristojnemu ministrstvu je vodstvo Doma že predlagalo, da se stanovalce, ki so okužbo prebolevali oktobra, čim prej prednostno cepi.
Foto: ČG
Direktorica Doma upokojencev Ptuj Vesna Šiplič Horvat: „Takšni primeri so možni, stroka je opozarjala na to. Še vedno pa je cepljenje priporočljivo, saj na ta način zaščitimo velik krog ljudi."
V ponedeljek je bila v enoti Kidričevo zabeležena okužba s covidom-19. To morda niti ne bi bilo kaj posebnega, če ne bi šlo za stanovalko, ki je že bila cepljena z dvema odmerkoma cepiva. Prvi odmerek je prejela 27. decembra lani, drugi odmerek 20. januarja 2021. Gre za prvi tak potrjen primer v ptujskem Domu upokojencev, ne pa tudi v Sloveniji. O tovrstnih ponovnih okužbah po cepljenjih namreč poročajo tudi iz Maribora in drugih mest.
Teden dni po prihodu iz bolnišnice z znaki okužbe, zdaj spet v bolnišnici
Omenjena stanovalka je bila v tednu med 5. in 11. marcem na zdravljenju v bolnišnici. „V bolnišnici je bila zaradi poslabšanja osnovne kronične bolezni. Ko se je vrnila v dom, je po enem tednu dobila znake, značilne za koronavirus. Odločili smo se za testiranje, ki je pokazalo, da je okužena," pojasnjuje Vesna Šiplič Horvat, direktorica Doma upokojencev Ptuj. Zaradi poslabšanja zdravstvenega
stanja je stanovalka ponovno v ptujski bolnišnici.
Etažo, kjer je bivala, so takoj po potrditvi suma uredili v sivo cono, kar pomeni, da se stanovalci tam zadržujejo v sobah in so bili testi-rani v skladu s protokolom prvi, četrti in osmi dan po zaznani okužbi. Za zdaj je vseh 30 zaposlenih in
stanovalcev, ki so jih testirali zaradi stika z omenjeno stanovalko, negativnih.
Šiplič Horvatova pravi, da je stroka opozarjala, da so takšni primeri možni, saj da nobena zaščita ni 100-odstotna, ker del populacije kljub cepljenju ne razvije imunosti: „Res pa je, da se pričakuje lažji po-
tek bolezni. O tem, ali je stanovalka zdaj v bolnišnici zaradi poslabšanja osnovne bolezni ali koronavirusa, pa nimam informacij. Cepljenje je še vedno zelo priporočljivo in k temu spodbujamo vse stanovalce in zaposlene. Ta informacija niti ni tako veliko presenečenje, saj so se nekateri domovi že srečali s podobnimi primeri."
Cepljenih stanovalcev kljub sumu okužbe naj praviloma sploh ne bi testirali
Omenjena situacija pa je vodstvo ptujskega doma spodbudil k razmisleku, kako v takšnih primerih čim prej zamejiti širjenje okužbe. Ministrstvu za zdravje so zato predlagali spremembo protokola: da se vse stanovalce, ki se vrnejo iz bolnišnice, za en teden namesti v sivo cono ter v primeru suma na okužbo - ne glede na cepljenje ali dejstvo, da so okužbo že preboleli - ponovno testira. Vnos okužb po vrnitvi iz bolnišnice se je namreč izkazal za velik problem. Takšno prakso so v ptujskem domu od ponedeljka naprej že uvedli, čakajo pa nadaljnja navodila ministrstva. Direktorica je namreč prepričana, da je strošek testiranja glede na morebitne posledice širjenja okužbe zanemarljiv.
Čas »zaščite« pred korono se hitro izteka ...
V štirih podravskih enotah ptujskega Doma upokojencev (Ptuj, Kidričevo, Juršinci in Muretinci) naj bi bilo od skupaj 560 stanovalcev pred koronavirusom „zaščitenih" kar 99 % vseh starostnikov. 326 jih je namreč okužbo prebolelo, dodatnih 237 pa je bilo cepljenih.
Prvi so se s prvim odmerkom cepili že konec decembra, prvo okužbo so namreč v ptujskem DU potrdili že 16. oktobra. Glede na trenutno veljavni protokol Ministrstva za zdravje naj bi bili ti varni in jih ne bi bilo treba nameščati ne v sivo cono ne testirati. Za tiste, ki so okužbo preboleli, to velja do preteka šestih mesecev, za cepljene z dvema odmerkoma pa do preteka treh mesecev. Šiplič Horvatova je prepričana, da bo to treba spremeniti, kar dokazuje tudi zadnji primer. Čeprav je pojav števila okužb večji in smo v tretjem valu, direktorica ptujskega Doma upokojencev pravi, da bodo skušali širjenje okužbe omejiti, nikakor pa si ne želijo vnovičnega zapiranja.
Dženana Kmetec
Spet vzpostavljena siva cona
V kidričevski enoti doma upokojencev so zaradi vdora okužbe spet vzpostavili sivo cono. Stanovalcev pri izhodih sicer za zdaj ne omejujejo, opozarjajo in opominjajo pajih na spoštovanje ukrepov. V primeru, da stanovalec obišče svojce, za vsak primer posamezno izdelajo oceno tveganja. Če je ta visoka, bo stanovalec po vrnitvi teden dni v sivi coni.
Šiplič Horvatova je prepričana, da bo strategijo cepljenja treba prilagoditi novim razmeram. To bo prineslo nova vprašanja in dileme, saj mnogi na čakalnih listah še vedno niso cepljeni. Kdaj bi torej lahko na vrsto prišli tisti stanovalci domov, ki so okužbo jeseni preboleli, še za zdaj ni znano.
Foto: CG
4 Štajerski
Politika
petek • 26. marca 2021
Rače-Fram • Z rebalansom do denarja
Širili bodo zbirališče odpadkov
Nedavno smo poročali, da so bile vse ponudbe izvajalcev gradbenih del za širitev in nadgradnjo račkega Centra za ločeno zbiranje odpadkov previsok zalogaj za rezervirana sredstva v občinskem proračunu. Na občini so bili primorani vse ponudbe zavrniti, naposled pa so z rebalansom proračuna zagotovili več denarja za ta projekt.
Foto: KG
»Širitev Zbirnega centra za ločeno zbiranje odpadkov je nujna, zato nam ni preostalo drugega, kot da v proračunu zagotovimo dodatna sredstva za investicijo. Javni razpis bomo najbrž objavili že v marcu,« je napovedal župan Branko Ledinek.
Pred rebalansom je bilo za investicijo rezerviranih 250.000 evrov, sedaj pa je na tej postavki 365.000 evrov. Ob tej spremembi pa je bil proračun deležen dodatnih sprememb, in sicer so se prihodki povišali za slabih 70.000 evrov, odhodki pa za skoraj 660.000 evrov. Od tega bo kar 612.000 evrov rezerviranih za investicije v prihodnjih letih. Nekoliko več denarja bo občina zagotovila za ureditev skate-pumptrack poligona (skupno 95.000 evrov) in za opremo v vrtcih (skupno 23.000 evrov). Kar 40.000 evrov več pa bodo namenili za širitev kanalizacije na območju Ranče vikendi (skupno 120.000 evrov).
Poleg večjih bremen občinskega proračuna pa je prišlo tudi do nekaj razbremenitev; največji prihranek zadeva financiranje zdravstvenega zavarovanja brezposelnih oseb, ki ga bo prevzela država. Glede na rezervirana sredstva bo občina prihranila skoraj 70.000 evrov. Svetniki so rebalans na seji potrdili, prav tako pa tudi zaključni račun in nov prostorski akt, ki omogoča gradnjo na neposeljenem območju. Povpraševanje po gradbenih parcelah namreč ne pojenja. V februarju so svetniki soglašali s podrobnim prostorskim načrtom na območju naselja Morje, kjer bo možna gradnja sedmih individualnih hiš, tokrat pa so soglašali s spremembo prostorskega načrta za območje Rač. Na še neposeljenem območju v bližini železnice ob vodotoku Rakitovec je tako šest novih zemljišč, kjer bo mogoča gradnja individualnih hiš. Velikost zemljišč je med 600 in 1.200 m2, komunalno pa še niso opremljena.
Karmen Grnjak
Starše • Kupili bi traktor z mulčerjem, ampak...
Propadel javni razpis
Na občini Starše se formira režijski obrat, ki bo skrbel za vzdrževanje občinskih površin. Za svoje delo potrebujejo tudi različne stroje, tako je občina objavila javni razpis za nakup traktorja z mulčerjem. Na razpis se pa ni prijavil nihče.
Javni razpis je bil objavljen v začetku marca. Kot je razvidno iz dokumentacije, so si na občini zadali nakup traktorja z motorjem 80 -90 KM za vsestransko uporabo in hidravličnimi priključki. Ob tem pa bi kupili stranski mulčer za urejanje nabrežin in vej v delovni širini 1,20 metra. Rok za oddajo ponudbe je trajal 15 dni, vendar se na razpis ni odzval noben ponudnik. Na občini fenomena ne komentirajo, ker pa napravo nujno potrebujejo za urejanje javnih površin, kot je košnja trave ob občinskih cestah in javnih poteh, pa so že napovedali, da bodo ponovili razpis za oddajo javnega naročila.
Nakup stroja se bo v celoti financiral iz občinskega proračuna, za kar je že rezerviran denar. Pričakovan finančni okvir pa naj ne bi presegel 85.400 evrov.
KG
Foto: Grapak
Fotografija je simbolična.
Ptuj • Članstvo v svetu Doma upokojencev Ptuj
Se Dokl „vrača" v Dom upokojencev Ptuj?
Svet Doma upokojencev Ptuj seje minuli teden sestal na svoji zadnji seji v tej sestavi. Najbrž je tudi to bil razlog za dolgo in izčrpno večurno razpravo, ki sojo bolj kot planom za prihodnost nekateri člani namenili za vnovično pogrevanje dogodkov iz preteklosti. Se pa očitno lahko zgodi, da bo takšnih, pestrih in težkih razprav v prihodnje še več.
Rozika Ojsteršek, ki je v svetu zavoda doslej predstavljala lokalno skupnost oziroma ptujsko občino, vsaj v tej funkciji ne bo več. Njeno mesto bo od aprila naprej, ko delo začne nova sestava sveta, prevzel Milan Klemenc. Gre za ptujskega mestnega svetnika, ki je zadnjih nekaj mesecev (iz DeSUS--ove kvote) zastopal državo.
Kdo so novi potencialni kandidati
Neuradno je sicer slišati, da naj bi ponovno kandidirala Ojsterško-va, ki je bila v času, ko je dom vodila Kristina Dokl, zelo naklonjena tedanji direktorici (njeni naslednici Jožici Šemnički bistveno manj). Kandidirala pa naj ne bi več kot predstavnica lokalne skupnosti, saj je jasno, da podpore skoraj zagotovo ne bi dobila. Njeno glasovanje in način zastopanja stališč so namreč na ptujski občini večkrat problematizirali. Naj pa bi se pri-
javila na razpis za predstavnike ustanovitelja. Zraven nje se kot potencialnega kandidata omenja tudi Dušana Gvozdiča, nekdanjega člana sveta Zavoda za turizem Ptuj. Če bi Ojsterškova v svoji nameri uspela, bi bila oba s Klemencem tudi v prihodnje člana sveta zavoda, dejansko bi zamenjala le tiste, ki so ju imenovali.
Član sveta pa zagotovo od 12. aprila naprej ne bo Igor Kopše, ki je doslej predstavljal ustanovitelja (iz kvote stranke SMC). Kot je sam potrdil na zadnji seji, se za kandidaturo ni več odločil.
Po naših informacijah, naj bi po izstopu DeSUS-a iz koalicije med ostalimi strankami obstajal velik interes za „dodatno" mesto v svetu zavoda največjega slovenskega doma upokojencev. Kdo si bo priboril dodatno mesto, ostaja uganka.
Kdo so prijavljeni kandidati za članstvo v svetu zavoda in kdaj jih bodo imenovali, smo želeli preveri-
Bo SMC z Doklom premešal štrene v svetu?
Če špekulacije držijo, obstaja velika možnost, da bo SMC štrene dodobra pomešal in kot koalicijska stranka v svet poslal Dejana Dokla, sina dolgoletne direktorice Kristine Doki, kije kandidiral tako za mesto direktorja Doma upokojencev Ptuj kot za delovno mesto strokovnega vodje. Ker se zadeve niso izšle po njegovem načrtu, jih zdaj rešujejo na sodišču. Dokl je sicer potem, ko ni bil več zaposlen v domu, več mesecev redno hodil na seje, predvsem takrat, ko je še svetu predsednikoval Franc Kodela, direktorica pa je bila Jožica Šemnički. Napetost na sejah seje stopnjevala do te mere, da je morala posredovati policija. V vsakem primeru bi njegovo članstvo v svetu prineslo zanimivo dogajanje.
ti tudi na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Odgovorili so zelo kratko: da je postopek imenovanja zastopnikov države še v teku. Glede na
Se bodo karte v svetu zavoda močno premešale, čeprav bo večina Članov ostala enakih?
to, da sedanjemu svetu članstvo poteče 12. aprila, bi morali pohiteti.
Kar nekaj dosedanjih članov sveta bo (najbrž)
• V •	•!
vnovič imenovanih
Ker je trenutno vladajoča garnitura preostale predstavnike ustanovitelja imenovala pred kratkim, jih bodo zelo verjetno imenovali ponovno. Njihovo delo v svetu je bilo namreč zelo kratko, le nekaj mesecev. To so Boris Kmetec (NSi), Katja Svenšek in Simona Lacko (obe SDS).
Da želijo, da njihove interese tudi v prihodnje zastopa Ljubica Šuligoj, pa so se izrekli v vseh petih enotah doma. Velikega zaupanja zaposlenih sta očitno deležna tudi njihova dosedanja predstavnika, Metka Bolcar in Mitja Lešnik, ki prav tako delo nadaljujeta v naslednjem mandatu.
Dejstvo je, da je od članstva v svetu zavoda odvisno marsikaj: od vzdušja in odnosov z vodstvom doma pa do potrjevanja investicij, planov ...
Dženana Kmetec
Sveti Tomaž • S seje občinskega sveta
Lekarna naj bi zaživela septembra
Svetniki so na marčevski seji kot običajno složno glasovali o vseh točkah dnevnega reda. Potrdili so letna programa za kulturo in šport, vse bližje pa je tudi odprtje lekarne v občini.
Župan Mirko Cvetko je svetnikom naznanil, da bo lekarna odprla svoja vrata jeseni, predvidoma septembra, pred tem pa bo treba
še pripraviti prostore. Prenova naj bi se začela kmalu po velikonočnih praznikih, denar za obnovo pa zagotavlja Lekarna Ormož. »Lekarna
Tudi marčevska seja tomaževskega občinskega sveta je potekala v spravljivem tonu. Nekaj več besed je bilo slišati le ob manjšem povišanju komunalnega prispevka, kjer se je oglasil svetnik Marko Vajda, ki bi omenjeni prispevek raje znižal kot zvišal.
ima rezervirana sredstva v višini 107.000 evrov, s tem denarjem pa naj bi se uredilo vse, vključno z nabavo potrebne opreme,« je povedal Cvetko.
V nadaljevanju seje so svetniki obravnavali tudi osnutek novega Odloka o podlagah za odmero komunalnega prispevka. Kot je bilo pojasnjeno, je trenutno veljavni odlok iz leta 2014 treba uskladiti z zakonodajo, ki se je od sprejetja odloka spremenila. Rok za uskladitev se izteka ob koncu meseca.
Bi moral biti komunalni prispevek nižji?
Svetnik Marko Vajda se je pri tem zavzel, da bi ceno komunalnega prispevka znižali, da se prepreči odseljevanje mlajše generacije:
»Zelo malo mladih se odloča, da ostaja v naših krajih. Nekaj moramo narediti, da bodo mladi ostajali doma.«
Župan predlogu ni kategorično nasprotoval, vendar je opozoril, da je občinski proračun omejen: »Vrednost komunalnega prispevka je že nizka, če mi dodamo subvencijo za 1.000 evrov, zaradi tega ne bo nekdo tukaj ostal ali se sem priselil. Sicer pa po osnutku odloka za vse vrste objektov ostajajo komunalni prispevki približno enaki, bistveno se ne zvišujejo.«
Za povprečno stanovanjsko stavbo komunalni prispevek sedaj znaša 2.715 evrov, v osnutku pa je predlagana nova cena 2.749 evrov. Za kmetijsko, trgovsko ali industrijsko stavbo je sedanja cena komunalnega prispevka 9.518, predlagana nova cena pa znaša 9.894 evrov. Komunalni prispevek za te stavbe bi se torej povišal za slabih 400 evrov oziroma za manj kot 4 %. Kdaj točno bo nov odlok potrjen, pa za zdaj še ni znano.
Karmen Grnjak
Foto: CG
petek • 26. marca 2021
Podjetništvo
Štajerski	5
Ormož • Gostinski lokal ob bazenu prevzema lokalni podjetnik Šnajder
G-spot namesto Picerije pri parku
Občina Ormož je kot lastnica gostinskega lokala ob grajskem parku iskala najemnika, ki bi obrat po tem, ko je nad dejavnostjo lani dokončno obupal prejšnji najemnik, Franc Škorjanec, znova zagnal. Uspešna je bila v drugem poskusu, v teh negotovih časih pa seje za najem odločil lokalni podjetnik iz Cerovcev, Goran Šnajder, kije svoje storitve že ponujal na raznih prireditvah.
Šnajder se je v preteklem letu preizkusil na različnih prireditvah na ormoškem koncu. Ponujal je točene domače in lokalne pijače, obiskovalci pa se ga lahko spomnijo kot nasmejanega mladeniča, ki je skrbel za točilni pult pod imenom G-spot. Tako se bo po novem imenoval tudi gostinski lokal v Ormožu ob parku. Šnajder si je namreč zadal cilj, da svojo dejavnost razširi
na gostinsko ponudbo in presodil, da bi najem lokala v Ormožu lahko predstavljal dober potencial. Kot edini ponudnik je kandidiral na javnem razpisu. Na občini so potrdili njegovo kandidaturo, prav tako so navedli, da je Šnajder sprejel pogoje občine za najem, kar pomeni 700 evrov najemnine in kritje stroškov ter celoletna ponudba hrane in pijač. Župan Danijel Vrbnjak je
Najemnina ostaja 700 evrov mesečno
Na prvi javni razpis za oddajo gostinskega lokala pri ormoškem grajskem parku se ni prijavil nihče. Občina Ormož je kot lastnica objekta sredi marca objavila nov javni razpis z enakimi pogoji in zelo jasnim sporočilom: »Če bodo morali biti zaradi vladnih ukrepov gostinski lokali zaprti, najemnine ne bomo zaračunavali!«
Gostinski lokal naj bi bil sicer odprt čez celo leto, najemnina bo znašala 700 evrov mesečno, stroške pa bo gostinec moral kriti sam, ne glede na vladne ukrepe. Sicer je znano, da ob popolnem zaprtju dejavnosti vlada preko sprejetih PKP krije fiksne stroške podjetnikov.
naposled zadovoljen z dejstvom, da se je našel kandidat, ki bo obrat znova zagnal. Na prvi javni razpis se namreč ni odzval nihče.
Uredili bodo pivnico
»Ambient bomo nekoliko posodobili, uredili bomo pivnico. Pri ponudbi hrane se bomo na začetku osredotočili na ožji jedilnik, ponudili bomo predvsem raznovrstne hamburgerje, pice in podobno. Želim namreč, da kar delamo, delamo dobro. Za širitev ponudbe bo še čas,« je napovedal Šnajder. Pri zaposlovanju Šnajder za zdaj ostaja previden. »Sprva bomo zaposlili
dve do tri osebe, sicer pa nameravamo v poletnih mesecih, ko pričakujemo več prometa zaradi obiska kopališča, dati priložnost tudi študentom,« je dejal.
Odprto vprašanje je le še, kdaj bo Šnajder lahko odprl vrata lokala. V formalnem smislu je namreč treba še počakati, da poteče pritožbeni rok, pogodbo s Šnajder-jem pa naj bi na občini podpisali v aprilu.
Šnajder si želi, da bi obrat lahko čimprej zagnal, res pa je, da ne glede na dogovor z občino in apetite potencialnih gostov, napovedi o sproščanju ukrepov še ni na vidiku.
Karmen Grnjak
Foto: arhiv G-spot
Podjetnik Goran Šnajder se je odločil obuditi gostinsko ponudbo u občinskem lokalu ob Grajskem parku.
Cirkulane • Obrtna cona Dolane se polni
Intenzivna gradnja poslovnih objektov
Gospodarski objekti v obrtni coni (OC) Cirkulane rastejo kot gobe po dežju. Tako je tudi dogovorjeno z ministrstvom za gospodarstvo, ki je sofinanciralo komunalno opremljanje območja. Občina Cirkulane je za urejanje OC pridobila evropska sredstva, zato seje dolžna držati terminskih rokov glede gradnje poslovnih objektov ter dogovorov v zvezi z zagonom dejavnosti in zagotavljanja delovnih mest.
Županja občine Cirkulane Antonija Žumbar je pojasnila, da je v teku gradnja petih poslovnih objektov. Eno izmed podjetij si pridobiva dokumentacijo za gradnjo, za eno pa še ne vedo, ali bo gradilo ali ne. »Niso se izjasnili, kaj mislijo narediti. Kljub našim pozivom se niso odzvali, zato bomo verjetno
primorani uporabiti postopke, ki nam jih nalaga zakonodaja,« je pojasnila Žumbarjeva.
Podjetja, ki so v OC Cirkulane kupila zemljišča, so EMG, Laring, RC Trcko, DTP montaže industrijskih naprav, GT gorsko, Domačija Fami-lija in samostojni podjetnik Stanko Fric. Ker je občina za urejanje cone
pridobila evropska sredstva, je treba slediti ciljem projekta, sicer jo lahko doleti, da bo morala denar vračati. Tega si seveda ne želijo, zato podjetniki tudi intenzivno gradijo. Delovna mesta, ki se bodo odprla v Dolanah, bodo za občino velikega pomena, je poudarila županja, ki sicer meni, da je treba razvoju gospodarske in kmetijske dejavnosti v občini, kot so Cirkula-ne, namenjati posebno pozornost.
Cilji usmerjeni v razvoj kmetijstva in gospodarstva
Čeprav razvoj obrtne cone vliva optimizem, je županja Žumbarje-va po drugi strani zaskrbljena, ker časi niso naklonjeni vinogradniški dejavnosti in se vinogradi v Halozah krčijo. »Kljub temu verjamem, da bodo za te dejavnosti prišli boljši časi, bolj pozitivne razmere
oziroma pogoji, kot so danes. Če ne bomo spodbujali kmetijstva, vinogradništva in turizma, ki bi se na haloškem območju lahko razvijali, nam bodo Haloze zaspale. Če ne bo infrastrukture, ki bo omogočala dostop do domačij, in delovnih mest, se bo območje praznilo. Razvojne spodbude za to okolje so absolutno nujne. Država se mora zavedati, da smo obmejno območje, kar je pomembno z vidika zagotavljanja nacionalne varnosti. Zato je pomembno, da ljudje tukaj živijo in da imamo urejeno prometno ter komunalno infrastrukturo. Ljudje, ki živijo v teh krajih, se vozijo po gramoziranih cestah in bivajo na visoko gričevnatem območju, so res vredni iskrenega spoštovanja. Občina se trudi z asfaltiranjem cest, kljub temu pa imamo odprtih še veliko vprašanj, ki bi jih bilo treba rešiti,« je pojasnila županja občine Cirkulane Antonija Žumbar.
MZ
Foto: MZ
Ob podjetju ADK v Dolanah se razvija gospodarska cona. Po besedah cir-kulanske županje Antonije Žumbar poslovne objekte gradi pet podjetij.
Ptuj • Podeljena smetarska koncesija
Odpadke v roke družbe Simbio
Ptujska občina je neposredno koncesijo za opravljanje obvezne občinske gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki za naslednjih 20 let podelila celjski družbi Simbio. Svetniki so omenjen predlog potrdili brez besed.
Foto: MZ
Kot je pojasnila ptujska županja Nuška Gajšek, so s tem, ko so družbi Simbio podelili koncesijo, sledili sklepu o zapiranju Gajk. To dejstvo naj bi za uporabnike pomenilo v prihodnje nižjo ceno, koliko natančno, naj bi bilo znano junija letos. Županja je še pojasnila, da se Gajke ne zapirajo v celoti, pač pa le odlagališče mešanih komunalnih odpadkov. Zbirni center, ki je za občine obvezen po zakonu, ostaja. Tudi v prihodnje naj bi delovali kompostarna in sortirnica, ki pa sta potrebni nadgradnje: „Nekatere zahteve, da se tudi to, torej vse skupaj zapre, pa so nerealne in bi pomenile tudi izgubo delovnih mest."
Kot smo v našem časopisu že poročali, naj bi v naslednjih 20 letih na račun podeljene koncesije privarčevali tudi do deset milijonov evrov. Koliko se bodo odločitve politike poznale na položnicah občanov, naj bi bilo torej znano v nekaj mesecih.
Dženana Kmetec
Slovenija • Novela zakona o vodah
Izbrisali sporni člen
Ministrstvo za okolje in prostor ter ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo sta dosegla soglasje, da iz novele zakona o vodah, ki je v obravnavi v DZ, izvzameta člen, ki bi omogočil gradnjo objektov in naprav, ki uporabljajo nevarne snovi, na vodovarstvenem območju.
S spremembo, ki je bil predbvidena v 4. členu, bi bilo pod določenimi strogimi pogoji izjemoma možno graditi objekte in naprave na vodovarstvenem območju. Gre za objekte in naprave, ki so namenjeni proizvodnji, v katere so vključene nevarne snovi in za katere je v skladu s predpisi na področju varstva okolja treba pridobiti okoljevarstve-no soglasje, ter objektov in naprav za odlaganje odpadkov, so spomnili na okoljskem ministrstvu.
»Ministrstvo za okolje in prostor je v svojem poslanstvu zavezano k varovanju okolja in ščititi pitno vodo kot ustavno kategorijo, zato soglaša, da so lahko dodatna tveganja za njeno onesnaženje neprimerna. Glede na opozorila strokovnih organizacij in posameznikov soglašamo, da zmanjšamo in kar se da preprečimo dodatna tveganja za onesnaženje pitne vode, zato podpiramo črtanje 4. člena novele, ki bi to pogojno omogočila,« so zapisali v sporočilu za javnost.
Gre za enega od dveh členov novele, na katere so v zadnjih dneh opozarjali okoljevarstveniki in številna strokovna društva, naj amandmaja ne sprejmejo, je poslance pozvala tudi zbornica komunalnega gospodarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS).
Za del javnosti je sicer sporen tudi del novele, ki bi spremenil 37. člen zakona o vodah tako, da bi omogočil določene posege na vodnih in priobalnih zemljiščih. Po predlogu bi bilo mogoče na teh območjih med drugim graditi javno in komunalno infrastrukturo ter objekte v javni rabi. A opisani 2. člen novele v predlogu novele zaenkrat ostaja.
Novela je prvotno predvidevala zlasti uvedbo možnosti rabe sredstev sklada za vode za redno vzdrževanje vodotokov, ker se z zagotavljanjem teh sredstev mudi, pa je bila v državni zbor poslana po skrajšanem postopku. Koalicija je kasneje oba omenjena člena v predlog novele vnesla z amandmaji, in sicer na pobudo gospodarskega ministrstva. Vnašanje tako pomembnih sprememb brez javne obravnave je med drugim kritično ocenil varuh človekovih pravic Peter Svetina, problematiziral ga je tudi stalni posvetovalni odbor za podnebno politiko pri predsedniku republike Borutu Pahorju, (sta)
m «.'sahk.!
