Leto vn., St Si (nJ«tro» XIV, it. «»U) LJubljana, ponedeljek 18. decembra I933 bpravmstvo. Ljuoijana, kuiafljeva ulica &. — Telefon it. 8122, 31». 8124, 8126, 8126. Inaeratn) oddelek: LJubljana, ftelen-tmrgova uL — Tel. 8492 tn 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica it. 11. — Telefon it 2455. Podružnica Celje: Kocenova uMca it 2. — Telefon it 190. Podružnica Jesenice: Prt kolodvora it 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta it 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerta. '"•na t Din Ponedeljska izdaja foneuci^^a tfuttj« »JUU a« ▼sak ponedeijea zjutraj. — rofta se posebej tn velja po poiti prejemana Din 4.-, po raznaAal-dh dostavljena Din 5.- meseCno Uredništvo: LJubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon St 3122. 3123. 3124. 6L25 tn 3126. Maribor: Gosposka ulica 11. Telefon St 2440. Celje: Strossmayerjeva ul. t, TeL 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa Manifestacija zaupanja in ljubezni do kralja Po vsej državi so včeraj na svečan način proslavili rojstni dan Nj. Vel. kralja - Posebno svečana je bila proslava v Zagrebu - Proslavi se je pridružilo tudi prijateljsko inozemstvo Včerajšnji 45. rojst. dan Nj. VeL kralja je iznova pokazal, kako globoko je vsidrana v srcu vse°-a naroda od najskrajnejšega severa do n: ^ juga naše države ljubezen in vdanost do vladarja. Pokazal pa je tudi, s kolikim zaupanjem gleda ves narod v svojega vzvišenega voditelja, kralja Zedinitelja. —' Veličastnim, nepopisnim manifestacijam ljubezni in vdanosti, ki jih je izkazal svojemu kralju beli Zagreb, so se pridružili ne le Beograd in Ljubljana, marveč K slednja vas širom prostrane Jugoslavije. Z redko enodušnostjo, ki pa je tem Ij zgovorna, je ves jugoslovenski narod izkoristil to priFfco, da pred vsem svetom dokumentira svoio odločno voljo slediti neomamo svo -<-mn modremu vladarju in vzvišenemu voditelju v njegovem prizadevanju za učvrstitev države na znotraj in zunaj. V enaki slogi, kakor je včeraj ves narod proslavil rojstni dan svojega kralja, bo tudi v bcdoče sledil njegovemu klicu. Živel kralj! Živela Jugoslavija! Kraljevski dnevi v Zagrebu Zagreb je včeraj izredno slovesno proslavil rojstni dan Nj. VeL kralja ter znova dokumentirali svoje jugoslovensko prepričanje Zagreb, 17. decembra. Današnji dan proslave kraljevega rojstnega dne je napočil v novem snegu in mrazu, tako da so bile ulice na novo zametene. Vzlic temu so pa bile glavne ceste in ulice vzorno očiščene. Služba božja v katedrali je bila napovedana za deveto uro, toda že celo uro prej so se zbirale množice pred cerkvijo, ker so vedele, da se bosta maše udeležila tudi Nj. Vel. kralj in kraljica. Ob 8.10 je prikorakala častna četa vojakov v popolni bojni opremi, nadalje gojenci podoficirske šole Nj. Vel. kraljice Marije z gardno godbo v svečanih uniformah na čelu tn z zastavo 35. pešpolka. Potem so pa začeli prihajati tudi mnogoštevilni odličniki, ki so t8koj odšli v cerkev in se zbirali v skupine. Na desni strani so bili ministri Andjelinovič, Antič, Srkulj, Matica in Hanžek, dalje senatorji Vrbanič, šilovič, Pavlič, Ulmanski, Mažuranič s predsednikom senata dr. Tomašičem na čelu, narodni poslanci Gavrančič, Kuntarič, šega, De-metrovič, Markovič, Tadič, Perič, Preka, DoSen, Petričič, EJegovič, Kovač, podban dr. Hodža, generali Draščič, Damjanovič in Pešič, admiral Bučar, polnoštevilen konzularni zbor, mestni načelnik dr. Krbek na čelu celokupnega obč. sveta, mnogoštevilni državni uradniki, rezervni oficirji in drugi odličniki. Deset minut pred deveto je prispel nadškof dr. Ante Bauer v spremstvu številne duhovščine ter se pridružil pri glavnemu vhodu katedrale zbranim odličnikom, med katerimi so bili ban dr. Perovitf, komandant armije general Marič, divizijski general Bodi in upravnik policije Mihaldžič. Točno ob deveti uri sta se pripeljala s avtomobilom Nj. Vel. kralj in kraljica. Godba kraljeve garde je zasvirala državno himno. Nj. Vel. kralj in kraljica sta stopila iz avtomobila tn se pozdravila a prisotnimi odličniki. Velikanska množica ljudi, ki se je bila zbrala na trgu pred katedralo, je priredila suverenoma spontane ovacije. Nato sta Nj. Vel. kralj in kraljica v spremstvu nadškofa dr. Bauerja, bana in adjutantov Nj. Vel. kralja generalov Ječ-meniča in Dimitrijeviča, generalttete in visoke duhovščine krenila po srednji ladji cerkve do oltarja, odnosno do kraljevskih foteljev, pri čemer so ju povabljeni odličniki spoštljivo pozdravljali. Nj. Vel. kralj Je prišel v slavnostni generalski uniformi z odlikovanji, Nj. VeJ. kraljica je pa bila v plašču iz težkega baržuna z dragocenim krznom. Ko sta Nj. VeJ, kralj in kraljica zavzela ■voji mesti tik oltarja, se je začela svečana pontifikalna maša. Obredi so se vršili v hrvatskem jeziku, odgovarjal je pa pevski zbor učencev nadškofijske gimnazije. Mašo je služil nadškof dr. Bauer ob veliki asistenci škofov gg. Premuša in Salis-Sewisa ter kanonikov prvostome cerkve. Po končani pontifikalni maši je Nj. Vel. kralja in kraljico spremil nadškof dr. Bauer ln šel kot najvišji cerkveni dostojanstvenik katoliške cerkve v naši državi v sredi. Nj. Vel. kralj je bil na njegovi desnici, Nj. Vel. kraljica pa na levici. Ko je pred cerkvijo zbrana množica zagledala Nj. Vel. kralja in kraljico, ki sta prihajala iz katedrale, je priredila ponovne manifestacije in ovacije ter navdušeno vzklikala: 2ivel kralj! živela kraljica! Nj. Vel. kralj in kraljica sta se prisrčno poslovila od nadškofa dr. Bauerja, bana dr. Peroviča, komandanta armije generala Ma-riča ter se s svojim spremstvom odpeljala. Navzočni odličniki so nato vsi odšli v pravoslavno cerkev, kjer se je ob 9.30 vršilo blagodarenje. Prav tako so bile službe božje tudi v grško-katoliški, starokatoli-škl, evangeljski tn izraelitski cerkvi. Pred pravoslavno cerkvijo je stala četa gojencev podoficirske šole Nj. Vel. kraljice Marije z zastavo 6. konjeniškega polka kneza Arsena na čelu in z godbo. Po končanem svečanem blagodarenju je vojaška godba 35. pešpolka odšla na Zrinjevnc, kjer je koncertirala v Glasbenem paviljonu od 11. do 12. ure, prisotni odličniki so pa odšli v kraljev dvor, da se vpišejo v dvorno knjigo- Vpisovanje v dvorno knjigo je trajalo do 6. ure zvečer. Naval odličnikov je bil tolikšen, da so morali dopoldne nekateri čakati poldrugo uro in tudi več, preden so prišli na vrsto. Kralj na izletu v okolici Popoldne ob 4. je napravi! Nj. Vel. kralj izlet v zagrebško okolico. V odprtem avtomobilu se ie v spremstvu dežurnega adju-tamia polkovnika MušLckega odpeljal skozi llico v Podsused. Tam le izstop?! iz avtomobila ter šel peš po glavnih ulicah. Se-Ijaki so ga kmalu spoznali fn mu priredili spontane ovacije. Nj. Vel. kralj se je par krat ustavjj ter se pogovarjal s seljaki. Nato s. je vrnil v Zagreb. Avto pa ni zavil takoj v dvor, marveč je vozil delj časa po mestu. Povsod koder se je pojavili Nj. Vel. kralj, ga je občinstvo takoj spoznalo in mu vedno znova prirejalo navdušene ovacije. Avto mo bdi si je jedva utiral pot skozi na raščajočo množico. Nj. Vel. kralj je bil zelo razpoložen ter je veselo odzdravljal Tnanlfestantom. Bakljada Zvečer ob 19. je bila prirejena velika baklada. Ogromna povorka z vojaško godbo na čelu je krenila po glavnih mestnih ulicah. V povorki je bilo mnogo tisoč ljudi, zlasti »mladincev. Po vseh ulicah pa je nad desettisoče tjudj tvorilo SpaHr. Po-vorka se je ustavila pred kraljevskim dvorcem in tu so se razvile nepopisne manifestacije za kralja in Jugoslavijo, ki so trajale globoko v noč. Predsednik vlade v Zagrebu S popoldanskim brzovlakom, ki je imel večurno zamudo, je prispel v Zagreb tudi ministrski predsednik g. dr. Milan Sršlkič. Na kolodvoru so ga počakali ban dr. Pe-rovič in šef policije. S kolodvora se je predsednik vlade najprvo odipeljal v dvor in se vpisal v dvorno knjigo, zvečer pa se bo udeležil oficerskega plesa v hotelu Esplanade. Na oficirskem plesu Zvečer ob 21. je bil prirejen v hotelu Esplanade v proslavo kraljevega rojstnega dne elitni oficirski ples. Udeležili so se ga najodličnejši predstavnik} civilnih in vojaških oblasti ter zastopniki gospodarskih, političnih in kulturnih krogov. Malo pred 21. uro sta prispela tudi Nj. Vel. kralj In kraljica s svojim spremstvom. Ob vstopu v svečano okrašeno dvorano sta bila sprejeta z viharnimi in navdušenimi ovacijami. Nj. Vel. kralj in kraljica sta si dala predstaviti najcdličnejše predstavnike ter sta se delj časa z njimi razgovarjala. Nj. Vel. kralj in kraljica sta ostala na prireditvi do 11. zvečer, nakar sta se, spremljana znova z viharnimi ovacijami, vrnila s svojim spremstvom v dvorec. Zabava, ki se je nato razvila, je bila vseskozi prijetna ter je trajala globoko v noč. Visoko odlikovanje zagrebškega župana Zagreb, 17. decembra. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja od 17. decembra t. 1. je odlikovan z redom jugoslovenske krone 2. stopnje dr. Ivo Krbek, zagrebški mestni načelnik. Svečanost v Beogradu V kraljevem rojstnem kraju Cetinje, 17. decembra. Rojstno mesto prvega sina Jugoslavije je danes posebno ponosno. Vse mesto je v zastavah, preprogah in zelenju. 2e zgodaj zjutraj so Cetin-ci pohiteli v hrame 'božje, da se zahvalijo Vsemogočnemu in ga poprosijo za srečo in zdravje ljubljenemu kralju in gospodarju. Po službi božji v saborni cerkvi je sprejemal ban zetske banovine Stanošič v ban-skem dvoru čestitke. Cetlnjski župan Zu-berk je imel pri' tej pri/liki govor, v katerem je izrazil veselje in ponos, da je malo Cetinje rodilo velikega kralja Jugoslavije. Nato so odšli vsi prisotni v hišo, kjer se je rodil Nj. Vel. kralj. Tam je komandant divizije Maksimovič sprejemal čestitke. Tudi tu j« govoril župan Ztrberk in v imenu mesta proslavljal zasluge našega velikega vladarja ter poudarjal, da ni v vsej Jugoslaviji ponosne jšega mesta od Cetinja, rod- nega mesta belega orla, ki je s svojimi čvrstimi krjli zaščitil in zedinil ves veliki jugoslovenski narod. Malo Cetinje, je zaključil govornik, je danes srečno mesto v srečni državi. Napredovanja in odlikovanja v vojski Beograd, 17. dec. p. Današnji Vojni list objavlja velik ukaz Nj. Vel. kralja o odlikovanju in napredovanju aktivnih in rezervnih oficirjev. Med drugimi so odlikovani s Karadjordjevo zvezdo I. stopnje edini še živeči vojvoda Petar Bojevič, z redom Jugoslovenske krone I. stopnje ar-mjjski generali Milan Milovanovič, Emil Belič in Milan Nedič, z istimi redom II. stopnje pa armij. generali Vojislav Tomič, Josip Kostič, Ljubomir Marič ter general-Štabni brlgadnj general Lav Ruipnik. Večje število brigadnih generalov je napredovalo v čin divizijskih generalov, orav tako pa so izvedena napredovanja v vseh n;7!ih činih aktivnih in rezervnih oficirjev. no pokazal svojo odločnost, dalekovidnost in modrost. Osebni vpliv, ki ga ima na razvoj notranje politike kraljevine, mo Je prinesel zasluženi naziv Zedinitelj? jugoslovenskega naroda. Svoj članek zaključuje g. Andrč Firano z besedami: Francija s pobožnostjo in priznanjem čuva spomin na plemenito postavo kralja Petra, slavnega borca iz leta 1870., in visoko ceni prijateljstvo njegovega sina Aleksandra do Francije. Zato se tudi ona iz vsega srca pridružuje radosti ju sroslovenskega naroda pri proslavi 45. rojstnega dne vladarja naše zveste zaveznice. Proslave v inozemstvu Tudi v inozemstvu živeči Jugosloveni so dostojno proslavili rojstni dan svojega kralja Enako kakor v državi so proslavili rojstni dan Nj. Vel kralja tudi vsi v inozerrs vu živeči Jugosloveni. Poročila iz vseh držav, koder bivajo jugoslovenski izseljenci, poročajo o lepih in dostojnih prireditvah, na katerih so naši rojaki v tujini proslavili današnji dan in obujajoč spomine na svojo domovino obnovili prisego ljubezni in zvestobe do svojega kralja, naroda in države. Beograd, 17. dec. p. Proslava kraljevega rojstnega dne se je izvršila tudi v Beogradu nadvse svečano. Nj. Vel. kralja in kraljico sta zastopala Nj. Vi«, knez Pavle in kneginja Olga. V saborni cerkvi se je vršila slovesna služba božja, ki so se je udeležili vsi v Beogradu navzoči člani vlade, ves diplomatski zbor in vojni atašeji v svojih slikovitih uniformah, celokupno predsedstvo Narodnega predstavništva s številnimi