FOR
Freedom
AND
Justice
No. 77
Ameriška
im ri rr
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
SI SOS aw L*3syH3 Art3H3 S ~ 80£3 ‘i.-jy •3Ay ayyi-UM SISfr
-'lyyaisns amis -m
AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) Tuesday, October 1 8, 1 988
VOL. XC
Doma in po svetu
- PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV -
Včeraj začetek seje centralnega komiteja jugoslovanske komunistične partije — Janez Stanovnik zelo kritičen do Miloševiča
BEOGRAD, SFRJ — Včeraj seje pričela za povojni jugoslovanski komunistični režim izredno pomembna seja centralnega komiteja vladajoče komunistične partije. Včerajšnji govorniki so. bili zelo kritični do razmer v deželi. Prišlo je tudi do medsebojnih obtoževanj med vodilnimi partijci samimi. Predsednik predsedstva centralnega komiteja Stipe Šuvar je pozval zbrano partijsko elito, naj se združuje v podpiranju gospodarske in politične reforme. Brez temeljitih reform v družbenopolitični ureditvi, je dejal Šuvar, ki je Hrvat, Jugoslavija nima bodočnosti. Reforme pa morajo imeti cilj, izboljšati obstoječi »socialistični« sistem v deželi.
Šuvar je ostro kritiziral tiste politike, ki izrabljajo splošno nezadovoljstvo prebivalstva nad težkimi gospodarskimi in nacionalnimi problemi, da prodirajo s svojimi »stalinističnimi« programi. Šuvar ni imenoval srbskega vodje Slobodana Miloševiča, jasno pa je bilo, da je bil 47-letni Miloševič osrednja tarča Šuvarjevih očitkov. Tudi drugi govorniki na včerajšnji seji so bili kritični do Milo-ševičeve nacionalistične in centralistične politike, med njimi načelnik slovenske partije Milan Kučan, ki je rekel v svojem govoru, da podpira Slivarjev referat. Prejšnji teden je pa bil Kučan kritičen do nekaterih Šuvarjevih potez, med njimi njegov klic za obsežne kadrovske spremembe v vseh republikah.
Miloševič je tudi govoril na včerajšnji seji in odločno branil svojo politiko. Dejal je, da Srbija se ne zanima za ozemlje nobene druge republike v SFRJ, želi pa imeti kontrolo nad vsem srbskim ozemljem v Jugoslaviji. S tem je imel v mislih Miloševič obe avtonomni pokrajini, Vojvodino in Kosovo, ki sta sicer del Srbije, vendar nista pod neposredno kontrolo same srbske republike. Hipokritsko je kritizirati Srbijo zaradi tega, ker želi srbski narod v Jugoslaviji tisto narodno in gospodarsko ter politično enotnost, ki jo imajo druge republike. Srbija noče biti vodilna republika v Jugoslaviji, je rekel Miloševič, želi in zahteva pa, da bo enaka med enakimi.
V	drugih republikah so mnogi voditelji zelo kritični do Miloševičeve politike ulice, s prirejanjem mitingov itd. Miloševič je dejal, da so mitingi koristni in da ne pride v poštev prepoved takih srečanj. To bi bilo nesprejemljivo, je brez ovinka trdil.
Tako v Jugoslaviji kot v tujini je v zadnjih mesecih slišati o možnosti nekakšnega vojaškega udara. Na včerajšnji seji se je dvignil obrambni minister gen. Veljko Kadije-vič, ki je povedal, da o vojaškem puču ni govora, vendar tudi ni sprejemljiva zahteva, da bi se vojska izključila iz politike.
Do tega poročanja še ni nobenih vesti o kadrovskih spremembah v vodstvu, do kate-r>h bo po vsej verjetnosti prišlo. V svojem govoru je pa Miloševič dejal, da jugoslovan-sko ljudstvo ne bo trpelo še ene sklerotične, neskončne seje centralnega komiteja, seje, ki se ne bo odločilno soočala s perečimi nacionalnimi in gospodarskimi težavami v državi.
V	intervjuju za New York Times, objavljenem preteklo soboto, je predsednik Slovenije Janez Stanovnik govoril odkrito in zelo kritično o Miloševiču. Politika, ki jo zago-varja Miloševič, je rekel Stanovnik 'limeso-veniu novinarju Henrvju Kammu, predstav-
lja stalinističen koncept vladanja. V takem sistemu poveličuješ enega človeka na raven bogca. Kamm je menda bil dovolj previden, da ni vprašal Stanovnika, če se ne bi v tem pogledu dalo primerjati današnjega Miloševiča z včerajšnjim Titom?
Stanovnik je povedal Kammu, da se je srečal prejšnji dan z Miloševičem, da pa ni imef z njim kaj govoriti in mu je obrnil hrbet ter se pogovarjal z nekaterimi drugimi ljudmi, ki so bili v sobi. »Vedel sem, da nimava nič, o katerem naj bi govorila,« je rekel Stanovnik.