Foto: arhiv M24
6 Štajerski
V središču
petek • 26. marca 2021
Sp. Podravje • V šolah se že pripravljajo na spremembo pouka
En teden doma, en teden v šoli
V primeru poslabšanja splošne epidemiološke slike naj bi bili učenci od šestega do devetega razreda v šoli vsak drugi teden. Tako je zapisano v okrožnici Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, ki sojo v tem tednu prejeli tudi ravnatelji podravskih osnovnih šol. Gre za tako imenovani model šolanja C1, ki predvideva zmanjšano število učencev, ki se hkrati izobražujejo v šolskih učilnicah.
Učenci od 1. do 5. razreda tudi po modelu C1 ostajajo v šoli.
Po modelu Ci se bo pouk v prostorih šole ves čas izvajal za otroke od i. do vključno 5. razreda. Za učence od 6. do 9. razreda pa bo pouk potekal izmenično v šoli in na daljavo. Predvidena je tedenska izmenjava. Šole so že prejele natančne usmeritve za izvajanje modela Ci. Učiteljem svetujejo, naj delo za tiste učence, ki pouk obiskujejo izmenično v šoli in na daljavo, načrtujejo za 14 dni. Pri tem pa naj upoštevajo tudi zmožnosti učencev za samostojno delo, ko teče izvajanje pouka na daljavo.
Ta model ne bo pripomogel k omejitvi
V» •	I	I VI
širjenja okužb
»Ta model pouka ne bo veliko pripomogel k manjšemu širjenju okužb z virusom covid-19. Na naši matični šoli bomo imeli v času pouka na predmetni stopnji šest praznih in sedem polnih učilnic otrok, kar je popolnoma nesmiselno. Vsekakor bi bilo bolje, če bi na primer polovica osmega razreda bila pri pouku v šoli, druga polovica pa bi lahko s pomočjo kamere spremljala dogajanje v učilnici. To bi pomenilo, da bi imeli v učilnici samo i4 osmošolcev namesto 28,« je pojasnila Tatjana Vaupotič Zemljič, ravnateljica OŠ Ljudski vrt.
Prav tako jo preseneča, da so bili o morebitni spremembi modela šolanja obveščeni čez noč brez širše razprave z ravnatelji: »Novi model bo povzročil veliko
težav in zahteval ogromno dodatnega napora učiteljev. Učitelj matematike bo na primer izvedel uro z devetošolci v živo v šolski učilnici. Nato pa bo tekel do računalnika v drugo učilnico, da bo lahko učno snov odpredaval še sedmošolcem, ki se v tistem tednu šolajo od doma.«
Vsaka šola bo morala pripraviti tudi nove protokole, urnike in reorganizacijo. Po besedah Vau-potič Zemljičeve je že sedaj veliko logističnih težav. Tedensko je namreč treba prilagajati število avtobusov za šolski prevoz otrok. Težave so tudi v šolski kuhinji, ki mora biti pravočasno obveščena o številu dnevnih obrokov za posamezen dan v tednu.
Model šolanja Ci popolnoma nesmiseln za manjše osnovne šole
Model Ci je po mnenju ravnateljice Silvestre Klemenčič popolnoma nesmiseln za Osnovno šolo Žetale. V šestem in sedmem razredu je namreč samo i4 otrok, zato bo v naslednji dneh naslovila na šolsko ministrstvo vprašanje, ali bodo dopuščali morebitne izjeme. »Prepričana sem, da mi lahko izvajamo varno pouk za vse učence od i. do 9. razreda, saj imamo na voljo dovolj prostora. Vsekakor pa upam, da se šolanje ne bo znova preselilo za ekrane, ker s tem bi zares številnim mladim povzročili nepopravljivo škodo.
Velika večina učiteljev in ravnateljev opozarja na nepotrebne težave, ki jih prinaša t. i. model C1.
"Na naši šoli je namreč v vsakem razredu kak učenec z velikimi težavami, predvsem psihičnimi.«
V	Osnovni šoli Markovci so pripravljeni na morebitno spremembo modela šolanja. Ravnatelj Ivan Štrafela je prepričan, da bodo morebitne spremembe poučevanja vpeljali brez večjih težav: »Mi bi bili sicer najbolj veseli, če bi šole ostale odprte čim dlje časa. Če pa se bo šolsko ministrstvo odločilo za model Ci, menim, da bi morala imeti vsaka šola možnost izbire glede na število okužb v samem zavodu in regiji nasploh.«
V nekaterih šolah težave zaradi zaposlenih na bolniških
Vodstvo osnovnih šol je tako znova v negotovi situaciji, saj v tem trenutku nihče zagotovo ne ve, kdaj in po katerem modelu bo potekal pouk v naslednjih tednih. O končnih odločitvah šolskega ministrstva so ravnatelji največkrat obveščeni iz medijev ali zelo pozno poslanih okrožnic. V šolskem prostoru ostaja tudi dilema, komu dati prednost: zdravju ali znanju? V nekaterih šolah se namreč že pojavljajo različne okužbe - doma ostajajo tako zaposleni kot otroci.
V	OŠ Podlehnik v zadnjem času opažajo porast števila bolniških odsotnosti. Kot izpostavlja ravnatelj Dejan Kopold, so bili v času šolanja na daljavo vsi zaposleni zdravi. Po nekaj manj kot dveh mesecih dela v šoli pa so se razmere spremenile: »Mi smo majhna šola in imamo v primeru bolniške odsotnosti katerega izmed zaposlenih velike težave. Nimamo namreč osebe, ki bi v primeru bolezni nadomestila našo edino učiteljico za angleški jezik.«
Kopold je med drugim prepričan, da je vsekakor učenje na daljavo veliko bolj varno za vse vpletene v izobraževalnem procesu. Na drugi strani pa je dejstvo tudi, da prinaša primanjkljaj znanja, socialnih veščin in medsebojne komunikacije.
Estera Korošec
Podravje • Strategije cepljenja proti covidu-19 se menjujejo kot plenic
Milijon in ena težava koronavir
Precepljenost po državi se po regijah precej razlikuje. Na Ptuju bodo predvidoma n posebej ranljivih kroničnih bolnikov. Strategija cepljenja proti koronavirusu mars
So na skupino starejših od 65 in mlajših od 75 pozabili ali je razlog, da so slabo pre-cepljeni, nezadostna dobava cepiv? Na drugi strani so tisti, ki so imeli precej časa za premišljevanje o tem, ali se želijo cepiti ali ne.
Na Ptuju ne dobijo vedno vsega naročenega cepiva
„V skladu s pozivom Nacionalnega inštituta za javno zdravje tedensko naročamo
Ena vrsta za naročene, druga za množično testiranje nenaročenih
V	minulem tednu so v ptujskem Zdravstvenem domu opravili 3.000 hitrih testov, in sicer v več ločenih vrstah: prva je namenjena množičnemu testiranju, druga testiranju učiteljev in drugih naročenih, zaposlenih v podjetjih (frizerji, trgovci...). Za tiste s sumom na okužbo se testiranje opravlja na drive-in točki (PCR).
Približno polovico vseh hitrih testov opravijo pri zaposlenih v vzgoji in izobraževanju. Ptujske šole se testirajo pred stavbo ZD Ptuj. Vse druge pa testirajo kar v matičnih šolah.
V	izogib čakanju posameznikov v dolgih kolonah lahko podjetja svoje zaposlene na testiranje naročijo na medicini dela. „Ko vidimo, daje na množičnem testiranju gneča, pri naročenih pa ne, se prilagodimo in testiranje izvajamo v obeh vrstah. Je pa vse odvisno od dneva, včasih je naval večji, včasih manjši," pojasnjuje Petek Uhanova.
Na Ptuju upajo, da bodo naslednji teden prejeli n
Markovci • Zakaj nekateri ne želijo prodati zemljišč za kolesarsko stez
Ni vse v prenizki odkupni ceni,
Nova kolesarska steza v občini Markovci, ki je del projekta regionalne kolesarske Markovčanov, ki še ni podpisal prodajne pogodbe in pogodbe o ustanovitvi služno: je nezadovoljstvo izrazil glede komunikacije in pristopa občine k odkupu njegovih lani v nabiralniku pričakala ponudba za odkup zemljišč. Z mano se pred poslano p< nekaj srečanj na temo odkupa zemljišč, na katerih pa z občino niso našli skupnegt sploh ni podal soglasja: »Ali občina res lahko te podatke pridobi brez moje privoliti
Za kolesarsko stezo občina potrebuje nekaj manj kot 100 kvadratnih metrov Pucevega zemljišča: »Res je, da se posega kar dosti v notranjost parcele, vendar je v mojem primeru prostora še dovolj. Huje je pri tistih krajanih, kjer je kolesarska steza speljana tik ob njihovih hišah.«
Odkupne cene prenizke, tudi zato, ker gre za prisilno prodajo
Puc s podpisom pogodbe odlaša tudi zaradi odkupne cene, ki je po njegovem mnenju veliko prenizka. »V tem primeru gre za ,prisilno prodajo' in temu primerne bi morale biti nastavljene tudi cene,« dodaja Puc. Odkupna cena za stavbna zemljišča je 25 evrov/ m2, za kmetijska pa 4,20 evra /m2 .
Da tovrstna računica verjetno ni najbolj korektna do lastnikov zemljišč, je povsem možno pritr-
diti, če pogledamo ceno izvedbe kolesarske steze; za 3,3 kilometra znaša namreč neverjeten milijon evrov. Če izračunamo približno ceno tekočega metra (ob predpostavki, da je široka dva metra), ta znaša dobrih 300 evrov oziroma 150 evrov na en kvadratni meter. Kmet pa naj bi za en kvadratni meter dobil le 4,5 evra, kar pomeni skromne tri odstotke vrednosti končane kolesarke. Tudi če bo steza široka tri metre, se kolaček lastnika zemljišča dvigne le na 4,5 odstotka skupne cene.
Na občini so sicer še enkrat poudarili, da cene nikakor niso prenizke in so vsekakor primerljive s tistimi, ki trenutno veljajo na trgu nepremičnin, kar je povsem res. Res pa je tudi, da ni vsaka parcela nujno potrebna za ureditev kakšne infrastrukture. Spomnimo lahko na nedavno gradnjo avtoceste do Gruškovja, kjer so lastniki nepremičnin, ki so jih zaradi gradnje mo-
Po besedah župana Milana Gabrouca mesto obd
Foto: CG
Foto: CG
Foto: CG
torek • 30. marca 2021
V središču
Štajerski	7
e
usne politike - od testiranja do cepljenja
aslednji teden končno začeli cepiti starejše od 70 let, če bo cepiva dovolj, pa bodo nadaljevali še s cepljenjem ikomu ni jasna, tudi zato, ker se sistem večkrat spreminja (samo marca trikrat).
cepivo. Jasno opredelijo, katerim skupinam je to namenjeno v posameznem tednu. Na Ptuju se tega striktno držimo in na ta način tudi obravnavamo določene skupine. Žal pa ne dobimo vedno toliko cepiva, kot ga naročimo," pojasnjuje Metka Petek Uhan, direktorica Zdravstvenega doma Ptuj.
„Cepivo prihaja v manjših količinah, kot si želimo. Ampak ljudje
morajo razumeti, da to ni odločitev zdravstvenega doma, pač pa to, kdo je prednostno na vrsti, določa nacionalna strategija," še doda Petek Uhanova.
Izkazalo pa se je, da je glede na strategijo največji problem nastal v skupini ljudi, starih med 65 in 75 let. Njihova precepljenost je izjemno nizka; pravzaprav so cepljene le posebej rizične oziroma ranljive
skupine kroničnih bolnikov (posebej določene v strategiji) v tej starostni strukturi. Nacionalna strategija cepljenja proti covidu-19 je bila spremenjena 12. marca (pred tem že 1. marca) in ponovno ta teden, v sredo, ko je korodinator Jelko Kacin napovedal, da bodo po novem prioritetna skupina za cepljenje najprej starejši od 60, nato pa starejši od 50 let ...
ekoliko več doz cepiva kot doslej.
Cepljenje se seli v dom krajanov Ivana Spolenaka na Bregu
Doslej je cepljenje potekalo v matičnih prostorih omenjene zdravstvene ustanove, od naslednjega tedna naprej pa se izvedba cepljenja seli v prostore doma krajanov Ivana Spolenaka na Bregu, kjer so pred nekaj tedni cepili učitelje in policiste. Računajo namreč na nekoliko večjo dobavo cepiva kot doslej. Planirajo, da bo cepljenje potekalo od srede naprej. Koliko dela bodo imeli oziroma koliko ljudi bo prišlo na vrsto za cepljenje, pa bo odvisno le in samo od količine prejetih cepiv. Doslej je bilo v ZD Ptuj s prvo dozo cepljenih 5.747 ljudi, z obema odmerkoma 2.213, skupaj torej 7.960.
Ljudje so vedno bolj nestrpni, ker vse skupaj traja predolgo
Nezadovoljnih klicateljev, ki se na zdravstvene delavce obračajo z različnimi vprašanji, je ogromno.
Nekateri negodujejo zaradi težav, ki jih imajo pri navezovanju stika z osebnim zdravnikom. A kot zatrjuje direktorica ZD Ptuj, so zdaj dosegljivi bolj kot kadarkoli prej: „Na mailu, po telefonu, ko je potrebno, tudi osebno. Je pa res, da
Aprila predvidoma na vrsti starejši od 65 let
Trenutno na cepljenje pozivajo starejše od 75 let. S to kategorijo naj bi zaključili že ta teden, mlajše od 75 let pa bodo začeli vabiti naslednji teden.
Za razliko od mariborskega zdravstvenega doma na Ptuju še niso začeli cepiti drugih zaposlenih v kritični infrastrukturi. Izjema so le učitelji in policisti. To sta edini poklicni skupini, ki sta že imeli možnost prednostnega cepljenja. Učitelji, ki se še niso cepili, pa imajo še samo ta teden možnost, da si premislijo.
včasih traja, da prikličejo ambulanto, ker je telefonskih klicev ogromno. Zdravniki imajo zelo veliko dela. Tudi mi se srečujemo s težavami, včasih celo grožnjami. Ljudje so nestrpni, a jih razumemo, vse skupaj traja predolgo. Stiske so velike."
Na drugi strani imajo veliko kli-cateljev z dvomi o cepljenju. Ko jih pokličejo na cepljenje, želijo dodatna pojasnila. Kot pravi Petek Uha-nova, tudi njim namenijo veliko časa za odgovarjanje na morebitna odprta vprašanja. Posebna skupina so še alergiki, ki jih po presoji zdravnika včasih morajo pred cepljenjem napotiti na dodatna testiranja na Golnik.
„Pri ogromno ljudeh je prisoten strah glede cepljenja. Pomisleke skušamo odpraviti, včasih uspešno, drugič ne. Smo pa zadovoljni, da se dodatno za cepljenje prijavljajo starejši od 80 let. Kar nekaj posameznikov smo cepili tudi na domu," še dodaja direktorica ZD Ptuj.
V naslednjem tednu naj bi na Ptuju prejeli nekoliko več cepiva kot doslej. Del ga bo namenjen za drugo dozo, preostanek za prvo cepljenje posameznikov. Če Pfe-izerjevega cepiva ne bo na voljo, bodo zaprosili za Modernino. Ne vedo pa še niti, kakšna bo dobava cepiva podjetja AstraZeneca.
Dženana Kmetec
Foto: CG
:o
nekaj je tudi v komunikaciji
mreže Spodnjega Podravja, bo speljana tudi mimo hiše Marjana Puca iz Borovcev. Puc je eden izmed tistih >tne pravice. Sprva gaje zmotil že sam naziv pogodbe, ki po njegovem mnenju deluje kot grožnja. Prav tako zemljišč. »Leta 2019 so opravili meritve, o čemer nismo bili predhodno obveščeni. Nato pa meje septembra ogodbo ni nihče osebno pogovoril glede odkupa moje zemlje, ki sploh ni naprodaj.« Po tem seje sicer udeležil i jezika. Med drugim gaje zmotilo, da so v pogodbi navedene parcelne številke njegovih zemljišč, za kar pa se?« se sprašuje Puc.
elave ni tam, kjer je postavljen količek.
rali prodati, dobili zanje neprimerno več, kot če bi te iste nepremičnine prodajali na prostem trgu ...
Pucu je bilo pred kratkim predstavljeno tudi, da naj bi se ob kolesarski stezi uredila brežina: »Jaz tega nočem, ker sem imel do sedaj parcelo ravno. Namesto cipres pa želim vsaj 40 cm visok oporni zid, kar pa spet naj ne bi bilo mogoče.«
Župan Gabrovec vse navedbe Puca zanika
Župan Milan Gabrovec vse navedba Puca zanika in dodaja, da so vse lastnike zemljišč, ki so potrebna za izgradnjo kolesark, dosledno in pravočasno o vsem obveščali. Z njimi so se tudi večkrat sestali in jim projekt podrobno predstavili. Vsi so imeli možnost ogleda trase tudi na občinski spletni strani. Prav tako so v prvi fazi upoštevali pripombe krajanov in traso prilagodili tako, da bi čim manj posegala v notranjost parcel.
»Mi nikomur ničesar ne jemljemo, saj bodo vsi prejeli pošteno plačilo. Prav tako bodo vsem zemljišča povrnili v prvotno stanje, dobili bodo nove ograje,
ciprese, oporne zidove ... Z vsakim lastnikom posebej se bomo dogovorili in poskušali v največji meri upoštevati njihove želje. V zgodovini občine še nismo nikogar razlastili in še vedno si prizadevamo, da si bo tistih nekaj krajanov premislilo.«
Ob tem Gabrovec dodaja, da časa ni več veliko. Če s temi lastniki ne bodo našli dogovora, bodo res morali začeti pripravo pogodb o razlastitvi. Dejstvo je tudi, da v tem trenutku spremembe projekta niso več mogoče.
Popolno plačilo lastnikom šele po dokončani izvedbi
Kot so še sporočili iz markovske občine, postopek odkupa poteka v dveh fazah. Najprej se sklene
pogodba, po zaključku investicije in pravnomočno zaključenem postopku parcelacije (geodetske odmere) pa aneks k pogodbi, ki predstavlja pravno podlago za izplačilo odškodnine in ureditev zemljiškoknjižnega stanja novo-nastale nepremičnine, na kateri bo urejena kolesarska steza.
V aneksu se bo opredelilo tudi morebitno doplačilo oz. uskladitev višine odškodnine, če bi prišlo do spremembe površine posega po izvedeni investiciji v primerjavi s predvidenim po projektu. Za čas trajanja investicije oz. za čas do konca izvedbe projekta, torej do 31. decembra 2023, bi na delu zemljišča, na katerem je predviden poseg, ustanovili služnostno pravico, ki bi občini zagotovila pravno podlago za začetek gradnje.
Estera Korošec
Marjan Puc želi namesto cipres vsaj 40 cm visok oporni zid.
Foto: Profimedia/M24
8 Štajerski
Podravje
petek • 26. marca 2021
Ptuj • Začetek del na dveh šolah
Mladika in Olgica v prenove
Cestno podjetje Ptuj kot izbrani izvajalec druge faze prenove Osnovne šole Mladika bo v torek, 6. aprila, po napovedi vodstva Mestne občine Ptuj, začel z gradbenimi deli; gre za prizidavo z rekonstrukcijo in v končni fazi še energetsko prenovo stare šolske stavbe. Napovedana pa je tudi že sanacija ostrešja OŠ Olge Meglic.
Vizualizacija prenove OŠ Mladika z dograjeno jedilnico.
Foto: MO Ptuj
V letošnjem letu bo pri OŠ Mladika predvidoma dokončan prizidek z jedilnico, sledila pa bo rekonstrukcija obstoječega objekta za potrebe nove kuhinje, ki naj bi se začela uporabljati takoj po zaključenih delih in vgrajeni opremi v pričetku leta 2022. Šele takrat bo izvajalec pričel s posegi v druge dele obstoječega objekta. Izvedbena dela bodo organizirana tako, da bo šolska kuhinja ves čas delovala nemoteno. Po pogodbi mora Cestno podjetje z opisanimi deli končati avgusta naslednje leto. Izvedba druge faze je po zadnjih znanih podatkih ocenjena na 1,6 milijona evrov.
Danes, v petek dopoldne, pa je županja MO Ptuj Nuška Gajšek s predstavnikom izvajalskega podjetja Boštjanom Mencingerjem v poročni dvorani mestne hiše podpisala še pogodbo za prenovo ostrešja OŠ Olge Meglič. Investicija bo obsegala menjavo ostrešja in strešne kritine, v sanacijo pa bodo zajeti tudi podstrešni prostori omenjene šole na Cafovi ulici.
Predvidena skupna pogodbena vrednost za gradbeno obrtniška dela po pogodbi znaša nekaj manj kot 371.000 evrov (z DDV). Dela bo izvajalo podjetje Lesnina MG oprema iz Ljubljane.
Ur
Destrnik • Finančna plat kolesarskih poti
Manjši izplen od možnega
Ko se je leta 2015 začel projekt izgradnje kolesarskih povezav, med občinami, ki so v njem videle potencial, ni bilo De-strnika. »Kar je velikanska škoda, saj bi lahko za kolesarke v sedanji finančni perspektivi počrpali 1,1 milijona evrov, zdaj pa jih bomo 'samo' 420.000. Tudi to ni malo, da se razumemo, le žal mi je, da prejšnje vodstvo te možnosti ni izkoristilo,« pravi destrniški župan Franc Pukšič.
Pukšič zdaj upa, da mu bo razliko od rezervirane vsote uspelo prenesti ali nekako poračunati v naslednjem programskem obdobju. »Zahtevo sem že naslovil na Mestno občino Ptuj, vem, da bodo to še veliki problemi, a bom vztrajal,« je odločen.
Leto dni so trajala pogajanja med občino in infrastrukturnim ministrstvom pod tedanjim vodstvom Alenke Bratušek, da so spremenili pravilnik in regionalno cesto med Lenartom in Ptujem uvrstili med državne kolesarske poti. »Ta trasa namreč sploh ni bila na seznamu, ampak zgolj povezava na relaciji Sveti Jurij ob Ščavnici-Juršinci-Ptuj. Gre za veliko pridobitev, za katero sva se z Darkom Frasom zelo angažirala.«
Skozi občino Destrnik bosta do konca leta 2022 tekli dve kolesarski povezavi, in sicer ena od Janežovcev do table Ptuj, druga pa od Jane-žovcev do režijskega obrata na cesti proti Selcam v občini Lenart. Trasa kolesarke do Ptuja je dolga približno dva kilometra, njena gradnja pa ocenjena na 1,7 milijona evrov. Tista do režijskega obrata bo merila 2,2 kilometra in bo predvidoma stala 754.000 evrov.
Ali bomo na Destrniku za ta denar gradili avtocesto ali kolesarsko pot, je, spomnimo, na eni od sej občinskega sveta zanimalo svetnika Branka Horvata, ki ga je »zmotila« projektantska cena izgradnje. Da obnova kilometra ceste v občini običajno stane od 80.000 in 85.000 evrov, je dejal, zdaj pa bosta dva kilometra kolesarke stala tričetrt milijona evrov.
SD
Če bi k projektu izgradnje kolesarskih poti pristopili pravočasno, bi na Destrniku pridobili več kot štiri kilometre poti, kolikor jih bodo zdaj zgrajenih do konca leta 2022.
Žetale • Rebalans prinaša dodatnih 300.000 evrov
• v • •	JI***	*
»Ceste so največja ovira za nadaljnji razvoj«
Občina Žetale je v letu 2019 sprejela dvoletni proračun. Takrat so načrtovali, da bo višina proračuna za leto 2021 okoli 1,5 milijona evrov, s tokratnim rebalansom pa se proračun povečuje za nekaj več kot 300.000 evrov in znaša okoli 1,8 milijona evrov.
Žetalski svetniki so na minuli seji soglasno potrdili rebalans za leto 2021.
»Ta dodatna sredstva smo pridobili zaradi povečanja povprečni-ne in višjih sredstev za investicije s strani 21. člena zakona o financiranju občin ter prenosa sredstev iz lanskega leta v višini 112.000 evrov, ker sta se dve investiciji premaknili v letošnje leto. S tem sta se prenesla tudi transferja iz državnega proračuna. Gre za sanacijo plazu Ledinca, ki je že v zaključni fazi. Celotna vrednost te sanacije je ocenjena na okoli 140.000 evrov. Prav tako se je že zaključila ureditev dela Pušnikove domačije, za katero smo namenili nekaj več kot 40.000 evrov,« je pojasnil župan Anton Butolen.
Letos bo za naložbe namenjenih okoli pol milijona evrov. Največ, nekaj več kot 280.000 evrov, bodo porabili za modernizacijo cest. V zadnjih dvajsetih letih so asfaltirali več kot 60 kilometrov občinskih cest, še vedno pa je ostalo okrog 20 kilometrov makadamskih cest.
Kje dobiti denar za modernizacijo cest
Kot je poudaril Butolen, je največja težava ta, da občina v zadnji finančni perspektivi ni imela možnosti črpanja evropskih sredstev za gradnjo cest. Še pred leti so lahko sanirali daljše, tudi šest kilometrov
dolge odseke, in zanje iz evropskih razpisov pridobili tudi do milijon evrov. To danes ni več mogoče, zato bo več cest še kar nekaj časa čakalo na prenovo. Ena izmed njih je cesta med Žetalami in Majšper-kom, ki je v slabem stanju. Za modernizacijo bi potrebovali milijon evrov, kar je glede na proračunska sredstva, ki so na voljo, nemogoče izpeljati. »Cestna infrastruktura je tako še vedno največji problem občine in velika ovira za njen nadaljnji razvoj,« je dodal župan Butolen.
Dobra novica je sicer ta, do so že v lanskem letu zgradili nekaj več cest, kot so načrtovali. To jim je omogočil dvoletni program mo-
Nadomestne volitve stanejo 7.000 evrov
V občini Žetale bodo to nedeljo nadomestne volitve za člana občinskega sveta. V lanskem letuje namreč preminil eden izmed svetnikov. Na seznamu so trije kandidati: Anton Gajšek (NSi), Dejan Vek (neodvisni kandidat) in Anton Furman (SDS). Strošek za pripravo in izvedbo nadomestnih volitev znaša 7.000 evrov.
dernizacije cest in ugodnejši zneski same izvedbe. Slednje je povezano z rekordno nizko ceno nafte v lanskem letu. Največji strošek izgradnje cest namreč temelji ravno na ceni goriva. Nekaj več evropskega denarja si obetajo v novi finančni perspektivi, zato že pripravljajo projekte. Eden izmed njih je kanalizacija v centru Žetal, za katero so že izdelani vsi dokumenti.
Estera Korošec
Ptuj • Dokončno poročilo nadzornega odbora
Svetniki o prenovi tržnice tokrat brez besed
Projekt ureditve ptujske mestne tržnice je v javnosti vzbudil veliko dvomov in dilem. Tudi po zaključku te investicije so številna vprašanja ostala neodgovorjena. Več kot očitno pa je, da bo pri tem tudi ostalo. Dokončno poročilo nadzornega odbora je bilo v ponedeljek sicer na mizah svetnikov, a temu niso namenili niti ene same besede.
„Ugotovitve so, da je občina ražitve smo pojasnjevali že nešte-dala ustrezne odgovore, pojasnila tokrat, tudi razloge, zakaj je do njih in da ni bilo zaznanih napak. Pod- prišlo. V prvi vrsti je razlog arheo-
Iz prvotno planiranih 2,5 milijona evrov je obnova ptujske tržnice narasla na kar 6,2 milijona. A očitno so ptujski mestni svetniki o tem doslej povedali vse, kar so mislili. Pri seznanitvi s končnim poročilom o ugotovitvah nadzornega odbora razprave namreč ni bilo.
logija in nepredvidena dela. To je zdaj potrdil tudi nadzorni odbor. Kaj več ne morem komentirati. Srečna sem, da je ta zgodba zaključena in da je za nami. Želim si, da se ne bi nikoli več ponovila," je poročilo nadzornega odbora komentirala ptujska županja Nuška Gajšek.