senatorji in poslanci, ves občinski odbor, zastopniki raznih nacionalnih in drugih organizacij ter številni aktivni in rezervni oficinji. Ko sta prispela v cerkeiv Nj. VIs. knez Pavle in kneginja Olga, je godba kraljeve garde zasvirala državno himno. Službo božjo je namestu obolelega patrrjarha celebriral episkop dr. Tihon, ki je imel pri tej priliki lep govor o pomenu današnjega dne ter ga je zaključil z molitvijo za zdravje it! srečo Nj. Vel. kralja in vsega kraljevskega doma. Ko sta Nj. Vi«. kneiz Pavle ln kneginja Olga zapuščala cerkev, so Hma bile prirejene navdušene ovacije. Slovesna proslava v Pragi Praga, 17. decembra. AA. Češkoslovaška javnost je porabila tudi današnjo slavnostno priložnost, da pokaže bratsko in zavezniško zvestobo jugoslovenskemu narodu in njegovemu velikemu kralju. Službi božje za 45. rojstni dan Nj. Vel. kralja so prisostvovali jugoslovenski poslanik dr. Grisogono z vojaškim atašejem in osebjem poslaništva, ter mnogoštevilni člani jugoslovenske kolonije, med katerimj so se posebno odzvali naši študentje. Navzočni so bili v zelo lepem šteivilu tudi bratje Cehoslovaki, posebno se je pa opazila prisotnost bolgarskega poslanika Dareva. S strani češkoslovaških zastopnikov so svečanosti prisostvovali tudi mnogi generali s šefom generalnega štaba češkoslovaške vojske na čelu. Češkoslovaški parlament je zastopal predsednik parlamenta Stanek, zunanje ministrstvo minister Flieder, češkoslovaško vojsko pa general Sirovy. Ob 11. dopoldne je bil pri poslaniku Grisogonu svečan sprejem, ki so se ga udeležile mnoge odlične osebnosti. Ob 17.30 je pa predaval jugoslovenski tiskovni ataše v radiu. Lepa svečanost v Sofiji Sofija, 17. dec. p. Današnji rojstni dan Nj. Vel kralja Aleksandra je bil tudi tukaj proslavljen izredno slovesno. Tudi pri tej priliki se je pokazalo, da je zbližanje med Bolgarijo in Jugoslavijo že zelo napredovalo. Slovesne službe božje, ki se je vršila v ruski cerkvi', so se udeležili poleg osobja našega poslaništva tudi predsednik vlade g. Mušanov z več ministri in višjimi uradniki, kralja Borisa pa je zastopal maršal dvora polkovnik Panev. Navzoč je bil tudi ves diplomatski z"bor ter številni odlični predstavniki bolgarske javnosti. Po službi božji se je vršila recepcija na poslaništvu, ki je bila izredno lepo obiskana. Svoje čestitke so izrazili številni zastopniki raznih gospodarskih in kulturnih organizacij. V Varšavi Varšava, 17. decembra. Rajstnj dan Nj. VeL kralja Aleksandra je poljska presto-Mca proslavila na nenavadno svečan in prisrčen način. Pri slavnostnem blagodarenju v tukajšnja ruski pravoslavni cerkvi so bili navzočni jugoslovenski poslanik Lazarevič z osobjem poslaništva, jugoslovenski vojaški ataše, jugoslovenska kolonija ln zastopniki vseh slojev varšavskega meščanstva. Na svečanosti se je zbralo okoli 500 oseb, posebno mnogoštevilni so pa bili člani Poljsko-jugoslovenske lige. Liga je priredila tudi svečano akademijo na čast 45. rojstnemu dnevu Nj. Vel. kralja Aleksandra. Akademiji je predsedoval predsednik lige Diboski. Pri koncertnem delu so sodelovali odlični poljski umetniki in so za svoja Izvajanja želi zasluženo pohvalo. Tudi na akademiji je prišlo do burnih manifestacij Nj. Vej. kralju Aleksandru, kraljici Mariji in veliki Jugoslaviji. Poljski listi so danes priobčili obširne Članke, v katerih slave Nj. Vel. kralja Aleksandra In poveličujejo pomen njegovega dela za Jugoslavijo in za ohranitev in konsolidacijo miru. Zakaj konsolidacija miru, naglašajo listi, je veliki Ideal, ki mu " služi delo jugoslovenskega kralja. Proslava v Atenah Atene, 17. decembra. V ruski pravoslavni cerkvi se je danes vršila že tradicijonalna cerkvena svečanost za rojstni dan Nj. Vel. kralja Aleksandra. Razen jugoslovenskega poslanika Hrističa in osebja poslaništva so se blagodarenja udeležili v imenu grške vlade podpredsednik ministrskega sveta Kondilis. minister Melas. knez In kneginja Benidos. bivši minister Kofinas na čelu ju-goslovensko-grške lige in mnogoštevilni člani jugoslovenske kolonjie iz Aten in Pi-reja ter drugi odlični zastopniki grškega javnega življenja in prijatelji Jugoslavije. Po svečanem blagodarenju je bS slavnostni sprejem pri jugoslovanskem poslaniku. Spremembe v postni službi Beograd. lf dec. p. Premeščeni so naslednji poštni uradniki oz. uradnice: Ivana Kosovlnc iz Ljubljane v šibenik, Ivana Jež lz Žužemberka v Ljutomer, "Ivan Pucelj iz Ljubljane 8 v LJubljano 1, Marija štrukelj iz Gornjega Logatca v Ljubljano 1 Ivana Bezlaj iz Grahovca pi i Cerknici v Ljubljano 1, Joslpina čraugelj iz Ljubljane 6 v Ljubljano 1, Fran Ivanuša lz Novega mesta v Dolnjo Lendavo, Brigita Jurač Iz Rajhenburga v Maribor 1, Alojzija Pehanj iz Dolnje Lendave v Žužemberk, Ana Petrovič iz Ljubljane 1 v Gornji Logatec, Ana Skrbeč iz Gornje Radgone v Slatino Radenci, Marija Klacer iz Ljubljane 6 v Ljubljano 3, VladisJava Mikuž iz Ljubljane 3 v Ljubljano 6, Terezinka Kenda - Bleda 2 v žire, Anton Tušek iz Podčetrtka v Maribor 2, Josip Pavlin Iz Ljubljane 2 na Bled 1 In Pavla Kurinčič iz Slatine Ra-denci r Ptuj. železniški promet s Splitom ustavljen Zagreb, 17. dec. n. V Gorskem Kotaru in v gornjem Priimorju vladajo danes še hujš snežni zameti kakor zadnje dni. Na liškl progi so morali zaradi tega ustaviti vsa očiščevalna dela, ker delavci zaradi viharja In mraza niso mogli več vzdržati. Vse čiščenje pa je bilo tudi zaman, ker je vihar vedno sproti znova zasul očiščeno progo. Promet s Splitom je zaradi tega popolnoma ustavljen. Odlikovanje Beograd. Im. dec. Z redom Jugoslovana.« krone V, stopnje ji? odlikovan višji kontro lor ljubljanske železniške direkcije Avgust Likaoič. Naš poslanik pri Mussoliniju Rim, 17. decembra. AA. Predsednik vla. de Mussolini je sprejel jugoslovenskega poslanika g. Jovana Dučiča in se z njim delj časa razgovarjaL Miroljubna inidjativa jugoslov. kralja vzbuja soglasno priznanje in simpatije Francoski tisk slavi velike zasluge Nj. Vel. kralja za učvrstitev miru in mednarodnega zbližan ja Pariz, 17. decembra. AA. Vsi današnji pariški jutranjiki prinašajo poročila o zagrebških in beograjskih pripravah za proslavo današnjega rojstnega dne Nj. Vel. kralja Aleksandra. Mnogi listi priobčujejo tudi posebne članke, v katerih poudarjajo pomembno vlogo Nj. Vel. kralja med vojno in danes v življenju Jugoslavije. »Petit Parisien« priobčuje članek, v katerem najprej naglaša vojaške vrline, ki Jih je Nj. Vel. kralj pokazal med svetovno vojno, in njegovo vlogo po osvoboditvL Po končani vojni je posvetil vse svoje sile po-vzdigi Jugoslavije In njenemu notranjemu zedinjenju. V tej smeri se ni ustrašil tudi najtežjih odgovornosti, samo da bi rešil državo pred notranjim razdorom.* Uspeh njegovih političnih reform priznavajo vsi jugoslovenski rodoljubi, njegova miroljubna Inlcijatlva v zunanji politiki pa zbuja v Inozemstva soelasno priznanje In simpatije. Clankar dalje pravi, da Francija ne bo pozabila, da je Nj Vel. kralj Aleksander sin francoskega dobrovoHca iz leta 1870 Prijateljstvo, ki ga Jugoslavija goji do nas, Je enako našemu prUateljstvu do te države, in danes, na obletnico rojstva njenega kralja, se tudi mi iz srca pridružujemo njenemu upravičenemu veselju in njenim nadam v lepo bodočnost. »Ordre« prinaša obširen članek, v katerem navaja vse glavne momente iz življenja in delovanja Nj. "Vel. kralja Aleksan-dra. članek zaključuje z besedami: Na svoj rojstni dan lahko kralj s ponosom pogleda izvršeno delo in dejansko moč. ki jo v srednji Evropi predstavlja Jugoslavija. Med drugimi članki v raznih listih velja omeniti tudi članek ki ga je priobčil g. Andrč Pirano v listu »Echo de Parts«. Vzgojen v težki šoli bojev, pravi pisec, poln izkustev ki so mu omogočila prodreti v dušo svojega naroda, ima krali vse vrline narodnega voditeHa. Potomec slavnega rodu Ka rad lord levitev, ki je s svojo pravi fl^no hrabrost jo pripomogel srbski lfral!f\1nl v wMkn 19. stnlAtia k ratale-njn. i>rpnwptl doma In nmaj največje težkoče. Toda prt vseh prilikah Je nespor- Nova španska vlada Pariz, 17. decembra. AA. Iz Madrida poročajo, da je voditelj radikalov Lerroua sestavil vlado. V njegovem kabinetu je 8 radikalov, 1 republikanec iz Galicije, 1 neodvisen republikanec, 1 naprednjak, 1 liberalni demokrat in 1 agrarec. Lerroux sam ■ma predsedništvo, zunanje ministrstvo je prevzel Pita Romero, vojno ministrstvo Barrios, mo-narico Rocha, notranje zadeve Avello I>n finance Lara. Odkrita anarhistična zarota v Španiji Pariz, 17. decembra. AA. Iz Saragosse poročajo, da je tamkajšnja policija odkrila arhiv anarhističnega odbora. V zaplenjenih dokumentih so navedene podrobnosti o organiziranju anarhistične revolucije. Na podlagi teh dokumentov je policija ugotovila, katere osebe so bile v revolucijonarnem odboru, in jih aretirala. Med aretiranci so neki zidar iz Madrida, neki zidar iz Ca-sove de la Sierra, neki zidar iz Sevilje, neki zdravnik iz Biskajske pokrajine, neki zidar iz Saragosse in dva kovinarja iz Saragosse. Policija je aretirala tudi tri ženske. Ljubavna drama Jugoslo-vena v Parizu Pariz, 17. decembra. AA. Snoči so v ne^ ki pariški hiši nenadoma odjeknili revol-verski streli, ki so zbudjli vse prebivalce v hiši. Pasanti so opazili, kako se je v prvem nadstropju nenadoma odprlo okno in je neka ženska skočila na ulico. Z okna so počili streli, toda ženski se je posrečile po-begniti. V hiši je stanoval Jugosloven Pavle Rožankovič, ki je streljal na svoi prijateljico Poljakinjo V'ktorino Preibadr Hotel jo je iz liubosumnosti ubiti. Ko e policija prispela pred stanovanje, so poč: v sobi novi streli. Ko je polcija vdrla » stanovanje, so našli Rožankoviča mrtvegr Eksplozija v tvornici stekla v Sofr Sofija, 17 decembra, t. Sinoči je nasta 1« v tovarni stekla, ki je skoraj sredi me sta v ulici Ra<1nik. huda eksniozija Ses1 delavcev je bilo hudo ranjenih in so jlt morali prepeljati v bolnico Vzrok eke plozije še n' ueotovljen. mislijo oa. da gre za čin sabotaže, kar b" ugoto- vila uvedena preiskava. Manifestacija v Ljubljani Ljubljana, 17. decembra. Rojstni dan Nj. Vel. kralja Aleksandra le vsa Ljubljana proslavila še znatno pn-srčneje kakor druga leta. že na predvečer ie vse mesto razobesilo državne zastave in Grad ter nebotičnik sta bila spet sijajno razsvetljena. Z Grada je bilo na predvečer in davi oddanih v proslavo 21 topovskih strelov. v svežem nedeljskem jutru Je bila Ljubljana zelo praznična. Ob 10. je generalni vikar kanonik Nadrah ob Številni asistenci v stolnici daroval slovesno zahvalno službo božjo, ki so ji prisostvovali divi-zionar general Cukavac, ban dr. MaruSič s pod banom dr. Pirkmajerjem, odsotnega lažje obolelega župana g. dr. Puca je pa zastopal podžupan prof. Jarc z večino občinskih odboru kov. Službe božje so se udeležili tudi predsednik višjega deželnega sodišča dr. Vrančič s podpredsednikom dr. Gradnikom, višji državni pravdnik dr. Grasseili, konzularni zbor, predstavniki univerze in finančne direkcije, železniški direktor Cugmus, prosvetni šef prof. Breznik s inšpektorjem prof. Vrhovnikom, predsednik Odvetniške zbornice dr. Janko žirovnik, senator dr. Gustav Gregorin, mnoge narodne dame, predstavniki polici- je, pošte m raznih drugih državnih uradov ln korporacij, starosta sokolske iupe Ljubljana br. dr. Pipenbacher in z njim zastopniki- raznih nacionalnih ln kulturnih društev, številni aktivni in rezervni častnici, cerkev je bila pa tudi nabito polna drugega občinstva. Ob 9. je prota Budimir daroval tudi službo božjo v pravoslavni kapeli vojašnice vojvode Mišiča, ki so se je prav tako udeležili mnogi ugledni predstavniki Javnosti, ob 10. je bila pa zahvalna služba božja darovana v evangedski cerkvi. Po maši se je večina predstavnikov napotila v bansko palačo, kjer so se vpisali v spominsko knjigo, opoldne je pa sprejemal čestitke g. ban, ki je priredil najviS-jim predstavnikom naše javnosti tudi majhno zakusko. A g. dlvizionar Cukavac je ob pol 12. pozdravil v Oficdr3kem domu zbor aktivnih in rezervnih oficirjev in v jedrnatem govoru opisal herojski lik Nj. Vel. kralja Aleksandra. Godba dravske divizije je intondrala himno, nakar se je g. divizionar rokoval z vsemi prisotnimi. Krona dneva pa je bil zvečer veliki oficirski