Stanovnik je dal Kammu sicer zanimivo analizo o nevarnosti za jugoslovansko federacijo'Miloševičeve politike. Druge republike bi sicer še trpele, da bi Srbija dosegla dejansko kontrolo nad avtonomnima pokrajinama, je pojasil Stanovnik. S tem bi imela Srbija tri od osmih glasov (od drugih 5 republik v SFRJ), vendar bi se še dalo doseči konsenz. Ko pa začne Miloševič intervenirati v Črno goro, kjer že ima veliko vpliva,.in še v Makedonijo, ki je v gospodarskem oziru najbolj na tleh od vseh republik, soočuje pa se tudi s prilivom Albancev, potem bi lahko Miloševič imel v svojih rokah kar pet od osmih glasov, potrebnih za konsenz v sedanji jugoslovanski ureditvi. To bi bilo za druge republike — Slovenijo, Hrvatsko ter Bosno in Hercegovino — nesprejemljivo. Stanovnikovo gledanje je brez dvoma tudi gledanje drugih slovenskih voditeljev in pojasnjuje, zakaj tako odločno protivijo Miloševiču in njegovi politiki. Odprto vprašanje je še, katera stran bo zmagala.
Drugo pereče vprašanje za Jugoslavijo je končna odločitev glede ustavnih sprememb. Predlagani amandmaji ustavi iz leta 1974 naj bi bili izoblikovani in končno sprejeti vsaj do konca novembra, tako da bi lahko prišli v veljavo s 1. januarjem 1989. Nekateri amandmaji so pa še sporni, debata o njih bo gotovo tudi burna.
— K RA TKE VEST! —
Euclid, O. — Včeraj je demokratski
kandidat obiskal to predmestje Clevelanda, v katerem še živi želo veliko Slovencev, in iskal podporo za kampanjo, ki je po splošni oceni tudi demokratskih prvakov v velikih težavah. Dukakisovi strategi so menda priznali, da nima možnosti zmage v južnih in zahodnih državah, zato koncentrirajo na večje države, med katerimi je tudi Ohio. Bush in njegovi kampanjski delavci so navdušeni nad počasno a stalno rastočo prednostjo pred Dukakisom, poudarjajo pa, da ne bodo nehali v iskanju podpore volivcev. Do volitev so samo še tri tedne.
Washington, D.C. — ZDA in Fi! . te
so podpisale pogodbo, po kateri bodo Z D. ' še za dve leti imele dve veliki oporišči na filipinskem ozemlju. V zameno bodo ZDA odobrile Filipinom v naslednjih dveh letih 962 milijonov dolarjev vojaške in gospodarske pomoči. ZDA bodo tudi pomagale Filipinom pri najemanju posojil pri raznih mednarodnih finančnih ustanovah ter pospeševale uvoz filipinskega blaga v ZDA.
Washington, D.C. — Pakistanska vlada
je izjavila, da je do padca vojaškega transportnega letala pretekli avgust prišlo zaradi sabotaže. V nesreči je bil ubit pakistanski predsednik Mohammed Zia ul-Haq, umrla sta tudi ameriški veleposlanik v Pakistanu in visoki ameriški vojaški častnik. ZDA se s pakistanskim mnenjem ne soglaša.
Iz Clevelanda in okolice
Vabilo na predavanje—
Med nami bo ta teden misijonar iz Zambije p. Lovro Tomazin SJ, ki je na poti v Argentino, kjer bo med svojimi domačimi praznoval srebrno sv. mašo. Ta četrtek zvečer ob 7. uri bo imel predavanje pod staro cerkvijo pri Mariji Vne-bovzeti. GovoriLbo o svojem delu med zambijskim ljudstvom. Vsi prav iskreno ’vabljeni na srečanje z misijonarjem!
Primorski klub ima sestanek—
To nedeljo pop. ob 3. uri se bo v prostorih Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. pričel širši sestanek Primorskega kluba. Članstvo vabljeno, dobrodošli tudi novi člani in članice. Na dnevnem redu bo več važnih točk za razpravo in odločitev.
Zahvaljuje se—
Pepca Kovač, ki sedaj stanuje v Slovenskem domu za ostarele na Neff Rd., se ob svoji 90-letnici zahvaljuje vsem svojim prijateljem, sorodnikom ter uslužbencem doma za vso pozornost, voščila, rože in obiske. Vsem še enkrat najlepša hvala!