Z ugotovitvami, ki jih je po izvedbi nadzora pripravil nadzorni odbor MO Ptuj, se je v ponedeljek seznanil tudi mestni svet. Pomislekov na to temo ni bilo.
Svoja priporočila in predloge je nadzorni odbor strnil v šest točk. Med drugim so občini predlagali, da najkasneje 14 dni pred potekom garancijskega roka opravi temeljit pregled izvedenih del in v primeru zaznanih stvarnih napak le-te uveljavlja v okviru dane garancije. „Mi od izvajalca zahtevamo, da sproti
odpravlja napake. Imamo tudi bančno garancijo, ki jo bomo unovčili, če se ne bo dalo kaj dogovoriti. Gre v večji meri za manjše napake, a še vedno dovolj pomembne. Imamo kar pestro debato z izvajalci. Potrebujemo namreč dolgoročne rešitve. Pri tem mislim predvsem na potopni valj in talne lučke, s katerimi imamo največ težav," je pojasnila županja.
Zanimiv predlog nadzornega odbora iz poročila pa se nanaša tudi na obveščanje javnosti. Predlagajo, da v prihodnje vodstvo občine pred vsako večjo investicijo občane na svoji spletni strani in v občinskem glasilu seznani z namenom investicije, deli, ki naj bi se izvedla, in končno podobo po zaključku del.
Dženana Kmetec
Cerkvenjak • Za šport letos rezerviranih 16.000 evrov
Vitalin park za vse generacije
Denar za športno dejavnost v občini Cerkvenjak bo tudi letos razdeljen med postavke za športne programe, razvojne dejavnosti, organiziranost v športu in športne prireditve.
Od skupnih 16.000 evrov jih bo 13.500 namenjenih prostočasni športni vzgoji otrok in mladine, kakovostnemu športu in rekreaci-
ji. Za usposabljanje in izpopolnjevanje športnih kadrov je na voljo 500 evrov, po 1.000 evrov pa za delovanje športnih društev in zvez
ter športne prireditve. Kot vedno, bodo izvajalci s svojim programom za omenjeno sofinanciranje kandidirali na razpisu.
Z letnim programom športa so bili potrjeni tudi projekt odvodnja-vanja atletske steze v Športno rekreacijskem centru (ŠRC) v višini dobrih 20.000 evrov, tekoče vzdrževanje ŠRC, ki bo stalo nekaj manj, in priprava projektne dokumentacije za Vitalin motorični park. Projekt je ocenjen na 130.000 evrov, pri čemer računajo na sofinanciranje Las-a Ovtar Slovenske gorice. V parku načrtujejo postavitev balinišča s spremljajočim objektom in fitnes na prostem. SD
Foto: EK
Foto: CG
Foto: SD
petek • 26. marca 2021
Kmetijstvo in podeželje
Štajerski	9
Trnovska vas • Obnova Simoničeve domačije poteka po načrtih
Znamenita cimprača bo zasijala do jeseni
Čeprav so temperature za ta čas nekoliko nižje od povprečnih, pa ni večjih padavin, zato lahko dela na gradbišču Simoničeve domačije nemoteno potekajo.
Da bi privarčevali pri stroških obnove, so vsa pripravljalna dela, ki ne zahtevajo strokovnjakov, opravili trnovski prostovoljci. Tako je bilo vse od lanske jeseni v več kot dvesto let stari panonski domačiji s slamnato streho in v značilni obliki črke L živahno ob vikendih, saj so tam člani lokalnih društev: društva ljubiteljev stare tehnike, turističnega društva, društva gospodinj in kulturnega društva opravljali pripravljalna dela, ki so zajemala čiščenje objekta in delno rušenje.
V rokah strokovnjaka za stare strehe
Šele nato je na gradbišče prispel izvajalec sanacije Janez Golnar, ki se vrsto let ukvarja s pokrivanjem streh s slamo in trstiko in ki je bil tudi edini ponudnik na razpisu, ki ga je občina morala večkrat ponoviti. Na občini Trnovska vas so se za sofinanciranje projekta, pravzaprav dveh ločenih projektov: za stanovanjski in gospodarski del tega kulturnega spomenika prijavili na dva razpisa Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, in sicer v skupni višini 98.000 evrov. Ker nato niso mogli dobiti izvajalca, so oba projekta združili, v ponovljenem razpisu izvajalcu ponudili daljši izvedbeni rok, kmetijsko ministrstvo zaprosili za podaljšanje roka izvedbe, da ne bi izgubili že odobrenega sofinancer-skega denarja, obenem pa uspeli pridobiti tudi boljše pogoje kon-zervatorske stroke, ki bdi nad prenovo. Tokrat se je izvajalec sicer
pojavil, a je bila ponudba s 302.000 evri previsoka, zato že omenjena odločitev, da bodo vse, kar se da, opravili s prostovoljnim delom. Župan Alojz Benko je zadovoljen, da jim je tako uspelo ponudbo znižati za skoraj 80.000 evrov.
Hlev je bilo treba porušiti
Ker je bila slamnata streha tako načeta, da je ob vsakem dežju zatekalo v notranjost stavbe, so jo že pred časom prekrili s folijo, da so ustavili nadaljnje propadanje. Uničen je bil tudi gospodarski del,
zato so ga morali porušiti. Na mestu, kjer je nekoč stal hlev, je tako za zdaj videti samo novo temeljno ploščo. Povsem nova bosta tudi ostrešje in streha, izvajalec bo obnovil omete iz blata in zamenjal stavbno pohištvo. Projekt prenove stanovanjskega dela domačije so poimenovali Življenje pod slamnato streho Simoničeve domačije, gospodarskega pa Obujanje starih običajev panonske hiše s slamnato streho. V prvem naj bi uredili prostor za medgeneracijsko druženje z možnostjo bivanja, v drugem načrtujejo postavitev muzeja, organizacijo raznih prireditev in delavnic ter
prikazov starih običajev in tehnik. Prenovljena Simoničeva domačija mora biti po pogodbi dokončana do konca letošnjega avgusta.
Prav rekonstrukcija občinskega bisera je bila tudi glavni razlog, da so v Trnovski vasi že lani jeseni sprejeli proračun za prihodnje leto, kar se je zgodilo prvič, prav tako so trnovski svetniki prvič potrjevali dveletni proračun. Mudilo se je namreč s podpisom pogodbe z izvajalcem, ki je moral zaradi zavez občine do kmetijskega ministrstva glede sofinanciranja projekta čimprej začeti z delom.
Senka Dreu
Podravje • Politika premalo naklonjena ekološkemu kmetovanju
Mladi vedo, kam gredo trendi
Čeprav že leta govorimo o pomenu ekološkega kmetovanja, ki pomeni način kmetovanja z upoštevanjem ravnovesja v sistemu tla-rastline-živali-človek in zagotavlja sklenjeno kroženje hranil in pretok energije v njem, pa se v Sloveniji ne razvija tako kot drugod.
Po statističnih podatkih se je število ekoloških kmetij v Sloveniji od leta 2018 na 2019 sicer povečalo za pet odstotkov, za sedem odstotkov so se povečale tudi površine ekoloških kmetijskih zemljišč v uporabi. Višje je bilo število po-
sameznih vrst živali v ekološki reji in večji ekološki pridelek grozdja, manjši pa je bil izplen ekološkega sadja in zelenjadnic. Za kar 21 odstotkov se je zmanjšalo število kmetijskih gospodarstev v tako imenovani preusmeritvi.
Z ekološkim kmetovanjem zaostajamo za drugimi državami
Dr. Martina Bavec, profesorica na mariborski fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede ter tudi sama ekološka kmetovalka, pravi, da Slovenija sodi med redke države, v katerih ekološko kmetijstvo ne napreduje, kot bi moralo po strategijah. »Vzroki tičijo v številnih napačnih preteklih odločitvah, izrazito pa mu je nenaklonjena tudi še vedno aktualna finančna perspektiva, zaradi katere se evropska kmetijska zgodba nadaljuje takšna, kot pač trenutno je. Škoda je zamujenih priložnosti, saj smo bili v Sloveniji z uvajanjem ekološkega kmetovanja, resda v zelo majhni skupini, zgodnji, tudi na fakulteti mu posvečamo veliko pozornosti, naši študentje na tem področju dosegajo lepe rezultate, zato se lahko pohvalimo s številnimi primeri dobre prakse.«
Mlajši, bolj izobraženi in z več zemlje
V ekološkem kmetijstvu vidi Bavčeva ogromen potencial, ki ga nismo še niti slučajno dovolj izkoristili. »Če povprečne številke v slovenskem kmetijstvu govorijo o majhnih kmetijah in starih kmetih, ki so tik pred upokojitvijo, so te povsem drugačne pri ekoloških kmetih. V Sloveniji je 700.000 kmetijskih gospodarstev, ki obdelujejo dobrih 670.000 hektarjev zemljišč. Od tega je bilo v letu 2019 3.828 ekoloških kmetij, ki so kmetova-le na malo manj kot 50 hektarjih. Povprečna slovenska kmetija meri 6,9 hektarja, njen gospodar ima 57 let in redi 7,5 glave živine. Ekološka kmetija je običajno večja, saj obsega 12 hektarjev, kmet redi 12 glav živine, poleg tega je v povprečju precej mlajši pa tudi izobrazbo ima višjo. Da je bolj usposobljen, pod-jetnejši in dovzetnejši za novosti, zaradi česar je tudi uspešnejši in si lažje zagotovi delovno mesto, dokazuje tudi izbor za inovativnega mladega kmeta, ki ga organizirata Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) in Zveza slovenske podeželske mladine (ZSPM). Z izjemo prvega izbora so naslovi inovativnega mladega kmeta vsi pripadli ekološkim kmetom. Mladi pač vedo, kam gredo svetovni trendi v kmetijstvu. In to moramo bolj izkoristiti.« Tudi zaradi zaveze, da bo kmetijstvu znižalo emisije to-plogrednih plinov.
Senka Dreu
Ptuj • Na Grajenščaku zasadili tri drevesa
Češnje kot simbol
Šola za ekonomijo, turizem in kmetijstvo je na poseben način obeležila tri pomembne dogodke letošnjega leta. Na šolskem posestvu Grajenščak so slavnostno zasadili tri češnje. Pri
zasaditvi so sodelovali tudi dijaki programov kmetijski in ekonomski tehnik ter gospodarji na podeželju.
Foto: CG
Dijaki Šole za ekonomijo, turizem in kmetijstvo v znak sodelovanja zasadili tri češnjeva drevesa.
Kot je povedala Darja Harb, ravnateljica omenjene šole, so na ta način obeležili mednarodno leto sadja in zelenjave. Letos bodo v ta namen organizirali kar nekaj zanimivih in odmevnejših dogodkov. Ena izmed češenj simbolizira tudi združitev Ekonomske in Biotehniške šole Ptuj v novo organizacijsko enoto ŠC Ptuj. Tretja češnja pa je znak sodelovanja šole z lokalnimi partnerji.
Vse tri sadike je namreč šoli podarila trsnica in drevesnica Putar iz Cvetkovcev. »Sodelovanje z lokalnim okoljem je za našo šolo zelo pomembno. Gre predvsem za spodbujanje kmetijstva in mladih za pridelovanje hrane ter osveščanje širše javnosti o pomembnosti kmetijstva. Slednje je namreč pomembna gospodarska panoga, ki mladim omogoča delovna mesta,« je dodala Harbova. Posajena češnjeva drevesa bodo visoka okoli tri metre, na prvo letino pa bo treba še počakati.
Estera Korošec
Starše • Naj vino iz grozdja samorodnic
Titula za Rdeči kegelj
Turistično društvo Starše je sredi marca organiziralo ocenjevanje fermentiranih pijač iz grozdja. Izbrali so najboljše vino iz brajd in podelili priznanja. Najprestižnejše je prejela Marija Kurbus iz Prepolj za vino Rdeči kegelj, vsa vina pa bodo romala tudi na ocenjevanje v Beltince.
Ko vino dozori, je celoletna skrb za vinograd ali brajde poplačana. Martinovega godu se tako veseli vsak pridelovalec vina, v Staršah pa se domačini pripravljajo še na lokalno martinovanje, kjer poteka tudi izbira najboljše fermentirane pijače. Lanskoletna tradicionalna prireditev je bila zaradi aktualnih omejitev odpovedana, ocenjevanje vin pa so naposled izvedli sredi marca. Izbrana sodniška komisija, ki so jo sestavljali: Irena Šerdoner, Vili Kirbiš, Domen Majcen, vinska kraljica Anja Kelc, Feliks Furek, Emil Požgan, Janez Horvat in Jože Ekart, je imela zahtevno nalogo. Izmed 22 domačih vin so morali izbrati najboljše. Zmagovalec za leto 2020/2021 je postal kvinton Rdeči kegelj, ki ga je pridelala Marija Kurbus iz Prepolj. Po zbranih rezultatih ocenjevanja se je na drugo mesto uvrstil Drago Krepfl, na tretje pa Anton Horvat.
Predsednik TD Starše Marjan Malek je ob razglasitvi rezultatov podelil priznanja. Gre za simbolično spodbudo domačinom za urejanje in ohranjanje domačih brajd v navezavi z viničarsko zgodbo, viničarsko ekipo ter vinom La brajde in vinom modra kavčina. Zgodba z ocenjevanjem vin iz brajd se s tem še ni zaključila. »Vse vzorce vin smo odpeljali tudi na strokovno ocenjevanje v Beltince, kjer poteka tekmovanje za območje celotne Slovenije. Na ocenjevanju se podeljujejo izključno zlata priznanja, želimo si, da bi bili vzorci iz občine Starše ocenjeni z oceno za prejetje zlatega priznanja,« je povedal Aleksander Furek, podpredsednik TD Starše.
Karmen Grnjak
Foto: Turistično društvo Starše
Marija Kurbus je s svojim Rdečim kegljem pridelala šampiona fermentiranih pijač iz grozdja samorodnic. Pod svojimi domačimi brajdami, za katere po smrti moža skrbi skupaj z bratrancem Stankom Vidovičem, uživa in trosi svojo dobro voljo med prijatelji in kegljači kegljanja s kroglo na vrvici. Ob dobri domači kapljici je vse lažje in lepše. Šampiona sestavlja 60 % kvintona, 15 % gemaja, 15 % jurke in 10 % francoske črnine.
1G Štajerski
Ljudje in dogodki
petek • 26. marca 2021
Ptuj • Učenci OŠ Olge Meglič najboljši na hekatonu Klikaj z glavo
Pet »olgičarjev« zaslužilo 2.000 evrov
»Od sreče in veselja smo skakali pred ekrani svojih računalnikov. Zares nismo mogli verjeti, da smo premagali ostalih sedem timov, med katerimi so bili tudi srednješolci. Konkurencaje bila namreč zares huda.« Tako je svoje občutke ob zmagi na spletnem hekatonu Klikaj z glavo opisovalo pet sodelujočih učencev.
Na sliki: Taj, Alja, Zaja, Mark in Matjaž ter mentorja Mateja Simonič in Vojko Jurgec.
Kaj je hekaton?
Hekaton je organiziran dogodek, kjer se združijo različni posamezniki z namenom reševanja določenega problema, iskanja inovativnih rešitev ali ustvarjanja inovativnih produktov (večinoma digitalnih produktov). Beseda hekaton (angl. "Hackathon") izhaja iz združitve besed "hack" in "marathon" in naj bi metaforično pomenila tekmovanje v prenosu znanja med ljudmi oziroma tekmovanje v reševanju poslovnih izzivov. Dogodek je torej lahko izpeljan v obliki tekmovanja, kjer dobi zmagovalna ekipa nagrado.
Namen hekatona, ki se je izvajal v okviru enega izmed programov Erasmus+, je pri mladih osvestiti tematiko spletnega nasilja in lažnih novic. Ptujska ekipa se je dobro pripravila na svoj nastop in predstavitev. Posneli so tudi kratek video, ki so ga objavili na družabnem omrežju Tik Tok. Kot je pojasnila mentorica Mateja Simonič, so se učenci preizkusili v načrtovanju promocijske kampanje o spletnem nasilju, prav tako so pridobili glo-
blji pogled na obravnavano tematiko ter spoznali različna digitalna orodja.
»Glavni namen sodelovanja na takih tekmovanjih je pridobivanje novih izkušenj in znanj, predvsem praktičnih. Učenci so bili zares motivirani in so svojo nalogo več kot odlično opravili. Z mentorjem Vojkom sva jih poskušala čim bolj navdihniti in jim pomagati z usmeritvami in novimi idejami. Sedaj bo njihova naloga osveščanje tako
Kaj so o sodelovanju in zmagi povedali sodelujoči
Matjaž iz 8. razreda: »Sodelovanje na tekmovanjuje bila res zanimiva in prijetna izkušnja. Moja naloga je bila priprava »pitcha« - torej čim bolj zanimive predstavitve našega tirna. Seveda sem imel tremo, vendar sem jo tudi uspešno premagal.«
Mark iz 8. razreda: »Moje področje so bili odnosi z javnostmi. V ta namen sem preko Instagrama vzpostavil stik s slovenskimi influencerji. Ta izkušnja je bila res super, saj smo imeli odlične mentorje. Pridobil sem veliko novih izkušenj in znanj. Zelo pomembno je, da se naučimo tudi kaj o življenju samem.«
Taj iz 7. razreda: »Moja naloga je bila pomoč Matjažu pri pripravi predstavitve. Brskal sem po zanesljivih spletnih straneh in iskal informacije. Veliko sem se naučil tudi o spletnem nasilju. Izvedel sem, kako ga prepoznamo in na koga se lahko v takih primerih obrnemo. Vsekakor si želim osveščati tudi druge mlade, da bodo bolj previdni pri uporabi interneta.«
Zaja iz 7. razreda: »Skupaj z Aljo sva oblikovali video za promocijo naše ideje. Pri tem sva si pomagali s posebno aplikacijo. Vložili sva kar nekaj truda, saj ni bilo tako enostavno. Pri tem nama je pomagal tudi mentor, kije bil res super. Zmaga je bila za vse nas prijetno presenečenje in ves naš trud seje obrestoval«
Alja iz 7. razreda: »Tekmovanja sem se udeležila zato, ker menim, daje treba mlade osveščati o spletnem nasilju in ga hkrati tudi čim bolj omejiti. Sodelovala sem pri izdelavi videa, kije bila kar zahteven podvig. Zmaga pa je bila tisto najboljše.«
ostalih učencev kot širše javnosti o različnih pasteh spletnega nasilja.«
2.000 evrov denarne nagrade bodo namenili za nadaljnjo promocijo teh vsebin in šolski sklad. Tekmovalce bodo nagradili z izletom
in knjižnimi nagradami. Vseh pet članov zmagovalnega tima se bo udeležilo mednarodnega tabora, kjer bodo izmenjevali svoje izkušnje z mladimi iz Hrvaške, Italije in Bolgarije.
Estera Korošec
Foto: CG
Benedikt • Menjavajavne razsvetljave
Do 80-odstoten prihranek
V občini Benedikt so se lani odločili, da bodo v celoti zamenjali javno razsvetljavo.
Foto: Občina Benedikt
Klasične obcestne in ulične svetilke so tako nadomestili z LED-sve-tilkami, a ne z navadnimi, ampak takimi, ki se jih da regulirati. Nad rezultati so navdušeni, saj so prihranki celo večji, kot so kazali prvi izračuni. »To pomeni, da mesečni prihranki presegajo mesečni znesek investicije, pri čemer pa ne gre pozabiti tudi na dejstvo, da smo z novo javno razsvetljavo poleg prihranka energije odgovorni tudi do okolja. Svetloba, ki prihaja iz novih luči, ga namreč bistveno manj onesnažuje,« razlaga benediški župan Milan Repič.
Primerjava med porabo energije in stroški za januar in februar letos ter za lani je dokazala besede Repiča. Januarska poraba se je z lanskih 9.891 zmanjšala na 2.178 kilovatnih ur oziroma za 78 odstotkov, februarska pa z 8.468 na 1.511 kilovatnih ur, kar predstavlja dobrih 81 odstotkov manj kot lani v istem času. Za javno razsvetljavo je šlo iz občinskega proračuna posledično tudi manj denarja: medtem ko je bilo treba lani januarja zanjo plačati dobrih 1.140 evrov, je bil račun za letošnji januar samo še 295 evrov, torej dobrih 74 odstotkov manj. Lani februarja so obcestne luči občino stale nekaj čez 1.000, letos pa malo manj kot 231 evrov, kar predstavlja skoraj 77-odstotni prihranek. SD
Sveti Andraž • Potrjena investicijska dokumentacija za novo knjižnico
Vitomarci včeraj in danes
Kulturno udejstvovanje ima v občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah dolgo tradicijo, saj je v začetku leta 2021 praznovalo 130-letnico obstoja. Najprej kot bralno društvo, ki seje nato razvilo v kulturno-umetniško društvo. Od leta 1970je v prostorih večnamenske dvorane tudi društvena knjižnica z okrog 6.000 enotami gradiva, za katere pa tam že dolgo ni več dovolj prostora.
Zato jo je treba preseliti v nove in večje prostore, kjer bodo bralci tudi lažje dostopali do knjižnih zbirk. »Novo knjižnico ob večnamenski dvorani smo uvrstili v načrt razvojnih programov, kar pomeni, da smo vanjo tako nameravali investirati. Zdaj pa se je pokazala možnost prijave na Leaderjev razpis preko Lasa Ovtar Slovenskih goric in smo si rekli, zakaj pa ne bi poskusili pridobiti sofinanciranja,« pravi andraška županja Darja Vudler Berlak. »Verjetno gre za zadnji projekt, ki smo ga prijavili še v okviru te finančne perspektive, zato smo morali tudi tako pohiteti s sprejemanjem investicijske dokumentacije.« Gradnji nove knjižnice so pridružili še turistične vsebine in vse skupaj »zapakirali« v projekt Vitomarci včeraj in danes. Skupaj je ocenjen na dobrih 47.000 evrov, med postavkami bo šlo največ, skoraj 19.000 evrov, za knjižnico, izvedli pa ga bodo, če bo seveda
projekt potrjen, med aprilom in novembrom prihodnje leto, sicer bodo v občini iz proračuna financirali samo nove knjižnične prostore.
Virtualni sprehodi
Predvideni znesek nepovratnih sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj znaša nekaj manj
Foto: Občina Sv. Andraž
Poleg nove knjižnice so v projekt Vitomarci včeraj in danes vključeni tudi virtualni sprehodi skozi zgodovino kraja, ki naj bi dobil ime po staroslovan-skem knezu Vitomirju.
kot 33.000 evrov, ostalo je vložek občine in dveh projektnih partnerjev: Društva gospodinj Vitomarci in samostojne podjetnice Mojce Druzovič.
Projekt predvideva tudi obnovo spomenika talcem iz druge svetovne vojne, ki stoji v središču občine, digitalizacijo in ponatis knjige lokalnega pisatelja iz prve polovice 20. stoletja Ignaca Koprivca in izdelavo lesene skulpture staroslo-vanskega kneza Vitomirja, ki je po legendi ustanovil Vitomarce.
»Za otroke bomo organizirali Vitomirjev tabor, zasnovali lokalno nošo kot promocijsko oblačilo, našo kulturno dediščino nadgradili z virtualnimi sprehodi, da bomo turizem in našo dediščino na zanimiv in drugačen način približali tako mladim kot starejšim. Pripravili bomo več prireditev in promocijskega materiala ter kupili kotle za kuhanje in zložljive jedilne garniture s senčniki.«
Senka Dreu
petek • 26. marca 2021
Ljudje in dogodki
Štajerski	11
Ormož • Center starejših občanov praznuje 19-letnico
Starostnikom je bila odvzeta svoboda
Mineva že 19. leto, odkar je Center starejših občanov v Ormožu odprl svoja vrata. Minuli teden so obletnico slavnostno obeležili s praznovanjem, kije bilo pripravljeno s posebno skrbjo v zvezi z ukrepi Praznovali so vsak dan na drugem oddelku, obujali spomine, peli in se pustili razvajati dobrotam, ki so jih kuharice pripravile posebej za ta dogodek
Po letu dni, ki je močno pretreslo dom in življenje stanovalcev močno okrnilo, se optimizem počasi, a vztrajno vrača v vsakdan stanovalcev. V tednu, ko je minila obletnica odprtja CSO Ormož, so pripravili program praznovanj, druženje ob pecivu, kozarčku žlahtne kapljice in harmoniki je potekalo vsak dan v drugem oddelku. »Pričarali smo si malo veselja, skupaj smo zapeli, stanovalci pa so si med seboj delili različne zgodbe, šale in anekdote ali zgolj kramljali o tem, kako so pogrešali druženja,« je povedala Janja Jurkovič, direktorica CSO Ormož. Življenje, kot so ga poznali v domu, stanovalci še vedno pogrešajo. Zaposleni postopoma, kot jim ukrepi to omogočajo, stanovalcem omogočajo aktivnosti in jim vračajo druženje. V marcu so tako že praznovali tudi dan žena, ko so si preko računalniške povezave ogledali proslavo in damam podarili nageljne. Kot je napovedala Jurkovičeva, planirajo še nabiranje regrata, ki ga bodo stanovalci pojedli v solati, tombolo in izdelovanje presmecev. Po ustaljenem urniku pa potekajo delavnice in ostale tedenske aktivnosti. Vzdušje v domu se v tem času, ko ni aktivnih okužb z virusom covid-19, postopoma izboljšuje, vendar je tako med stanovalci kakor med zaposlenimi še vedno precej negotovosti. Večina starostnikov, ki okužbe še niso preboleli, se je precepila, še vedno
Foto: arhiv Centra starejših občanov Ormož
»Takšna druženja in praznovanja u nas obudijo trenutke sreče, radosti in veselja. Obudili smo spomine na same začetke delovanja našega doma in cele poti, ki smo jo skupaj prehodili. Sedaj pa samo drvimo novim zmagam naproti in se veselimo vsega, kar nas še čaka,« je bila optimistična Janja Jurkovič, direktorica Centra starejših občanov Ormož.
pa je prisoten strah pred novimi okužbami. Pomemben razlog za mešane občutke so strogi ukrepi, ki so svoj čas povsem omejili vsakdan starostnikov.
S sproščanjem ukrepov tudi več optimizma
»Naši stanovalci so bili v preteklem letu bili primorani povsem prilagoditi svoje življenje v domu. Številni ukrepi in omejitve nam niso dovoljevali druženja, še več, omejeni so bili obiski, dotiki, pristen človeški odnos je ostajal nekje v ozadju, ves čas omejevan,« je dejala Jurkovičeva. V domu sedaj spodbujajo obiske, ki jih še vedno organizirajo z previdnostjo. Starostnike spodbujajo k sprehodom, h gibanju na prostem, saj spomladansko prebujanje narave blago-
dejno vpliva tako na telo kakor tudi na duha. Aktivnosti naj bi stanovalci dobro sprejemali, prav tako pa budno spremljali sproščanje ukrepov in sleherno sprostitev tudi z veseljem pozdravili.
Postopoma se torej vračajo v stare tirnice, a pot bo še dolga. »Trudimo se čim bolj približati tistim 'starim dobrim časom'. Še vedno si prizadevamo za domačnost in dobro počutje stanovalcev pri nas. Ponovno so organizirane delavnice v delovni terapiji, telovadbe, fizioterapije, stanovalci se lahko družijo in gredo na sprehode v mesto. Še vedno je zelo pomembna preventiva, torej razkuževanje, izogibanje večjim skupinam, higiena rok, stanovalce opozarjamo in vsi se zavedamo nevarnosti ponovnega vdora okužbe v dom,« je opozorila Jurkovičeva.