rendezvous v Unionu, kjer se je poleg zbora aktivnih in rezervnih oficirjev zbrala najodličnejša ljubljanska družba. ▼zcojnj napredek našega naroda. V Za* grdi Je bila odposlana vdanostaa brzojavka. Zbor Narodne Odbrane 25letnica obstanka zaslužne narodne organizacije je bila v Ljubljani praznovana z lepo manifestacijo Ljubljana, 17. decembra. V mestni posvetovalnici se Je danes ob pol 9. vršil redni občni zbor Narodne odbrane, prvi po novih pravilih. Otvorll ga je posle vodeči podpredsednik g. Vargazon Ernest, ga proglasil spričo 60 dele ga to v za sklepčnega in po kratkem pozdravnem nagovoru dal besedo tajniku Venturiniju. Tajniško poročilo Je bilo zelo tečrpno, saj Je prikazalo delo NO od leta 1908 do srbske Golgote. Dalje je govoril tajnik o vse bolj uspešni organizaciji zlasti med preprostim ljudstvom. Voditelj viteške sekcije 'g. KokalJ Je razpravljal zlasti o socialni akciji NO in o ustanavljanju krajevnih organizacij. Zlasti močno je poudaril, da nima NO ničesar skupnega ne s fašizmom ne s hitlerizinom, ker je obstajala, ko še ni bilo ne prvega ne drugega. Na koncu govora se Je svojim borcem zahvalil za požrtvovalno delo. Sledilo je poročilo g. Sa.ncina o omla-dinski organizaciji NO. Ves njegov govor se Je nagibal Ie k zahtevi, da je treba vzgojiti povsem novo Inteligenoo, vzgojiti novega človeka. Končal Je z besedami: Naš človek hoče le poštenost _ ničesar drugega! Vsi govorniki so apelirali na delegate, naj organizacije izvolijo delazmožen odbor. Razvila se je precej krepka debata, po kateri Je bilo v oblastni odbor izvoljenih 15 izvršnih članov: Predsednik Je dT. Josip Cepuder, izvršni člani so: Brnčič Matko, Dežela Viktor, Dominco Bogdan, Jež Janko, Kobentar Fran, Kostanjevec Joco, KokalJ Franjo, Kosec Filip, Lipnik Janko, Matelič Miroslav, Mlekuž Vekoslav. dr Reja Oskar, Sancin Boris in Vargazon Ernest. Slavnostni občni zbor Ob enajstih se je sejna dvorana :tnc-ga magistrata napolnila z zastopniki političnih, kulturnih in gospodarskih Korporacij, ki so se zbrali v počaSčenje 25letnioe usta^vitve NO. Jadransko stražo Je zastooal dr. Jeglič, CMD Skulj, ZKD dr. Mihalek, Profesorsko društvo prof. Grafenautr, Zadružno z\ezo insp. Capuder, pravoslavno cerkveno občino vseuč. prof dr ciauzs iu prof. Jur-kovič. Zvezo industrijcev in Avtokiuo g Avgust Praprotnik, Strelske družine g. Strlekar, Inženjersko zbornici inž. Man-da, JUTJ g. Kumelj, NSZ g. Kravos, Zvezo naprednih akademskih starešin dr. To-minšek, Pevsko društvo *Sava<; g. Slana, XJJN2B g, Rotar in g. Vertačnik, policij- 1 Naš smučarski sko upravo dr. Pestevšek, oblastni odbor RK dr. Fettich, oblastni odbor Maribor dr Vauhnik, g. župana je zastopal ravnatelj Jančigaj, aokolsko župo Lj ioijana dr. Pipenbacher, Katoliško ikriio 3r. Krek, Katoliško starešinstvo g. Stare, Združenje rezervnih oficirjev e or«, n o Prinčič, Klub koroških Slovencev dr. Fellacher, Klub Primork ga. Zajčeva. Navzočna sta bila tudi senatorja dr. Ravnihar in dr. Novak. Poleg teh je pa bilo še veliko število zastopnikov raznih organizacij, ki se niso vpisali v prezenčno listo. Nekaj minut po enajsti uri so z galerije zadonede fanfare, potem je pa g. Vargazon otvorll slavnostni občni zbor, s toplimi besedami pozdravil vse. ki so prišli počastit 25 let dela NO in se zatem obrnil k predsedniku osrednjega odbora vojvodi Trlfu-noviču ter ga nagovoril kot velikega voditelja čet NO, ki naj jih tudi v bodoče vodi pri polnem zdravju za srečo naroda. Viharno ploskanje in vzklikanje, s katerim je občinstvo pozdravilo krepkega vojvodo, se je le počasi poleglo. G. Vargazon je svoj pozdravni nagovor zaključil z besedami, naj je NO učitelj mladini, kako se z največjimi žrtvami služi domovini. Na njegov vzklik: »Vse za kralja ln za državo!« so nastale spet navdušene ovacije. Nato Je g. Vargazon predsedstvo slavnostnega občnega zbora predal vojvodi Trifunoviču, ki se je s krepkimi besedami zahvalil za številni obisk. Ta obisk mu Je bil lep dokaz za vdanost kralju ln priznanje delu NO, ki je rodilo tako bogat plod: jugoslovensko državo. Ali, Je izvajal vojvoda Trifunovič, kakor more prvo četrt-stoletje dela NO beležiti v borbi za osvo-bojenje nešteto zmag. tako Je v začetku drugega še nekaj nepopisanih listov — tam onstran meja. — Na vse navzoče je apeliral, naj NO posvečajo v bodoče čim večjo pažnjo, zlasti pa se naj spominjajo omla-dine, naj ji vlijejo volje do dela: zakaj ona je temelj naše bodočnosti. Mi bomo krivi, je zaključil vojvoda Trifunovič, če plus energije, ki jo ima mladina, ne pride v narod. Podpredsednik NO g. Vargazon Je imel lep slavnostni govor, dr. J. Cepuder je pa orisal delo NO in nujnost njenega nastanka. Sledile so čestitke posameznih zastopnikov, nakar je predsednik Trifunovič zaključil zbor s prisrčno zahvalo. Poudaril je še, da je naša velika, svobodna jugoslovenska domovina krvav plod mnogih generacij in dolžnost NO je, da slehernega pripravi za njeno obrambo. V90 Novost pri Sentjakobčanih Ljubljana, 1». decembra, fientjakobčanl so snoči v prenovljeni režiji g. K a r u s a prvikrat v tej seziji igrali veselo, zamotano nemško komedijo >Vi ste razkrinkam«, ki je bila 2e pred leti nekoč pod drugačnim naslovom na njihovem repertoarju. Oblak prvi večer ni bil prav razveseljiv, kar pa pri tolikšni obilici snočnjih nacionalnih in kulturnih prireditev ne more biti nič čudnega. Igra je z lahkoto stekla čez oder, ljudje so se zabavali od scene do scene, od zapletljaja do za-pletljaja bolj m bolj. Zgodba o priletnem vdovcu m vdovi, ki se v plahi ljubezni bližata drug drugemu, m zgodba o ljubezni njunih otrok, ki s svojimi drznimi nedolžnimi avanturicami glbljeta vse dejanje do zadnjega srečnega razpleta, dajeta igralcem dovolj prilike, da razvnemajo dvorano v bučnem smehu. Dvoje krepko izdelanih kreacij sta podala zlasti g. Kune kot antifeministično nas troj eni gimnazijski ravnatelj in ga. Bučarjeva kot imenitna gospa Hultsch. Starejši zaljubljeni par sta z diskretno vnemo odigrala g. Lavrit ln ga. Gorju p o v a, med mladima zaljubljencema gdč. Plrčeva in g. H a n ž i č — je posebno Pirčeva podala prisrčen lik naivne, šegavo drzne inštitutke. Za veliki humor je skrbel g. M o s e r kot malo karikirani Šolski sluga Krumbiegel. Ko se bodo do prihodnje reprize Igralci Se lntimneje vigrali v svoj komad, bo gotovo tudi ta komedija z velikim uspehom pritegnila vse tisto občinstvo, ki ga šent-jakobčani imajo. Zbližanje bo prišlo samo po sebi Komentar Ljapčevega organa o obisku bolgarskega kralja v Beogradu Sofija, 17. decembra. AA. »Demokratl-Ceski zgovor« v daljšem članku komentira obisk kralja Borisa v Beogradu in piše med drugim: Nihče v Bolgariji ne v Jugoslaviji naj ne zahteva, da naj se že pri prvem koraku doseže nekaj definitivnega, kar mislimo ml in Jugosloveni, da se mora doseči. Postopno, zato pa tem zanesljivejše bo prišlo do zbližanja med našimi in jugosloven-skimi interesi. Ko bodo urejena gospodarska in druga v to vrsto spadajoča vprašanja, kakor so modro predlagali odgovorni državniki pri poslednjem sestanku, vprašanja, ki se dado lažje urediti in so ta trenutek tudi najbolj pereča, se bodo postopno uredila v obeh državah tudi druga vprašanja, kar bo prej aH slej obrodilo nadaljnje rezultate. Vse drugo bo neizogibno prišlo pozneje, ker se kaže tudi v mednarodnem življenju tendenca, da se odpravi krivica, nastala po vojni, ln doseže sodelovanje ter miren razvoj. Delo za praktično zbližanje Sofija, 17. decemlTa. t. Gospodarska sekcija bolgarsko-jugoslovenskega društva v Sofiji se je včeraj na svoji posebni seji konstituirala. Za predsednika Je bil izvoljen ugledni industrijec Vasilij Pene v. Na seji so razpravljali o sprejema Jugoslovenskih gospodarstvenikov, ki nameravajo v kratkem posetit! Sofijo. Bilo je tudi govora o novi ureditvi trgovinskih odnoša-Jev med Bolgarijo ln Jugoslavijo. največji dom otvorjen K slavju na Pokljuki se je zbralo lepo število smučarjev in predstavnikov iz raznih naših krajev Na Pokljuki, 17. decembra. S prisrčno svečanostjo smo danes otvo-rill največje in najlepše zimskosportno zavetišče v državi. Organizatorna sposobnost Slovencev je danes zopet dokazala, kaj more doseči vztrajnost in doslednost v zamisli, kljub temu, da so časi več ko neugodni za realizacijo podobnih načrtov. Odbor Sm. kluba Ljubljana s predsednikom Gnidovcem na čelu pa je še posebno dokazal, kaj zimore tovariška zavednost in zamisel za pravo športno delo. O izgradnji ln opremi doma smo že obširno poročali. Naj ponovim iznova, da je arh. Mesar v načrtih upošteval vse potrebe moderne hotelske gradnje. Ničesar ni, kar bi mogel v domu tudi razvajeni zimski športnik ali letoviščar pogrešati. Okrog poldneva so se zbrali Številni gostje v veliki dnevni sobi, kjer Jih je pozdravil društveni predsednik g. Gnidovec. Nato je prosil koprivniškega župnika g. Kresa, da blagoslovi dom. Pred obredom Je g. župnik spregovoril nekaj toplih besed. Zastopnikom društev in oblasti je priredil i. Janez Kenda ml banket, s katerim je dokazal, da je vodstvo hotela v pravih rokah, prav tako pa tudi, da je kuhinja vredna vsega slovesa, ki ga uživajo hotelska podjetja njegovega očeta na Bledu. Po banketu je spregovoril g. Joso Goreč kot zastopnik ministra za telesno vzgojo. Poudaril je, da je gradnja tega doma nedvomno eden največjih uspehov, kar Jib more posamezno zaznamovati ka terikoli naših športnih klubov. Označil je pomen, ki ga ima zimski šport na našo in na naše bodoče generacije, kar v največji meri z nesebično požrtvovalnostjo ceni-ivec, spominiaioč se Nj. Vel. kralja, ki je vedno in povsod prvi, kadar gre m telesno* Iz Maribora Maribor, 17. decembra. Današnja nedelja je bila prav zimska z obilnim snegom in ostrim mrazom. Se v ranem jutru je sneg nekoliko naletaval, a je pozneje prenehal In temperatura se Je tudi znatno dvignila. Dopoldne je bila v stolnici svečana služba božja v proslavo 45. rojstnega dne Nj. Vel. kralja, pri kateri so bili navzoči predstavniki in zastopniki vseh tukajšnjih vojaških, civilnih in cerkvenih oblastev, uradov, društev in korporacij. Popoldne so bile vse ceste to bregovi v okolici Maribora polni smučarjev in smučark, velika živahnost in vrvenje pa sta vladala tudi na drsališča pri Treh ribnikih. Zvečer Je bila v gledatišJn slavnostna predstava »Desetega brata«, v veliki unionski dvorani pa so priredili častniki mariborske garnizije proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja. Bil je to dobro obiskan družabni večer. Policija je imela precej dela. Zadnja dva dneva je prejeJa več prijav o spretnih sleparjih. K Mariji Potočnikovi v Vrtni ulici je prišel neznan moški, ki je zatrjeval, da ga pošilja njena nevarno bolna mati iz Sp. Ruinice s prošnjo, da ji pošlje 100 Din in jo obišče. Potočnikova je res nasedla sleparju, ki je znal natančno opisati vse razmere pri hiši. Kmalu se je pa prepričala, da je vest izmišljena. Policija je ugotovila, da je neznanec osleparil tudi njeno mater in več drugih za znatne zneske. Železniški uradnik Ivan P. iz Razlagove ulice je prijavil, da mu je nekdo izvabil par škornjev in srednjo vsoto denarja. — K neki gostil-ničarki v mestu je prišel 261etni brezposelni čevljarski pomočnik Leopold A., ki ji je zatrjeval, da je bil predvčerajnim izpuščen iz tukajšnje kaznilnice ter ji izroč1' 'istek, na katerega je baje napisal gostilni-čaikm mož, ki je tudi v zaporu, naj mu zroči 200 Din. Gostilničarka je res nasedla, svojo zmoto je pa opazila šele pri cb sku moža v kaznilnici. Pri neki starinarn na Trgu svobode se je včeraj zglasila neka 28letna preprosto oblečena ženska ki it je ponudila v nakup dva lepo vezena cerkvena prta. Starinarica je sumila, da sta p^ta gotovo ukradena v kaki cerkvi nakar je prodajalka zbežala. Sedaj jo iSče po"n.'a. Žensko, ki }e moški, je slednjič dobi' tudi Maribor v goste. Predvčerajšnjim i^ pr šla v neko tukajšnjo gostilno neznana, čedno obečena dama, ki je naročila jej. in t" jače. Med tem, ko se je gostila krejrča-la, je gostilničarki zaupno pripovedovala, da prav za prav ni ženska, temveč po. mo* šk pol ženska. O čudnem gostu je bi.