Prijeten obisk—
Preteklo nedeljo se je urednik mudil v Indianapolisu, kjer je govoril o trenutnih razmerah v Sloveniji in Jugoslaviji na seji pred meseci ustanovljenega slovenskega kluba. Imel je prvič možnost videti to naselbino, vedno številčno majhna, a očitno zelo delavna. Ogledal si je tamkajšnjo nekdanjo slovensko cerkev ter še obstoječi in dobro vzdrževani Slovenski narodni dom. Zahvaljuje se predsedniku kluba Paulu Barboriču za vso pozornost, ter vsem, ki so se predavanja udeležili. Radi obveznosti tu v Clevelandu je moral urednik odpovedati obisk v sredo v Washington, D.C.
Volilni sestanek—
Prejšnjo soboto je kampanjski odbor Bush-Quayle za Ohio v Holiday Inn na Lakeside predstavnike narodnostih skupin na področju Clevelanda in širše okolice. Sestanek je začel dr. Michael Pap, izvedenec za vzhodnoevropske in sovjetske zadeve na -univerzi John Carroll, ki je v odločnem nagovoru poudaril važnost izvolitve na prihodnjih volitvah predsednika, ki bo znal pravilno odločati v naglem razvoju zelo napetega položaja, ki v tem času vre v vseh vzhodnoevropskih državih, in bo znal pravilno presojati Gorbačove »glasnost« in »perestrojko« v ZSSR. Od Slovencev so bili navzoči: Peter Osenar, Jože Melaher, Anton Oblak,' od županove pisarne pa August Pust. (j.m.)
Slomškovo kosilo to nedeljo—
To nedeljo ste vabljeni v avditorij pri Sv. Vidu na Slomškovo kosilo. Serviranje bo od 11.30 do 1.30 pop. Nakaznice boste lahko dobili pri vhodu. Gospodinje so lepo prošene za domače pecivo, ki se bo prodajalo v avditoriju. Pridite!
Avtobus v Chicago—
Še je nekaj prostora na avtobusu, ki bo peljal Fantje na vasj v Chicago to soboto, kjer bodo sodelovali na tamkajšnjem Slovenskem dnevu. Kličite Janeza Sršena na 946-9607 za več informacije.
Občni /bor Slov. pristave—
To nedeljo pop. ob 3. uri se bo na Slovenski pristavi pričel redni občni zbor £)P. Na dnevnem redu bo predlog o manjši spremembi pravil. Članstvo vabljeno!
Okreva na domu—
Ga. Stefie Koncilja s Saranac Rd. se zahvaljuje vsem, ki so jo obiskali, poslali voščilne kartice, rože in se je spominjali v molitvah v času, ko se je nahajala v Meridia Euclid bolnišnici. Posebna hvala č.g. Janezu Kumšetu iz fare Marije Vncbovzete in č.g. Goeble-u, ki mašuje v kapelici v bolnišnici. Ga. Koncilja sedaj okreva na domu.
V Rožmanov sklad—
Za študente v Mohorjevih domovih, deležni katoliške vzgoje, je darovala ga. Josephine Juhant $40 ob 4. obletnici smrti moža Jožeta in ob 7. obletnici sina Jankota. Ga. Paula Adamič je poklonila $20 v spomin na svojo umrlo hčerko Radmilo, por. Veider.
Lepo se za darove zahvaljuje pov. J. Prosen.
Slovenski narodni praznik—
V nedeljo, 30. oktobra, bo več slovenskih organizacij sodelovalo v praznovanju 70. obletnice slovenske neodvisnosti od večstoletnega nemškega jarma. Prireditev bo v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. in se bo pričela ob 4. pop. Vstopnine ne bo. Več v petkovi A.D.
Štajersko martinovanje—
Vstopnice za martinovanje Štajerskega kluba, ki bo 29. okt. v Slov. nar. domu na St. Clair Ave., dobite pri vseh odbornikih, ali pa pokličite 731-5826, 432-2572, ali 261-5277.
VREME
Vetrovno danes z verjetnostjo dežja. Najvišja temperatura v dopoldanskem času 65° F, v popoldanskem in večernem času bo pa našo okolico zajela močna hladna fronta. Jutri spremenljivo oblačno in vetrovno, z najvišjo temperaturo okoli 49° F. V četrtek de-* loma sončno, z najvišjo temperaturo v višjih 40-ih.