Starostniki razumejo, vendar ...
Popolne svobode stanovalci še vedno ne uživajo in prav to je tisto, kar po besedah Jurkovičeve najbolj pogrešajo. »Tisti občutek, da lahko kadarkoli kamorkoli gredo, da jih lahko kdorkoli kadarkoli obišče. Vsega, kar jim je bilo odvzeto v tem času, ni moč nadoknaditi. Zaslužijo si dostojno starost, v naš dom so prišli, da bi se počutili 'kot doma', zato je zelo težko v teh razmerah zadostiti vsem zahtevam pristojnih služb in hkrati zagotavljati 'svobodo',« je izpostavila Jurkovičeva. Kljub temu naj bi starostniki z veliko mero zavedanja spoštovali ukrepe, upravičeno pa pogrešajo življenje, ki so ga smeli živeti pred dobrim letom dni.
Karmen Grnjak
Podlehnik • Gasilci v dveh letih do nujne posodobitve
Za gasilsko vozilo 280.000 evrov
Podlehniški gasilci so končno dočakali uradni podpis pogodbe, s katero je zagotovljena dobava novega gasilskega vozila tipa GVC16/25. Z javnim razpisom so za dobavitelja izbrali podjetje Webo Maribor. Vrednost pogodbe z DDV je 286.470 evrov, od tega bo prispevek podlehniške občine visok 150.000 evrov. PGD Podlehnik bo sredstva zagotovilo s pomočjo občanov, podjetij in razpisov.
Razdelitev stroškov nakup avtomobila
Po finančni konstrukciji bo Občina Podlehnik za vozilo prispevala iz proračuna skupno 150.000 evrov (letos 86.800 in drugo leto še 60.000 evrov), PGD Podlehnik s pomočjo občanov in donatorjev bo prispevalo 93.500 evrov (večino v letu 2022, nekaj še v letu 2023), uprava za zaščito in reševanje pa bo dodala še slabih 43.000 evrov.
Kot je spomnil župan Sebastian Toplak, so v začetku lanskega leta z gasilskim društvom podpisali pismo o nameri, v katerem so se zavezali k skupnemu sodelovanju in pomoči. »Vesel sem, da nam je v dobrem letu dni uspelo izpeljati javni razpis in zagotoviti sredstva za nakup vozila.« V PGD Podlehnik načrtujejo, da bi novo gasilsko vozilo prevzeli v prihodnjem letu, ko bodo obeležili 50-letnico delovanja. Če bodo epidemiološke razmere to dopuščale, bodo ta zgodovinski trenutek tudi primerno počastili.
Obstoječi vozni park podleh-niškega gasilskega društva je sestavljen iz vozila GVM-1 za prevoz moštva, manjšega vozila (4 x 4) za gašenje gozdnih požarov GVGP-1 in
Ptuj • Po razstavi Arjana Pregla
Katalog Na platnu
Ob koncu razstave Iz srca rojena umetnost vizualnega umetnika Arjana Pregla v Galeriji mesta Ptuj so predstavili še katalog o umetniku z naslovom Arjan Pregl Na platnu. Na tiskovni konferenci so sodelovali: Dušan Fišer, vodja Galerije mesta Ptuj, Maja Antončič, kustosinja Likovnega salona Centra sodobnih umetnosti Celje, in umetnik Arjan Pregl. Rdeča nit je otroško slikarstvo, ki ga na različne načine transformira, oblikuje in nato vrne v svoj umetniški kredo, je povedal Dušan Fišer.
Katalog predstavlja zbir njegovih del v zadnjih treh letih, predstavlja zaključeno celoto, ki je bila na ogled v Galeriji mesta Ptuj. Le-ta je odziv v dveh vidikih, umetniškem in človeškem, na vse, kar se dogaja v prostoru okrog njega ter vodi v neko aktualno razmišljanje. Katalog sestavljajo zapisi, ki poskušajo analizirati njegovo delo skozi različne medije, ki občinstvo, ljudi nagovarja na različnih nivojih, je izpostavil Fišer.
Razstava Iz srca rojena umetnost v Galeriji mesta Ptuj je združila več ciklov in ima zanimiv razvoj. Začelo se je s ciklom Karneval v Moderni galeriji Ljubljana, ki je sprožil sovražen odziv na družabnih omrežjih, kjer je Arjan Pregl zelo aktiven. Z njim je izpostavil atribute, ki so na nek način sporočilni, angažirani. V času nastajanja cikla Karneval je bral knjigo Mihaila Bahtina o karnevalski kulturi srednjega veka, ki jo je mogoče povezati tudi s kurenti. Za avtorja je bilo predvsem fascinantno to, ker se mu je v nekem trenutku zdelo, kot da gre za današnji čas, ko gre za svobodo govora, za politično aktivacijo ljudi, ko prihajajo do izraza ljudje, ki prej niso mogli priti do izraza, kjer do oblasti prihajajo ljudje, ki še pred nekaj desetletji tega ne bi mogli ipd. Izhodišče pri nastanku cikla Karneval je bil sodoben portret, kjer človeška podoba ni v ospredju, ampak podoba iz elementov, ki definira sodobno identiteto (spletna identiteta), kako se človek vzpostavlja glede na nekoga zunaj sebe. „Če ima človek

Foto: Črtomir Goznik
V Galeriji mesta Ptuj so predstavili katalog vizualnega umetnika Arjana Pregla.
masko na glavi, dejansko postane še bolj iskren, še bolj takšen, kot je, ker si neke stvari upa povedati, ki jih sicer ne bi. To so bile reference, ki so mi služile v tem ciklu," je povedal umetnik Arjan Pregl, ki ga vse o slikarstvu izjemno zanima, sočasno pa tudi vsa dogajanja v družbi. Pri slikah tako vedno išče neko mejo, kjer se to dvoje malo srečuje, da ne gre samo za neke lepe barvne površine in ne samo za površen odgovor nekim internetnim trolom.
Že omenjen odziv na družabnih omrežjih ga je spodbudil k nastanku naslednje serije Gugu Gaga (Salon umetnosti Celje), v kateri je dobesedno uporabil otroške slike, slike svojih otrok. Nadgradil pa s svojimi značilnimi načini nanašanja barve, s poudarkom na detajlih, kompoziciji in celoti. Za Galerijo Tobačna v Ljubljani pa je ustvaril serijo otroških slik, v kateri se je navezal na svojo umetniško slikarstvo, likovne stvaritve, ki jih je ustvaril že kot otrok. Za razstavo v Galeriji mesta Ptuj je že omenjene serije nadgradil s petnajstimi novimi slikami, vse skupaj pa predstavljajo celostno zgodbo povezanosti z idejo otroško(st) v umetnosti. Pri umetniku Arjanu Preglu je vedno treba brati podtekste, ki včasih lahko dobesedno zarežejo v ranljive plasti našega aktualnega in družbeno-političnega dogajanja, je poudarila kustosinja Maja Antončič.
Na novi razstavi v Galeriji mesta Ptuj bo svojo umetniško pot in dela predstavil domači umetnik Dušan Kirbiš, profesor na Tekstilni fakulteti v Ljubljani. Z njo bodo počastili 40 let njegovega likovnega ustvarjanja.
MG
Podpis pogodbe za nakup vozila med PGD Podlehnik in podjetjem WEBO Maribor (na sliki od leve: Janez Merc, predsednik Gasilske zveze Videm; Stojan Kojc, predsednik PGD Podlehnik; Uroš Predikaka, direktor podjetja Webo Maribor, in Sebastian Toplak, župan občine Podlehnik)
vozila s cisterno GVC 16/24. Ravno slednje gasilsko vozilo je po besedah Stojana Kojca, predsednika PGD Podlehnik, že močno dotrajano in ne izpolnjuje več zahtev Gasilske zveze Slovenije: »Gre za gasilski avtomobil, ki je star 22 let in je ustrezal takratni tipizaciji. Danes mu primanjkuje veliko opreme, ki je nujno potrebna za intervencije, reševanje in pomoč ljudem v sodobnem času. Zato bo najlepše darilo ob 50-letnici, ko bomo v našo gara-
žo parkirali novo sodobno gasilsko vozilo.«
PGD Podlehnik je član Gasilske zveze Videm, katere predsednik Janez Merc pozdravlja nakup novega vozila. Člani društev si namreč med seboj pomagajo, še posebej ob večjih nesrečah. Merc je ob tem izpostavil še, da gre za pomemben nakup, s katerim bodo lahko hitreje in učinkoviteje pomagali občanom v stiski oz. nesreči.
Estera Korošec
Foto: EK
12 Štajerski
Kronika
petek • 26. marca 2021
Slovenija, EU • Epidemija in ukrepi vlad
Policijska ura odslej od 22. do 5. ure
Vlada je v sredo na seji odločila, da bo poslej nočna omejitev gibanja trajala od 22. do 5. ure. Nočna omejitev gibanja od 21. do 6. ure zjutraj je stopila v veljavo 20. oktobra lani.
Fopto: Svet24/M24
Medtem ko mu del javnosti ni naklonjen, pa so na vladni strani doslej poudarjali, da bo omejitev sproščena, ko bodo to dopuščale epidemiološke razmere. Vlada je že pred dvema tednoma na predlog ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa odločala o tem, da bi skrajšali nočno omejitev gibanja. A so takrat z vladnega urada za komuniciranje sporočili, da strokovna skupina za covid-19 zaradi obsega epidemije ni sledila Hojsovemu predlogu, da pa bodo o tem znova odločali v naslednjih 14 dneh.
Vodja svetovalne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje Mateja Logar je še prejšnji teden dejala, da se za skrajšanje omejitve niso odločili, ker »smo menili, da ena ura ne bi bistveno spremenila ničesar«. Ob tem je napovedala, da bodo predlagali popolno ukinitev omejitve gibanja ponoči, če bo epidemiološko stanje dovolj dobro.
Epidemiološko stanje se sicer v teh dneh ne izboljšuje, ne v Sloveniji, ne v ostalih državah. Marsikje ukrepe zaostrujejo oziroma vsaj napovedujejo, da jih bodo zaostrili, sploh v času velikonočnih praznikov, ki so pred nami.
Merklova popustila pri ukrepih in se opravičila
Med voditelji evropskih držav, ki so za prihodnje dneve oziroma tedne napovedali ostre omejitvene ukrepe, je bila tudi nemška kan-clerka Angela Merkel. A si je sredi tega tedna - potem, ko je bila tarča ostrih kritik - premislila in preklicala odločitev, po kateri naj bi v Nemčiji v času podaljšanih velikonočnih praznikov veljali še posebej strogi ukrepi za zajezitev širjenja novega koronavirusa. Sodržavljanom se je opravičila in prevzela vso odgovornost za napako. »Ta napaka je zgolj in samo moja napaka,« je Merklova povedala potem, ko je potrdila, da se je z voditelji zveznih dežel dogovorila za preklic napovedanih strogih velikonočnih zajezitvenih ukrepov. Kot je še dodala, je celotna zadeva »povzročila dodatno negotovost«, kar globoko obžaluje in državljane prosi, da ji oprostijo.
Odstop od v noči s ponedeljka na torek doseženega dogovora je sicer utemeljila s tem, da je bilo v njem preprosto preveč neznank glede tega, kako naj bi ga dejansko uresničili. Zatrdila je, da so imeli najboljše namene, a številnih vprašanj, ki jih je dogovor odprl, v tako kratkem času ni mogoče razrešiti.
Sestanek v sredo je bil sklican zelo na hitro, kanclerka pa je na njem že takoj na začetku sporočila, da se je odločila dogovor, po katerem bi v času podaljšanih velikonočnih praznikov zaprli večino trgovin ter še dodatno omejili druženja, preklicati.
Vodja CDU in ministrski predsednik zvezne dežele Severno Pore-nje-Vestfalija Armin Laschet je po sestanku potrdil, da so dogovor preklicali in se namesto tega odločili zgolj za poziv ljudem, naj za velikonočne praznike ostanejo doma. Dogovor je bil sicer tarča ostrih kritik predvsem zato, ker naj bi bil, čeprav so bili pogovori o njem maratonsko dolgi, v svojih ključnih elementih nejasen. Še posebej iz gospodarstva je bilo slišati očitke, da jim ni jasno, kaj naj bi velikonočno
zaprtje v praksi sploh pomenilo.
Mediji so obenem ostro napadli odločitev voditeljev ne le o velikonočnem zaprtju, ampak tudi o siceršnjem podaljšanju strogih zajezitvenih ukrepov v april, češ da se vlada osredotoča na popolnoma napačne zadeve, namesto da bi raje pospešila kampanjo cepljenja proti covidu-19 in izboljšala strategijo testiranja na okužbo z novim koronavirusom.
Sta, sm
Foto: Reuters/M24
EU • Pandemija za velike zaslužke
Cepivo za 750, potrdilo o cepljenju za 150 evrov
Pandemija covida-19 je pustila pečat tudi na zloglasnem temnem spletu, kjer lahko uporabniki kupijo vse - od cepiv proti covidu-19 do ponarejenih potrdil o cepljenju. Cene odmerkov cepiv se gibljejo nekje od 500 do 750 dolarjev, lažno potrdilo o cepljenju pa se lahko dobi že za 150 dolarjev.
	
	
	
	jk
	
Vse več držav že ima ali pa razmišlja o uvedbi potrdil o cepljenju, testiranju in preboleli bolezni, saj bi to lahko omogočilo dodatno spro-
ščanje ukrepov. Zato ni presenečenje, da se na temnem spletu prodaja podobna potrdila. Raziskovalci so našli več prodajalcev, ki ponuja-
jo ponarejene dokumente. V zameno za plačilo zahtevajo predvsem kriptovalute, kot je bitcoin.
Sta, sm
Štajerski tednik -
časopis znajboljšimiregijskimizgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan!
Da boste izvedeli prvi!
Štajerski TEDNIK		www.tednik.si
		
Foto: Dremastme/M24
Pfizerjevo cepivo spada med dražje ponudnike po ceni na odmerek.
Raziskovalci podjetja za kiber-netsko varnost Check Point so opazili strm porast oglasov na temnem spletu, povezanih s cepivi proti covidu-19; število teh se je od januarja potrojilo na več kot 1200. Med drugim se na temnem spletu najde cepivo Sputnik V, družbe AstraZeneca, Sinopharma ter Johnson & Johnson. Med cenejšimi je za 500 dolarjev AstraZeneca, kitajski Sinopharm pa stane okoli 750 dolarjev.
Prodajalci naj bi prihajali iz ZDA, Velike Britanije, Španije, Nemčije, Francije in Rusije. Ekipa je našla več oglasov v ruski cirilici in angleščini. Prodajalci obljubljajo varno in hitro dostavo, nekateri tudi v enem dnevu.
»Kupi dva negativna testa in tretji je brezplačen«
Na enem od hekerskih forumov pa so odkrili tudi oglas za lažno potrdilo o negativnem izvidu na novi koronavirus. »Delamo negativne covid teste, za potovanje v tujini, iskanje službe ipd. Kupi dva negativna testa in tretji je brezplačen,« je pisalo v enem od oglasov.
Spomladanska moda iz Qcentra Ptuj
Po zaključku spomladanskih popustov na police trgovin z oblačili in obutvijo prihajajo nove kolekcije, ki bodo zaznamovale prihajajoče, predpo-letne mesece. Ob nakupu novih oblačil nas večina išče kompromis med sledenjem trendom, kakovostjo, ceno in obstojnostjo modnih kosov, zato vas vabimo, da obiščite prodajalne Qcentra Ptuj, kjer obširna ponudba zadovolji tudi najzahtevnejše kupce.
Pomlad v naravi predstavlja nov začetek in prebujanje življenja, prav tako pa se v modi s spomladanskimi kolekcijami premikamo od zimskih krojev proti lahkotnejšim modnim kosom. V letu 2021 bodo pomladno modo zaznamovali retro trendi. Izjemno popularni bodo široki kroji hlač, ki spominjajo na tiste iz osemdesetih let prejšnjega stoletja. Ohlapna oblačila bodo s svojo udobnostjo zamenjala oprijete kroje, ki so v preteklih sezonah našli svoje mesto pod soncem modne industrije. Kot pričakovano bodo v ospredju oblačila v pastelnih in monokromatskih odtenkih, ki so v zadnjih mesecih krasila naslovnice modnih revij. Enostavno barvno paleto so nekateri posta-vljavci trendov poživili z rumenimi detajli, ki v mi-nimalistični dizajn vnesejo noto živahnosti. Najnovejšim trendom pomladi 2021 s svojo ponudbo sledijo tud i prodaj alne oblačil in obutve
v Qcentru Ptuj. V trgovini Gamp se boste lahko opremili s kakovostnimi modnimi kosi športno elegantne blagovne znamke NES ter izdelki številnih drugih priznanih proizvajalcev, ki poskrbijo za kompromis med kakovostjo in ugodno ceno. Češnjo na torto vaše modne oprave bodo to pomlad dodali čevlji in modni dodatki iz trgovine PittaRosso. Italijanski proizvajalec obutve in usnjenih izdelkov se ponaša s široko ponudbo izdelkov za ženske, moške ter otroke, na njihovih policah pa boste našli tudi čevlje najbolj znanih znamk športnih copat na svetu. V Qcen-tru Ptuj se lahko torej v naslednjih tednih od glave do peta opremite za pomladne mesece, ki so pred nami.
Pokukajte v Qcenter Ptuj in v pomlad vstopite oblečeni v kakovostna oblačila po zadnjih trendih mode!
Če je na Ruperta (27.) jasno nebo, bo malega srpana ravno tako.
Danes bo povečini sončno. Popoldne bo zapihal jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature bodo od 15 do 20 °C. OBETI
V soboto se bo oblačnost od zahoda povečala, popoldne bo predvsem na zahodu in jugu že rahlo deževalo. Pihal bo jugozahodni veter. V noči na nedeljo se bo dež nekoliko okrepil.
4-dnevna napoved za Podravje
Petek 26.03.2021 %	Sobota 27.03 2021 %	Nedelja 28.03.2021 %	Ponedeljek 20 03.2021 %
6	5	6	3
Dopoldan	Dopotdan	Dopoldan	Dopoldan
16	16	8	18
Popoldan	Popoldan	Popoldan	Popoldan
		t	<
Hirosl vctfa1.9m&	rtdro&l «Ural	Hitrost velra?	Hflrosl vetral.flrais
petek • 26. marca 2021
Kultura in izobraževanje
Štajerski	iS
Ste že brali / Jakub Malecki:
Rja
Naš tokratni gost je poljski pisatelj Jakub Malecki, 38-letni avtor dveh zbirk kratkih zgodb in sedmih romanov. Poleg pisateljevanja se ukvarja tudi s prevajanjem iz angleščine. Roman Rja, ki vam ga predstavljamo, je iz leta 2017 (slovenski prevod jeseni 2020 pri založbi Sodobnost International v zbirki Horizont; prevod Klemen Pisk).
V romanu spremljamo življenjsko pot dveh oseb v dveh zgodovinskih obdobjih. Szymek je otrok sodobnega časa, njegovo usodo spremljamo od leta 2002, ko se s prometno nesrečo njegovih staršev - takrat bi moral začeti obiskovati osnovno šolo, torej ima šest, sedem let -konča neko obdobje njegovega otroštva in se nadaljuje pri babici, roman pa se konča z letom 2016. Izmenoma pa v vsakem drugem poglavju spremljamo življenjsko pot njegove babice. Pisatelj vsako poglavje začenja z oznako časa, v katerem dogajanje poteka. Tako ima prvo poglavje (Szymkova zgodba) oznako '2002, drugega (babiči-na zgodba) uvaja zapis , Triinšestdeset let prej (torej leto 1939). Takrat bi babica Toska morala začeti obiskovati osnovno šolo, a se najbrž spomnite: 1. septembra 1939 se je s Hitlerjevim napadom na Poljsko začela druga svetovna vojna in z začetkom Toskinega šolanja ni bilo nič. Daljna in manj daljna preteklost s svojima osrednjima likoma se potem ves čas izmenjujeta: 3. poglavje: 2002; 4. poglavje: 62 let prej; 5. poglavje: 2002; 6. poglavje: 61 let prej; 7. poglavje: 2002-2014; 8. poglavje: 57 let prej ...
Szymkova starša sta umrla v prometni nesreči, ko sta se vračala z nekega koncerta, fanta pa je takrat čuvala babica, ki je živela na vasi, v Chojnih (imena krajev, omenjenih v romanu, lahko najdemo na zemljevidu Poljske v okolici mesta Kolo, kjer je bil pisatelj Malecki rojen). Pri babici je potem Szymek ostal, dokler ni končal šole in se zaposlil v bližnjem mestu.
Medtem ko je Szymka zaznamovala smrt staršev, je otroštvo babice Toske potekalo v vojnih razmerah. Družino so izselili iz domačih Chojnov, živeli so v goratem predelu Poljske, a so se lahko kar kmalu vrnili v domačo vas, kjer so bili potem priča grozodejstvom nemške vojske.
Pisatelj se zelo čustveno vživi v dušo svojih otrok. Prav pretresljiv je opis osamljenega Szymka, ki ne razume, zakaj se starša ne vrneta, saj ju še zmeraj čaka pri babici. »Včasih je imel že dovolj čakanja. Takrat je po navadi ves dan jokal in tulil; nič ni pomagalo. Želel je, da bi ga mama poklicala, naj poliže kuhalnico, s katero je zmešala testo za zamorčka. /.../ Včasih se je zgodilo, da mu je zmanjkalo moči. Takrat se je počutil, kakor da ga ne bi bilo: sedel je pred hišo ali v svoji sobi, ki pravzaprav ni bila njegova, kajti njegova soba je izginila s starši in z vsem drugim vred, zato je sedel v svoji nepravi sobi v babičini hiši, gledal je skozi okno, gledal na preprogo ali kratko malo predse in izginjal, toda kmalu je spoznal, da ni mogoče izginiti za dalj časa. /.../ Sedla sta na stopnice, babica k ograji, on k steni, in se dolgo pogovarjala. Povedal ji je, da tako ne more več, da naj se že vrneta, prosim, prosim, saj bom priden, je dejal.« (Str. 13-14.)
Naj vam bo branje v užitek!
Jože Šmigoc
Ptuj • Bralna značka za odrasle 2021
Letos bodo bralci potovali z vetrom
Letošnje povabilo za sodelovanje v Bralno značko za odrasle (BZO) 2021je spletno. Covid-19 še vedno meša štrene na vseh področjih družbenega življenja in dela. Informacijska tehnologija pa je tista, ki tudi v teh razmerah ponuja kakovostne rešitve in ljudem omogoča, da niso prikrajšani za kulturno življenje. Knjigoljubci bodo tudi v letošnji Bralni znački za odrasle lahko literarno potovali, od knjige do knjige pa jih bo letos nosil veter.
Knjižničarji so opazili, da mladi in tudi malo starejši v tem času berejo poezijo bore malo. „Tudi zato je polovica knjig na letošnjem bralnem seznamu zbirk poezije, ki smo jo dopolnili s pravkar izdano pesniško zbirko Miroslava Košute Božaj Veter, pesmi za mlade, z odličnim podnaslovom o tem, da je branje fitnes za možgane. Tisti, ki dela fitnes za telo in dela fitnes za možgane, ima veliko bolj mlada leta kot nekdo, ki je brez teh dveh fitnesov. Avtor letos praznuje 85. rojstni dan. V času, ko smo pripravljali bralni seznam in se poučevali o vetru, smo našli v knjigi Debeli sneg je duno kar nekaj pregovorov za marec, ki zadevajo veter in vetrovne pojave. Med drugim, da marcu ni zaupati, ker za toplimi sončnimi dnevi rado nastopi mrzlo, in da megleni dnevi v marcu napovedujejo poletne nevihte. Če pa marca grmi, lakota beži. Prvič v zgodovini BZO pa bralnega seznama, na katerem so knjige domačih in tujih avtorjev, nismo oštevilčili, pustili smo 18 praznih kvadratkov, kolikor je tudi knjig. Hkrati pa je na njem prostor za tri vetrne izbranke. Naši knjižničarji bodo dodajali knjige, da bodo bralci lahko izbirali tudi med njimi. Vsi, ki bodo tudi letos sodelovali v BZO, bodo označili najmanj pet knjig s seznama, ki so jih prebrali, in k temu dodali še svoje tri izbrane knjige z vetrnim naslovom," je povedala Liljana Kle-menčič, „mama" bralne značke za odrasle. Izpolnjene zloženke morajo knjigoljubci letos vrniti do 20. novembra.
Knjiga je vsak izmed nas, pravi Tadej Toš
BZO 2021 je pripravila ekipa Knjižnice Ivana Potrča Ptuj po zamisli
Foto: Črtomir Goznik
Liljana Klemenčič: „Letos so rdeča nit knjige z naslovom veter. Opažamo, da veter pri nas vedno bolj veje, da so pomladanski vetrovi neznanski ..."
Liljane Klemenčič. Pomagali sta Anja Ogrizek iz in Jožica Sajko, bralno zloženko pa je oblikoval Primož Potočnik. Prvič v njeni zgodovini pa je tudi že vnaprej znana nagrada za zveste bralce, to je knjiga aforizmov Ošiljene resnice Rudija Ringbauerja.
Vse, kar je treba vedeti o letošnji Bralni znački za odrasle 2021, in še več pa bosta na spletnem literarnem večeru povedala igralec in bralec Tadej Toš, ki se je o branju in knjigah pogovarjal z Liljano Kle-menčič, knjižničarko in avtorico. Na YouTube kanalu Knjižnice Ivana Potrča Ptuj se bo začel nocoj ob 19. uri. Tadej Toš pravi, da je vsak izmed nas knjiga, največkrat zaprta, nedokončana in prezrta. Zato, odprimo se, pišimo in se berimo, je njegovo povabilo k branju. Lilja-na pa k temu še dodaja, naj bralski knjigoljubi, veter zapiha v vse smeri!
Letošnji naslovi Bralne značke za odrasle:
Občutek za veter (F. Lainšček, D. Šarotar), Nebesni dih (L. Watson), Pravljica o vetru (ljudska), Popotovanje z vetrom (K. L. McDonald), Izviri vetra (P. Reverdy), Božji mlin na veter (S. Shledon), Telefon v vetru (l. Imai Messina), Vrtnica vetra (W. Tamimi), Sunki južnega vetra (Z. Kodrič), Veter v žilah (E. Babačic), V vetru in dežju (M. Strojan), Topli skriti veter (D. Križanič Müller), Južni veter (M. Tomšič), Okus soli z ustnic vetra (D. Walcott), Pesem o vetru in mojem življenju (N. Matos), Proti severnemu vetru (D. Glattauer), Odpihnjeno z vetrom (Z. Volarič) in Božaj veter (M. Košuta). K temu pa bodo bralci sami dodali še svoje tri vetrne izbranke.
Foto: Črtomir Goznik
Udeleženci bralne značke za odrasle 2021 bodo prebrali najmanj pet knjig z naslovom veter, k temu pa bodo dodali še svoje tri „vetrne izbranke".
Podravje • Ob svetovnem dnevu voda fotografski natečaj
Človek in reka Drava
Ob svetovnem dnevu voda je mariborsko podjetje AquaSystems razpisalo mednarodni fotografski natečaj Človek in reka Drava, s katerim opozarjajo na pomen varovanja voda ter skupno skrb za Dravo. Ljubiteljske in profesionalne fotografe vabijo, da sodelujejo s svojimi fotografijami, ki prikazujejo odnos med človekom in to reko.