« obveščena policija, ki je v njem spoznala 38-letiega, že ponovno kaznovanega brezposelnega trgovskega pomočnika Josipa Š., pristojnega v Ptuj, ki je svojo srečo poskuša! tudi že drugod. Policija ga je kot nadležnega tujca izgnala za dobo 5 let iz Maribora. Reševalna postala je nudila potrebno prvo pomoč 201etn' Pavli Gosarjevi iz Zgornje Pristave, ki si je pri sankanju občutno poškodovala levo nogo v stegnu. 391etni posestnikovi ženi Neži Golobovi od Sv. Marjete na Dravskem polju, ki se je pri rezanju slame močno urezala v levo roko, ln 20!etnemu delavcu Alojzu Čučku iz Strossmayerjeve ulice, ki ga je doletela enaka nezgoda pri delu. V bolnico so prepeljali 50letno zasebnico Leopoldina Jutraševa iz Kreko -e ulice,_ki je doma padla in si zlomila levo nogo, 55-letno zasebnico Marijo Kreblovo iz Tatten-foachove ulice, ki si je na enak način zlomila desno nogo ter Mletnega učenca Mi-lorada Bajdo i2 Tesllne ulice, ki je v gozdu nad Radvanjem padel in si zlomil desno nogo pod kolenom. Povečanje angleškega letalstva London, 15. decembra AA. Kakor poroča >Daily Mali«, Je angleška vlada sklenila postaviti v prihodnji proračun znatne vsote za razvoj vojaškega letalstva. Računalo, da bo vlada pustila zgraditi 120 vojaških letal, ki bodo veljala 500.000 funtov. Popolno soglasje Paul Boncour o svojih razgovorih z dr. BeneSem — Tesno sodelovanje Francije z Malo antanto omogoča plodno delo Pariz, 17. decembra. AA. Havas poroča: Po kosilu pri predsedniku republike Lebru-nu je dr. Beneš obiskal predsednika francoske vlade Chautempsa, nato je pa prisostvoval seji Francoskega instituta, ki se je vršila njemu ua čast. češkoslovaški zu-na minister je nato Sel v zunanje ministrstvo ln pri tej priliki sta skupno z g. Boncourjem sprejela zastopr.iKe ost iv. G. Paul Boncour je v svoji izjavi, ki jo Je dal novinarjem, med drugim dejal: Navzočnost dr. Beneša potrjuje ponolno soglasje, ki obstoja v našem pojmovanju in gledanju na dogodke. Dr. Beneš je Imel dva sestanka s predsednikom vlade Chautempsom, on sam — Boncour — je pa predsedniku vlade v vseh podrobnostih poročal o svojih razgovorih z dr. Bene-šem. V razgovoru s svojim velikim prijateljem dr. Benešem, je nadaljev.U Bon- i cour, sem mn obrazložil Idejo predsednika vlade g. Chautempsa, ki so obenem rudi moje ideje. Obisk dr. Beneša v Parizu Je prijateljskega značaja in utemeljen s prisrčnim razmerjem, ki obstoji med Češkoslovaško in Francijo, kar omogoča plodno d^lo v sedanjih diplomatskih odnošajih. Ta obisk ni naperjen proti nikomur, ker sta tako dr. Beneš kakor francoska vlada preveč vdana politiki mednarodnega sodelovanja, da bi mogel ta obisk imeti kakšen drugi smisel in smoter razen tega sodelovali ja. Ko je g. Paul Boncour končal svojo izjavo, jo Je dr. Beneš v celoti potrdil in dejal: Popolno ia se SKladam z izvajanjem g. Paula Boncourja. Na seji francoske vlade sta Chautemp« in Boncour poročala o vsebini razgovorov z dr. Benešem. V soboto sodba v Lipskem Proces zaradi požiga rajhstaga je bil včeraj z zaključnimi govori obtožencev končan - Ugibanja o sodbi Berlin, 17. decembra. AA. VVolffov urad poroča: Na današnji razpravi je van der Lubbe odklonil ponudbo, da bi govoril v svojo obrambo. Obtoženi Dunitrov je imel zelo dolg govor, v katerem je v glavnem delal propagando za komunistične ideje-Obtoženca Popov in Tanev sta svoje izjave preč ta la v bolgarščini in jih je prevajalec sproti prevajal. Obtoženi Torgler se je v svojem govoru najprej zahvalil svojemu zagovorniku, nato je pa izjavil, da je popolnoma nedolžen giede požiga državnega zbora. Razsodba bo v soboto 23. t m ob 9. dopoldne. Pariz, 17. decembra. AA. Iz Berlina poročajo: Nacionalistični list »BerLiner B6r-sen-Zeitung« piše ob zaključku procesa za- radi požiga rajhstaga v Lipskem in pravi: Po govoru dr. Sacka, ki je razdr! poslednje elemente obtožnice, ni več dvoma, da bo Torgler oproščen sokrivde pri požigu državnega zbora. Govor glavnega državnega tožilca je bil šibek. Dr. Werner je sam priznal, da se ni dalo objektivno dokazati sokrivda Torglerja in se je opiral zgolj na bolj ali manj tehtne indicije. Toda vzlic temu pravi nacionalistični organ, da afera komunista Torglerja s končanim procesom še ni končana. Ko bo ta dolgočasni proces položen an aeta, bo imelo sodišče nalogo, proučiti nekoliko še druge zločine Torglerja, k?kor tudi Thalmanna in drugih voditeljev nemških komunistov, ka so ro-varili proti sedanji Nemčiji Ekshumacija umorjene Rakefove Po poldrugem letu bo točno ugotovljen način umora Kamnik, 17. decembra. Zvedavo so se ozirali včeraj popoldne Kamničani in okoličani za sodno komisijo lz Ljubljane, ki jo je v spremstvu orožnika mahala v snežno pokrajino proti Tunjicam. Mnogo je bilo ugibanja, ali je bil zopet izvršen kak nov zločin ali kaj. No, pa hvala Bogu, ni bilo nič takega. Pač pa je bila pot komisije v zvezi z grdim zločinom, ki sta ga po sedanjih navedbah pomagala izvršiti Vom-bergar Anton in Hafner Avgust, ko sta iripravila tihotapca Košnika Ivana, da je lani 28. aprila zadušil 741etno po-sestnico in gostilničarko Rakefovo Ivano na njenem domu v Tunjiški mlaki. Letos majnika meseca sta bila Vomber-gar Aiton in Hafner Avgust obsojena pred senatom petorice v Ljubljani, in sicer prvi na 20 let robije in drugi na 10 let robije. Oba sta že nastopila kazen v mariborski kaznilnici. Košnik Ivan se je skrival in je bila za njim izdana tiralica. Ponoči 31. avgusta t. 1. pa ga je zasačila patrulja kranjskih orožnikov v gozdu blizu Šenčurja, kjer si je napravil zaklon iz smrekovega lubja in kamor so mu nosile znanke hrano. Obdolženi Košnik Ivan je v preiskavi, ki teče zoper njega pri okrožnem sodišču v Ljubljani, baje opisal umor Ivane Rakefove tako. da je on, Košnik Ivan, prinesel Vombergarju Antonu po njegovem naročilu iz Avstriie strihnina, ki ga je kritične noči stresel Vombergar v kavo in jo dal spit svoji teti Rake-fovi Ivani. Po tem takem bi oila Rake-fova zastrupljenia po Vombergarju Antonu in ne zadušena po Košniku Ivanu. Ker se utegne često še več let po smrti zastrupljenca ugotoviti v njegovih organih strup, je državni tožilec predlagal ekshumacijo pokojne Rakefove, ki je bila že skoro 20 mesecev pokopana. In po teh nenavadnih poslih se ie mudila včeraj sodna komisija iz Ljubljane v Tunjicah, kjer do tega dne Se Objave Krajevni odbor JS v Ljubljani vabi vse svoje člane na predavanje, ki ga priredi železničarska sekcija danes ob 20 v pri tličnih prostorih direkcljskega poslopja dr žavnih železnic Predaval bo g dr Lavo čermelj o temi: »Cilj in smoter Jadran ske straže*. Vstopnine ni! Božičnica v frančiškanski cerkvi bo drevi točno ob 20. uri. Na sporedu so stare božične pesmi, ki Jih bo pel izbnn zbor iz vrst naših najboljših pevcev in oevk Predprodaja vstopnic Je v unionski trafiki na Miklošičevi pesti ln v Soukalo vi Pred škofijo Od 19. dalje pa pred vhodom v frančiškansko cerkev. niso odkopali nobenega mrliča, dasi obstoja pokopališče že iz prejšnjih stoletij. O obdukciji sami, ki je biia izvršena v mrtvašnici, ni bilo mogoče zvedeti nič podrobnejšega, ker so domačini v svoji razumljivi radovednosti smeli le od daleč gledati samo izkop in pokop krste z Rakefovo. K obdukciji v mrtvašnico ni bil pripuščen nihče razen uradnih oseb. Izvedenci kemiki na naši medicinski fakulteti pa bodo sedaj skušali najti v odvzetih organih pokojnice sledove zločinskega strupa, ki je baje upihnil luč življenja starki, čije naravne smrti ni mogel počakati v lakomnosti po njeni imovini njen lastni nečak. Borba zoper brezposelnost v Češkoslovaški Praga, 16. dec. a. V proračunskem odboru senata je podal minister za socialno politiko dr. Čeh zanimive izjave o načrtih vlade za omiijenje brezposelnosti ln preskrbo dela. V svojem ekspozeju Je ugotovil da je oUo v preteklih mesecih za 800.000 brezposelnih na razpolago samo 79.000 prostih mest. Omiijenje brezposelnosti se more doseči samo s prilagoditvijo trgovinske politike izvoznemu značaju Industrije. Vse breme za preskrbo dela In podporo brezposelnih nikakor ne morejo trajno ostati na ramenih države, marveč se mora pritegniti tudi zasebna iniciativa. V zvezi s tem je nujno priporočal skrajšanje delovnega časa, kar se je v mnogih državah pokazalo kot zelo uspešno sredstvo za omiijenje brezposelnosti. Eden najvažnejših ukrepov, ki Jih namerava v zvezi s tem Izdati vlada, je oddaja dela odnosno zasedba prostih delovnih mest s strani države. Prosta mesta se ne bodo smela oddajati po svobodni oceni podjetij odnosno delodajalca, marveč samo pod državno kontrolo. V notenem primeru se ne sme dovoliti, da bi zasedli prosta mesta ljudje, ki LmaJo že druge staine dohodke Napad na policijske agente Zagreb. 17 decembra n Uprava policije je izdala naslednji komunike: Organi policije. vršeči običajno racijo, so naleteli davi v Stoosovi ulici št 4 v pritličju na tri sumljive in te poprej večkrat kaznovane osebe Ko so Jih hoteli legitimirati Je eden izmed njih potegnil revolver in streljal na policijske agente ter je enega ubil, drugega pa ranil. Nato so vsi trij-skušali pobegniti, toda dva sta bila ns uli ci s pomočjo publike prijeta in odvedena aa policijo, dočim Je tretji pobegnil Tega pa so popoldne izsledili v Veliki Gorici ga aretirali in prepeljali na policijo v Za greb. Preiskava M uspešno MdaljuJ«. ( Prireditve v proslavo kraljevega dne Poleg oficijelne proslave je bil rojstni dan Nj. Vel. kralja letos v Ljubljani počaščen s celo vrsto prireditev. V soboto zvečer in nato v teku nedeljskega popoldne in večera se je zvrstilo zares izredno število akademij in pa božičnic. Govorilo je iskreno domoljubje, v počastitev praznika je v odlični meri služila umetnost, a najlepše je bilo pomenu veličastnega praznika ustreženo s človekoljubno gesto: z obdaritvijo naših najrevnejših majhnih in velikih bratov in sester. V naslednjem slede podrobna poročila. Kolašice so obdarovale 320 otrok Ljubljana, 17. decembra. Proti MIrju so se danes po 14. uri valile kar trume otrok, če je človek malo posluhu il, Je kmalu uganil, da gre za obdarovanje, za božičnico. Na stopnišču, pre>1 telovadnico tehniške srednje šole je ob 15. uri vladala že nemala gneča človek : je le s težavo in vesel© se dobrikajoč mravljišču ljubljanskega drobiža preril do vrat. Članice Kola jugoslovenskih sester so imele polne roke dela. In ko so malo po 15. uri odprle vrata, je nastal tak živ žav, Ja ;|e bilo kar hudo. Stražnik je bi! Iznenada obkoljen od nepremagljive vojske. Kaj Je pa hotel! Sta. je in se smehljal, miril ia malo grozil in nazadnje se je vse vpnv imenitno Izteklo. Otroški zbor samih deklic je zapel državno himno. Nato je pa izpregovori-a dvorna dama ga. Tavčarjeva, pozdravila zastopnika banske uprave g. svetnika Sedlarja, zastopnika mestne občine gosp. Krajca in dobrotnike, ki so pomagali z darovi ali z denarjem, da morejo sestre siromašni deci dati malo veselja za Božič In zimo Zlasti toplo se je zahvalila ban-ski upravi in ljubljanski občini, brez katerih sestre same ne bi mogle napraviti božičnice. Saj so letos prejele nad 900 prošen j. Božičnica je bila hkrati tudi proslava kraljevega rojstnega dne. Zato je druga govornica, gdč Roza Randlova v pravljično prikazanem rojstvu našega vladarja otrokom res posrečeno opisala pomembnost današnjega dne za državo in za narod. Sledilo je dvanajst pevskih ln recitacij-skih točk, ki so jih s presenetljivo poglobljenostjo Izvedle deklice in dečki. Ves spored je pokazal nenavadno ljutoezen šentjakobskih učiteljic do otrok. Največ hvale gre učiteljici petja gdč. Ljudmili Završanovl ta gospej upraviteljlcl Polako-vl. Prav tako pa tudi g. ravna Reis-nerju, kl je dal na razpolago i orano in tako pripomogel k izvrstno uspeli proslavi in obdarovanju. Obdarovanlh je bilo 320 0tr°k » čevlji, obleko, jestvinaml in slaščicami. Vsak je dobil nekaj. 