AMERIŠKA DOMOVINA	Mimogrede iz Milwaukeeja
6117 St. Clair Ave, - 431-0628 - Cleveland, OH 44103
AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 012400)
James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor
Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons:
Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Mike and Irma Telich, Frank J. Lausche American Home Slovenian of the Year 1987: Paul Košir
NAROČNINA:
Združene države:
$36 na leto; $21 za 6 mesecev; $ 1 8 za 3 mese e Kanada:
$45 na leto; $30 za 6 mesecev; $20 za 3 mesece Dežele izven ZDA in Kanade:
$48 na leto; za petkovo izdajo $28 Petkova AD (letna): ZDA: $21; Kanada: $25;
Dežele izven ZDA in Kanade:	$28
SUBSCRIPTION RATES
United States:
$36.00 -.year; $21.00 - 6 mos.; $18.00 - 3 mos. Canada:
$45.00 - year; $30.00 — 6 mos.; $20.00 - 3 mos. Foreign:
$48.00 per year; $28 per year Fridays only Fridays: U.S.: - $21.00-year; Canada: $25.00 - year
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103
Published Tuesday & Friday except 1st 2 weeks in July & the week alter Christmas
No. 77 Tuesday, October 18, 1988
Tukaj in sedaj ali razmišljanje o cedilu za komarje
V krščanski duhovnosti pogosto govorimo o daru razločevanja duhov. Pri tem mislimo na sposobnost ugotoviti, ali neka pobuda vodi v dobro ali zlo. Prevedeno v praktično življenje, bi lahko takšno sposobnost imenovali tudi umetnost razločevanja med bistvenim in obrobnim. To ni lastnost, ki bi morala biti pridržana samo voditeljem, temveč je nadvse dragocena vsakemu človeku. Seveda je toliko po-trebnejša, kolikor večje je njegovo vplivno območje.
Dokler človek svojo sodbo o tem, kaj je bistveno in kaj obrobno, pošteno in iskreno posreduje svojemu sočloveku, je to čisto v redu, čeprav je, objektivno vzeto, njegova sodba morebiti napačna. Manipulacije se začno tam, ko skušaš sočloveka ali javnost prepričati o nečem, česar sam ne verjameš, da bi iz tega iztisnil kakšno korist. Ze stari Rimljani so v vojni taktiki poznali slepilne napade: z manjšo enoto so (navadno z velikim hrupom) napadli sovražnika in pritegnili na to obrobno prasko vso njegovo pozornost, z neprimerno večjimi silami pa so mu potem zadali udarec tam, kjer ga ni pričakoval. Pa pustimo vojsko in vojaške znanosti, čeprav ni prav nič razveseljivo, da taktike, ki jih je vojska preizkusila na svojem področju, vse pogosteje uporabljamo tudi v civilnem življenju.
Odvračanje pozornosti seveda ni iznajdba našega časa, sicer Jezus ne bi bil očital farizejem, da precejajo komarje in požirajo kamele. Pa tudi Pavel je z njemu lastno duhovitostjo govoril o odvračanju ušes od važnih stvari in obračanju k bajkam. Rimljani so bili celo tako spretni, da so ljudstvu (plebsu) položili na ustnice zahteve po kruhu in igrah, da so takrat imeli čas in prostor z,a ukrepe, ki so se jim zdeli potrebni.
Danes sicer ne vpijemo »kruha in iger«, z malce domišljije pa bi mogli zahteve sodobnih »širokih ljudskih mas« povedati tudi tako. Za kruh gre pri nas prav zares dobesedno. In to je eno ključnih vprašanj, saj je v igri preživetje. In ljudstvo, ki mora iz dneva v dan s skrbjo preštevati dinarčke, da bo na mizi do konca meseca vsak dan kos (čeprav črnega) kruha, preprosto nima niti časa niti volje za druge stvari.
Igre pa so seveda prav tako aktualne in to je zanimivo nasprotje, ki je lahko tudi znak vedno večjega razslojevanja v slogu: eni imajo čedalje več, drugi pa vsak dan manj. Sicer bi si namreč težko razložili vse tiste »dneve«, ki nosijo privlačna imena, od dneva češenj in kostanjev, do trgatev na vseh koncih Slovenije, ki s trgatvijo seveda nimajo nobene zveze, pa do raznih »noči«, ki nosijo imena po krajih
Ta članek je bil objavljen brez podpisa v reviji »Naša luč« (štev. 8, oktober 1988), nanaša se na trenutne razmere v Sloveniji, vendar je v tem razmišljanju marsikaj, kar bi mogli upoštevati pri naši ameriški slovenski skupnosti, lir.
MILWAUKEE, Wis. - Prvi jesenski mesec oktober, ki ga imenujemo tudi vinotok, nakazuje, da se bliža hladno vreme. Preskrbeti se moramo z zimsko obleko, kurivom, očistiti morajo ogrejevalne naprave v sobah oz. hiši. Na vrtu moramo pospraviti z vsem, kar bi trpelo zaradi mraza.
Oktobrski vremenski prego- . vori pravijo: Če vinotoka mraz in burja brije, januarja in februarja sonce sije. — Če v oktobru zmrzuje, potem v prosincu odjenjuje. — Vinotoka veliko vode, grudna hudi vetrovi buče. — Če listje hitro odpada, vsak zime naj se boji. — Kadar drevje pozno listje sleče, huda zima je na redu.