;
Foto: Črtomir Goznik
Rok za oddajo fotografij je 22. april, ko obeležujemo svetovni dan Zemlje. Kot je ob tem dejal direktor podjetja Leon Lozar, želijo z natečajem spodbuditi kulturno življenje v krajih ob Dravi: »Verjamemo, da ravno kulturni izraz predstavlja pomemben del vsake sodobne skupnosti. Z njim želimo še močneje opozoriti na pomen Drave in našo skupno nalogo, da ji vrnemo veljavo, kakršno je imela nekoč, in jo ohranimo tudi za prihodnje generacije.«
Človek in Drava sta skozi zgodovino močno prepletena in vplivata drug na drugega, je dodal. Z natečajem nagovarjajo ta odnos, ki je lahko pozitiven ali negativen, invaziven ali komaj opazen ter predvsem lasten vsakemu med nami, saj ga vsak posameznik doživlja in vidi po svoje. K sodelovanju vabijo ljubiteljske in profesionalne fotografe iz Slovenija, Italije, Avstrije, Hrvaške in Madžarske s prebivališčem ob Dravi.
Prispele fotografije bo ocenila strokovna žirija, ki bo pripravila ožji izbor 10 fotografij, med katerimi bodo izbrali zmagovalno fotografijo, nato pa bo svojega zmagovalca izbrala še javnost s spletnim glasovanjem. Najboljše fotografije bodo maja razstavili v Vodnem stolpu v Mariboru, dve bosta tudi nagrajeni. (sta)
14 Štajerski
Zdravstveni globus
petek • 26. marca 2021
Zdravstveni nasveti
Obremenitveno testiranje srca -cikloergometrija (CEM) - 2. del
Kako poteka preiskava
Najbolj uveljavljeno je obremenitveno testiranje na tekočem traku ali sobnem kolesu, pri katerih kontrakcije mišičnih skupin povzročijo gibanje, tj. mišično delo, kar povzroči nadzorovano večje delo srčne mišice in potrebo po povečani prekrvavitvi v njej.
Običajno se začne z začetnim ogrevanjem, postopnim stopenjskim (2- ali 3-minutnim) ali neprekinjenim večanjem obremenitve, kar dosežemo z večanjem hitrosti in/ali naklona tekočega traku oziroma upora pri kolesu. Za obremenitveno testiranje na kolesu se odločimo pri preiskovancih, ki težko hodijo po tekočem traku (ortopedske, nevrološke bolezni, prizadetost perifernega žilja). Obremenitveno testiranje na kolesu povzroča manjše gibanje zgornjega dela telesa, zaradi česar je merjenje krvnega tlaka enostavnejše, kakovost elektrokardiograf-skih posnetkov pa boljša. Med obremenitvenim testiranjem in še vsaj 5 minut po koncu spremljamo bolnikove simptome, videz, elek-trokardiografski posnetek, srčno frekvenco in krvni tlak.
Največja omejitev obremenitvenega testiranja na kolesu je prezgodnja prekinitev zaradi slabe treniranosti mišic nog pri preiskovancih, nevajenih kolesarjenja.
Koliko časa traja obremenitveno testiranje srca
Obremenitveno testiranje traja približno 6-12 minut, sledi krajše obdobje ohlajanja, s katerim zmanjšamo tveganje za nenaden prekomeren padec krvnega tlaka in pojav nevarnih motenj srčnega ritma. Po končani preiskavi boste
navadno počakali v čakalnici še dobre pol ure.
Kakšne so kontraindikacije za obremenitveno testiranje
Absolutne kontraindikacije so akutni srčni infarkt (prva dva dneva), nestabilna angina pektoris z velikim tveganjem (več kot 20-mi-nutna bolečina v mirovanju, padec krvnega tlaka, pospešeno bitje srca ali upočasnjeno bitje srca, starost nad 75 let in druge), hujše motnje srčnega ritma, manifestno srčno popuščanje, pljučna embolija, akutni miokarditis ali perikardi-tis, akutna disekcija aorte, motnje elektrolitnega ravnovesja, huda arterijska hipertenzija (sistolični tlak nad 200 in/ali diastolični nad 110 mm Hg) in druga manj pogosta stanja.
Kakšne so indikacije za prekinitev obremenitvenega testiranja
Indikacije za prekinitev obremenitvenega testiranja so znižanje sistoličnega tlaka za več kot 10 mmHg, simptomi ali znaki ishemi-
Foto: arhivSvet24
je, zmerna ali huda angina pektoris (bolečina v prsnem košu), nevrološki znaki, kot sta vrtoglavica in omedlevica, znaki zmanjšane periferne prekrvavitve (bledica, cianoza), tehnične težave pri spremljanju elektrokardiograma ali krvnega tlaka, bolnikova zahteva po prekinitvi testa, obstojna prekatna tahikardija, utrujenost, občutek težjega dihanja, bolečine v nogah, krči v nogah in čezmeren porast krvnega tlaka (sistolični nad 250 mmHg in/ali diastolični nad 115 mmHg).
Kdaj bodo znani izvidi preiskave
Izvidi preiskave so znani že ob sami preiskavi oziroma ko jih bo kardiolog analiziral skupaj z eventualnimi izvidi prejšnjih obremenitvenih testiranj in drugimi kardiološkimi izvidi.
Literatura : Publikacija združenja družinskih zdravnikov Slovenije / Navodila za bolnike
Metka Petek Uhan, dr. med., spec. družinske medicine, ZD Ptuj
Tedenski mikroskop
Cepiva: najhitreje verjetno registracija CureVaca
Evropska agencija za zdravila (Ema) trenutno opravlja reden pregled za tri cepiva proti covidu-19, za cepiva CureVac, Sputnik V in Novavax, za katerega se je izkazalo, da je 90-odstotno učinkovito, je danes povedal Borut Štrukelj z ljubljanske fakultete za farmacijo. Ob tem pa navaja, da bo med njimi CureVac najverjetneje najprej registriran.
Medtem ko je CureVac cepivo, ki temelji na informacijski mRNK, tako kot cepivi podjetij Pfizer/ BioNTech in Moderna, pa je Sputnik V vektorsko cepivo, podobno kot cepivi podjetij AstraZeneca in Johnson & Johnson.
Cepivo Novavax pa vsebuje rekombinantno beljakovino, s katero se virus pripenja na človeško celico. Gre za cepivo, narejeno na principu, ki se uporablja tudi za klasične kužne bolezni. Klinično preizkušanje cepiva so opravili na 37.000 ljudeh, izkazalo se je, da je 90-odstotno učinkovito, zaščitno deluje tudi proti britanski in južnoafriški različici, je na današnji novinarski konferenci o covidu-19 povedal Štrukelj. A Evropska komisija še ni sklenila pogodbe za nakup tega cepiva, zato je vprašanje, kdaj bo dejansko na voljo v EU.
Glede cepiva Sputnik je dejal, da je dokumentacija še vedno v pregledovanju in še vedno ni v skladu s pravili Eme. Štrukelj upa, da bo proizvajalec čim prej Emi dostavil želeno dokumentacijo.
Ob tem je predstavil priporočila neodvisne skupine strokovnjakov, ki so delovali pri Emi na področju bioloških zdravil. Poudaril je, da je bila odločitev Eme glede varnosti cepiva AstraZenece pravilna in pričakovana. Cepivo obvaruje pred okužbo, predvsem pa prepreči težji potek bolezni in hospitaliza-cijo zaradi covida-19.
Glede ugotovitev nemškega inštituta v zadnjih dveh dneh o povezavi med cepivom in krvnimi strdki v možganih pa je opozoril, da gre za izjemno redek pojav,
zgodi se v manj kot enem primeru na milijon cepljenj, medtem ko je ta možnost pri ženskah, ki jemljejo kontracepcijske tablete, tisoč na milijon. V Sloveniji še ni bilo pojava krvnega strdka po cepljenju s cepivom AstraZenece, Štrukelj tudi upa, da do njega ne bo prišlo.
Vseeno pa svetuje, naj cepljeni pokliče svojega osebnega zdravnika, če prvi odgovor organizma na cepivo, ki je sicer pričakovan, ne izzveni po 72 urah, če hud glavobol vztraja teden dni, ima zamegljen vid ali otežen govor.
Omenjena skupina tudi svetuje članicam EU, naj ne pripravijo le kartončka o cepljenju z informacijami o cepivu, pač pa pripravijo tudi informacije za cepljene z opisi pričakovanega odgovora organizma po cepljenju, ter priporočila, kako ukrepati ob pričakovanih stranskih učinkih, torej, katera protibolečinska sredstva jemati in katera proti povišani temperaturi.
Za ta namen je tudi zaživela nova spletna stran cepimose.si, katere cilj so vzpostavitev zaupanja v varnost in učinkovitost
cepiv, predstavitev priporočil strokovnjakov ter spodbujanje različnih ciljnih skupin k cepljenju in posledično povečevanje pre-cepljenosti. Na spletni strani bo ves čas kampanje potekala kontinuirana komunikacija z namenom ozaveščanja javnosti o cepljenju in pomenu cepljenja, skladno s posameznimi fazami promocije cepljenja pa bo potekalo tudi informiranje o konkretnih organizacijskih in izvedbenih vidikih cepljenja. Z odgovori strokovnjakov pa naslavljajo najpogostejša vprašanja, posebni segmenti so namenjeni informacijam o cepivih, delovanju cepiv in zdravstvenim nasvetom ter objavi izsledkov raziskave pan-demske izčrpanosti.
Čeprav želijo, da bi se proti co-vidu-19 cepili v največjem številu, pa Štrukelj poziva, naj se ne izvaja pritisk na posameznike, ki morda v tem trenutku še dvomijo o cepljenju. Zato si v skupini želijo, da bi bilo čim več klicnih centrov, na katere bi se lahko obrnili posamezniki z dvomi.
sta
Pomagajmo si
Pozor, na pohodu so že pomladne alergije
Pomlad je odličen čas za aktivnosti na prostem. Toda za nekatere ljudi je ta sezona prava nočna mora. Vendar obstaja več načinov, kako lajšati težave zaradi alergij.
Ljudje, ki imajo spomladansko alergijo, vedo, da se morajo izogibati parkom, travnikom ali gozdovom, sicer se pojavijo simptomi alergije, kot so kihanje, zamašen nos, izcedek iz nosu in solzenje oči. Tu je nekaj nasvetov, kako jih preprečiti ali omiliti, če so se pojavili.
Pogosteje si umivajte lase in se preoblačite
Vaši lasje so kot pajkova mreža, ki lovi cvetni prah - vedno, ko se gibate na prostem. Cvetni prah se še posebno lepi na lase tistih, ki uporabljajo gel ali podobne izdelke za oblikovanje pričeske. Zato si je pred spanjem priporočljivo umiti lase, da noč mine mirno, brez kihanja ali izcedka iz nosu. Podobno je z oblačili - cvetni prah ostaja na njih, zato jih moramo pogosteje menjati.
Večkrat izvedite
II	I	V* V V I
spomladansko čiščenje doma
Nič ni boljšega kot odlično očiščen dom in pomlad je pravi čas za generalno čiščenje. Na žalost pa vas eno samo čiščenje ne bo osvobodilo vsega prahu in cvetnega prahu. Morda se vam bo zdelo, da zadostuje za dlje časa, a bo prah kmalu znova vdrl v notranje prostore, zato dom čistite redno.
Nosite klobuk in sončna očala
Če imate alergije, popoldne raje ostanite doma, saj je takrat cvetni prah najbolj aktiven. Če vas življenjske okoliščine prisilijo, da greste ven, pa ne pozabite vzeti s seboj klobuka in sončnih očal. Tako
boste zmanjšali količino peloda, ki bo prišla v stik z očmi in lasmi. Koristno pa je tudi nošenje maske za obraz, ki preprečuje vdihavanje cvetnega prahu.
Kako je mogoče, da ena rožica prizadene toliko ljudi?
Znanstveniki trdijo, da se to zgodi, ker se imunski sistem pretirano odzove na cvetni prah; registrira ga kot protitelo in takrat pride do alergijske reakcije. Raziskovalci Univerze v Marylandu so ugotovili, da na spomladanske alergije vplivajo tudi podnebne spremembe, torej se število ljudi z alergijami povečuje zaradi podnebnih sprememb. Trdijo, da število alergikov narašča in je večje na tistih geografskih območjih, kjer se znaki
pomladi začnejo prej. Če želite zaustaviti draženje, smrkanje in vnetje nosne sluznice, boste to najlažje dosegli z rednim čiščenjem nosu in sinusov. Priporočljivo je,
Foto: Dreamstime/M24
da uporabljate izdelke, ki ne vsebujejo konzervansov, so naravni, ustvarijo oviro pred stikom z alergeni in preprečijo, da bi se sluznica izsušila. Pršila se uporabljajo za
Kapljice pomagajo očem
Kapljice za oči imajo številne prednosti, še posebno pa bodo pomagale pri srbečici in pordelosti. Da bi preprečili oziroma ublažili simptome alergije na sluznici očesa, uporabljajte naravne izdelke brez konzervansov. Najboljši so tisti, ki ustvarijo oviro pri stiku z alergeni in ohranjajo sluznico zdravo.
Kapljice za oči se lahko uporabljajo v preventivne namene in kot zaščita pred alergijskim konjunktivitisom (srbečimi očmi, solzenjem in pekočino). Primerne so za vsako sezono, še posebej v obdobju spomladanskih alergij na cvetni prah.
preprečevanje alergij pred sezono ter odpravljanje manjših alergijskih simptomov, so tudi podporna terapija ob protialergijskih zdravilih. Izdelki za izpiranje nosu pa so uporabni tudi za tiste s celoletnimi alergijami na prah, pršice, živalsko dlako in podobno.
Tea Decman
Foto: CG
petek • 26. marca 2021
Za kratek čas
Štajerski	1S
avtor: tomaž kralj
potepuh, pohaj-kovalec
cevasta ali žlebasta priprava iz močnega platna za reševanje ljudi iz višjih nadstropu
nemški pisatelj in lirik (theodor)
največji kraj na sotelskem (terme olimia)
knjiga s predpisano snovjo za učenje
atletska disciplina
divja koza azijskih gora
nusa lesar
modro barvilo za
tekstilne izdelke
nitratno gnojilo spodnji
del posode
finančni polom
del zemeljske skorje
igralka zemljič
prekmurska jed
pravoslavna nabožna podoba
temeljna resnica,
kine potrebuje dokazov
strojni del, ki se giblje vvalju senzor
dlaka pod nosom
starejsa
doba kvartarja
močna, trenutna svetloba
nasprotje zmage
hribovje
vjz. sloveniji
novinarka cetinski malnar
nemška zv. dežela
pooseb-ljenje zda (striček)
vrtnina za juhe
predstojnik opatije
nagajiv otrok
boksarka kozin
strokov-njakza anatomijo
kovalno orodje z izdolbeno obliko predmeta
ivodaneu
velik snop iz omlatene slame
mucek
vrtnina z užitnim podzemnim delom
naselje pri vipavi
odprta poškodba tkiva
francoski slikar in grafik (auguste)
slikarska tehnika
državav indijskem oceanu
nekdanji južnoameriški indijanci čarovnik
it. režiser leone
varjeni
Siv
donavska ožina med romunijo in srbijo
ameriška igralka king
gorski travnik
plemiški naslov ameriška igralka carrere
nasnekd. smučar [andreji
žuželk
nas igralec (janez)
povsem svetu raz-sirjena družina rastlin
nas smučar (klemin)
"nas" igralec (ivo)
črno-bel roparski delfin sračii glasovi
glavni stevnik
naje obmorsko mesto
atek, očka
enaka soglasnim
radon
urugvaj ska pevka in igralka (natalia)
Številka
igralska plača
kršenje
francoski
kemik lavoisier
^ DILUVIJ - starejša doba kvartarja, pleistocen, EMERSON, Ralph Waldo - ameriški esejist, pisatelj in filozof, STORM, Theodor - nemški • pisatelj in lirik (Angelika), ŠČEKET - oglašanje srake ali pasje bevskanje
Ormož • Prostor za družine v Ormoških lagunah z novo opremo
Igrala vabijo, sanitarije pa bodo kompostne
V okviru projekta Zeleni trikotnik, ki se bo izvajal do konca avgusta, je tudi urejanje Naravnega rezervata Ormoške lagune. Sprehajalci, ki zahajajo v Ormoške lagune, že lahko uživajo v novih pridobitvah.
Za otroke in mladostnike je poskrbela občina. Kot partner v projektu Zeleni T je že uredila postavitev igral, ki vabijo mlade in najmlajše h gibanju. Igrala, ki spominjajo na pajkove mreže, se raztezajo sredi prostora za družine. Postavilo jih je podjetje Igras igrala iz Maribora, cena pa je
znašala slabih 19.000 evrov. Levji delež denarja zanje bo občina dobila povrnjen od Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja, strošek, ki bo bremenil občinski proračun, pa znaša slabih 5.700 evrov.
Težava pa so sanitarije v Ormoških lagunah, saj so odprte le dolo-
Foto: KG
Pergole so opremili s streho, ki je na spodnji strani potiskana z različnimi vrstami ptic. Poleg zaščite pred soncem in (rahlimi) padavinami ponuja zanimive informacije, ki bi predvsem mlade znale pritegniti k opazovanju ptic.
1 bei ■
^ i
Foto: KG
Igrala so sestavljena iz lesenih elementov in vrvi, podlaga iz kamenčkov pa zagotavlja ublažitev udarca ob morebitnem padcu. Primerna naj bi bila za predšolske otroke in šolsko mladino.
čen čas. Uporabljajo jih lahko vodene skupine, uporabiti jih je moč tudi v delovnem času zaposlenega, vendar v nedeljo popoldan, ko se družina odpravi na popoldanski sprehod v naravo, lahko pride do zagate. »Ker se zavedamo problema, je v sklopu projekta letos predvidena postavitev ekoloških
kompostnih WC-jev,« so napovedali na občini. Projekt, ki je vreden več kot 65.000 evrov, vodi podjetje EKO, poleg občine pa v projektu sodelujejo tudi DOPPS ter socialno podjetje Z-ENIAC. Večji del denarja za izvedbo projekta pa je zagotovil LAS UE Ormož.
Karmen Grnjak
Tedenski horoskop do 25. marca
OVEN
(U 3. - I0.4.)
Zadeve v službi, ki vas mučijo že kar nekaj časa, boste rešili. Samo na diplomatski način; komuniciranja, loputanje z vrati in razburljivo obnašanje vam ne bo pomagalo. Najdražji bo zelo presenečen in vesel, če mu pokažete več čustev.
BIK
(IÍ. 4. -S.)
Malo več takta na delovnem mestu vam ne bi škodilo. Hitreje boste prišli do cilja. V prijateljskem krogu bo prišlo do manjših nesporazumov. Pustite času čas. Ljubezenska zveza bo še bolj čustvena in romantična, čaka vas prijeten in čustven vikend.
i t) (rt
IÁP
¡VJ
r LEV
TEHTNICA
_ (23.9. - 23.10.)
Do sedaj ste delali sami in tudi veliko dosegli. Prihaja čas, ko ugotavljate, da ne gre več naprej. Združite se še z nekom ali s kakšno organizacijo. Ugotovili boste, da se da tudi v ekipi dobro delati in živeti. Glede financ se obrnite na
ŠKORPIJON
(u ío. - n íí.)
Stresi, šoki in nesoglasja na delovnem mestu se vrstijo. Trenutno ne morete nič narediti. Pustite, da čas opravi svoje. V ljubezenski zvezi ne pometajte majhnih sporov pod »tepih«. Preveč se bo nabralo in zadeva ne bo lahko rešljiva.
Mpi f™-™
Nič vas ne bo moglo spraviti s tira. V službi bo zelo napeto. Vsi okoli vas bodo živčni, sami pa boste mirno prenašali težaven položaj. Tudi prijatelji vas ne bodo premaknili. Ljubljeni osebi pa le pokažite, kaj vam pomeni. Vaša srečna številka je devet.
r^k RAK
T^T (2'- 6■ - 22- 7)
Z nasmehom na obrazu pojdite skozi dan. Pokažite vsem okoli vas, tako sosedom kot poštarju, da vas je eno samo ljubo veselje. Uživate v življenju, čeprav ni ravno rožnato. Samski Raki imate veliko možnosti, da spoznate novo osebo.
STRELEC
(23.''. - 2'. '2.)
Če vam kaj leži na srcu, povejte glasno in jasno. Samo tako boste v službi preživeli dan, kije pred vami. Slabe volje boste in nezadovoljni. Privoščite si čas za sebe in družinske člane. Gospodinjska dela in velike prenove naj še nekaj časa počakajo.
KOZOROG
V V (22. '2. - 20.'.)
Vaše veselje in jasne misli so balzam za vse vaše kolege. Skupaj lažje in hitreje rešujete vse zagate na delovnem mestu, sami pa tudi lažje napredujete k svojim ciljem. Točno veste, kaj si želite in to tudi največkrat dosežete. Zato tudi tokrat hrabro proti cilju.
(j)-/}/ (I3.7. -II. S.)
Z iskrenim in realnim pogovorom boste na poslu poskrbeli za prijetne odnose in vzdušje. Če boste ugotovili, da ste napeti in nervozni, si le privoščite dolg sprehod. Znebili se boste stresa. Poskušajte se izogniti ljubosumju. Pazite na vašo finančno stanje.
Al ,
\f)l DEVICA
(23.8. - 22.9.)
Sprememb v poslovnem življenju ne načrtujte brez soglasja tako partnerja kot družinskih članov. Drugače bo prišlo do prevelikih nesoglasij. Če ste pod prevelikim stresom, si poiščite pomoč, če vaša alternativna metoda ne


VODNAR (2'.'. - '8.2.)
Ne dovolite si, da vas na poslu določeni kolegi potegnejo v svoje intrigantske igrice. Nič ne bi dosegli niti za sebe niti za ostale. V vas bi ostal samo slab priokus v ustih, vaši prijateljski kolegi pa bi v vas videli nekoga, ki se gaje treba bati.
RIBI
('9.2. - 20.3.)
Z vašo prizadevnostjo in znanjem si pridobivate točke pri nadrejenih. S tem svojim načinom dela in mišljenja si utirate zelo trdno in obetajočo pot v prihodnost. Samske Ribe bodo spoznale novo osebo, vezanim pa se bo poglobila dosedanja zveza.
16 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
torek • 23. marca 2021
KUPUJTE DOBRO IN POCENI, J KUPUJTE V MESNICAH GUSll#lF
VELIKONOČNA PONUDBA
Štajerski
radioPTUI
Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Mestno občino Ptuj in Osnovnimi šolami Breg, Olge Meglic, Mladika in Ljudski vrt prireja oddajo
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO
Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci osnovnih šol iz Ptuja.
Oddaja bo v sredo, 31. marca, ob 18. uri na Radiu Ptuj, FacebookterYoutube profilu Radia Ptuj.
Spremljajte nas in uživajte v družbi najboljših, v družbi otrok.
Projekt podpira Mestna občina Ptuj.
jtATP t&Mlikl
AVTOBUSNI IN TOVORNI PREVOZI
©SAZAS EJOdem
drevake elektrarne mailbor
Lahkota prihodnosti
KLIMA
Salvio Passante
»Če mi bo mesto pomagalo, bi lahko bil moj projekt tukaj velika uspešnica«
Stran 18
Futsal
Osredotočenost na pokal
Stran 18
Urednik športnih strani:
Jože Mohorič. Sodelavci:
David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik.
tednik
Strelstvo
Dvoršakova in Kuharičeva v zgodovinskem finalu
Stran 19
Judo
Do bronastih medalj na DP tudi dva člana Drave
Stran 20
íPoiluíají¿ naí
na ívítounzm íjilitu!
RADIOPTUJ
tea. áptettc
www.radio-pluj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Kvalifikacije za SP Katar 2022
Briljantna zmaga izbrancev Matjaža Keka
Ni bila briljantna igra, bila pa je briljantna zmaga. Slovenska nogometna reprezentanca je v prvi kvalifikacijski tekmi za nastop na svetovnem nogometnem prvenstvu premagala aktualne podprvake sveta, reprezentanco Hrvaške, in jim prvič v zgodovini medsebojnih tekem prizadejala poraz. Disciplina in veliko srce sta bili glavni značilnosti slovenskih junakov, ki so v Stožicah naredili izjemen rezultat. Začetek poti proti Katarju 2022 so naši fantje tako začeli sanjsko.
Čeprav so naši nogometaši tekmo začeli malce zmedeno in morda tudi malce s strahom, sploh glede na renomiranega nasprotnika, pa so v nadaljevanju pokazali, da so kompaktna ekipa. Igrali so za ekipo, bodrili eden drugega in si nesebično pomagali. Povsem so upoštevali tisti stari rek, vsi za enega, eden za vse. To je prestižna
zmaga za slovenski nogomet. To je zmaga, ki vrača samozavest, ki ponovno vliva upanje, da bomo Slovenci zopet zaigrali na največjem festivalu nogometa. Časa za slavje pa je izredno malo. Že v soboto nas čaka neugodno gostovanje v olimpijskem Sočiju pri reprezentanci Rusije, ki ima z nami še mnoge neporavnane račune (dodatne kvalifikacije za SP 2010 ...). Takoj zatem v torek sledi še gostovanje v Nikoziji proti Cipru.
Kljub vsemu veselja po tekmi s Hrvati ni manjkalo. »Ta zmaga je potrditev, da smo na pravi poti, je zelo pomembna za začetek kvalifikacij. Pri tem smo potrebovali tudi nekaj sreče: začeli smo z nekakšno rezervo, potem pa smo tekmo peljali tako, kot smo hoteli. Premagali smo velikega nasprotnika in fantje si zaslužijo vse čestitke,« je dejal selektor Matjaž Kek. Škoda le, da ni bilo navijačev. »Mi smo
Slovenija - Hrvaška 1:0 (1:0)
SLOVENIJA: Oblak, Stojano-vič, Blažič, Mevlja, Balkovec, Bijol (Vetrih), Lovrič(Bajrič), Kutič, lličiič (Skubic), Šporar (Kramer), Bohar (Črnigoj). Selektor Matjaž Kek
Skupina H
Rezultati 1. kroga: Slovenija -Hrvaška 1:0, Rusija - Malta 3:1, Ciper-Slovaška 1:1.
dokazali, da zmoremo. To je zelo pomembno. To je nov začetek in mislim, da lahko še veliko več pokažemo. Imamo kakovost, ki jo moramo izkoristiti,« so bile besede Josipa Iličiča, ki je tokrat veliko pomagal tudi v obrambi.
Strelec zlatega zadetka, s katerim smo pokorili naše južne sosede, je bil Sandi Lovrič, ki tega zadetka verjetno še dolgo ne bo pozabil. Kapetan Jan Oblak je bil zopet sijajen na vratih. Ves čas je
Foto: Martin Metelko/ m24.si
Slovenska izbrana vrsta je dosegla to, kar ni uspelo mnogim generacijam pred njo: v uradnem srečanju je ugnala južne sosede.
dirigiral, bodril igralce in jim vlival prepotrebno samozavest. Pravi kapetan in z razlogom eden najboljših vratarjev na svetu. Koliko pomeni za našo reprezentanco, pa je že dolgo jasno.
Fantje, na čelu z Matjažem Kekom, so začeli neko novo zgodbo, zgodbo, ki ima zlat začetek. Pa naj tako tudi ostane. Hrvati so
bili po tekmi razočarani. Nič niso pomagala vsa opozorila hrvaškega selektorja Zlatka Deliča, da je Slovenija pod Kekovim vodstvom povsem nekaj drugega, kot je bila še kakšni dve leti nazaj. »Več si tokrat niti nismo zaslužili. Prišlo bo do velikih menjav, moramo nekaj narediti z našo igro. Ustvarili si nismo niti ene prave priložnosti za
gol. Čestitke Sloveniji,« je bil kratek hrvaški selektor. Hrvaški mediji so bili veliko bolj kritični in ostri: »Poraz proti Sloveniji ni katastrofa, je trikratna katastrofa«, »Odčitali so nam lekcijo, kot jo je Dinamo angleškemu Tottenhamu«, »Potreben bodo velike spremembe«, so bili prvi odmevi.