2e prej so pa sestre obdarovale precej siromašnih dijakov z najpotrebnejšim. Gospa Franja Tavčarjeva se je z genljivimi besedami zahvalila učiteljicam šentjakobske šole za tako uspešno delo, otroke pa pozvala, naj Jih lepo ubogajo. Pa so hvaležni obljubili, da bodo... Božičnica štepanjskih Kolašic Tudi letos niso vrle štepanjske KolaSice pozabile na revno deco, na sirote in zapuščene starke. Priredile so Jim danes popoldne ob 15. v Tavčarjevi sobi gostilne pri Novaku lepo božičnico Ljubezniva, zaslužna predsednica ga. Benedikova se je v slavnostnem govoru najprej spomnila Nj Vel. kralja Aleksandra, katerega je mladini postavila za vzgled, nato so pa vsi navzoči zapeli državno himno, štepanjske deklice so vprizorile prav srčkano alegorijo, nato je pa sledila vrsta deklama-cij in prigodnih recitacij. Po končanem programu je predsednica obdarovala okrog 50 otrok, ki so večinoma prejeli toplo perilo, prav tako so pa Kolašice priredile prijetno presenečenje tudi šestim ubogim starkam. Vsi obdarovane! so se ginjeni zahvaljevali dobrotnicam. Sočani bratom z besedo in dejanjem ge z večjo slovesnostjo kakor druga leta je v soboto zvečer naša »Soča« proslavila kraljev rojstni dan. Večer, kl se ga je udeležilo prav lepo število Soča. nov in njihovih prijateljev, je otvoril s kx-atkim nagovorom g. Sfiligoj, zatem pa Je imel priznani strokovnjak in odlični predavatelj univ. prof. dr. Bilimovič lepo, nazorno predavanje o gospodarskih konjunkturah. Po predavanju je vsa dvorana med prisr&no prednašanimi deklama-cijami in petjem iskreno proslavila kraljevi praznik. Kakor običajno vsako leto, je »Soča« tudi danes popoldne priredila božičnico za najrevnejše in najbednejše, pri kateri je bilo obdarovanih okrog 200 odraslih in otrok z najpotrebnejšim: obleko, obutvijo in hrano. Božičnico je otvoril predsednik prireditvenega odseka društva »Soče< tov. čotar ■b primernim nagovorom. Pozdravil je navzočega župana Vrhnike g. Hočevarja, go. županjo Pueovo, kumico go. Žnidaršičevo in Mašo Gromovo ter vse udeležence: revne med najrevnejšimi Izročil jim je pozdrave zaradi bolezni odsotnega predsednika društva g. župana dr. Dinka Puca kakor tudi njegovo voščilo za Božič. Tov. Čotar se je dalje v toplih besedah spomnil neod,rešenih bratov ln sestrfi.. Božičnica je bila združena tudi s proslavo 45. rojstnega dne Nj. Vel. kralja Aleksandra I., kateremu so navzoči revni poslali naslednjo udanostno brzojavko: Zbrani na božičnici društva »Soče« v Ljubljani najbednejšl, daleč od svoje rodne grude, vdani Vašemu kraljevskemu. Veličanstvu In upajoč v boljšo našo bodočnost pošiljamo svojemu viteškemu kralju In Njegovemu rodu najudanejše čestitke k današnjemu dnevu, želeč Vašemu Veličanstvu še mnoga in mnoga leta v korist In slav0 lepe Jugoslavije, živel naš kralj! _ Predsednik dr. Dinko Puc. Istočasno so poslali zahvalo predsedniku »Soče« za njegovo lepo voščilo in pozdrave, želeč mu obenem skorajšnje okrevanje. da bo zopet s svežimi močmi delal v blagor bele Ljubljane in naše lepe domovine Slavnostni govor je ime! tov. profesor B a č i č. Pred obdaritvijo pa je bil izveden obširen spored s pevskimi in re-citacijskimi točkami, baletom in nastopom Jezuščka pod vodstvom marljivih društvenih članov gospoda ln gospe JCla-vora ter gospe Katje Debelakove. V celoti so Sočani res nad vse prisrčno počastili dan našega vladarja. Dvorana »Zvezde« je doživela v soboto zveče-r izredno lepo, umetniško uspelo koncertno prireditev, ki jo je priredila Narodna odibrana v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Večer je otvoril z državno himno simfonični orkester. ki je bi! sestavljen lz celotnega radijskega orkestra, članov opernega orke-stTa in godbenikov dravske divizijske oblasti. Takoj nato je stopil na oder predsednik osrednjega odbora Narodne odbrane vojvoda Ilija 2. Trifunovič-Birčania. ki je pozdravil navzočne odlične goste in izrazil veselje nad številnim obiskom. Spo-minjajoč se rojstnega dne Nj. Vel. kralja je prešel nato na veliko delo Narodne odbrane v preteklosti in med drugim poudari! pet točk njenega dela za bodočnost — in sicer: 1 Da čim prej prebudi oni predvojni nacionalizem, katerega so nesrečne povojne razmere in brezmejni egoizem današnjih dni popolnoma uspavale. 2. Da se legalno borimo proti vsem skupinam ln poedinim osebam, ki zavedno ali neza-vedno rušijo temelje naše države in ovirajo njeno konsolidacijo 3. Da posvetimo vso pažnjo gospodarski osamosvojitvi. 4. Da se vsa družbina vprašanja rešujejo edino le tako, kakor velevajo nacionalni interesi. 5. Posvetiti moramo vse svoje sile energični borbi proti nemorali in korupciji. Odločne besede vojvode Trifunoviča so izzvale viharno odobravanje pri vseh, med preprostim narodom in odličniki, med katerimi so bili gg.: ban dr. Drago Marušič, podban dr Pirkmajer, za dravsko divizijo general Pekič, za univerzo prof dr. Ošt.r, dalje župan dr Dinko Puc, za Narodno galerijo dr Windischer, za finančno direkcijo ravnatelj Valjavec, za železniško upravo ravnatelj Cugmu«, za policijo upravnik Keršovan, za pravoslavno cerkveno občino prota g. Budim i r, za Pokojninski zavod predsednik dr. Baltič in ravnatelj Vrančič. za Sokola dr. Pipenbacher in Flegar, za okrožno sodišče predsednik Keršič, za direkcijo pošte ravnatelj dr Tavzes, za denarne zavode predsednik Slokar, za vele-sejmsko upravo predsednik Bonač, za Zve. zo industrijcev inž. šuklje, za Avtoklub predsednik Praprotnik, za ZKD in Aero-klub dr. Stane Rape, za Narodno gledali- šče upravnik GolJa, *a SPD predsednik dr. Pretnar. Prireditev so obiskali tudi minister Mohorič, soproga ministra ga Anči Kramerjeva, dvorna dama gospe Franja Tavčarjeva, Ceškl konzul Int. Sevčik, rumunski konzul g. Jelačin, belgijski konzul g. Dular, msgr. Ujčič, g. župnik Barle, drž. tožilec g. dr. Ogoreutz, polkovnik Novak in major Mihlč. Spored akademije Je nudil res v vsakem pogledu umetniški užitek. Orkester Je izvajal pod taktirko g. diTigenta naše opere Antona Neffata uvod v opero »Phedrot, Smetanov duet Iz opere »Prodana nevesta« in arijo Janka. Pela sta direktor dri. konservatorija g. Julij Betetto ln operni tenorist g. Svetosar Banovee. Kot tretjo glasbeno točko Je g. Neftat dirigiral čajkovskega arijo kneza Gremina ii opere »Evgenij Onjegin«, ki jo je sijajno kaior vedno pel Julij Betetto. Po kratkem odmoru je nastopil zbor nacionalistov Šentjakobskega okraja, ki je lepo zapel štiri slovenske umetne pesmi ln Gotovčevo »Pod jorgovanom«. Zatem je prevzel orkester dirigent radijskega or-kestra g. Danijel Grum, ki je dirigiral čajkovskega V. simfonije drugi stavek in Dvofakove slovanske plese 6t 1, 4 in 8. Oba dirigenta in solista so dobili v dar Jcrasne ven.ee, ki so Jih izročali člani vite Skih sekcij NO. Lep šopek je prejel tuli vodja zbora nacionalistov Šentjakobskega okraja. Publika je bila s pohvalo Izredno darežljiva. Vsi izvajalci so jo pa res tudi zaslužili v najčastnejši meri. Po koncertu se je razvila prijetna družabna zabava. Ljubka prireditev Preporoda Smučarski tečaj — zastonj Kaj še nobenega smučarskega tečaja se niste udeležili? V katerem stoletju ste se rodili? Gotovo niste tudi še nikdar kadili? Ste že bili kdaj v gledališču? Ste se že kdaj kopali? človek božji, ljudje na cesti morajo s prstom za Vami kazati! Državljanske pravice Vam bi morali odvzeti. Ne udeležiti se smučarskega tečaja je hujše, kakor biti predkaznovan. Celo moja kuharica ga je absolvirala, moja branjevka, moja prijateljica, »naš« eksekutor, plačilni Franc iz kavarne Evrope, vsi ti imajo smilirski tečal za seboj. Samo Vi... Res sram Vas je l«hko! Toda kaj je s tem pomagamo. Vzbuditi Vam je treba le Vaš skriti t»'«-nt In p^mapati Vam na dilce to Slo bo, č« ne no tnr*n pod S. br. 81.781 — od 24. XI. m Kar se dnevne kronike same tiče, Je sobota in nedelja potekla povsem dostojno, brez kakih razburljivih dogodkov. Obilica prireditev je zlasti v soboto zvečer povzročila izredno hudo medsebojno konkurenco ln tako se je n. pr. zgodilo, da Je bil idealno zamišljeni koncert »Slavcac v veliki dvorani Uniona tako škandalozno slabo obiskan, da so ga spričo dveh treh desetoric poslušalcev morali odpovedatL Tudi gledališče je oba dneva bilo kolikor toliko prizadeto, ali tokrat niti kinematografi navzlic dobrim sporedom niso beležili posebno zadovoljivega obiska. Smuk v belo opojnost! Kar se spojnega razvedrila tiCe: tako lepe bele nedelje v Ljubljani že nekaj let nI bilo. Opojna je biia zares. Neverjetno zadovoljni to razigrani so bili smučarji in sankači. Kako bi se jim ne smejalo srce, ko pokriva zemljo tri četrt metra finega pršiča. Res je sicer malo preglobok še, a ko se nekoliko poleže, bo smuka Idealna. Nu, pa je bilo že danes zadosti smukari-je. Kakor kobilice so preplavili smučarji bregove, holme, hribčke, povsod so švigale brhke smučarke in vmes zastavni smučarji. Na Golovec je bil pravcati naval, že dopoldne so pa na Podutik, Toško čelo in Katarino, ki so najbolj priljubljeni smuški tereni, romale cele procesije smučarjev, d niti ne govorimo o pohodu na Gorenjsko in zlasti o izletu na Pokljuko. Ker je sneg tako debel, se seveda ne dajo izvajati poljubni Uki, zato je pa bilo tem več pik. Zidane volje so se v mraku in še pozno zvečer vračali smučarji iz vseh krajev v mesto. Vlom v Trnovem. Znani gostilničar ln trg->vec SckliC pred Konjušnico v Trnovem je imel danes ponoči nezaželjene goste v svojem loicaiu. Po mehkem snegu se je p?av potihoma pritihotapil na dvorišče neznan vlomilec in nato neslišno 3 ponarejenim ključem odprl zadnja vrata, ki vodijo v pisarno. Tam je v pisalni mizi nasiln.« odprl predal, kjer ni našel željenoga pivna, nakar je vzel ročno blagajno, v k ateri ja bilo okrog 600 Din gotovine. To mu je bi>o pa očividno premalo, kajti iz pisarne je vdrl še v trgovi io in tam nagrabil večjo množino raznega špecerijskega blaga, saidin, čokolade in konjaka, natakarici Tončki Koroščevi je pa pobral iz predala v gostilni 450 )in. — Tat se je tudi v trgovini še malo pokrep-čal, nato pa je stopil v gost''ni na mizo in skočil skozi pritlično okno v mehki sneg. Trgovec Soklič ima okrog 3000 Din škode, za kater > ni zavarovan. Psi so o klali otroka. S popoldanskim vlakom so pripeljali 1> Bohinjske Bistrice 71etno Anico Piskovo, hčerko železniškega uslužbenca. Nesrečna deklica je bila zelo razmesarjena po obrazu in tudi po telesu. V bolnici je povt dal njen oče, da je otroK šel mimo šumske uprave, iz katere so pobegnili štirje psi, ki so deklico napadli Ur jo ogrizli po nogah, zlasti pa po obrazil. tene nemoderne kravate Imate tudi? Imenitno, zvijte jih okrog členkov in vsi Vas bodo zavidali za Vaše divne »Pjaxaovitke«. čevlji Vam delajo skrbi? VaSi lakastl so slabi. Kako? Celo prsti gledajo tu in tem skozi. Nič ne de, prebarvajte luknje s Črnilom ali mastilom za čevlje. Čemu neki kupovati za teh nekaj snežnih nedelj nove čevlje, ko je vendar kriza. Suknjič? če se ne motim, sem Vas srečal na Slavčevi ma-škaradi ali planinskem plesu. Takrat ste imeli obledelo, modro platneno jopico. Ob-lecite jo mirne duše. Kdo kupuje še dandanes drage smučarske obleke. sa1 nI treba, d« mislijo, da ste i» Zagreba! Na glavo pride volnena čepica. Morda Jo Imate še iz časa, ko ste trgali hlače na šolskih klopeh, čez 7 let vse prav pride. Ce imate velika ušesa še posebna varovala zanje, da lih ne Izpiibite NeposrešHiv Sal Vam splete ln podari zaročenka. Strupeno zelen ln sladko vijoličast Je izredno priljubljen. Sedaj pa glavno, smučke, po kranjsko dilce. Brez njih se še Napoleon nI mogel smučati. 