Vinotok in sploh jesep je za nekatere čas tesnobe, strahu in zaskrbljenosti, kajti kmalu kratki dnevi, dolgi večeri, še daljše noči, dež in veter, ne obetajo nič dobrega. To velja posebno za nas starejše zemljane. Da se izognemo temu jesenskemu mišljenju, moramo imeti močno voljo, pozitivno misliti in ne se vdajati pasivnemu, lenobnemu življenju. Ih da se izogneš takšnemu apatičnemu življenju, imaš na razpolago in v pomoč otroke, brate, sestre, ali TV, knjige, časopise, telefon — imaš pa tudi več prijateljev in znancev kot si misliš. Zahvali Boga, kadar se zjutraj zbudiš še pri življenju. Zasmej se na široko in lažje Ti bo pri srcu!
Mlajši ljudje nimajo še tega problema, kot ga mi tudi nismo imeli v tistih zlatih časih. Nič ne de, življenje gre svojo pot — uživajte ga! Jesen je Čas, ko nas narava obdaruje z neprecenljivim bogastvom in očarljivostjo spreminjajočih se barv v gozdovih. V teh očarljivih mislih pošiljam vsem go-dovnikom in vsem, ki so rojeni v tem mesecu, častilke in le jesenski sončni pozdrav v premislek tele resnice: »Dokler smo mladi, delamo kot sužnji, da bi si kaj ustvarili, od česar bi lahko udobno živeli, ko se bomo postarali; kakor hitro pa smo stari, ugotovimo, da je prepozno, da bi tako živeli.«
Vscsvetski sindrom
Mnenje mnogih zdravnikov je, da zdaj v jeseni, posebno okrog praznika Vseh mrtvih, pri starejših in bolnih ljudeh nastopi tako imenovani »vse-svetski sindrom«. Že od otroških let nas je ta praznik spremljal žalostno in z neprijetnimi občutki, z mislijo na smrt, ali pa kako žalostno obletnico.
Z leti, ki minevajo, in bolj ko se staraš, se te podobe in misli spet prikažejo z vso močjo. Človek postane bolj nebogljen, upognjen, boli ga na vseh koncih, težko hodi, izgublja tek, nima veselja za nobeno stvar, vsega je naveličan, žalosten tava okrog, ve, da se bliža mrzla in dolga zima. K sreči, po par dnevih po prazniku Vseh svetnikov, pa so ti stari bolniki nenadoma in nehote pozabili na ta žalostni praznik in izgubili so »vsesvetski sindrom« !
Tega sindroma v Ameriki ne poznamo, kajti praznih vseh mrtvih pade na koncu maja, v najlepšem mesecu v letu. V Sloveniji in sploh v Evropi praznujejo praznik vseh mrtvih 1. novembra in dan Vernih duš 2. novembra, torej v mesecu listopadu, ko je vse golo, sivkasto in mrzlo. Mnogi od nas, ki živimo v Ameriki in drugod po svetu, imamo v Ljubljani in širom Slovenije in Jugoslavije na pokopališčih drage in spoštovane starše, brate, sestre in prijatelje, ki v tamkajšnjih grobovih ležijo in počivajo v večnem spanju. Naj se ob prazniku »Vseh mrtvih« z molitvijo in spoštovanjem poklonimo vsem našim dragim, ki so živeli z nami, nas ljubili in imeli radi. Naj počivajo v miru. Naj jim bo domača gruda lahka — kot nam bo lahka ameriška zemlja!
Franc Mernik — 80-letnik
Pa je jesen priSla, osemdeseta jesen, ki se je naslonila na ramena štajerskemu rojaku Francu Merniku, rojenemu 26. oktobra 1908. leta. Modrijani trdijo, da se začno pravo življenje z osemdesetimi leti, pa naj bo to tolažba in pozdrav slavljencu F. Merniku. Rojen v Šoštanju pri Velenju, se je izučil ključavničarstva. Kasneje v mladostnih letih je vrgel oko na brhko dekle iz Borovnice Marijo Krašovec. V šoštanjski farni cerkvi sta se leta 1937 poročila in obljubila zakonsko zvestobo.
Živela sta dobro in lepo, toda življenje teče naprej... Pritekla je druga svetovna vojna in rdeča revolucija, katera tudi njima ni prizanesla. Morala sta se zateči v Avstrijo in šele potem leta 1951 sta srečno pristala v Ameriki, kjer sta se najprvo naselila v Lorain, Ohio. Po zaslugi milvvauške rojakinje Mary Sabarič, sta prišla v Milwaukee, kjer še danes živita v svojem obširnem in lepem domu.
Kot zavedna Slovenca in ka-
ali krajevnih značilnostih, pa čeprav jih na ogromnih transparentih pišejo tudi z napako. Le kdo bi ob splošnem dobrem razpoloženju gledal na take malenkosti!
Ljudstvo veselo raja, popiva, se baše z ražnjiči in čevapčiči (rajni Bojan Stih jih je duhovito imenoval turške klobasice), ostanke takšnih »kulturnih« prireditev bodo že v naslednjih dneh očistili organizatorji. Prihodnjo soboto pa spet drugam.