Nani Franc Matjašič
Nogomet • EP U-21 v Sloveniji in na Madžarskem
Poraz proti evropskim
1	•	v •
prvakom ni presenečenje
S tekmo Slovenija - Španija se je v mariborskem Ljudskem vrtu začelo največje nogometno tekmovanje, ki ga je Slovenija doslej organizirala. »Glede na kapacitete stadionov in ostalo nogometno infrastrukturo je to največ, kaj sploh lahko organiziramo, pa še to le v povezavi s sosednjo Madžarsko,« je o tem dejal predsednik NZS Ra-denko Mijatovič.
Prvi nastop na tako velikem tekmovanju je bil za našo reprezentanco U-21 rezultatsko neuspešen, a poraz proti branilcem naslova ni nobeno presenečenje.
EP U-21, skupina B:
1. krog: Slovenija - Španija 0:3 (0:0), Češka - Italija 1:1 (0:1).
Slovenija - Španija 0:3 (0:0)
STRELCI: 0:1 Puado (53.), 0:2 Villar (54.), 0:3 Miranda (89.).
SLOVENIJA: Vekič, Žinič, Zaletel, Brekalo, Kolmanič, Petrovič, Gnezda Čerin, Rogelj (od 88. Svetlin), Elšnik (od 72. Prelec), Matko, Celar (od 59. Medved). Selektor Milenko Ačimovič.
V prvem polčasu dobro kljubovali Špancem
Španci so bili v srečanju nesporni favoriti, o čemer je najbolje pričala statistika zadnjih petih te-
kem te selekcije: pet zmag brez prejetega zadetka. Tudi slovenska statistika ni bila za podcenjevanje, še posebej zaradi tega, ker je bila ustvarjena proti močnejšim tekmecem: štirje remiji (Portugalska, Madžarska, Rusija, Nemčija) in en poraz (Italija).
Prvi polčas je kazalnik, da lahko Slovenija s kolektivno in osredotočeno predstavo kljubuje vsem ekipam, tudi branilcem naslova.
V drugem polčasu so Španci prestavili v višjo prestavo, žoga je še hitreje tekla od noge do noge, posledica tega je bilo več nevarnih situacij pred vrati vratarja Vekiča.
Prvi gol sta z visoko individualno kvaliteto pripravila kapetan ekipe Marc Cucurella (Getafe) in Brahim Diaz (Milan), za zaključek je poskrbel Javi Puado (Espanyol). Do drugega »poka« domače obrambe je pretekla le ena minuta ... Tekmo bi lahko bil v tesno končnico preusmeril Timi Max Elšnik, a je v 70. minuti iz odličnega položaja streljal mimo gola.
»Odigrali smo res težko tekmo s perfektno Španijo. Moji fantje so res dali iz sebe maksimum. V prvem polčasu smo zelo dobro kljubovali Špancem, v drugem pa so le izkoristili svoje priložnost, kar
je spremenilo tok tekme. Žal mi je, da nato mi nismo izkoristili priložnosti v drugem polčasu, saj vemo, da si proti Španiji ne moreš priigrati priložnost za priložnostjo. Imaš eno ali dve, to moraš zadeti. Če bi zadeli pri 0:2, bi lahko tekmo zapeljali v dramatičen finiš in šli po izenačenje. Fantom nimam česa očitati. Videli smo kakovost Španije, ki je res dobra reprezentanca,« je po tekmi dejal selektor Milenko Ačimovič.
Na EP ni slabih reprezentanc
V skupinskem delu prvenstva Slovence čakata še obračuna proti Češki v Celju (27. marec ob 18.00) in Italiji v Mariboru (30. marec). »V soboto bo nova težka tekma, a se vsi zavedamo, da smo na EP in da tu ni slabih reprezentanc. Treba se bo dobro spočiti, analizi-
»Vse je še odprto«
Dejan Petrovič, Slovenija: »Vsekakor gre za velik turnir in močno tekmovanje, zato se nam je mogoče prvih 15 ali 20 minut tekme poznala določena nervoza. Menim, da je bilo potem bolje. V prvem polčasu smo dobro zdržali in imeli nekaj priložnosti, ampak ... Ekipa, ki ima takšno kakovost, kot je Španija, pač izkoristi vsako priložnost. To tekmo moramo čim prej pozabiti in se regenerirati. Vse imamo še odprto, z dvema zmagama se lahko uvrstimo tudi še v izločilne boje.«
Foto: Grega Wernlg/ m24.si
Slovenska izbrana vrsta U-21 (na fotografiji Dejan Petrovič) je na domačem evropskem prvenstvu štartala s porazom proti branilcem naslova.
rati moramo, kje smo bili dobri in kje slabi ter kaj lahko v dveh dneh popravimo. Fantje so dovolj zreli in pametni ter se zavedajo, s kakšno reprezentanco igrajo v soboto,« je dodal Ačimovič.
JM, sta
»Pri Špancih vse poteka lahkotno«
Nekdanji dolgoletni predsednik NK Aluminij Zvonko Jevšovar je bil eden redkih, ki si je lahko tekmo Slovenija - Španija ogledal v živo. »Protokoli ob vstopu na stadion so izredno natančni, vse poteka po točno določenih procedurah - vključno s testiranjem za covid trajajo skupaj približno 40 minut. Opaziti je odlično organizacijo vseh, ki delujejo pri tem, zares je vse na visokem nivoju, kolikor je pač v tem trenutku lahko. Žal na stadionih ni gledalcev, ki bi temu izjemnemu dogodku dali tisto pravo težo,« je dejal Zvonko Jevšovar, nato pa se dotaknil tekme: »Razlika med ekipama je bila očitna, v hitrosti, uigranosti, v točnosti in pravočasnosti podaj, gibanju brez žoge, v predvidevanju akcij . Pri Špancih vse poteka lahkotno, enostavno je bilo izjemno opazovati, kako so reševali delikatne primere in kako praktično v nobenem primeru niso izgubili kontrole nad žogo, tudi v primerih, ko so naši pritiskali nanje. Resnično je bilo izjemno opazovati te mladce pri igri, to je res pravi nogomet prihodnosti. Želim si, da bi naši proti Čehom imeli več možnosti za uspeh.«
18 Štajerski
Šport
petek m 26. marca 2021
Nogomet • Salvio Passante, predsednik NK Drava Ptuj
»Če mi bo mesto pomagalo, bi lahko bil moj projekt tukaj velika uspešnica«
Na petkovi skupščini NK Drava Ptuj ni prišlo do sprememb na najpomembnejših položajih, klub bo kot predsednik še naprej vodil mladi italijanski poslovnež Salvatore (Salvio) Passante.
„Zadnji štirje meseci so bili zame enostavno grozni. Nekateri ljudje v prejšnjem odboru so delali proti meni in želeli mojo zamenjavo. Dokaz, da mislim resno je ta, da sem še vedno tukaj, da imam resne namene z Dravo in da bom vztrajal na začrtani poti," je v uvodu dejal Salvatore Passante, stari in novi predsednik NK Drava Ptuj in dodal: „Doma v Italiji imam ženo in majhni hčerki, pa sem kljub temu kar pogosto prišel na Ptuj. Ta klub mi res veliko pomeni."
Kakšna bo pot Drave v naslednjem letu? „Ptuj in njegov nogometni klub imata neverjeten potencial. Res smo sedaj v enem najtežjih obdobij, ki jih človeštvo preživlja, pa nam je kljub temu uspelo rešiti Dravo pred propadom. To je res močan signal, da smo tukaj sposobni narediti dobre
Upravni odbor: predsednik: Salvatore Passante
člani: Pasquale Passante, Armando Gueretta, Pasqualle Borrelli, Boštjan Krajnc, Jani Petrovič, Fredi Kmetec in Tone Rogina Nadzorni odbor: Štefan Čelan, Giussepe Passante, Paolo Passante
stvari. Če mi bo mesto pomagalo, bi lahko bil moj projekt tukaj velika uspešnica. Ne potrebujemo veliko denarja, da bi bili uspešni, potrebujemo le načrt, ki je drugačen od dosedanjih. Imam jasno idejo o tem, v katero smer moramo, da bi bil klub uspešen," je dejal Passante in dodal glavne poudarke: „Najprej je treba člansko ekipo spraviti v 1. ligo, ob tem pa v ekipo uvrstiti čim več igralcev iz domačega okolja. Mislim, da smo lani in letos že potegnili nekaj pravih potez z vrnitvijo nekdanjih mladincev v matični klub, tako da je sedaj v ekipi kar de-
V četrtfinalu ponovno po sezoni 2015/16
Drava je bila od leta 2000 dalje samo enkrat tako visoko v pokalnem tekmovanju, in sicer v sezoni 2015/16, ko jo je v dveh tekmah četrtfinala izločila ekipa Zavrča (1:1 v Zavrču, 0:3 na Ptuju).
Za Dravo so takrat igrali: Ajlec, Rešek, Lonzarič, A. Čeh, Tomažič--Šeruga, Roškar, Perger, Kidrič, Pauko, Horvat, Romih ..., za Zavrč pa med drugimi Cvek, Pihler, Matjašič, Riera, Batrovič, Tahiraj, Dat-kovič ...
vet nekdanjih mladincev iz lastne nogometne šole. Oči imamo odprte še za več igralcev iz tega okolja, tako da bo tudi v prihodnje močan poudarek na tem elementu."
Dodal je še eno podrobnost: „Ena od sanj za prihodnost je tudi ta, da bi želeli na Ptuju pripraviti mednarodni turnir mladih, po vzoru Viareggia cup - coppa carneva-le (lani je tam npr. sodelovalo 40 ekip). Pri tem pa želimo podporo mesta, tukaj je treba najti določeno sinergijo mesta in kluba."
Pa konkretni načrti v letošnji sezoni? „Upam, da bomo najprej rešili aktualno sezono tako, kot si želimo, pri tem mislim na obstanek v ligi. Moramo biti potrpežljivi. Svoje sanje pa imamo tudi v pokalnem tekmovanju, kjer je vedno vse mogoče. Čaka nas obračun s Koprom, ki bo zagotovo zahteven, a smo že proti Muri dokazali, da smo se v eni tekmi sposobni enakovredno kosati tudi s prvoligaši. Za Dravo je to nedvomno zgodovinska priložnost, nedvomno pa je to pomembna stvar tudi za mesto Ptuj. Upam, da se bom do takrat lahko srečal tudi s ptujsko županjo Nuško Gajšek, za katero imam nekaj predlogov za sodelovanje," je dejal lastnik medijske družbe Cal-cioNapoli24 s sedežem v Neaplju.
Zanimiv je tudi pogled na aktualno finančno stanje kluba. „Doslej nam je uspelo sanirati več kot 90 % starega dolga, odprtih je ostalo še približno 25.000 evrov.
Futsal • FC Hiša daril Ptuj, KMN Tomaž Šic bar
Osredotočenost prenesti na pokal
Po izpadu iz končnice tekmovanja v 1. ligi je bilo v ekipah FC Hiša daril Ptuj in KMN Tomaž Šic bar čutiti precejšnje razočaranje. Kljub temu se bo treba čim prej pobrati in nadaljevati sezono v pokalnem tekmovanju, kjer ekipe čakajo tekme osmine finala.
Trener KMN Tomaž Šic bar Matej Gajser je najprej podal oceno rednega dela sezone in končnice. „Smo ekipa z najmanj vložka izmed vseh ekip v 1. ligi, tako da je iz tega vidika naše 5. mesto po rednem delu uspeh in pomeni tudi izpolnitev primarnih ciljev. Vsi pa smo seveda športniki, v končnici smo si želeli več, torej preboj v polfinale. Sedaj moramo iz tega izpada po-
tegniti največ in se čim več naučiti, to pa potem uporabiti pri načrtovanju naslednje sezone. Prva pa je zagotovo na potezi uprava, ki bo odločila, v kakšni sestavi se bo šlo naprej," je dejal Matej Gajser.
Kakšna bi bila ocena 1. slovenske lige? „Moje ocena je, da delamo konstantne korake naprej, kar se pozna v reprezentanci, pa tudi v številnih prestopih v tuje klube. Ti igralci se potem tudi vračajo in s sabo domov prinašajo prepo-trebne izkušnje. Moja ocena je, da je kakovost prve lige vsekakor zadovoljiva. Nikakor pa se s tem ne smemo zadovoljiti, nedvomno si vsi skupaj želimo še več odlično organiziranih klubov, močnejše in
Foto: Črtomir Goznik
Salvatore Passante: »Mislim, da smo lani in letos že potegnili nekaj pravih potez z vrnitvijo nekdanjih mladincev v matični klub, tako da je sedaj v ekipi kar devet nekdanjih mladincev iz lastne nogometne šole. Oči imamo odprte še za več igralcev iz tega okolja.«
To je bil zelo velik zalogaj in je pravi čudež, da nam je to uspelo. Ko sem prišel na Ptuj, sem podpisal pogodbo za sanacijo dolga v vi-
šini 210.000 evrov, doslej pa sem že vplačal 90.000 evrov več od tega zneska, torej skupno 300.000 evrov! Od prejšnjega vodstva sem
dobil napačne podatke o stanju v klubu, zato razmišljam tudi o mogočem sodnem postopku."
Jože Mohorič
Še drugo zaporedno gostovanje Drave
Nogometaši Drave so uspešno začeli spomladanski del sezone v 2. ligi, z zmago na gostovanju pri zad-njeuvrščeni ekipi Brda. „Točke so vknjižene, to je v tem trenutku najpomembnejše. Zadovoljen pa sem tudi s predstavo, ki so jo naši fantje prikazali na igrišču, saj so prevladovali domala vseh 90 minut tekme in si pripravili še nekaj dobrih priložnosti," je povedal trener Drave Viktor Trenevski.
Podrobnejši spremljevalci ptujskega kluba so lahko opazili tudi to, da je bilo v ekipi lepo število mladih domačih igralcev. „To sem pred tekmo tudi napovedoval, pa tudi v nadaljevanju smo ponudili priložnost igralcem, ki si to zaslužijo s svojim odnosom na treningih - Brestu, Krašovicu in Šlambergerju, že prej je vstopil vratar Milič," je dodal Trenevski.
Naslednjo preizkušnjo bodo ptujski modri znova odigrali v gosteh, v soboto v Krškem. Obe ekipi sta v preteklosti že okusili igranje v 1. ligi, trenutno pa nista v bližini mest, ki bi vodila v elitni razred. Ekipi na lestvici deli le ena točka (Krško 14, Drava 13). Podobno kot Dravaši so tudi Krčani v prejšnjem krogu slavili, v gosteh so ugnali Šmartno.
„Tudi v Krškem ne bo nič drugače, kot je bilo v Brdih - štartali bomo na zmago. Fantje so pokazali, da zmorejo, da so v dobri formi, potrebno bo le odigrati tako, kot znajo. Če bo to dovolj za zmago, pa bomo videli po tekmi," je zaključil trener Drave, ki tokrat ne bo mogel računati na napadalca Antonia Duriča, ki je v Vipolžah prejel rdeči karton (dobil je eno tekmo prepovedi igranja). Kandidatov za zamenjavo je več, najresnejša sta Marko Brest in Aldin Aganovič.
2. SNL, 14. krog: Krško - Drava, v soboto ob 15.00 v Krškem.
številčnejše druge lige, predvsem pa še boljše delo s podmladkom, ki v nekaterih klubih šepa," je dejal Gajser, nato pa se je osredotočil na področje SV Slovenije oz. MNZ Ptuj: „V zadnjih dveh ali treh sezonah uživamo v stanju, ki ga v preteklosti nismo poznali: imamo dva stabilna prvoligaša, Meteorplast pa je na dobri poti, da se prav tako prebije med elito, ob tem najboljše dela z mladimi, njim gre vsa pohvala. Glede teh kazalnikov je futsal na našem območju dobil nekakšen zalet. Pika na i bi bila uvrstitev katerega izmed klubov v polfinale končnice, a na žalost tako nam kot Ptuju letos to ni uspelo."
Tomaž z Mlinšami doma ...
Naslednja preizkušnja čaka Tomaž v Pokalu Terme Olimia. „Tu-kaj bodo naš tekmec v osmini finala Mlinše, jasno pa je, da si želimo preboja med najboljšo osmerico v tem tekmovanju. To bo spet prava tekma, z veliko naboja, ekipi se med sabo poznata do potankosti. Največja skrb v tem trenutku je ta, koliko so fantje energetsko izpraznjeni po zadnjem porazu proti Bronxu."
... Ptuj z Extremom v gosteh
V pokalnem tekmovanju bodo Ptujčani gostovali v Sodražici (40 km južno od Ljubljane). Tudi trener FC Hiša daril Ptuj Robert Grdovič se ni mogel izogniti omembi izpa-
da v četrtfinalu končnice: „Seveda nam je žal zgodnjega izpada, saj smo v rednem delu sezone vse opravili tako, kot je treba: prikazali smo vrhunsko igro in osvojili veliko točk. Ko se je vse zožilo na dve tekmi na izpad, nismo delovali tako, kot smo si želeli."
Izpad bo seveda pospešil dogovore o naslednji sezoni. „Za zdaj do tega še ni prišlo, a treba bo sesti za mizo in se čim prej pogovoriti tudi o tem. Nedvomno bo do sprememb v ekipi prišlo, čeprav potenciala ni manjkalo
tudi tej zasedbi. Vse je sedaj odvisno od ambicioznosti uprave," je dejal Grdovič.
Tako kot nogometašem Tomaža tudi Ptujčanom preostane pokalno tekmovanje. „Igramo z drugo-ligašem, proti kateremu ne pričakujemo nič drugega kot zmago in napredovanje v naslednji krog, med osem najboljših. Tam bo ponovno izveden žreb, po katerem bomo lahko govorili o naslednjih ciljih in željah. Najpomembnejše bo ostati v ritmu tekem."
Jože Mohorič
Foto: Črtomir Goznik
Trenerja Matej Gajser (KMN Tomaž Šic bar) .
Foto: Črtomir Goznik ... ITX Robert Grdouič (FC Hiša daril Ptuj) sta razočarana po izpadu iz končnice, sedaj pa ju z njunima ekipama čaka pokalno tekmovanje.
Športni napovednik
Nogomet • 2. SNL
RAZPORED 14. KROGA, V SOBOTO OB 14.00: Beltinci Klima Tra-tnjek - Kalcer Radomlje; OB 15.00: Krško - Drava Ptuj, Krka - Jadran Dekani, Vitanest Bilje - Roltek Dob, Primorje eMundia - Triglav Kranj; V NEDELJO OB 15.00: Nafta - Brda, Šmartno - Brežice Terme Čatež, Rudar Velenje - Fužinar Vzajemci.
Rokomet m NLB liga
RAZPORED 21. KROGA, V PETEK OB 18.00: Celje PL - Krka; V SOBOTO OB 17.00: LL grosist Slovan - Urbanscape Loka; OB 19.00: Butan plin Izola - Jeruzalem Ormož, Slovenj Gradec - Koper, Ljubljana - Dobova; OB 19.30: Maribor Branik - Trimo Trebnje. Tekma Gorenje Velenje - Riko Ribnica bo odigrana 31. 3.
1. A SRL (ž)
ZAOSTALA TEKMA 5. KROGA: ŽRK Ptuj - Ž.U.R.D. Koper (v soboto ob 19.00, v dvorani Ljudski vrt).
Futsal • Pokal Terme Olimia
RAZPORED TEKEM OSMINE FINALA, V PETEK OB 19.30: Extrem
-	FC Hiša daril Ptuj; OB 20.00: KMN Tomaž Šic bar - Mlinše, Benedikt - Bronx Škofije, Miklavž - Litija, Dobrepolje - Siliko, Sevnica
-	Dobovec; OB 21.00: Proteus Svet savn Postojna - Meteorplast; V NEDELJO OB 18.00: KIX Ajdovščina - Oplast Kobarid.
JM
petek • 26. marca 2021
Šport
Štajerski	1S
Rokomet • 1. A SRL (ž)
Še v drugo identičen potek tekme z Izolo
Trgo ABC Izola - ŽRK Ptuj 27:19 (13:10)
ŽRK PTUJ: T. Tripkovič, Korpar, Skodič; Kolenko 5(2), Cvetko 3, Luknjar 3, A. Tripkovič 3, Kreft 2, Puž 1, Krasnič 1(1), Rozman 1, Bedrač, Orešek, Irgolič. Trener: Matej Bračič.
SEDEMMETROVKE: Trgo ABC Izola 3/2; ŽRK Ptuj 4/3.
IZKLJUČITVE: Trgo ABC Izola 8 minut; ŽRK Ptuj 2 minuti.
RDEČA KARTONA: Bedrač (8., Ptuj); Vujmilovic (48., Izola).
V razmiku enega tedna so se igralke Ptuja in Izole srečale dvakrat: najprej v tekmi rednega 20. kroga, v torek pa še v zaostali tekmi 9. kroga. Izid je bil v obeh primerih podoben, daljšo so potegnile Primorke ...
Tekma v Izoli se je začela z boljšima predstavama obeh ekip v
1. A SRL (ž)
REZULTATI ZAOSTALIH TEKEM:
Trgo ABC Izola - Ptuj 27:19 (13:10), Z'dežele - Krim Mercator 24:31 (13:17), Ž.U.R.D. Koper - Krim Mercator 16:36 (8:19), Zelene doline Žalec - Litija 38:27 (18:13).
1. MLINOTEST AJDOVŠČINA	ig		i	i	35
2. KRIM MERCATOR	iz	iz	O	O	34
3. KRKA	ig	i5	O	4	3O
4. Z'DEŽELE	iS	ii	O	z	22
5. ZELENE DOLINE ŽALEC	tf	ii	O	B	22
6. ZAGORJE	ig	g	i	g	ig
7. TRGO ABC IZOLA	ig	5	i	i3	ii
8. VELENJE	iS	4	O	i4	S
9. Ž.U.R.D. KOPER	H	3	i	i3	z
10. LITIJA	iS	3	i	i4	z
11. PTUJ	ig	2	i	iB	5
obrambi, kar se je kazalo v zelo nizkem rezultatu: v 9. minuti je na semaforju pisalo 1:1! Že v 8. minuti pa je gostujoča ekipa utrpela močan udarec, zaradi rdečega kartona je bila (pre)strogo izključena
NLB liga:
Ormožani v Izolo v okrnjeni zasedbi, če sploh
Le še šest tekem loči rokometaše Jeruzalema do konca sezone 2020/21. Ormožane čakajo še tri gostovanja (Izola, Ljubljana, Slovenj Gradec) in tri domače tekme (Maribor, Slovan, Loka). Na razpolago je še 12 točk, v igri za Ormožane pa je uvrstitev od 4. do 8. mesta.
»Igramo proti ekipam, ki so vse po vrsti premagljive. Naša želja je zbrati čim več točk ter si posledično s tem zagotoviti čim višje mesto na prvenstvu. Trenutno je glede na številne težave s poškodbami in boleznimi največje vprašanje to, s kakšno zasedbo bomo sploh odigrali zaključek sezone. Že v Izolo bomo odpotovali v zelo okrnjeni zasedbi in s kratko klopjo. Kljub temu želimo na Primorskem poseči po dveh točkah, a bo to bistveno težje, kot če bi zaigrali v popolni zasedbi. Izola je trenutno zadnja in v slabem položaju glede obstanka v ligi, zato bodo proti nam lovili zadnji vlak, da se z morebitno zmago priključijo enakovrednemu boju za obstanek v ligi v zaključku sezone. Pripravljamo se na tekmo, kjer bo domačin zaigral na vse ali nič,« je glede tekme v dvorani Kraška povedal kapetan Bojan Čudič.
V ekipi Jeruzalema imajo v trenutku, ko nastajajo te vrstice, enega okuženega igralca s koronavirusom. Nadaljnja četrtkova ter petkova testiranja pa bodo dala odgovor o zdravju preostalih igralcev. Lahko se zgodi, da bo tekma med Izolo in Jeruzalemom tudi prestavljena. Naslednji tekmec Ormožanov je zadnjo točko osvojil 24. februarja na gostovanju v Novem mestu (25:25). Zadnja zmaga Primorcev pa sega v leto 2020, in sicer je 9. decembra v Kraški padla Urbanscape Loka (27:22).
Uroš Krstič
Tenis • Mednarodni turnirji
Nika Bedrač. Dogodek je nedvomno nekoliko zamajal igro gostij, ki so se znašle v zaostanku 6:2 v 15. minuti. V nadaljevanju prvega polčasa so se zbrale in v več primerih znižale le na dva gola minusa (6:4, 8:6, 10:8, 11:9, 12:10). Ob polčasu je bilo 13:10.
Izolčanke so do odločilne prednosti prišle na začetku drugega dela, podobno kot na tekmi na Ptuju. Z odlično obrambo so naredile delni izid 4:0 (17:10 v 35. minuti), pri čemer so v določenem trenutku igrale z dvema igralkama manj na igrišču! Pomagala ni niti minuta odmora trenerja Mateja Bračiča, strelski post je šele v 36. minuti prekinila Danijela Krefl.
Foto: Črtomir Goznik
Rokometašice Ptuja in Izole so se v tednu dni pomerile dvakrat, obakrat so slavile Primorke.
Do konca srečanja so domačinke mirno ohranjale visoko prednost, čeprav so tudi same v 48. minuti ostale brez igralke, rdeči
karton je prejela Martina Vujmi-lovic.
Zadnjo tekmo sezone bodo igralke ŽRK Ptuj odigrale v soboto,
ko bodo gostile ekipo Kopra. Ob morebitni zmagi bi se s tekmicami točkovno izenačile.
M
Strelstvo • ISSF svetovni pokal New Delhi (Indija)
Dvoršakova in Kuharičeva v zgodovinskem finalu in do kvote za OI
Tamara v Miamiju ostala brez glavnega turnirja
Tamara Zidanšek (98. na WTA) se trenutno nahaja na Floridi, kjer v Miamiju poteka prvi turnir serije masters v sezoni (3,2 milijona dolarjev nagradnega sklada). Nastopila je v kvalifikacijah, turnir poteka na betonski podlagi.
V	1. krogu je ugnala Avstralko z ruskimi koreninami Arino Rodionovo (168.). 31-letnica je korak s Tamaro držala do izida 4:3, nato pa je sledil popoln razpad sistema in do konca ni več osvojila niti ene same igre (6:3, 6:0).
Naslednja tekmica edine Slovenke med posameznicami na tem turnirju je bila Oceane Dodin (120.). Leto starejša tekmica iz Lilla v Franciji je zmagala na doslej edinem medsebojnem dvoboju (lani v Palermu), boljša je bila tudi v drugo - 1:6, 5:7.
Med dvojicami je Tamara združila moči z Andrejjo Klepač. To je dvojica najvišje uvrščenih slovenskih igralk na WTA-lestvici med dvojicami: Klepa-čeva je 40., Zidanškova pa 57.
Blaž izgubil v vetrovni loteriji
V	Zadru prvič poteka turnir serije challenger z nagradnim skladom 45.000 evrov. Blaž Rola (166. na ATP) je imel na turnirju status 4. nosilca.
Njegov tekmec v 1. krogu je bil 23-letni Slovak Alex Moican (277.). Na nesrečo igralcev je ta dan v Zadru pihal izredno močan veter, ki je povsem onemogočal normalno igranje. Velikokrat sta si igralca ob servisu žogico vrgla v zrak, nato pa jo je veter enostavno odnesel mimo loparja ... Slovak je tako npr. vmes presenetil kar s servisom »iz roke« ... Oba igralca sta težko osvajala servisne točke, breaki so se kar vrstili. Na koncu je bilo izvedenih kar 12 od 20 odigranih iger, za odtenek boljšo zbranost pa je pokazal Moican, ki je slavil 4:6, 4:6. .