1 par, Ce zadostuje? Kakor Je! časih sta dva para potrebna, drugI za boljšo polovico če gre mesec proti koncu, kupite otroške 1.30 m dolge. Druge so seveda dražje. Cene raste po metru. Fini ljudje vozijo hvkori, navadni zemljanl krivo akacijo; vitki ozke tekmovalne, debeli težke, široke skakalne. Barva po okusu in modi. Vezi Vas ne mikajo. Morda boste itak kmalu poročeni, razumem, bile bi Vam ie v napotje. Smuške vezi, strokovnjaki so Jih krstili v stremena, so nekaj čisto drugega. Za katere izmed 499 naj se odločite? Vsak smučar hvali svoje. Poiščite ko- menadnimi; če je visok sneg, jih morate seveda podaljšati. Potrebujete morske pse? Saj veste, kako se jih rabi. Vprežemo Jih — v paru — pred smučke, kadar gremo v hrib. To se imenuje Skijdring. Pa za to Je še dovolj Ukor mogoče neznano firmo in ne pozabite govoriti o njih samo najbolje, tako n. pr. kakor prodajalec o svojem blagu. Da ne pozabite na procente... V ostalem ste pa sedaj že skoro kompleten? Smučarske palice Vam fie manjkajo? Potolažita m. Za «Uo gr« tudi a pro- Casa. Smučarska očala. Počakajte toliko časa, da se Vaša glava pobliže seznani z drevesom. ki stoji samotno sredi travnika. Ko boste otepavali sneg ln merili bunke. Je še vedno čas, da si jih nabavite. O mazanju st« tudi U gotovo >>l*aH Mislite morda celo, da pride ta beseda od podkupovanja. Ne, tako daleč pri tem športu zaenkrat še nismo. Lahko si pa zapomnite: smučke se maže jo z tisočerimi voski ln smučke mažejo obleko samo z rjavim šmirom. Tudi plezalno vrv bi radi vzeli s seboj. Imenitna Iznajdba. Tako nekako kot zar silna zavora: če padaš, potegneš ... ge kaka želja? »Lavinsko žnoro« si hočete zaradi varnosti tudi nabaviti! Priporočljivo! Navodilo želite. Kaj pravite, da se z njo privežejo lavine, da se trgajo. Da veste to gotovo, samo točnih navodil nimate. To je še za »savezne« prekunštno vprašanje. Vse ostalo Vam bo samo ob sebi Jasno, če boste imeli prve ure tečaja za seboj. Smučarski tečaj si seveda '^sto napačno predstavljate. Takole nekako ga vidi Vaša fantazija: Popnem se na Staničevo kočo, nahrbtnike prepustim nosaču. da ohranim moči za tečaj, v koči najamem smučarskega učitelja, ki ml pri ftaSI cvička razloži vse trike ln umetnosti tega športa. Potem zapustite Bitenčevo kraljestvo in že drvite v 100 km tempu po strminah nsSIb Alp Od vrha Triglava tja dol do hotela »Triglav« v Mojstrani prid »te v enem Susu. le obleka Vam je oprašen« od pršiča in vetra ki se Je vzdlgaval za Vami. Da ne poznate pik, samo ob sebi umljivo! Ne. moj ljubi, tako enostavno ta hitro pa tudi ne gre. Najprej se morate — to Je prvi ta najvažnejši korak — vpisati v kak klub. LJubljana, Ilirija, Zarja, Zg. Ka. DOGODKI PO ŠIRNEM SVETU Led na Seini . , . Ponedeljek, 18. decembra 1933 Deiela JužnJaških nemirov Viadukt pri Valeoclji na Španskem po bombnem atentatu, ki ga Je razdejal Pri ©toploti Ji Je bilo ubitih tudi reč ljudi Veseli Parlžani se drsajo Pri Nogentu pokriva Marno teko debela ledna skorja, da ae ljudje po nji drsajo in prenašajo Cez zamrznjeno reko čolna na ledu v Bols de Boulogne fleksne žarke ledu. Ae en svet. Imamo dve vrsti okretov: Oalo in Telebemark. Zadnji je — razen za učitelje — iz mode, prvemu pa pravijo tudi škarjasta a'i navadna kristjanija. Tudl o akokih morate nekaj vedeti. Razlikujemo: aerodinamični rekordni skok, s katerim skačejo internacionalci preko gledalcev, tribun, sodnikov in, če ni proti-vetra, celo preko gasilcev, ki držijo na koncu doline z vrvjo »šrango«. Za terenske skoke je sneg običajno premoker... in slednjič imamo še stranske skoke, ki so prijetni in potrebni. V večjih zimskih eentrih Jih vadijo običajno v dvoje. Da ga spoznate, povabite smučarko, ki Vam najbolj ugaja, na izlet. V bližini kake pastirske koče naj Vam v miru in brez gledalcev razloži vajo. Baje ima vsakdo talent zanjo. Priporočite se Petru za sneg, obesite nahrbtnik in smučke preko ramen, izpolnite zavarovalno polico, naredite testament in ajdi ▼ hribe! Ne hvalite dneva pred večerom! Vseeno pa slišim rad, da »te v terenu tako napredovali. Razliko med prašičem, pardon pr-ftičem, in »kartoni« ste tudi že pogruntali? Po padcu — piki — se primlte za nos: če Je zamašen. J« bil pršič; če pa kopito krvavi, je bila zmrzlina. Grettchen in Treppen — koraka niste mogli razločiti Je vendar tako enostavno. »Grettchen« Ja korak sramežljive deklice ta »Treppen« J® oni korak, s katerim pridemo peš na nebotičnik. Cm a tečajem, te m Vam aft po^rtCflot Prvič, ko ste poizkušali pritihotapiti se ▼ postavljeno vrsto, ste prišli v napačno skupino. Bržčas so bili tam gospodje s čepicami in zlatimi napisi? Kaj, če niste pomotoma zašli med hotelske sluge, ki na kolodvoru preže na svoje žrtve. In *rugič, ko ste se srečno vrinili, je bil tečaj ravno končan in je učitelj pričel s pobiranjem prispevkov. To je več ko smola ... Sicer pa pravite, da ni smučarija nič drugega kakor večen boj z moterim nosom. Da, skoro bi Vam dal prav. Vi nlite prvi, ki ste to opazili. Robec je kaj nepraktičen, ali ne? Vprašajte tekmovalce. Ti imajo največ Izkušenj ... Tudi sdcer ste zbrali mnogo izkušenj. Knjigo da bi lahko o tem pisali ? 3ravo! Ven z njo! Mogoče sprejemate že predplačila? Ni bilo prilike, da bi zamenjali svoje palice, potem ste moiaJi biti pa res izbrani tiči v tem tečaju... Stranski skok se Vam ni posrečil, škoda! Bog varuj, da bi mene doižiii, češ. neizvedljive nasvete mi daje« — Bržkone niste pogodili prave maže ali je pa bilo vreme muhasto! To, to! Kar vidim Vas, kako ste se sukali in delali loke in kristjani le okrog ljubke, čr-nolase Zagrebčanke. dokler ni postala slaba in dahnila: »Oh. Ti zlatnl mo-, skijaš!« Koj nato sta oba padla v jajnj. kjer niste Izgubili samo Vaše stare čepice, ampak tudi srce. Torej Vas Je le smučarija pripeljala do cilja. GratoHram, in; »muki jI - B. * »Maščevanje gozdnega boga" Neki francoski vladni uradnik Je dobil nalog, da v severni Kambodži pripravi vse potrebno za gradbo nove ceste. Kratko potem so našli njegovo truplo v neki džungli Domačini so ga bili umorili z zastrupljenimi sulicami, da bi maščevali neko svoje božanstvo, ki je bilo zaščitnik deviškega grozda, skozi katerega naj bi šla cesta. Praprebdvalci visokogorske indokitajske dežele so še popolnoma necivilizirani divjaki. Njih orožje so sulice, loki in puščice, edina obleka kratek predpasnik. Nekateri njihovi rodovi še danes ne priznavajo francoske oblasti in Francozi jim tudi nič ne morejo, ker prebivajo ti rodovi po skoraj nedostopnih gorskih pragozdovih. V posebni časti imajo svoja gozdna božanstva ln zato morajo Francozi postopati zelo di-plomatlčno, kadar hočejo kakšno njihovo ozemlje uporabiti v svoje namene. Le po dolgih pogajanjih s poglavarji rodov in primernih narovih morejo neovirano graditi ceste in druge civilizacijske naprave na teh ozemljih. Prej pa morajo žrtvovati i« veliko glav živino, da se užaljena gozdna božanstva pomirijo. Uradnik, ki ao ga umorili, je bil bržkone pozabil na to prakso. Pilotski čoln utonil N« švedskem nabrežju se je te dni primerila huda pomorska nesreča. Pilotski čoln »Oaxen 9«, ki je imel na krovu devetčlansko posadko, je zadel ob neopaženo mino m se z vso posadko potopil. Got-landski ribiči 90 našli nekaj dni po katastrofi na morju plavajoče rešilne pasove, iz katerih je bilo razvidno, kaj se je zgodilo. Samomor kot svetovni problem Pri Društvu narodov v Ženevi študirajo zdaj samomor z vidika svetovnega vprašanja. Iz poročil, ki so instituciji na razpolago, namreč izhaja, da skušajo ljudje na zemlji izvršiti dnevno 100.000 samomorov. Največ samomorilnih poskusov in samomorov je na Saškem, v Avstriji, na Češkoslovaškem, najmanj pa Ameriki m Afriki Borba za WentHore milijone I* Pariza poročajo, da se ie v zadnjem času javil ie en sorodnik rodbine Wendel, ki uveljavlja svoje pravice na milijonsko zapuščino pokojne tle Wendel iz Neir Yorka. Izmed 3008 priglašenih dedičev »o sodišča priznala pravico do dediščine sa-mo sedmorici Zdaj pa »e je oglasil ie neki 29 letni Herbert Wendel. čigar oče je bil mesar in prek&jevalec m pri katerem je pokojna Ela WendeJ naročala suho mesnino. Herbert Wendel je nečak pokojne Ele Wen del in živi v nadi, da mu bo sodišče prisodilo kakšnih 30 milijonov dola«* jev. Okrašena smreka, kakor zahteva okus n»> šega časa Francosko nagrado »Priz temina« Je prejela letos pisateljica Madame Fauconnler knjigo »Claude«. Glavo nagrajenke vidimo v desnem krogu ielj. Nogometna sekcija Je razpuščena, smučarska se snuje. Koga boste osrečili, prepuščam Vam. Prihodnji korak je potem udeležba pri suhem smučarskem tečaju (suh zato, ker ima alkoholno prepoved). Kako se pritrdijo stremena, obrate, padanje in vstajanje se boste naučili čisto gotovo in bržkone — če ste medtem videli nekaj smučarskih filmov in znate Kumpo-vega »Smučarja« na pamet — ste že postali dober smučar, ki ga lahko spustimo na pravi led in sneg. Ne pozabiti poslati razglednico... Moj dragi, res ni lepo, da sedaj preklinjate kakor rojen Turek, name valite vso krivdo, češ, da ste hočeš-nočeš vedno in vedno ponavljali vajo uspešno dovršenega suhega tečaja padanje — vstajanje. Od peta do glave ste modrikasti, vse Vas boli... Toliko poguma ste vseeno zbrali (čestitam). da ste izvozili šuse, čeprav ste jih razdelili v metrske predele. Cviček je dober, ali ne, dobro ste naredili, da ste zvrnili čašo stoje. Ljudje, ki ne morejo sedeti, delajo navadno tako. Pravite, da ste bili zeic vesel) da v vlaku ni?te dobili sedeža. kaj bi Vam' Ce ne bi bilo šarmant-nih smučark bi sploh pustili smučanje, tako so se Vam zamerili Vaši kolegi. Da, vidite, kdor ni krščen, ni človek, enkrat v cerkvi drugič na ko'enih tovarišev... Dekletom na ljuoo hočete torej le še enkrat poizkusiti Posnemanja vredno. Peljlte se v Kranlsko goro. Planico. Bo-Uinj ali zaradi mene samo v Tivoli. Na travnikih ia pobočjin boste videli smučar- je in smučarke v vrsti. Zadovoljijo ae s tem. da se spuščajo proti palicam, zasajenim v snegu in da orjejo smuško odejo. To je smučarski tečaj. Oni elegantni gospod, ki je najbolj podoben zamorcu in ima običajno v ustih pipico, Je tako zvani smučarski učitelj. Priplazite se tiho kakor odklopljen zvočnik do njega in v trenutku, ko so dame središče pogovora (ne bo treba dolgo čakati) se lepo uvrstit« v vrsto ln vadite brez strahu poleg. Več kakor odkriti Vaše zvijače itak ne morejo. To j« stara, neštetokrat preizkušena me- Zaradi ostrega mrazu Je Seina na mnogih mestih zamrznila In nori s seboj grade ledu še pri Alfortvilleu Nagrada za knjigo, ki fo Je napisala ženska Smrt vojvode v ognju 23 letni vojvoda Tremoillski, zadnji član najstarejšega francoskega plemenitaškega rodu Tremoille, j« zgorel pred dnevi v Whitchurchu (Hampshire), kjer se je mudil kot gost ameriškega milijarderja Mc Cormicka. Obenem z vojvodo j« zgorel tudi kapitan Rodney. Oba sta bila ob času nesreče v dvorcu, ki je bil poln dragocenih umetnin. Ogenj ga je uničil do temeljev. »i* Mlini"............ »in..... iir—«riMMMmO»ni toda, da si prihranite obolus za tečaj. Poleg te dobrote imate še najlepšo priliko zamenjati Vaše palice za Ia prevlečene a celuloidom. ee ste potem nekaj predpopoldnevov porabili za vaje, pojdite k visokoalpinski teh- niki. Naskočite n. pr. Veliki rriglav in Korošico. Ledeniškim razpokam se morate seveda ogniti v Sloveniji desno, v Italiji levo. Os se Vam to ne posreči pravočasno, potem dajte alpski signal sa nevarnost (60-krat. Juhe!) in ae namažite s dr. Kmetovim m^tf« Bgjmr solnfiaa la M* Meteorna katastrofa Potresne postaje vsega sveta eo zabeležile te dni nenavadno močan potrjeni ejnek, ki j« imel svoje središče nad Gronlandom. toda kakšnih 1000 milj od najbližjega potresnega posojila. Potres je spremljal tudi izredno visok in silen morski val. Vodilni seizmologi Anglije in drugih dežel so izrazili mnenje, da ne gre za običajen potres, temveč da je ogromen meteor treščil na Gronland in deloma v morje, učinke tega sunka po so seizmografi zabeležili potem kot potres. Nemogoče to ni, saj se je že nekoliko krati, dasi zelo redko zgodilo, da je padel na zemljo kakšen velikanski zvezdni utrinek in povzročil potrese. Pred letom dni so opazili takšen meteor nad Lizbono, ki pa ee k »reči ni zrušil na mesto, temveč je padel s silovitim fcruščem v ocean, kjer je povzročil potresni morcfei vaL Med najbolj znanimi velikimi moteorji je dalje tisti, ki ga hrani naravoslovni muzej v Newyorku in tehta 35 metrskih stotov. Posebno zanimiv je zaradi tega, ker je iz najčistejšega železa. Po obsegu pa je seveda pravi pritlikavec proti meteorju, ki je treščil v pradavni dobi na arizonska tla in ee zakopal več slo metrov globoko. Nad njim te videti še danes več nego kilometer široko žrelo, ki je podobno ognjeniški odprtini in 90 ga za to prvotno t idi smatrali, dokler niso postali pozorni na neštevilno manjših »ateornih drobcev, ki so jih našli v njegovi nad Groenlandom? bližini. Ker sestoji arizonski meteor iz samih najboljših kovin, železa, platine, nikla, srebra itd. ter predstavlja ogromno vrednost, so praktični Američani na delu, da ga izkoristijo po vseh pravilih rudarske tehnika. Podoben namen Imajo Rusi t znamenitim meteorjem, ki je padel 30. julija 1908 v sibirski pragozd ob reki Tunguski in ki predstavlja epi oh največji meteor, kar jih je kdaj — kolikor vemo — padlo na zemljo. Njegovo glavno maso, ki je sama izkopala v zemljo 400 m širok lijak, cenijo na pol milijona metrskih stotov, a silno dosti je okrog njega manjših žrel. Za srečo »e je ta katastrofa zgodila v neobljudenem delu Sibirije in ni zahtevala, kolikor nam je znano, nobenih človeških žrtev, pač pa je poginilo neštevil-no živali in zgoreli so velikanski kompleksi gozdov. Ko se ie to zgodilo. 