In ob veselem rajanju gredo stvari naprej. Inflacija je že prebila zvočni zid. Vedno več je ljudi, ki pošteno delajo, z zaslužkom pa morajo stiskati že pri mleku in kruhu. Krepki in pridni delavci s sklonjeno glavo sprejemajo socialno podporo, ko dobro vedo, da so njihove roke toliko spretne in toliko pridne, da bi lahko zagotovile družini dostojno življe-
(dalje na str. 3)
toličana sta takoj pristopila k slovenski fari Sv. Janeza Evangelista, kjer sta še do pred kratkim pela v cerkvenem pevskem zboru. Neumorno sodelujeta tudi pri SKD Triglav, kjer je jubilant Francelj bil več let društveni blagajnik, zadnja leta pa je član nadzornega odbora. Vse do svoje upokojitve 1. 1976, je bil zaposlen v podjetju Milwaukee . Parts Corp. Pred leti sta parkrat obiskala svoje ožje in daljne sorodnike v Sloveniji.
Jubilant Franc Mernik preživlja toplo jesen svojega življenja s svojo dobro ženo Marijo v domu v Franklinu. Kljub temu, da so mu roke malce odpovedale, še vedno vrtnari okrog hiše, zavedajoč, da se narava počasi pripravlja na zimsko spanje.
Dragi Francelj, prijateljske čestitke! Naj te Bog ohrani v dobrem ali vsaj zadovoljivem zdravju še dolgo vrsto let. Pozdravljen!
Rojstni dan
Nekoč kot tudi danes je v »starem kraju« navada, da praznujejo z vso gorečnostjo godove, dočim v Ameriki praznujejo le rojstne dneve. Prvi pomembni rojstni dan je, v naši navadi, ko se srečaš z Abrahamom. Sledijo 60-, 70-in podobne letnice vse tja dq stoletnice. Eni izmed teh letnic, ne pri prvih, ne pri zadnjih, bo praznovala 6. novembra pridna'in priljubljena rojakinja Rezi Kolarjeva. Društvo Triglav in prijatelji slavljenki
Reziki iskreno Čestitajo, d
plo željo, da ji Bog nakloni še veliko let dobrega zdravja i'1 zadovoljnega življenja!
Rojakinji Jackie Nimmer vse najboljše želje
Žnana, delavna in v pomoč vsem slovenskim organizaci' jam Slovenka Jackie Nimmer je pred nedavnim v West AlllS bolnišnici srečno prestala ne-varno operacijo. Sedaj se zdravi v domači oskrbi.
Zavedni rojakinji Jackie že' limo hitrega okrevanja in oa svidenje, če že ne preje, na za' bavnem koncertu pevskega zbora USPEH, v nedeljo 1^ novembra ob 2. uri pop. v dvorani The Knights of Columbus, 1800 S. 92 St. v Wes‘ Allisu. Do takrat pa lep PoZ' drav!
24. Olimpiada končana
Nikdar se ne bi mislil, da )e na zadnjih športnih olimpU3' dah zavladala neka strast, za vsako ceno zmagati, doseč zlato medaljo in s tem časl’ slavo in denar. Denar igra, de' nar poje, denar plese in denar teče...
V Seoulu so z velikim 113 skokom zmagali sovjetski atle ti in atletinje. Dobili so 55 z*3 tih medalj, s srebrnimi >n ^r°-nastimi pa skupno 132. Ura? so bili Vzhodni Nemci s 37 zl3 timi in 102 skupno. Tretje P1® sto so dosegli ameriški športa ki (36 zlatih, 94 skupaj). slavija je na olimpiadi prid0 la 3 zlate in skupno 12 meda) Kljub velikemu napredka zmagi Sovjetov, ameriški at ^ po vseh dosedanjih poletm1 !dai|e na str. 3)
Ha-Hec-Hi' Ho-Humor!
Skuhal @
»n pogrei MECAN
HEREZIJA
»Ženske ne pridejo v nebesa,« je dejal neki župnik v Pridigi, Da bi se odpovedal tej krivi veri, ga pozovejo na škofijo. V zagovoru pa se župnik sklicuje na sv. pismo, kjer v skrivnem razodetju sv. Janeza beremo: »In bilo je v nebesih kake pol ure vse tiho.«
»Kako bi bilo to mogoče,« pravi župnik, »če bi bile tudi ženske v nebesih?«
»Mihec, zakaj si pa g. nadzorniku včeraj na vprašanje, koliko je bogov, odgovoril, da osem? Saj si meni že večkrat Pravilno odgovoril, da je en sam Bog, pa tri božje osebe.«
»Ker nadzornika nisem poznal in mu nisem maral po Pravici povedati. Vi ste namreč večkrat trdili, da je sv. Trojica velika skrivnost, pa sem mislil, da tega ne smemo vsakomur obešati na nos.«
- Jaz lahko čakam...
t
»Tinček, čigav si ti?«
»Oče ne ve, mama pa noče povedati.«
Trije razvažale! klavirjev so potrkali na vrata neke hiše. Odpre jih ponižen človek srednjih let, ki ga ni težko prepo-Zr>ati kot človeka z manjvrednostnim kompleksom, še preden sploh odpre usta.