Med dvojicami sta po dolgem času skupaj zaigrala Blaž Rola in Blaž Kavčič. V 1. krogu sta bila uspešna, ugnala sta ukrajinsko-kitajsko dvojico Vladislav Orlov-Tung-Lin Wu, rezultat je bil 6:3, 6:1. V četrtfinalnem nastopu ju je čakala hrvaška dvojica Duje Kekez-Mili Poljičak.
JM
Po uvodni egiptovski tekmi ISSF svetovnega pokala v trapu so sredi marca na prvo veliko tekmovanje po enoletni prekinitvi odpotovale tudi slovenske strelke s puško, med njimi Ormožanka Urška Kuharic. Skoraj 300 najboljših strelk in strelcev iz 53 držav se bo do 28. marca zraven prestižnih odli-čij potegovalo še za 12 olimpijskih vstopnic, t. i. kvot, po ena za vsako posamično disciplino za nastop na poletnih olimpijskih igrah v Tokiu v drugi polovici julija 2021.
Kvote bodo po končanem pokalu podeljene najvišje uvrščenim strelkam-strelcem na ISSF svetovni rang lestvici, ki takšne kvote do zdaj še niso imeli. Za veliko slavje je v sredo poskrbela slovenska reprezentanca, ki si je po premierni zmagi dvakratne olimpijke Žive Dvoršak priborila prvo olimpijsko vstopnico za Tokio! Velik uspeh slovenskih strelk je dopolnila še odlična ormoška strelka Kovinarja Urška Kuharič, ki se je z malokali-brsko puško v trojnem položaju na 50 m prvič v karieri uvrstila v finale in osvojila visoko 6. mesto.
Kuharičeva mojstrsko v kvalifikacijah stoječega položaja
Odlična Ormožanka, ki je do zdaj imela največja uspeha na velikih tekmovanjih z uvrstitvijo v finala Evropskih iger v Minsku 2019 ter Sredozemskih iger v Tarragoni 2018, kjer je osvojila 7. in 6. mesto, je bila odlična v kvalifikacijah t. i. strelskega maratona oz. trojnega položaja z malokalibrsko puško. Finalni nastop si je priborila v zelo izenačeni konkurenci s 1167 krogi ter izboljšala svoj najboljši dosežek iz Ria de Janeira (1163) v letu 2019. Kuharičeva je v kvalifikacijah začela nekoliko zadržano v klečečem položaju s 386 krogi ter bila uvrščena okrog 20. mesta, podobno uspešna je bila tudi v naslednjih štiridesetih strelih ležečega položaja (392). Nato pa je sledil meteorski vzpon v odločilnih štiridesetih strelih stoječega položaja, kjer je Kuharičeva dosegla najboljši rezultat med vsemi strelkami s 389 krogi (98, 95, 98, 98) ter se s šestim najboljšim rezultatom uvrstila med finalistke.
Ormožanka Urška Kuharic se je v indijskem New Delhiju prvič v karieri uvrstila v finale tekme ISSF svetovnega pokala in osvojila visoko 6. mesto z malokalibrsko puško na 50 m, zelo uspešna pa je bila tudi z zračno puško 10 m, s katero je osvojila 14. mesto.
Le tri kroge bolje od Kuharičeve je s kvalifikacijami opravila favorizirana Dvoršakova, ki je s 1170 krogi imela devet krogov zaostanka za kvalifikacijsko zmagovalko, Poljakinjo Aneto Stankiewicz (1179). Vedno razburljivo finalno streljanje pa je še dodatno popestril boj za olimpijsko kvoto, za katero se je borilo kar pet od osmih finalistk, med njimi tudi odlična Ormožanka.
Ormožanka zelo uspešna v prvem finalu
Kuharičeva je v svojem prvem finalnem nastopu na ISSF svetovnem pokalu pokazala dobro streljanje že v uvodnih treh serijah petih strelov klečečega položaja, ko je bila uvrščena na šesto mesto in bila boljša od Danke Ibsenove in Madžarke Gaspar. Nato se je Ku-haričeva v naslednjih treh serijah petih strelov v ležečem položaju približala Američanki Tuckerje-vi le na dve desetinki kroga. Po naslednjih desetih strelih v stoječem položaju sta izpadli Danka in Madžarka, Kuharičeva pa je kljub dobrim strelom za krog zaostala za Američanko, ki je bila boljša tudi po 41. strelu finala, ko se je Kuhari-čeva poslovila in osvojila končno 6. mesto, kar je njena najboljša uvrstitev na svetovnih pokalih do zdaj.
Medtem je Živa Dvoršak v ležečem položaju prevzela vodstvo in se zanesljivo utrdila na vrhu seštevka ter imela zajetno prednost skoraj petih krogov pred odlično
Poljakinjo Stankiewicz, ki se je prav tako potegovala za olimpijsko kvoto. Ko je Poljakinja izpadla po 44. strelu in osvojila bron, se je Dvoršakova za končno zmago pomerila še z odlično Švicarko Nino Christen, zadnjo zmagovalko v New Delhiju leta 2019. Po zadnjem 45. strelu finala jo je premagala s prednostjo kroga in pol ter se veselila premiernega zlatega odličja, kar je njeno drugo odličje na svetovnih pokalih (po bronu v Chan-gwonu 2018, ob tem pa ima še pet finalnih uvrstitev) in četrto na velikih tekmovanjih.
V ekipni tekmi trojnega položaja na 50 m so Slovenke najprej osvojile tretje mesto v kvalifikacijah in se zanesljivo uvrstile naprej, nato pa so popustile v drugem delu tekmovanja in se s štirimi krogi zaostanka za četrtouvrščeno ekipo Indonezije uvrstile na končno 7. mesto.
Kuharičeva z zračno
V|	• »V»	I
puško najvišje med Slovenkami
Slovenke so visoko kotirale tudi z zračno puško, saj se jim je kljub epidemiji in pomanjkanju mednarodnih tekmovanj uspelo dobro pripraviti in so dosegale visoke rezultate na domačih kvalifikacijskih tekmovanjih. Kuharičeva je v kvalifikacijah dosegla 626,4 kroga (104.7, 102.9, 105.8, 104.8, 104.7, 103.5) ter se uvrstila na visoko 14. mesto, kar je bila do takrat njena najvišja uvrstitev na tekmah sve-
tovnega pokala. Do uvrstitve v finalno osmerico pa sta ji tokrat zmanjkala dva kroga. Dvojne zmage sta se na koncu veselili Američanki Tucker in Weisz, preostali Slovenki Klavdija Jerovšek in Živa Dvoršak pa sta osvojili 24. in 32. mesto.
V ekipni tekmi so Slovenke v prvem delu dosegle 1871,6 kroga in se uvrstile med najboljših osem ekip, ki so se v drugi fazi tekmovanja borile za prva štiri mesta in boj za odličja. Po dodatnih dveh serijah vsake strelke so Slovenke znova pristala na petem mestu in tako ostale brez boja za bronasto odličje, prednje pa sta se na 3. in 4. mesto uvrstili reprezentanci Indije in Poljske, ki sta bili vsekakor premagljivi.
Slovenke spisale strelsko zgodovino
Tekma svetovnega pokala v Indiji je bila zgodovinska za slovenski strelski šport, saj je Živa Dvoršak prva strelka po Rajmondu Debev-cu (ta je v tridesetih letih nastopanja na tekmah svetovnega pokala osvojil izjemnih 27 zmag in kar 80 odličij), ki ji je uspel ta zahtevni podvig. Zgodovinski pa je tudi prvi dvojni slovenski nastop v finalu trojnega položaja s puško na 50 m, za kar si odlična Ormožanka zasluži veliko priznanje.
Simeon Gonc
Rezultati:	
Puška 50 m trojni položaj:	
1. Živa Dvoršak, SLO	1U0 t 45Z1
2. Nina Christen, ŠVI	1U1 t 455.1
3. Aneta Stankiewicz, POL	t 443.5
4. Arina Altukhova, KAZ	11BB t 431.S
5. Carolynn M. Tucker, ZDA	1W4 t 422.1
6. Urška Kuharič, SLO	1W t 410.S
7. Maeng Ibsen Rikke, DAN	1U0 t 399.0
8. Lalita Gaspar, MADŽ	11BB t 394J
21. Virginia Trasher, ZDA	1160
29. Jerovšek Klavdija, SLO	1154
30. Snježana Pejčic, CRO	1154
Zračna puška iom:	
1. Carolynn M. Tucker, ZDA	B29.1 t 251.5
2. Marie A. Weisz, ZDA	B2S.4 t 250.4
3. Eszter Denes, MADŽ	B29.S t 230.2
4. Maeng Ibsen Rikke, DAN	B2S.S t 20S.9
14. Urška Kuharič, SLO	B2B.4
24. Klavdija Jerovšek, SLO	B24.B
32. Živa Dvoršak, SLO	B20.B
20 Štajerski
Šport, naše prireditve
petek • 26. marca 2021
Judo • Državno člansko prvenstvo v Novi Gorici
Bronasti kolajni za člana Drave
Po 159 borbah znani novi državni prvaki In prvakinje
V Novi Gorici je potekalo državno prvenstvo članov in članic v judu. Na treh tatamijih se je skupno merilo 144 tekmovalcev iz 24 klubov, od tega 51 judoistk in 93 judoistov. V moški in ženski konkurenci smo dobili 14 novih prvakov in prvakinj, izvedenih pa je bilo 159 borb.
Zelo blizu naslovu je bil Luka Perkovič iz ptujske Drave v kategoriji do 73 kg (to je bila s 27 tekmovalci najštevilčnejša kategorija), ki je po dolgem podaljšku z minimalno razliko izgubil borbo za vstop v finale. Je pa nato s prepričljivo zmago v borbi za 3. mesto odpravil člana ljubljanskega Bežigrada Žiga Vrečarja. Z atraktivnim metom uchi mata je v borbi za 3. mesto slavil še en član ptujske Drave, Damir Amidžič v kategoriji do 100 kg.
Trener in strokovni vodja JK Drava Ptuj Vlado Čuš je po tekmovanju povedal: "Logistično in organizacijsko je bila organizacija prvenstva glede na trenutne razmere s covi-dom-19 zelo zahtevna. Zahvala gre JK Nova Gorica, ki je skupaj z JZS poskrbel za brezhibno organizacijo tekmovanja. Pred tekmovanjem sem napovedoval, da lahko Luka osvoji tudi naslov državnega prvaka v kategoriji, ki je najbolj številčna in izjemno konkurenčna. V takšni konkurenci se lahko vsaka napaka maščuje. Luki je pot
Damir Amidžič in Luka Per-kouič ter trener Vlado Čuš (JK Drava Ptuj)
do naslova preprečila taktična napaka, ko v podaljšku sicer neodločene borbe v regularnem delu ni vztrajal v diktiranju tempa borbe. Škoda za ta poraz, je pa v borbi za tretje mesto potrdil svoj talent in dobro pripravljenost. Damir je v polfinalni borbi dodobra namučil dolgoletnega reprezentanta Ku-kovico iz mariborskega Branika, za 3. mesto pa z odličnim metom pred iztekom borbe odpravil Bar-bolina iz ljubljanskega Golovca."
Iz JK Gorišnica sta prav tako nastopila dva judoista, Niko Trunk in Luka Maroh. Niko je v kategoriji do 81 kg (14 nastopajočih) izgubil v 1. krogu, s čimer ni imel več možnosti nastop v repesažu. Luka je nastopil v kategoriji nad 100 kg (7 judoistov) in v močni konkurenci zabeležil tri poraze.
Nogomet • Mlajše kategorije
Polovičen uspeh mladih
V	• • I	v
sumarjev in dravasev
Z igranjem nekaterih zaostalih tekem iz jesenskega dela so po dolgem času znova igrali prvenstvena srečanja tudi mladinci in kadeti v 1. slovenskih ligah. Šumarji in dravaši so bili polovično uspešni.
Kidričani so na domačem igrišču v dveh srečanjih gostili vrstnike iz Ljubljane, ekipi Ilirija Extra-Lux. Prvi so na igrišča stopili kadeti, pri katerih je za zmago domačega moštva z dvema doseženima goloma najbolj zaslužen kapetan Jaka Domjan. Varovanci trenerja Marka Nešiča tako ostajajo v zgornjem delu lestvice.
V obračunu mladincev se je slika obrnila, celoten izkupiček so si z učinkovitejšo igro priborili gostje.
Misijo obstanek so začeli tudi
mladinci Drave (kadeti niso igrali zaradi okužb v taboru Grosuplja). Tekma je postregla z zanimivim dogajanjem, saj so se varovanci trenerja Andreja Kvasa hitro znašli v zaostanku, ob tem so na igrišču kmalu obstali z deseterico (izključen je bil Matic Krašovic). Kljub temu so zmogli izenačenje (Marko Brest iz prostega strela), v drugem polčasu pa jim je kljub pritisku domačinov uspelo ubraniti dragoceno točko.
1. mladinska liga
ZAOSTALI TEKMI:
Brinje Grosuplje - Drava Ptuj 1:1 (1:1); strelca: 1:0 Shaini (6., z 11 m), 1:1 Brest (43.). Rdeči karton: Krašovic (29., Drava);
Aluminij - Ilirija 0:2 (0:2); strelca: 0:1 Bracovič (19.), 0:2 Čauševic (40., z 11 m).
Omeniti velja, da je naslov državne prvakinje pri članicah med drugimi pripadel tudi Anji Štangar (do 57 kg), potem ko je decembra premagala raka (Hodgkinov lim-fom). Po dolgem tekmovalnem premoru so bili športniki in organizatorji veseli, da je uspelo izpeljati tekmo na kateri so naši judoisti in judoistke pokazali, da klub premoru še vedno ostajajo v dobri formi in so tehnično dobro podkovani. Celotno tekmovanje je potekalo po navodilih in priporočilih NIJZ za preprečevanje širjenja okužbe COVID-19.
Naslednje tekmovanje, kije pred nami, bo v aprilu, ko bo na sporedu državno prvenstvo za mladince in mladinke. Vsa ostala tekmovanja pod okriljem Judo zveze Slovenije pa so prestavljena zaradi covi-da-19.
Državni prvaki, moški:
-	60 kg: David Štarkel (Impol)
-	66 kg: Tobias Furst Črtanec (Bežigrad)
-	73 kg: Nik Purnat (Bežigrad)
-	81 kg: Matej Vidmar (Bežigrad)
-	90 kg: Aljaž Gostenčnik (Slovenj Gradec)
-	100 kg: David Kukovica (Branik Maribor)
-	nad 100 kg: Vito Dragic (Impol)
dekleta:
-	48 kg: Nuša Perovnik (Slovenj Gradec)
-	52 kg: Teja Tropan (Impol)
-	o 57: Anja Štangar (Olimpija)
-	63 kg: Tina Trstenjak (Z'dežele Sankaku)
-	70 kg: Lia Ludvik (Z'dežele Sankaku)
-	78 kg: Anka Pogačnik (Triglav)
-	nad 78 kg: Nicki Norčič (Olimpija)
JM
1. kadetska liga
ZAOSTALA TEKMA: Aluminij - Ilirija Extra-Lux 2:1 (1:0); strelca: 1:0 Domjan (13.), 1:1 Jelič (74.), 2:1 Domjan (76.).
SKUPNA LESTVICA 1. SML in 1. SKL:
1.	DOMŽALE
2.	MARIBOR
3.	OLIMPIJA LJUBLJANA
4.	MURA
5.	KALCER RADOMLJE
6.	KOPER
7.	ALUMINIJ
8.	TRIGLAV KRANJ
9.	ILIRIJA EXTRA-LUX
10.	A2S CELJE
11.	BRINJE GROSUPLJE
12.	BRAVO MASTERCARD
13.	DRAVA PTUJ
14.	GORICA
19	15	3	1	48
17	12	2	3	38
20	9	7	4	34
18	9	3	6	30
20	8	4	8	28
20	8	4	8	2 00
20	7	6	7	27
18	8	2	8	26
16	7	1	8	22
18	5	5	8	20
15	4	5	6	17
16	4	4	8	16
17	2	3	12	9
18	1	5	12	8 JM
Markovci • Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo - 7.
V hudi konkurenci sta si
Markovski mladi pevci so že na predizboru poskrbeli za veliko dozo adrenalina, tako dobro so vnovič zapeli, da bi lahko finalni izbor 7. sezone projekta v malem opravili že v tem tednu. Napeto pa je bilo že na šolski avdiciji, saj je bilo prijav veliko več, kot je letos mest na predizborih, tudi zaradi tega, ker le-ti v 7. sezoni potekajo v studiu Radia Ptuj.
Ne glede na to bodo mladi pevci še naprej razvijali svoj glasbeni talent, tako kot je že tradicija v občini Markovci, kjer sta že od nekdaj doma glasba in petje. S tem pa bodo še povečevali konkurenco v obeh kategorijah projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, ki so ga posvojili že takoj na njegovem začetku.
V 7. sezoni projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo so iz OŠ Markovci in občine nastopile same pevke. Za osem od skupaj 10 nastopajočih pa je bil tokratni predizbor že najmanj tretji po vrsti. Prvič sta nastopili le najmlajša Maja Gašperič in dve leti starejša Gaja Kašman. Strokovna komisija je njihovo petje v celoti pohvalila, odločila pa je, da sta polfinalistki OŠ Markovci in občine Markovci: Kaja Kokol Zebec v mlajši kategoriji s pesmijo Lahko noč, Piran (Anika Horvat) in v starejši Neža Meglic s pesmijo Čudež (Papir).
„Prepričan sem, da je ta projekt izrednega pomena za razvijanje različnih izkušenj naših otrok, od pevskih, kulturnih, izkustvenih do krepitve samozavesti, ki jih takšni nastopi v živo in pred občinstvom tudi prinašajo. Dolgo časa sem bil zaposlen v šolstvu, zato se tega še toliko bolj zavedam. V naši občini deluje zelo veliko društev oz. pevskih zborov oz. drugih tovrstnih skupin. Na ta način se le-ti tudi pomlajujejo. Vsem, ki sodelujejo v letošnjem projektu, želim, da kar najbolje nastopajo, naj odmislijo tremo, naj zapojejo sproščeno, s srcem in dušo. Zmagali bodo tako ali tako vsi, ne glede na uvrstitev," pa je letošnji projekt z mladimi pevskimi upi iz OŠ Markovci in občine Markovci pospremil župan Milan Gabrovec.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Kaja Kokol Zebec, 5. a-razred, pesem Lahko noč, Piran (Anika Horvat): „Sodelujem že četrtič, ker se imamo lepo in pojemo iz srca. Pesem sem si izbrala, ker ima lepo besedilo in glasbo. Tudi letos sem se potrudila, da bi zapela kar najboljše. V vsakem primeru bom zadovoljna, četudi ne bom napredovala. Vesela pa bom za svoje sošolke. V šoli mi gre dobro, od predmetov pa imam najraje matematiko in šport. Igram flavto, rada pa tudi plešem."
Foto: Črtomir Goznik
Gaja Kašman, 5. a-razred, pesem Uspavanka za Evo (Andrej Sifrer): „Letos sodelujem prvič. Nagovorile so me prijateljicejn domači. Rada imam pesmi, ki jih pojeta Nina Pušlar in Nika Zorjan. Se posebej pa mi je všeč pesem, ki sem si jo izbrala za svoj prvi nastop v projektu. Igram tudi klavir. Rada se igram. Moja najljubša predmeta pa sta glasba in slovenščina. Želim postati predmetna učiteljica."
Pele so: Maja Gašperič, Kaja Kokol Zebec, Karmen Jug in Gaja Kašman v mlajši kategoriji ter Neža Hrga, Neža Meglič, Larisa Mlinarič, Mia Pernat, Saša Bratuša in Kaja Kumer v starejši.
Kadeti Aluminija so z zmago začeli nastope v tem letu, pod oba zadetka se je tokrat podpisal kapetan ekipe Jaka Domjan (rdeči dres s št. 10).
petek • 26. marca 2021
Naše prireditve
Štajerski	21
polfinale pripeli Kaja in Neža
t v
/
1 —
Foto: Črtomir Goznik
Maja Gašperič, 3. a-razred, pesem Uspavanka za Evo (Andrej Sifrer): „V projektu sodelujem prvič. Rada pojem, doma sem veliko vadila, pela pred mikrofonom. Všeč so mi pesmi, ki jih pojejo Tanja Žagar, Nika Zorjan, Isaac Palma in BQL. Vsak si želi kar najbolje zapeti. Sama pa pravim, da je pomembno sodelovati, ne zmagati. Obiskujem glasbeno šolo, igram klarinet in rada telovadim. Včasih sem tudi jahala. Glasba in šport sta mi še posebej pri srcu. Občasno pomagam tudi pri domačih opravilih, svojo sobo sama pospravljam."
Foto: Črtomir Goznik
Neža Hrga, 6. b-razred, pesem Se verjamem (Rebeka Dremelj): „Pesem sva izbrali skupaj z mamo. Ima globoko sporočilo: da smo vsi ljudje enaki, ne glede na to, da imajo nekateri posebne potrebe, ter da se dobro vrača z dobrim. Rada pojem pesmi Nine Pušlar in Nike Zorjan. Moja priljubljena predmeta sta glasba in šport. V prostem času rada še kotalkam in kolesarim ter doma pomagam pri čiščenju, zlasti še pri sesanju. Rada pa tudi spečem palačinke. Želim postati zdravnica pediatrinja."
1 |h#J
V • \
" i A'
' m ■
Foto: Črtomir Goznik
Mia Pernat, 8. b-razred, pesem Nekje, nekje: „Ta pesem je bila nagrada za mojo zmago v mlajši kategoriji 3. sezone projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Gre za pesem, ki na nek način predstavlja mene, ker je moja pesem, ker mi je všeč in ker je umirjena pesem. Navdušujeta me glasba in šport. Igram različne instrumente. Zelo rada tudi rišem. Po končani osnovni šoli se bom vpisala na Kon-servatorij za glasbo in balet, študij pa nadaljevala na Akademiji za glasbo, saj se želim posvetiti kompoziciji in dirigiranju."
Saša Bratuša, 9. a-razred, pesem Dan najlepših sanj (Regina): „Sode-lujem petič. Pesem mi je zelo všeč, zato sem jo izbrala. Rada pojem zabavne in narodno-zabavne pesmi. V petju izražam sebe, izbrano pesem vedno skušam kar najbolje zapeti. Igram harmoniko, sem članica harmonikarskega orkestra Modras. V šoli imam najraje glasbo, šport, biologijo in kemijo. Doma rada pomagam v kuhinji in na vrtu, če je treba karkoli posaditi. V jeseni bom šolanje nadaljevala v Rušah, želim postati farmacevtska tehnica in kasneje magistra farmacije."
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO
Vse posnetke oddaj lahko najdete na FB in YT strani radia Ptuj
■ ■ ■ ■ www.otrocipojejo.si
Sponzorji prireditve
OCUlUS
jfATP
^SAZAS
B Odern
LaHiota prihodnosti
m
KLIMA
ANpro Technik d.o.o.
Sponzorji so bili: Občina Markovci, ATP avtobusni in tovorni prevozi, Oculus Weltweite Industriemontagen, Dravske elektrarne Maribor, največji proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov, Sazas, Spirala, Talum, Klima Ptuj, Anprotehnik, Dorssen in Vitiva.
Foto: Črtomir Goznik
Karmen Jug, 5. a-razred, pesem Milijon in ena (Klara Jazbec): „Moj letošnji nastop je tretji v tem projektu. Izbrano pesem sem pela že v enem od prejšnjih nastopov. Vesela in zadovoljna sem, da sem bila uspešna že na šolski avdiciji. Bolj bi se sekirala, če mi to ne bi uspelo, kot da ne bi napredovala, ker nadvse rada pojem. Zelo so mi pri srcu pesmi Tanje Žagar in Klare Jazbec. Učim se igranja na violino. Obiskujem tudi atletiko. Zelo rada pa tudi rišem, predvsem nerealistične stvari. Moja predmeta sta matematika in likovna vzgoja."
Foto: Črtomir Goznik
Larisa Mlinarič, 8. b-razred, pesem Le s teboj (Marta Zore): „Všeč so mi bolj energične pesmi, z močno glasbo. Letošnji nastop je že moj četrti v tem projektu. Izbrane pesmi pa doslej še nisem pela. Vedno se trudim kar najbolje zapeti. Kar bo, pač bo. V šoli imam najraje biologijo. Dobesedno obsedena pa sem z motorji in avtomobili. To je svojevrsten adrenalin. Moj bodoči poklic je patologinja."
Foto: Črtomir Goznik
Neža Meglič, 7. b-razred, pesem Čudež (Papir): „Pesem in skupina sta mi všeč, zato sem jo izbrala. Veliko sem vadila. Ničesar posebnega ne pričakujem, ker je letos izjemno močna konkurenca. To je moja šesta sezona projekta, samo eno sem doslej izpustila. Najbolj mi ugaja jazz, sicer pa rada pojem različne pesmi različnih glasbenih zvrsti. Moji izbrani predmeti so likovna in športna vzgoja ter angleščina. V prostem času tudi rada rišem, vozim rolko. Sama pa se učim igrati na ukulele in klaviature. Skrbim za hišnega zajčka, ki sem ga dobila lani."
Foto: Črtomir Goznik
Kaja Kumer, 9. a-razred, pesem Roža (Bette Midler): „Pesem, s katero sodelujem v sedmi sezoni projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, doslej sem sodelovala že šest krat, je nekaj posebnega, nekaj drugačnega, zato sem jo tudi izbrala. Zelo rada pojem. Všeč so mi pesmi Nine Pušlar, Rebeke Dremelj in Dejana Vunjaka. Glasba, šport in angleščina so moji priljubljeni predmeti. V prostem času se rada družim s prijatelji, uživam ob gledanju dobrih filmov. Rada pomagam pri domačih opravilih, predvsem pa pri sesanju. Moj bodoči poklic bo po vsej verjetnosti nekaj v povezavi s petjem."
Program TV Ptuj
27. in 28. MARCA, sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Državni sekretar na Ministrstvu m zdravje mag. Franc Vindišar je obiskal Splošno bolnišnico dr. Jožeta Potrča Ptuj. Namen obiska je bil seznanitev z epidemiološko situacijo na Pluju. Televizija Ptuj v dogovoru s TV-produkcijo Studio 7 Ljubljana predvaja štiri dokumentarna filme no temo praznika velike noči. Pranauk Jezusa Kristusa. Jezus iz Nazareta je ljudem znova približal Desst božjih zapovedi. Glavna zapoved ¡s ljubezen do Boga in bližnjega. Iz vegetarijanske ljudske kuhinja priprava lažnega vegetarijanskega zajca. Naj vam bo kuhanje v veselje. Liobani šola poučuje življenjske nauke. Liobani je angelsko bitje, ki v večnih duhovnih svetovih poučuje duhovne otroke, ki zmorejo nebeško govorico prevesti v človeške besede. Otroci so staršem ogledalo. Znanstveni forum, tema je - Videz in stvarnost, Lažno o prehrani. Živilska industrija v Nemčiji z letnim prometom 150 milijard evrov je med petimi največjimi giganti v tej državi, Odlomki iz mednarodnih altfeldskili koncertov z glasbenimi gosti iz celega sveta. Koncertna simfonija za violino in violo. Pred male ekrane vos vabi Televizija Pluj, Videoprodukija Tinček Ivanuša.
Foto: Črtomir Goznik
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
torek • 23. marca 2021
KOLOFON
Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič
Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu
Fotoreporter: Črtomir Goznik
Lektorica: Lea Skok Vaupotič
Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič
Grafični oblikovalec: Daniel Rižner
Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16
Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d.