60 registrirali potresomeri na 8 tisoč kilometrov daleč potres in še na Angleškem so barometri zabeležili val zračnega pritiska. Takrat niso vedeli, za kaj gre. dele mnogo let pozneja je ruski učenjak prof. Kulik dognal pravi vzrok tedanjega potresa in lansko leto je po raznih nejspešnih ekspedicijah tudi dosegal kraj, kjer je meteor treščil ob zemljo. iirj-Trnr------mamsammm&š-------- —s Čitafte tedensko revijo „ŽIVLJENJE IN SVET" Drsanje na Maral Športniki se klanjajo svojemu kralju Pri včerajšnjem Teku Uedinjenja je zasedelprvo mesto na dolg! progi Jugosloven Ivo Krevs (Primorje), na kratki prgi pa Rumun Lapusan (Viforul Dacia) Naši športniki so danes na izredno svečan način proslavili rojstni dan Nj. Vel. kralja. 2e šestič se je letos vršil tek Uedinjenja, dosedaj vedno dne 1. decembra. Da Izkažejo svojo hvaležnost ln vdanost najvišjemu pokrovitelju našega športa, je ASK Primorje letos preložil Tek Uedinjenja na današnji dan, rojstni dan kralja Aleksandra, ki je blagovolil tudi prevzeti pokroviteljstvo nad današnjo proslavo. Kljub velikemu mrazu ln snegu Je bila udeležba tekmovalcev zelo velika. Nastopilo Je 43 tekmovalcev, od katerih je 38 prišlo na cilj. Dokazali so, da reprezen-tirajo odlično atletsko gardo, ki Je kljubovala vsem vremenskim in terenskim ne-prilikam. Od tako odličnih ln vztrajnih atletov pričakujemo v bližnji bodočnosti še mnogo. Lepa udeležba Na startu sta se Javila tudi reprezentan-t* prijateljskega rumunskega naroda Cri-stea in Lapusan, ki sta prišla v Ljubljano v spremstvu zastopnika rumunskega lahkoatletskega saveza Savesca in jugoslovenskega delegata Selea. Dalje so starta-11 mnogobrojni Celjani, člani Jugoslavije, atleti iz Radeč, Kranja, Kamnika, Rakeka, Domžal in Novega mesta ter v lepem številu Ljubljančani, člani Ilirije, H&rmesa, Jadrana, Korotana in prireditelja. Start je bil točno ob 11.30 pred Narodnim domom, kjer so se zbrali oficijelni zastopniki, v prvem redu zastopnik najvišjega pokrovitelja kralja Aleksandra brigad-ni general Pekič. Dalje so bili prisotni zastopnik ministra za telesno vzgojo dr. Hanžeka in podpredsednik SSS dr. Pavlin, soproga g. ministra dr. Kramerja, zastopnik bana načelnik dr. Mam, pomočnik bana dr. Pirkmajer, zastopnik mestne občine podžupan prof. Jarc, češkoslovaški konzul inž. ševčik kot zastopnik češkoslovaškega poslanika v Beogradu g. Weller-ja, zastopnik predsednika J LAS g. Ugrini-ča g. Schneiler, dalje predsednik Pokojnin, skega zavoda dr. BaltiČ, delegat rumunskega lahkoatletskega saveza Savescu, zastopniki raznih domačih športnih organizacij, tako dr. Lapajne za Ilirijo, dr. Mau-ri za Hermesa, g. Kačar za Jadrana, prof. Kuljiš za LPP, zastopnik Jadranske straže g. Stupica itd. Mnogobrojno občinstvo je bilo navzoče pri startu, na vseh cestah, kjer je šla proga, pa se je zbralo veliko Število gledalcev, ki so z zanimanjem sledili teku. Prijavljeni so bili tudi zastopniki lz Češkoslovaške, Bolgarije ta Grške, vendar pa so prometne ovire, ki so jih povzročili zadnji snežni zameti, bile vzrok, da zastopniki teh bratskih narodov niso prišli v Ljubljano. Opazilo se je, da se te športne prireditve niso udeležili zastopniki mariborskih klubov, ki so bili dolžni sodelovati z ozirom na nastop ljubljanskih atletov pri Teku Osvobojenja dne 1. decembra v Mariboru. Rezultati, doseženi na težavnem terenu in v velikem mrazu, so prav odlični. Pri tem treba upoštevati še dejstvo, da je bila proga v obeh kategorijah za več kot 300 m daljša kot lani. Rezultati na dolgi progi: 1. Krevs Ive (Primorje) 18:54.6, 2. Bru-čan Josip (Ilirija) 19:06.6, 3. Starman Adolf, neverific. 19:27.2, 4. Cristea Dinu (Asoc. Sportiva Granicerul), Bucarest 20:23.8, 5. špora Stane (Ilirija) 20:40.8, 6 Mirnik France (Jugoslavija, Celje) 20:47, 7. Grad Armin (Primorje, vojak) 20:568, 8. Ošabnik Maks (Prim.) 21:51.8, 9. Vengust Rudi (Jugoslavija, C.) 22:24.8, 10. OgTin Franc (Primorje) 23:12.2, 11. Grebene Kari (Jugoslavija, C.) 23:18.4, 12. Mav Franc (Domžale) 23:38.2, 13. Ulls-berger Slavko (Ilirija) 23:46, 14. Pikš Fer-do (Jugoslavija, Celje) 23:49, 15. Dimltrl-jevič Dimitar (vojska). — Na cilj so prispeli vsL Rezultati na kratki progi: 1. Lapusan (Viforul Dacia, Bucarest) 10:44.2, 2. Gabršeik Hanzi (Prim.) 10:44.6, 3. Starman Lado (Ilirija) 10:52.6, 4. Sra-kar Ivan (Primorje) 11:12.2, 5. Kranjec Ivan (Jadran), 6. Javornik Anton (Korotan, Ljubljana), 7. Grabeč Janez (Primorje), 8. Mršek Tona (Javornik, Rakek), 9. Glavnik Ludvik (Ilirija), 10. Pleteirski Božo (Ilirija), 11. Dežman Alojz (Primorje), 12. Goršek Emil (Primorje), 13. Sra-kar Franc (Primorje), 14. Svetina Blaž (Primorje), 15. Dolhar Stane (Korotan, Ljubljana), 16. Dolinšek Karel (Korotan, Ljubljana), 17. Hlebce Jože (Primorje), 18. štembal Ivan (never.), 19. Suhi Štefan (never., Novo mesto) 14:37.4, 20. Skušek Marjan (Primorje), 21. Jež Franc (Primorje), 22 Gombač Mirko (Primorje), 23. Djordjevič Ivan (voiska) 16:57.4. Odstopili so na progi: Kic Ivan (Korotan, Liubljana), Perpar Gabrijel (Primorje), Kamnikar Darko (Radeče), Klemene Rudi (Reka) in Bručan Ludvik (Ilirija). Placement po kategorijah I. kategorija, vojska; A. kratka proga: 1. Srakar Franc (Pr.), 2. Djordjevič Ivan. B. Dolga proga: 1. Grad Armin (Pr.), 2. Dimi tri je vič Dimitar. II. kategorija, neveriflciranl do 1. 1912: A. Kratka proga: 1. Grabeč Janez (Pr.), 2. Mršek Tona (Javornik, Rakek). B. Dolga proga- 1. Ogrin Franc (Pr.) 23:12.2, 2. Grebene Kari (Jugoslavija, C ) 23:18 6. Kategorija neverificiranih l. 1912, 1913, 1914: A. Kralka proga; 1. Kranjc Ivan (Jadran), 2. Javornik Anton (Korotan, Ljubljana), 8 Pletersky Božo (Ilirija), 4. Dežman Alojz (Pr.), 5. Dolhar Stane (Korotan. Ljubljana), 6. Hlebce Jože (Pr.), 7. Gombač Mirko (Pr.). — B. Dolga proga: 1. Starman Adolf (never.), 2. Ošabnik Maks (Pr.). 3. Mav Franc (Domžale), 4. Ullsherger Slavko (Ilirija). Kategorija ne%'er«flclranih 1. 1915. 1916, 1917: Kratka proga: 1. Srakar Ivan (Pr.) 11:12.2. 2 Svetina Blaž (Pr.), 3. Dolinšek Aloiz (Korotan, Llubljana), 4. gtembal Ivan (never ), 5. Štefan Suhi (nsver., Novo mesto), e. Jež Franc (Pr.). Kategorija Junlorji L 1915, 1916, 1917: 1. Glavnik Ludvik (Ilirija). Kategorija seniorji te plasirani preko 800 m; A. Kratka proga: 1. Ion Lapusan (Viforul, Dacia) 10:44.2, 2. Gaberšek Hanzi (Primorje) 10:44.6, 3. Starman Lado (Ilirija) 10:52.4, 4. Goršek Emil (Pr.). — B. Dolga proga: 1. Krevs Ivo (Primorje) 18:54.6, 2. Bručan Josip (Ilirija) 19:06.6, 3. Dinu Cristea (Granicerul Asoc. Sportiv, Bucarest), 4. šporn Stane (Ilirija) 20:40.8, 5. Mimik Franc (Jugoslavija, Celje) 20:47. Kategorija še neplasirani preko 800 m: A. Kratka proga: 1. Skušek Marjan (Pr.). B. Dolga proga: 1. Vengust Rudi (Jug.), 2. PikS Ferdo (Jugoslavija, Celje). V splošni klasifikaciji so si priborili naslednja darila: Glavna proga: 1. Krevs Ivo (Pr.) v trajno last srebrn prehodni pokal bana dravske banovine g. dr. Draga Marušiča in pokal g. Kocbeka Viktorja, veletrgovca; 2. Bručan Josip (Ilirija) darilo tvrdke Bo. nač, namizno garnituro; 3. Starman Adolf (neverificdran) finsko vazo, darilo g. Avgusta Agnole, veletrgovca, lin 4. Dinu Cristea (Asoc. Sportiv Granicerul, Bucarest) tintnlk, darMo tvrdke Tičar. Kratka proga: 1. Lapusan Ion (Viforul, Dacia, Bucarest) prehodno darilo g. Ribe, srebrn pokal, ln cigaretno šatuljo, darilo g. Krisperja, veletrgovca; 2. Gaberšek Hanzi (Primorje) zapeatno uro, darilo g. Ing. Mila Jelačina, rumunskega konzula; 3. Starman Lado (Ilirija) cigaretno šatuljo, darilo tvrdke Eberle. Darila so si Se priborili: zmagovalec v vojaški kaitegoriji (dolga proga) Grad Armin (Primorje), srebrno cigaretno dozo, darilo g. Malrea; zmagovalec na dolgi progi (kategorija neverificiranih do 1. 1912) Ogrdn Franci (Pr.) pepelnik, darilo tvrdke Klein; Kranjc (Jadran), zmagovalec kategorije neverificiranih 1. 1912—1914, smučke, darilo tvrdke Alpina; Srakar Ivan (Pr.), zmagovalec v kategorfii neverificiranih 1. 1915—1917, uro, darilo tvrdke Kolb in Predalič, ln Vengust (Jugoslavija, Celje) uro, darilo g. Čudna, kot zmagovalec kategorije aeniorji še neplasirani preko 800 m. Razdelitev daril Ob 14. se je vršila v dvoran! Trgovskega doma čajanka, pri kateri so bila tekmovalcem razdeljena darila, čajanke so se udeležili zastopnik najvišjega pokrovitelja brigadni general g. Pekič, oficielnl zastopniki In lepo število občinstva. Popoldansko prireditev je otvorU z daljšim govorom predsednik Primorja g. načelnik Sancin, ki je poudarjal, da morajo biti športniki hvaležni svojemu kralju, da je dvignil današnjo lepo prireditev a tem, da je prevzel pokroviteljstvo ter s tem dal priznanje našim športnikom za njihovo delo. Pozdravil Je vse navzoče ter apeliral na mladino, naj se zaveda današnje svobode v lastni državi ia naj bo hvaležna vsem borcem, ki so žrtvovali Bvoje življenje za to, da ee more današnja mladi-na v tako veliki meri svobodno razvijati, kar nam Je bilo pod tujim Jarmom nemogoče. Poklonil se Je manom našega velikega blagopokojnega kralja Osvoboditelja Petra. Posebno je pozdravil zastopnike prijateljskega rumunskega naroda, ki Bo a svojo navzočnostjo doprinesli k uspehu današnje prireditve. Svoj govor je zaključil z vzklikom pokrovitelju kralju Aleksandru. V Imenu rumunsklh tekmovalcev je govori] delegat rumunskega lahkoatletskega savez« g. Joan Savescu, ki Je izrazil svoje veselje, da so mogli rumunskl atleti sodelovati pri današnji proslavi rojstnega dne kralja Aleksandra Poudarjal Je športno korektnost, v kateri se je vršila današnja prireditev ter čestital zmagovalcu Krevsu na lepem uspehu. Rumunskl savez smatra za svojo dolžnost, da bo povabil naše atlete v Bukarešto Z iskrenim navdušenjem je končal svoj govor z vzkl!-kom kralju Aleksandru ter Jugoslaviji. Nato je g. Savo Sancin, glavni organizator današnje prireditve, izročil zmagovalcem darila. Po teh otvoritvenih govorih so prisotni napeto sledili koncertnim točkam, ki so Jih izvajali violinist g. prof. Rupel, ki ga je spremljal na klavirju prof. Lipovšek, dalje £dč. Mira Gnus ob spremljevanju gdč. Muche ln saksofonist konservatorist Ziherl, ki ga je tudi spremljal g. prof. Lipovšek. Najvišjemu pokrovitelju kralju Aleksandru je bila poslana v Zagreb naslednja brzojavka: > S Teka Uedinjenja pošiljamo svojemu pokrovitelju in vrhovnemu voditelju izraze neomajne zvestobe In udanosti v veri, da bodo tudi naši športni napori donri-nesli k veličini ln sijajni bodočnosti Vašega Veličanstva, našega celokupnega kraljevskega doma ln velike naše Jugoslavije! ASK Primorje.c Popoldanska prireditev ee Je zaključila v lepem športnem razpoloženju. Glavna skupščina vrhovnega nogometnega foruma Hašk dobil zadoščenje — Državno prvenstvo — Delegati bodo zborovali vso noč Beograd, 17. decembra V dvorani Kola srpskih sestara se je danes dopoldne pričela letošnja glavna skupščina Jugoslovenskega nogometnega saveza, ki jo je vodil predsednik g. Todo-rovič. Z velikim navdušenjem je bila najprej sprejeta naslednja brzojavka, ki se je poslala pokrovitelju nogometnega saveza, kralju Aleksandru v Zagreb: »Zastopniki 642 nogometnih društev, zbrani na letni glavni skupščini JNS, pošiljajo Vašemu Veličanstvu, svojemu kralju in pokrovitelju, športne pozdrave.