»Ali ste vi naročili klavir pri Flatnote Music Store?« »Ne klavir, temveč klarinet,« je bil boječ odgovor. »Tukaj piše, da ste naročili klavir,« reče nejevoljno Mišičast razvažalec.
»Pa naj bo, nesite ga notri! Ampak, če vaše podjetje še
enkrat naredi tako napako, bom prisiljen kupovati kje drug-J6.«
»Moj mož sploh nima slabih navad. Ne pije skoraj nič, Večere preživi doma in zadnje čase tudi v Slovenski dom ne ?ahaja več.«
»Ali kadi?«
»Zelo malo. Po dobrem kosilu rad prizme cigaro, ampak 16 že več kot deset let, da je nazadnje kadil.«
Po tisti eksploziji v Černobilu izgleda, da postajam vsak aan bolj siv... •
Krepko nakresan gorenjski estet v avtobusu: »Gospa, vi ste grdi kot izvirni greh.« »Oprostite, ampak vi ste pa pijani kot cucek.« »že, že, gospa, ampak jaz bom jutri trezen.«
Janez med plesom stiska Manuelo in ji šepeta: »Verjemite mi, ta tango bi z vami lahko plesal vse do Jutra.«
»Morda bi se ga do tedaj tudi naučili.«
^uh
Nekateri ljudje so popolnoma brez hrbtenice, an makaron.
kot
Kako čudovita skupnost smo...
NEW YORK, N.Y. - V letošnjem poletju sem bil kot kro-ničar njujorške slovenske srenje in posebno še njenega sv. Cirila na Osmi malce bolj zavzet za pisanje kot v poprejšnjih poletjih. Poletje je pa tisti letni čas, ko je pri Sv. Cirilu skorajda tiho. Poredko se oglasijo orgle na koru. Zato se tudi redko sliši slovenska pesem pri nedeljski Gospodovi daritvi. V cerkvi je kar zmerom praznina, čeprav se na oltarju daruje Gospod za nas v slovenski govorici. In vendar to zadnje poletje sem nekaj več kot sicer napisal tudi o tem času našega (ne)življenja. Zakaj?
Ob 50-letnici Sv. Cirila je izšla knjiga prof. Janeza Arneža Slovenci v New Yorku kot zgodovina ene narodnih slovenskih fara na Ameriškem. Mnogi so takrat rekli: Tone, napiši kritiko! Čutili so, da je knjiga pomanjkljiva posebno za leta od 1950 do 1960 v poročanju aktivnosti in razgibanosti pri fari. Kritike nisem zapisal, upoštevajoč, da ima knjiga veliko zgodovinskih podatkov, zbranih iz takrat še ob-
Mimogrede iz Milwaukeeja
(Nadaljevanje s sli. 21 zimskih igrah držijo prvo mesto v skupnem številu medalj: 801 zlatih, vseh skupaj pa 1924. Sledijo Sovjeti s 393 zlatimi in skupno 1014 kolajn. Jugoslavija je do sedaj pridobila 26 zlatih in skupno 87 olimpijskih kolajn.
Prihodnja Olimpiada bo 1. 1992 in sicer zimska v Albertville v francoskih Alpah, poletna pa v Barceloni, Španija.
Tabor vabi na zabavo
DSPB Tabor priredi v nedeljo, 30. oktobra, popoldne v domu Triglavskega parka prijateljsko zabavo. Za lačne in žejne bo preskrbljeno. Vsi vljudno vabljeni.
USPEH vabi na koncert
Slovenski pevski zbor USPEH vabi na drugi, »Zabavni« koncert, ki bo 13. novembra ob 2. pop. v dvorani Knights of Columbus, kot zgoraj omenjeno. Pevski zbor pripravlja dirigentka Dolores Ivanchich. Preskrbljeno bo tudi za prigrizek in pijačo. Vstopnina je $4.00. Pridite!
Predsedniške volitve
Politika je del našega življenja, zato je naša dolžnost, da gremo prihodnji 'mesec, v torek, 8. novembra, na volišča širom Amerike in po svoji vesti in prepričanju glasujemo za svojega oz. svoje kandidate. Po časopisnih vesteh predsedniški kandidat George Bush vodi v večino ameriških držav pred demokratskim kandidatom Michaelom Dukakisom. Z ženo sva že pred mnogimi meseci izbrala zmagovalca za mesto 41. predsednika ZDA v osebi Georgea Busha, 44. podpredsednika ZDA pa v osebi sen. Dan Quaylea. Prepričan sem, da ne bom z drugimi milijoni volivcev vred razočaran. Amen!