E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si
Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10
Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si
Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20,
Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan:
(02) 749 34 27)
Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si
Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek.
Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 141,88 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 129,95 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019).
POROČILO O PITNI VODI NA VODOOSKRBNEM SISTEMU PTUJ ZA LETO 2020
KOMUNALA PTUJ
Komunalno podjetje Ptuj d. d. Puhova ulica 10, SI 2250 Ptuj Telefon: 02/ 787 51 11 Telefax: 02/ 771 36 01
1. Podatki o sistemu oskrbe z vodo:
Sistem za oskrbo s pitno vodo	744-Ptuj
Oskrbovalno območje	Črpališče Skorba
Upravljavec	Komunalno podjetje Ptuj, d. d.
Število uporabnikov	73.900
Distribucija v m3/leto	3.527.120 m3
Dezinfekcija	posredno (40 l/s)
Druga priprava vode	filtracija delno (50 l/s)
Tip vode	2 - nepovršinska
Glavne količine pitne vode za ptujski vodooskrbni sistem načrpamo v centralnem črpališču v Skorbi pri Ptuju. K izboljšanju kakovosti vode in k izboljšanju hidravličnih razmer na omrežju prispevajo dislocirani globinski vodnjaki na področju vodovodnega sistema. Največja zmogljivost plitvih in globinskih vodnjakov v Skorbi dosega 370 l/s, zmogljivost dislociranih vodnjakov pa okoli 80 l/s. Globinski vodnjaki delujejo stalno, plitvi vodnjaki se vključujejo v omrežje glede na trenutne potrebe po vodi. Vodovodna voda je mešanica vode iz plitve podtalnice in iz globinske podtalnice Dravskega polja. Dolžina vodovodnega omrežja znaša preko 1000 km, na omrežju je 62 prečrpalnih postaj in 38 vodohranov. V celoti oskrbujemo porabnike vode v 17 občinah, v še šestih občinah pa oskrbujemo posamezna naselja. Letna količina obračunane vode je znašala 3.527.120 m3 oz. povprečno 9.663 m3 na dan (povprečni dnevni pretok 112 l/s).
2. Podatki o zdravstvenem nadzoru pitne vode
Zahteve za pitno vodo so definirane v pravilniku o pitni vodi (Ur. I. RS št. 19/2004, 35/2004, 26/2006, 92/2006, 25/2009, 74/2015 in 71/2017). Skladnost parametrov pitne vode na Ptujskem sistemu oskrbe s pitno vodo smo v letu 2020 spremljali z rednim jemanjem in analizami vzorcev pitne vode v črpališču, v vodohranih in pri končnih porabnikih na omrežju. Dodatno k odvzemu vzorcev vode imamo v črpališču Skorba nameščen biološki indikator z mladicami postrvi za neprekinjen nadzor nad kakovostjo pitne. Zdravstveni nadzor pitne vode je izvajal akreditirani laboratorij Komunalnega podjetja Ptuj, preiskave pesticidov pa nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, lokacija Maribor. Zaradi covid-19 omejitev je bilo v letu 2020 pri uporabnikih na omrežju odvzetih nekoliko manj vzorcev vode kot v predhodnem letu (nedostopnost odjemnih mest zaradi zaprtosti lokalov in šol).
V skladu z načrtom notranjega nadzora je bilo na vodovodnem omrežju in v črpališčih odvzetih 1.384 vzorcev vode, od tega 939 za mikrobiološke preiskave, 373 za osnovne kemijske preiskave, 12 vzorcev za široke kemijske preiskave in 60 vzorcev za kontrolo pesticidov v vodi. Na vodnjakih je bilo za razne kontrole odvzetih 34 vzorcev vode in opravljenih 620 tehnoloških meritev. Na vodohranih je bilo opravljenih 453 tehnoloških meritev.
2.1 Mikrobiološka preizkušanja
Število vzorcev		St. vseh neskladnih vzorcev	St. vzorcev s kazalniki onesnaženja
Črpališče	220	3	-
Vodohrani	306	16	-
Omrežje	413	5	-
Skupaj	939	24	-
Mikrobiološko neskladnih je bilo 24 vzorcev oz. 2,56 %. Vsi so bili neskladni zaradi indikatorskih parametrov (17 x koliformne bakterije, 6 x povišano skupno število mikroorganizmov in 1 x Clostridium perfringens). Zdravstveno neustreznega vzorca vode v letu 2020 ni bilo. Po ugotovitvi neskladnih vzorcev so bili takoj raziskani vzroki in izvedeni ukrepi za sanacijo stanja (izpiranje in po potrebi dezinfekcija ter sanacija objekta). Mikrobiološki izvidi na vodnih virih v črpališčih so bili v 98,6 % skladni. Neskladni so bili trije vzorci s po eno koliformno bakterijo.
2.2 Kemijska preizkušanja
Od 445 odvzetih vzorcev za kemijske preiskave je bil neskladen en vzorec vode oz. 0,23 % zaradi povišanega skupnega organskega ogljika (TOC). V tem letu so bili vsi odvzeti vzorci vode za kontrolo atrazina in ostalih pesticidov na iztoku iz črpališč in pri uporabnikih na omrežju skladni s pravilnikom o pitni vodi.
Število vzorcev			St. neskladnih vzorcev		Neskladni po prilogi 1 del B
	Redni	občasni	Redni	Občasni	Parameter
Črpališče	102	12	-	-	-
Vodohrani	133	-	-	-	-
Omrežje	138	60	1	-	Skupni organski ogljik (TOC)
Skupaj	445		1		
Zaradi preseženih vrednosti atrazina v plitvi podtalnici Dravskega polja in občasno preseženih vrednosti v distribuirani vodi v preteklih letih smo izvajali dodaten monitoring pesticidov na vodovodnem omrežju. V letu 2020 je bilo odvzetih šest serij vzorcev vode na 10 kontrolnih mestih. Izmerjene vrednosti atrazina in desetil atrazina so prikazane v tabeli (v /Jg/I vode).
Mesto vzorčenja	13. 2. 2020		14. 5. 2020		11.6. 2020		25. 8. 2020		15.10. 2020		1.12. 2020	
	Atrazin	Desetil atrazin	Atrazin	Desetil atrazin	Atrazin	Desetil atrazin	Atrazin	Desetil atrazin	Atrazin	Desetil atrazin	Atrazin	Desetil atrazin
Ptuj	0,029	0,025	0,025	0,013	0,030	0,027	0,030	0,019	0,031	0,023	0,023	0,016
Starše	0,066	0,042	0,060	0,036	0,068	0,035	0,051	0,029	0,031	0,019	0,072	0,035
Zlatoličje	0,077	0,068	0,047	0,042	0,067	0,077	0,050	0,050	0,054	0,064	0,049	0,043
Stoperce	0,057	0,048	0,042	0,030	0,051	0,050	0,045	0,027	0,044	0,050	0,048	0,033
Zetale	<0,010	0,010	<0,010	<0,010	0,012	0,015	0,011	<0,010	<0,010	0,010	0,012	0,010
Cirkulane	0,057	0,022	0,062	0,044	0,076	0,073	0,070	0,056	0,075	0,059	0,088	0,063
Gorišnica	0,031	0,021	0,039	0,020	0,038	0,023	0,050	0,036	0,060	0,033	0,048	0,035
Zagorci	0,044	0,033	0,039	0,018	0,045	0,033	0,047	0,029	0,051	0,033	0,052	0,030
Cerkvenjak	0,015	0,013	0,018	<0,010	0,019	0,013	0,026	<0,010	0,018	<0,010	0,016	0,012
Grajenščak	0,023	0,019	0,031	0,011	0,028	0,026	0,029	0,018	0,027	0,014	0,022	0,019
Vrednosti nitratov v pitni vodi so se gibale v okviru dovoljenih meja. mm je prikazan v naslednjem grafu (v mg/l vode):
Pregled vrednosti nitratov na iztoku iz črpališča Skorba na cevovodih premera 300 in 400
Vsebnost nitratov - črpališče Skorba
60,0
3k E
//////////////////////////

<£>• <S>- & >?>• <$>• <£>• \v <p- &
<£>• <S"
Datum
&\<S>
bV N*'	•O'"
<£>' d'

-Skorba300 -■-Skorba400 -Dovoljeno
Na delih omrežja, kjer so zunanji globinski vodnjaki, so bile vrednosti nitratov še nižje in so se gibale med 9 in 20 mg/l vode. Na delih omrežja, ki se oskrbujejo
iz črpališča Lancova vas, so bile vrednosti nitratov med 30 in 40 mg/l.
3.	Večje težave pri oskrbi s pitno vodo
V	poletnih mesecih je občasno prišlo do dviga usedlin pri nekaterih uporabnikih zaradi povečanega odjema vode pri polnjenju bazenov.
4.	Preventivni ukrepi
V	skladu z načrtom obnovitvenih del smo zamenjavali odseke dotrajanih cevovodov in zaporne elemente na vozliščih. Nadaljevali smo z lociranjem skritih poškodb cevovodov. Z obema aktivnostma smo pomembno zmanjšali delež vodnih izgub. Zaradi porušenega karbonatnega ravnotežja v vodi smo na treh hribovskih lokacijah v vodo dozirali C02 za zmanjšanje izločanja vodnega kamna. Na globinskih vodnjakih VG5, VG6 in VG7 v Skorbi, VG Lancova vas in VG Podvinci smo izvajali odstranjevanje železa in mangana iz vode.
Zaradi občasnega pojavljanja peska in izločenega vodnega kamna v pitni vodi smo omrežje redno izpirali na 64 lokacijah, na 11 lokacijah pa čistili nameščene filtre (stanovanjski bloki v mestu Ptuj).
5.	Varnost vodooskrbe
Varnost vodooskrbe smo zagotavljali z nadzorovanjem in s preventivnim vzdrževanjem vseh objektov na vodooskrbnem sistemu in z nadzorovanjem varstvenih pasov črpališč na osnovi načrta notranjega nadzora.
6.	Pritožbe uporabnikov
Obravnavanih je bilo 14 pritožb uporabnikov glede kakovosti vode. Večji del pritožb je bil zaradi pojavljanja usedlin vodnega kamna v notranjih vodovodnih instalacijah in na mrežicah pip. Drugi del pritožb se je nanašal na vonj in okus vode. V glavnem so bili razlog za spremenjen vonj in okus vode pozabljeni in ne vzdrževani filtri na notranjih vodovodnih instalacijah pri uporabnikih.
Ptuj, 22. 2. 2021
Odgovorna oseba po pravilniku o pitni vodi: Ivan Dobnik, univ. dipl. inž.
Direktor:
mag. Janko Sirec
torek • 23. marca 2021
Oglasi in objave
Štajerski	23
' NOTRANJA VRATA
02/780 04 240 i
H
OSOJNIKOVA 12, PTUJ H
INFO@VRATA-TUNING.SI
Mali oglasi
KMETIJSTVO
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170.
BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mla-če 3, Loče.
SERVIS gospodinjskih aparatov in elektronskih naprav. Storitve na terenu Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56b, 2281 Markovci. Tel. 041 631 571.
PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, predvsem hrast in bukev. Možnost odkupa tudi na panju. Aleksander Šket, s. p, Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318.
ODKUPUJEM hlodovino jelše, hrasta in oreha. Plačilo takoj. g.o.z.d-bio-les, Vlado Medved, s. p., Dobrina 63, tel. 041610210 ali info@gozd-bioles.si
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiropo-ra - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
NESNICE, mlade, rjave, hisex, cepljene, v začetku nesnosti, prodajamo vsak dan od 8.30 do 17. ure. Naročila zbiramo na tel. 041 694 124. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
PRODAM prašiče v teži 25-250 kg. Možnost dostave. Tel. 041 670 766, Ptuj.
PRODAM dva prašiča, težka okrog 200 in 250 kg. Tel. 02 761 01 54.
NESNICE, rjave, 21-tedenske, že v začetku nesnosti, prodajamo, možnost tudi brezplačne dostave. Kmetija Rešek, Starše 23. Tel. 040 531 246.
KUPIM pujske, težke od 20 do 30 kg. Tel. 041 261 676.
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
V 85. letu se je poslovila
Marija Raušl
STANUJOČA V BERTOKIH
Iskreno se zahvaljujemo g. župniku za opravljen cerkveni obred, podjetju Aura iz Ormoža za opravljene pogrebne storitve. Posebna zahvala gre Centru starejših občanov Ormož, kjer je pokojna bivala polnih 18 let. Prav tako hvala za podarjene sveče in za sv. maše, ge. Silvi pa za besede slovesa ter vsem, ki ste prišli od blizu in daleč, da smo sestro, svakinjo in teto pospremili na kraj večnega počitka.
Tvoji domači
NESNICE RJAVE, GRAHASTE, ČRNE pred
nesnostjo. Brezplačna dostava. Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582-14-01.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje -deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.
DOM IN STANOVANJE
V NAJEM za dalj časa oddamo opremljeno enosobno stanovanje na Ptuju. Tel. 041 915 645.
Tam, kjer si ti, ni sonca ne luči. Le tvoj nasmeh nam v srcih živi. In nihče ne ve, kako zelo boli.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
Milana Vindiša
IZ SKORIŠNJAKA 37A
se vsem iz srca zahvaljujemo za izrečena sožalja, tolažilne besede, podarjene sveče, cvetje, darovane svete maše in denarno pomoč. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti. Hvala gospodu župniku p. Jožetu Petku za opravljen obred, govorniku Janku Kozelu za lepe besede. Iskrena hvala gasilcem Leskovec in reševalni ekipi za ves trud in pomoč. Hvala tudi družinama Vidovič in Murko.
Vsem, ki ste nam stali ob strani, še enkrat iskrena hvala!
Vsi tvoji
OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com.
PRODAMO - dve v celoti gradbeni parceli 975 in 984 m2 v centru Velike Nedelje pod gradom. Sončni parceli na odlični lokaciji. Cena: 25 EUR/m2, ® DP/MAY tel.: 041 933 151, ^ poetovio 02 620 88 16. www.re-max.si/Poetovio
www.tednik.si
ZAPOSLIMO krovca, kleparja, tesarja. Franček Lenart, s. p., Jiršovci 51 a, De-strnik. Telefon 041 876 325.
w.novareha.si
Roua Relia
IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06.
PROGRAMSKI NAPOVEDNIK

ARNUŠ OKNA VRATA d.o.o. UŠ^
' :	'	h ' ■ ■	I/, -c;
11 n fl r i/ n a i/n i a i
02 788 5417 041650 914
Mariborska cesta 27b, SI-2250 Ptuj
www.tednik.si
IStajerskitednik . Stajerskitednik
00:00 08:00 08:30 09:00 11:00 13:30 14:30 18:00 20:00 21:45 23:00
00:00 08:00 08:30 10:00 11:00 11:30 12:00 18:00 19:15 20:00 21:20 23:00
PETEK. 26. marec
Video strani
Jutranja telovadba
Delavnice vrtca Gorilni ca
20. obletnica petja Ljudskih pevk Juršinci
Pametne vasi v Slovenskih Goricah
Video strani
Italijanska trgovina - v živo Ob zaključku vrtca Lenart, 2019 Vrtec Gorišnica in materinski dan Astro - v živo Video strani
SOBOTA, 27. marec
Video strani Jutranja telovadba
Miklavžev koncert Pihalne godbe Markovci Utrip Ormoža Ptujska kronika
Oddaja iz občine Miklavž na DP Video strani
Koncert glasbene skupine Gemaj Pozdrav pomladi na OŠ Majšperk Vrtec Markovci in materinski dan Ujemi sanje Video strani
S P
1 ?
p
< to a: 5
sl

-o c iS
Ï58
NEDELJA. 28. marec
00:00 Video Strani
08:00 Jutranja telovadba
08:30 Otroci iz vrtca Hajdina se predstavijo
10:00 Sv, maša - v živo
11:00 Noč knjige in drugega kratkočasja
11:45 Predstavitev knjige Marije Kolednik Črnila
13:00 Koncert Moškega okteta Domava 2013
15:00 Vrtec Gorišnica in materinski dan
16:00 Večer z Žargonovd
19:00 Koncert Orkestra Slovenske vojske
20:00 Veseloigra - Če ženske štrajkajo
22:00 Video strani
PONEDELJEK, 29. marec
00:00 08:00 08:30 09:00 09:25 10:30 12:00 14:30 10:00 18:45 20:00 21:20 23:00
Video strani
Jutranja telovadba
20. dan gasilcev GZ Videm
Ptujska kronika
Utrip Ormoža
Ujemi sanje
Video strani
Italijanska trgovina - v živo Noč knjige In drugega kratkočasja Predstavitev knjige Marije Kolednik Črnila Vrtec Markovci in materinski dan Predavanje - Pridelava plodovk Video strani
PVC okna, vrata, senčila
ROLETE, SENČILA
ABA
PVC OKNA, VRATA
PTUJ
GSM: 041 716 251
www.oknavrata.com info@oknavrata.com
ZIMSKA AKCIJA DO -20% POPUSTA TRAJA DO KONCA MARCA 2021
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo vedno ostal.
SPOMIN
28. marca bo minilo 20 let, odkar nas je zapustil, za vedno zaspal dragi mož, oče, tast, dedek in pradedek
Franc Kolarič
K JEZERU 11, PTUJ
Hvala vsem, ki se ga spominjate, obstojite pri grobu in ga ohranjate v lepem spominu.
Tvoji domači
Zdaj nič več ne trpiš, dragi ata. Zdaj počivaš. Kajne, sedaj te nič več ne boli. In zdi se, da je vse, kot je bilo. V vsaki stvari si, ki je v hiši in našem bregu, v naših mislih si in v besedah, pa tudi v sanjah si.
Le da glas in smeh tvoj nič se več ne slišita ...
OSMRTNICA
V 72. letu je po težki bolezni dotrpel naš dragi ata, dedi in pradedi
Milan Krajnc
IZ HRASTOVCA 85, ZAVRČ
NAZADNJE STANOVAL V LJUBLJANI
Slovo od dragega pokojnega je bilo v Zavrču v ožjem družinskem krogu.
Vsi njegovi
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 94. letu zapustila naša draga mama, babica in prababica
Terezija Zupanič
IZ VINTAROVCEV 45A
Od nje se bomo poslovili v ožjem družinskem krogu na pokopališču na Hajdini.
Žalujoči njeni najdražji
Zapel je zvon tebi v slovo ... Poln bolečin ostaja spomin, ostaja praznina, molk in tišina.
ZAHVALA
V 89. letu nas je zapustil dragi oče, tast, dedek in pradedek
Štefan Vidovič
S SELSKE CESTE 52 NA PTUJU
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za darovane sveče.
Hvala gospodu župniku za opravljen obred, hvala tudi Talumu za odigrano Tišino in pogrebni službi Mir za obred slovesa.
Žalujoči vsi njegovi
Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, ostali so nam le spomini, na lepe, skupne dni.
SPOMIN
27. marca mineva eno leto, odkar nas je nepričakovano zapustil
Alojz Šegula
IZ DORNAVE 8A
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in se ga spominjate.
Tvoji najdražji
24 Štajerski
Križem kražem
petek • 26. marca 2021
Destrnik • Rekreacijska pot do kmetije Lovrec	Poljska • Nenadarjen voznik, a ne edini
Za aktivno preživljanje prostega	Kandidat vozniški izpit neuspešno
časa vseh generacij	opravljal že 192-krat
Dobrih 84.000 evrov je vreden projekt Rekreacijska pot, s katerim je občina Destrnik uspeš-	Na Poljskem je neimenovani 50-letnik v zadnjih 17 letih že 192-krat poskusil opraviti teo-
no kandidirala za sofinanciranje iz evropskih sredstev. Tako bo več kot polovico denarja za	retični preizkus vozniškega izpita, kar je največje število poskusov doslej v državi, poroča
investicijo prispeval Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja.
poljski portal Notes from Poland.
Za pridobitev vozniškega dovoljenja morajo kandidati na Poljskem pred opravljanjem praktičnega izpita opraviti teoretični preizkus. Število poskusov ni omejeno. Teoretični preizkus običajno opravi od 50 do 60 odstotkov, praktični izpit pa manj kot 40 odstotkov kandidatov. Moški je po navedbah državne radiotelevizije TVP za plačilo preizkusov porabil že skoraj 1.300 evrov. V istem mestu prav tako ne gre najbolje moškemu, ki je teoretični del izpita opravljal že 40-krat. Primer je v državi vzbudil zaskrbljenost glede števila dovoljenih poskusov opravljanja izpita. »Na Poljskem bi morala obstajati uredba, ki kandidatu prepoveduje udeležbo na izpitu več kot 20- ali
30-krat,« je dejal inštruktor vožnje Stanislav Kobusievič.
Poljski voznik sicer ni edini, ki mu teoretični preizkus povzroča toliko preglavic. Britanski mediji
Foto: Profimedia/ M24
so januarja poročali, da je 42-letnik teoretični del izpita opravil šele po 158. poskusu, rekorderka pa je Juž-nokorejka, ki je leta 2009 izpit opravila šele po 950 poskusih. (sta)
Foto: Turistična kmetija Lovrec
4,7 kilometra dolga rekreacijska pot bo vodila od občinske stavbe v Janežovskem Vrhu do turistične kmetije Lovrec v Jiršovcih.
Skoraj 48.500 evrov, s pomočjo katerih bodo na relaciji od občinske stavbe v Janežovskem Vrhu do turistične kmetije Lovrec v Jiršovcih uredili rekreacijsko pot. Gre za 4,7 kilometra dolgo pot, katere trasa je večinoma asfaltirana, kilo-
OKNA, VRATA
GARAŽNA VRAM J
www.naitors.si m
NATTORSDoo
Tel.: OZ 74113 BO, Mob: 031793 204 Gorišnica I. Gorišnica
IZKORISTITE POPUSTE
| AKCIJA:
Alu vhodna vrata
meter poti pa je gramoziran in v slabem stanju.
V okviru projekta bodo poskrbeli tudi za ta del, da bo pot prijazna za sprehajalce in rekreativce ter primerna za kolesarje pa tudi za invalide na vozičkih. Za lažjo orientacijo bodo ob poti kot oporne točke postavili lesene kažipote, ki se bodo zlili z okoljem in ga ne bodo obremenjevali, občina De-strnik pa bo skupaj s partnerji v projektu: podjetjem Siesa inženiring, turistično kmetijo Lovrec in Športnim društvom Destrnik nakupila e-kolesa, zaščitno kolesarsko opremo, zgradila nadstrešek za kolesa in urbano opremo v okolici, kot so klopi, mize in koši ter posta-
vila plezalne naprave z motoričnim parkom. Uporabnikom bo na voljo tudi zloženka z zemljevidom rekreacijske poti, športno društvo pa bo ob zaključku projekta organiziralo prireditev Medgeneracijske športne igre. Analize so namreč pokazale, da zaradi tempa življenja primanjkuje povezanosti med generacijami in je vrzel v medsebojnem razumevanju vse bolj očitna. Zato bo nova rekreacijska pot namenjena različnim starostnim skupinam, od predšolskih otrok in mladine do aktivnega prebivalstva pa tudi invalidov in starostnikov; za vse skupaj pa poziv, da aktivneje preživljajo prosti čas.
SD
Včo
Same' as

rr:k0,pes' . teftoprcäKla 4
Hb«*»*«*"."**™"1
Brez
¿««nice in potnm ^^ ^
NaiinatjA«« * )c	v íeWcíh.
v «astWtro^eta.j»«^*'
DÄ«so»™»keo«asth.trJ____
<x><xxxxxxxxxxx><x><x><x><x><^^
Nagradno turistično vprašanje
im pragom
Turistična zveza Slovenije, ki že več kot 100 let spodbuja k ohranjanju in varovanju čistega okolja, je tudi letos pozvala k spomladanskemu čiščenju okolja. Slovenska turistična društva pa so te aktivnosti začela že veliko pred njo, v drugi polovici 19. stoletja. Ptujsko že od leta 1886. Ne glede na vse pozive v preteklosti je vsako leto podobno, saj se med enim in drugim letom, posebej pa še v zimskem času, v naravi in v okolju sploh nabere veliko odpadkov, ki tja ne sodijo. Letošnji spomladanski ekološki izziv TZ Slovenije poteka pod geslom Pometimo pred svojim pragom.
Epidemiološke razmere narekujejo, da se letošnjega spomladanskega čiščenja okolja lotevamo bolj individualno. Že med sprehodom ali tudi tekom v naravi lahko poberemo odpadke. Le vrečko, rokavice ali tudi manjši nahrbtnik potrebujemo. Ni treba čakati na to, da nas bodo k čiščenju okolja povabili ali spodbudili drugi. Aktivnosti se lahko lotimo sami, bodimo pobudniki, organizatorji in izvajalci akcij, pozivajo v Turistični zvezi Slovenije. Očistimo kulturne spomenike, poskrbimo za čiste tematske in druge poti, osvežimo naše gredice, odstranimo covid nesnago, opozorimo na divja odlagališča; vse to in še več naslavlja letošnja spomladanska akcija
čiščenja okolja, ki se je začela 22. marca (svetovni dan voda) in se bo končala 22. aprila (dan Zemlje).
Za turizem še vedno slabo kaže. Prav nič še ne kaže, da bi že v kratkem prišlo do odprtja gostiln in prenočitvenih objektov. V Evropi je bilo lani zabeleženih 1,4 milijarde prenočitev ali 1,5 milijarde manj kot leta 2019. Slovenija se je s tretjino več domačih prenočitev uvrstila med članice EU z najbolj povečanim številom domačih prenočitev. Slovenija, Malta in Ciper so bile edine članice EU, ki jim je v letu 2020 uspelo povečati število prenočitev domačih gostov. Po podatkih Banke Slovenije je
V naravi se je čez zimo nabralo veliko odpadkov, ki tja ne sodijo.
vrednost izvoza potovanj za januar 2021 znašal 22,7 milijona evrov, kar je za skoraj 87 odstotkov manj kot januarja leta 2020.
Kljub covid razmeram pa se v Sloveniji povečuje število novih projektov oz. objektov, ki si jih bo vredno ogledati med dopustovanjem oz. počitnikovanjem doma ali pa tudi v okviru krajših izletov. Čebelarska zveza Slovenije med drugim vabi v Lukovico, kjer je tudi uradno odprla čebelarski paviljon Medena zgodba, prevozni čebelnjak, ki je namenjen izobraževanju, predstavitvi in promociji slovenskih čebelarskih izdelkov. Opremljen je z najsodobnejšo video in zvočno tehniko.
Nagrado za pravilen odgovor na vprašanje o tem, kako se je imenoval bog reke Drave, da je to bil Dravus, bo prejel Stanko Moravec (Vičanci). Po religioznih predstavah rimskodobnih prebivalcev je imel vsak del narave ali naravni pojav svojega genija, zavetnika ali božanstvo. Bog reke Drave se je tako imenoval Dravus. Priporočali so se mu čolnarji in spla-varji, ki so iz petovionskega pristanišča pluli vse do mesta Mursa (Osi-jek) in še dalje. Dva rečnemu bogu naslovljena marmorna napisna kvadra sta bila odkrita na desnem bregu Drave in razstavljena v rimskem lapidariju ptujskega muzeja, do obnove dominikanskega samostana. Danes sprašujemo, kje v Sloveniji so bila še odkrita Mitrova svetišča. Navedite imena vsaj treh krajev, kjer so jih našli. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj, ki jo boste lahko izkoristili ob prenehanju veljavnosti ukrepov zoper preprečevanje širjenja okužbe s covid-19 v termalnih kopališčih. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, do 2. aprila.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Kje v Sloveniji so bila še odkrita Mitrova svetišča? Navedite imena vsaj treh krajev.
Ime in priimek:.........................................................................
Naslov:....................................................................................
Davčna številka:.......................................................................
Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj.
Foto: CG