« Tudi g. ministru za telesno vzgojo naroda dr. Hanžeku je bila poslana pozdravna brzojavka. Verifikacija pooblastil Nato se je skupščina za pol ure prekinila, da je mogel verifikacijski odbor pregledati polnomočja. Verificiranih je bilo 584 pooblastil, 4 pa so bila zavrnjena, med njimi pooblastilo SK Drave iz Ptuja. >Haikova afera< Predsednik g. Torodovič Je nato dal pregled o delu savezne uprave ter prosil delegate, naj bodo v svojih kritikah objektivni. Delegat zagrebškega Haška g. dr. Pleša Je nato prečital pritožbo Haška zaradi razveljavljentja državno-jprvenstve-nih tekem z beograjsko Jugoslavijo in z novosadsko Vojvodino. Za evoj predlog je zahteval nujnost, ki Je bila tudi na veliko presenečenje sprejeta s 322 proti 232 glasovom. Po zelo živahni debati je bil predlog Haškovega zastopnika g. dr. Pleše, da se razveljavi sklep upravnega odbora JNS glede tekem z Jugoslavijo io Vojvodino, sprejet s 349 proti 129 glasovi. Zaradi tega sklepa se izpremeni končnove-Ijavna tabela v dTžavnem prvenstvu. Hašk je zavzel tretje mesto za BSK in Hajdukom. Sledi mu BASK, a Jugoslavija je zavzela peto mesto. Vojvodina je ostala, kakor znano, na zadnjem mestu. Debata o delu saveza Dopoldanska seja Je trajala do 13.30 ter se je nadaljevala ob 15. Debata na popoldanski seji je bila zelo živahna. Delegati »o predvsem kritizirali poročilo tajnika za notranje zadeve g. Pavličeviča, dočim so hvalili delo tajnika za zunanje zadeve g. Andrejeviča.. Blagajnik je s svojim poročilom še dobro odrezal ter so se kritizirale le gotove postavke, tako n. pr. postavka glede banketov, ki znaša 46.000 dinarjev. Po poročilu revizijskega odbora, ki zelo hvali delovanje letošnje savezne uprave, je bila per acclamationem sprejeta raz-rešnica upravi. Situacija ob 19. ur| Ob 19. url so se sestali razni odbori, med njimi odbor za proučitev državnega prvenstva in odbor za sestavo kandidatne liste Po dosedanjem stanju bo prišel od Slovencev v odbor še g. inž. Wolf. Dosedanja zastopnika gg. kapetan Vizjak in Kuret ostaneta v odboru. Državno prvenstvo Glede državnega prvenstva obstojajo trije predlogi. Večina ligašev hoče izvesti sklep lanske skupščine, po katerem more izpremeniti dosedanji sistem dvetretjinska večina -ikupščine v okviru sedanjega sistema, toda s korekturo, da bo v nacio- nalni ligi samo osem klubov. Savezna uprava ln manjšina ligašev, med njimi tudi Primorje, stoji na stališču, naj se izvede v celoti skJep lanske skupščine, to se pravi, da bo v nacionalni ligi deset klubov. Tretji predlog Je stavil g. Boško Si-monovič, ki predlaga tri lige ter predstavlja z ne&aterimi korekturami Hajdukov predlog. Te tri lige bi bile beograjska, zagrebška itn skupina okoli Osijeka in Sarajeva. Vsaka od teh lig bi poslala v finalna tekmovanja za državno prvenstvo po dva kluba. 8odnl§ko vprašanje Sestal se je tudi odbor za sodnišio vprašanje. Zdi ee, da niti v sodniškem vprašanju, niti v vprašanju državnega prvenstva ne bo v odborih prišlo do sporazuma in da se bo moralo vršiti bojno glasovanje. Glede sodniškega vprašanja obstojata dva predloga: 1. predlog glede popolne avtonomije in predlog (Segedin-ski), da bodo sodniške sekcije popolnoma podrejene savezu, odnosno podsavezom. Predlog Segedinskega zahteva tudi znižanje sodniških taks. Za ukinitev avtonomije je vsa južna skupina, del skopljanske-ga podsaveza, od beograjskega podsaveza skupina okoli BSK in BASK-a, dalje skupina okoli osiješke Slavije, manjšina splitskega in sarajevskega podsaveza, večina ljubljanskega podsaveza ter g. Segedinski, ki razpolaga s 56 glasovi,.med temi 7 od cetinjskega podsaveza, dalje del novosad-skega podsaveza, dočim ee skupina zagrebškega podsaveza, ki razpolaga a 107 glasovi, dosedaj še nI jasno opredelila ter bo najbrže vezala to vprašanje z drugimi problemi, zlasti z vprašanjem nacionalne U-ge itd. Skupščina bo trajala najbrže skoraj vso noč. Brezplačen smučarski tečaj je tudi na Kofcah, kjer poučuje smučanje po učnem načrtu JZSS savezni učitelj Tone Banovec. Tečaj traja vso zimo in se lahko prijavijo začeten ki in izvežbani smučarji vsak dan brez prijavnine. Športni klub Ilirija (smuCaTska sekcija). Naprošajo ao naslednji gospodje, da se udeleže sestanka, ki bo danes ob 16. v kavarni Evropi: dr. Korbar, Lajovic, Vuč-nik, Karba, Banko, Jerančič, Kosec Lado, Baltezar, RosshSupl, Polajnar, Vidic, Ri-bar, Nered Avg. Dalje se pozivajo vsi tekmovalci, da se sigurno udeleže sestanka danes ob 20. radi tečaja, ki se bo vršil pod vodstvom g. Marža. Izostanek se ae upraviči. Smučarski klub Celja sporoča: Kakor lani, je tudi letos dr. Kugyjeva skakalnica v Liscah vsem klubom na razpolago za trening Ker so vzdrževalni stroški za skakalnico tudi v zimi visoki, mora vsak klub. ki pošlje svoje člane na trening, doplačati k tem stroškom malo odškodnino Klubi, ki mislijo svoje člane-skakače poslati na trening oziroma sami izvesti kako prireditev na skakalnici, naj se obrnejo na naslov: Smučarski klub Celje, g. Ervin Gračner, tvrdka V. Wogg. Zaradi osebne varnosti skakačev moramo staviti gotove predpise Vsakemu neprijarljenemu skakaču se bo prepovedal trening aa skakalnici. Ostale nogometne tekme BudlmpeSta: FC Segedln : III. okraj 8:1. Bayreuth: FC Bayreuth ; L FC Nilrn-berg 2:1. Niirnberg: ASV Nlirnberg ; Spleiverei-nigung FUrth 3:1. Berlin: Hertha : Minerva 0:2, Victoria : LuckenvvsJde 3:0. Dunaj: Na Dunaju so bil« vse tekme odpovedane. Rim: Včerajšnje prvenstvene tekme: Torino : Napoli 0:0, Palenno : Milano 2:1, Lazio : Triestina 2:0, Alessandria : Flren-ze 3:1, Pro Vercelll : CasaJe 4:1, Livorno : Brescia 0:0, Ambro6laca : Genova 5:0. Sedanje stanje je: Ambrosiana 23 točk, Ju* ventus 17, Bologna 17, Milano 16, Trieett-na 16, Pro Vercelll 16. Fiorenttaa 15, Lazio 15, Palermo 14, Napoli 13, Roma 12, Ganova 12, Alessandria 11. Padova 11, Livorno 11, Torino 10, Casale 9. _ f Nesreča smučarskega prvaka. Naše smučarske tekmovalce letos rasle-duje smola. Pred 14 dnevi se je v Planici lažje ponesrečil in zvU nogo simpatični skakač in tekmovalec Pribošek, danes je pa doletela nesreča tudi našega znanega, popularnega tekmovalca - intemacionalca Staneta Bervarja, smučarskega prvaka Pohorja. Dopoldne je smučaj na Rožniku, v divjem smuku med dievjem je pa udaril ob drevo in si zlomil levico. Moral Je v bolnico. Iz mrtvega zimsko športnega torišča Rute pod Martuljkom. 14. decembra. Težko verjamete, da more biti dandanes odrezana od sveta tako velika vas. kakor Je naša, čeprav ima svoje železniško po stajališče in je v neposrednem stiku s Kranjsko goro. Predbožlčna osmina Je odrezala s svojim velikanskim snegom Rute in Martuljek od ostalega sveta In nai pla ninskl svet se Je popolnoma pogreznU sam vase. A ne samo letos, tako Je bilo vsa leta prej in tako bo Se zanaprej, dokler _ Da, ta »dokler« Je odvisen od tolikih okol-nostl, da Je težko pograbiti pravo. Svet navdušeno pripoveduje o začaranih Martuljkovih gorah bajke, IzmišJJene ln resnične. Rute pač Se nikoli niso bile tale!-Jatlvne. Namesto da bi se postavile na lastne noge, so rajše životarile v senci Kranjske gore. Iz malega pa Se nič ni postalo čez noč veliko, Se manj pa bodo Rute velike, če se same ne poprimejo dela. če že poleti nudi MartuIJkova pokrajl na grandiozno sliko, se pozimi ta slika Se stopnjuje v stoterih odtenkih, da se mora človek čuditi, da ta kraj že davno nI postal pravo torišče zimskega športa. Doma činom samo primanjkuje smotrne podjet nosti, Se najbolj pa splošnega zunanjega pritiska in pobude, a ipri tem tudi pravega ln odločnega vodstva, ki ima vpogled v najširšo okolico. Zadržanje nasproti 81-rokopoteznl zgradbi železničarskega počitniškega doma ni ravno lepo spričevalo o tem, kako Rute sodijo o napredku krajevnega tujskega prometa. A tudi lokalni prepir zaradi nove železniške postaje nI' kakor ne dokumentira potrebne solidarno sti, ki bi bila na edino pravem mestu pri teh dveh važnih projektih, ki sta prva, skrajno realna podlaga velike bodočnosti. Pri takem pojmovanju se tujski promet seveda ne bo mogel uspešno razvijati, in če se je pričel že malenkostno gibati, bo vendarle propadel, ker ne bo našel nikjer niti slabotne vzpodbude. Dandanes se povsod na široko predava o tujskem prometu. A čudno — predava ae vprav pred publiko, ki olma prav nič opravka s tujskim prometom. Predavanja se namreč vrše po mestih in tako izgreše svoj namen. Zakaj bi predavatelji rajši ne stopili pred publiko, ki je krvavo potrebna takih predavanj, ln bi JI dali smernice v njenem stremljenju, od katerega zavisi njen obstanek? Predavatelji bi storili veliko večje delo, ako bi atopili v naše podeželske postojanke, ki »o od narave Izrecno poklicane, da služIjo tujskemu prometu, a se ne morejo dvigniti, ker jim nihče noče pokazati prave poti. Prepričan sem, da bi predavatelji tem želi tisočkrat vefije uspehe nego t mestu, ker bi pomagali dvigniti ljudski blagor. Saj Je že Martuljek eklatanten primer za vse to, naš Martuljek, to mrtvo letovišče, to v sneg zakopano, od sveta popolnoma odrezano zimsko-športno torišče, kjer vidi tujec kakor na dlani bleščeče se zaklade, ki pa jih mi ne vidimo, ker smo strašno slepi _ Bog mi bodi mllost- ljiv, če ne rečem grie, a vendar prave besede! V. Iz ljubosumnosti streljal na ljubico Maribor, 16. decembra Pred malim kazenskim senatom je stal 25-letni Jože Novak. Obtožnica mu očita, da je 21. maja t. L dvakrat ustrelil iz lovske puške proti Mariji Kuharjev! v Rot-manu ta jo hudo poškodoval. Obtoženec je imel s Kuharjevo dve leti ljubavno razmerje, ki ni ostalo brez posledic. Lani pa je Kuharjeva prekinila sleherne vezi z njim, ker Je bil zelo sirov ta jo Je večkrat pretepal. To pa je Novaka zelo potrk) ter je bU ljubosumen na vsakogar, ki je prišel z Marijo v dotiko. Ko je kritičnega dne prišel okrog 9.30 pred hišo Kuharjeve, Je dekle najprej grdo ozmerjal. Ko pa je opazil, da se mudi pri njej nekdo drugi, Je pričel oba žaliti. Vmes Je posegel tudi njen oče, kar je obtoženca še bolj razjezilo. Snel je puško z ramena, jo nameril proti Mariji ln dvakrat ustrelil. Zadel Jo Je v ledja, roko in levo stran prsi. Le po srečnem naključju je ostala pri življenju. Sodba: tri lete robije. Tretji vlom v isto trgovino Gornja Radgona, 16. decembra V noči na torek je bilo vlomljeno v trgovino Marije 2:nkovičeve na Janlevem vrhu pri Gornji Radgoni. Je to že tretji vlom v treh letih v to trgovino, ki jo ima Žinkovičeva v najemu od Franca Schlos-serja, posestnika in bivšega trgovca na Janževem vrhu. Pred ob:skom pri njej se je vlomilska družba zglasila v kleti posestva, ki fla je pred kratkim prodal tukajšnji gostilničar Martin Ritonja drogeristu Ivanu Starku v avstrijski Radgoni. V kleti so se tatovi dobro okrepčali z vinom ter odnesli s seboj čebulo, ki je bila last viničarjev. V trgovino Marije Ziakovičeve to vdrli tako. da so odprli dvojna vrata s ponarejenima ključema aii vitrihom. Ukradli so največ ma-nufakturnega blag-, podplatov, kave in klobas. Trgovka trpi škode baje za okrog 20.000 Din, a je bila zavarovana proti vlomu. OrožniStvo se je takoj lotilo zasledovanja doigoprstnikov ter je upati, da bo ta preiskava v kratkem uspešno zaključena. Iz akvaristove torbe O svetlobi In hrani Zopet se približuje naša premičnlca on*, točki na poti okoli sonca, kjer mu Je najbližja. V tej dobi se zemlja malo hitreje premika po svoji, od stvarstva Ji začrtani poti. To točko imenujemo perlhei, točko, ko je razdalja med zemljo ln soncem največja, kadar Je na severni poluti poletje, pa afel. Kmalu bo zemlja prekoračila perlhei. Dne 21. decembra bo najdaljša noč, potem se bo pa dan prav polagoma daljšal. Po narodnem Izreku Iznaša razlika med Božičem in Novim letom že »skok petelina«, kar Je sicer bore malo, nam akvaristom je pa tudi ta neznaten podaljšek dobro došel, kajti rastline so otroci sonca in potrebujejo svetlobo, da se zdramijo lz svojega sna. če nam bo v najbližji bodočnosti, poleg podaljška, tudi sonce naklonjeno in če bo toplota vode ustrezajoča (12 do 15 stopinj), se bodo toplovodne rastline kaj hitro zbudile k novemu življenju. Zaradi svetlobe naj bodo akvariji v sedanjem času ob oknih, obrnjenih proti jugu. Pozimi ne škoduje, če obseva sonce akvarije ves dan. Mnogim ljubiteljem prirode, ki ostanejo pozimi rajSI doma, je akvarij edina zabava. Zunaj mraz In burja, vode brez življenja, doma Je pa bajerček v sobi, poln zelenila, poln živih bitij. Tu raste beli ta rumeni lokvanj, valisnerije, elodeje, roga-tec, dristavci, ludvigije ta ricia, med njimi se pa pode pisanci, ženijo se pezdirui j M dajanje oaalo*a aH I aa tifro pa S Dm. (83; J Orehova jederca po 20. 29 in K Din 1 kg nudi Sever & Kom p.. Ljubljana. «546 88 Vsaka beseda 1 Dtn. ta dajanje naslova al: *a »ifr® pa 5 Din d«) Bančne vloge nakap. ■ prodaj« iti raloga VajboljSe i® najhitreje — Pmlovni ta*od i d.. Za ?r*b P-«Mta qli«s U S/11 Ž« odg">VOT prOBiHM) 4« oriloiite inamko ta 3 D n 847 16 Vrednostne oaplrie kopajr kmnatftttna 4r