A.G.
stoječih zapisov, ki bi se brez te knjige morda popolnoma izgubile, Ničesar nisem napisal ob svojem prepričanju: bolje nekaj kot nič!
Bil pa sem že takrat zavzet kroničar slovenskega sv. Cirila na Osmi, in zato še bolj odločen: če bom že pisal nekaj takšnega, bom skušal v svojo kroniko vnesti vso dejavnost in nedejavnost našo, tako da bodo zanamci nekaj bolj vedeli, kako smo po svoji petdesetletnici živeli in umirali... In vprav zato je moja kronika vesela in nevesela, pa saj je je v Ameriški domovini, deloma tudi v Amerikanskem Slovencu, napisane že kar za zajetno knjigo. Celo umrli Kregar, kakor je večkrat preziral, je nekajkrat dejal, da bi vse te zapise zbral in izdal v knjižni obliki. Pa naj ostanejo le v arhivu tega lista v mojem rojstnem mestu, kjer je sv. Vid, pri katerem so me za življenje krstili, ker nisem umrl, kot je zdravnik dr. Teller prerokoval ob mojem rojstvu.
Medtem smo iz poletnih dni prešli že v pravo jesen, čeprav letos sonce in hlad še nista ozlatila drevesnega listja in zato še ne odpada kot sicer ob tem času. Pa takšni smo tudi me, njujorški Slovenci, da ob vsem odmiranju in umiranju le nočemo še umreti. Ali smo tista in takšna jesen, ki sadove daje? Včasih bi kar rekel tako, kot imam dokaze za nasprotno trditev.
Po vseh poletnih mašah, s sledečimi pikniki v naravi, smo le spet srečno prišli do tretje septembrske nedelje, tri dni pred uradno jesenjo. No, in na to nedeljo so k Sv. Cirilu spet prišli naši »prosvetarji«, aktivni in neaktivni, v tolikšnem številu, da je bila naša cerkvica čedno posedena. V dvorani pa je bilo polno zasedenih vseh 12 velikih miz. To-
rej nas je bilo kar 120. V cerkvi nekaj več, ker nekaj jih ni prišlo po maši v dvorano k programu, na kosilo in pomenek. Kosilo ameriške kranjske klobase s kislim zeljem.
Mimogrede bi rad omenil še nekaj, kar kaže, kako se narodne skupnosti utapljajo v ameriškem svetu čisto nenasilno v toku življenja samega. Na drugo oktobrsko nedeljo, ker je padla na 9. oktobra, sem se odločil iti tudi k bratom Srbom v njihovo cerkev Sv. Save. Domneval sem, da bo parastas za ubitega kralja Aleksandra. Pa ga ni bilo. Imeli so ga v Elizabethu, N.J. V New Yorku bo 23. oktobra.
Tudi tam je bilo v njihovi veliki cerkvi, pravi katedrali, velika praznina. Ne bi rekel, da nas je bilo 40. Po službi božji sem šel v dvorano kot običajno na razgovor. Srečal sem prijatelja, Črnogorca, ki se ima za pravega Srba, kot je bil pesnik Njegoš v tistem času, ko smo mi imeli Prešerna.
Ta moj prijatelj ni samo moj prijatelj, ampak tudi prijatelj slovenskega naroda. Tudi on je bil mojega mnenja, da je bil spiritus agens današnjega sistema Slovenec Edvard Kardelj, in da je srbski narod danes pod isto knuto kot slovenski, pod knuto komunistov in njihove partije. Vendar za mene je bilo v tej srbski dvorani veliko presenečenje — hoteli so me gostiti z ameriškimi kranjskimi klobasami. Jaz sem v smehu rekel: Kot Slovenec ne sprejmem vašo gostitev s kranjsko klobaso. Vaš burek pa bi jedel! Ob tem pa sem’ spoznal, da tudi pri Srbih star rod na Ameriškem odmira in z njim izginjajo v njihovi dvorani tudi narodna jedila, pa seveda počasneje, ker so številnejši, tudi njihova srbska beseda pri mlajšem rodu.
(Dalje na str. 4)
Tukaj in sedaj ali razmišljanje o cedilu za komarje
(nadaljevanje s str. 2)
nje. Upokojenci, ki so 40 in več let trdo delali, se v domu ostarelih počutijo kot občinski reveži, saj njihova pokojnina, tudi če jo postržejo do zadnjega beliča, ne zadostuje za plačilo oskrbe. In tako dalje in tako dalje, kakor zgodba o jari kači. Pri tem pa se vehementno in argumentirano kregamo, koliko nogometnih lig moramo imeti v državi, kateri funkcionarji bodo še prišli v poštev za olimpiado, katere popevke se vzpenjajo na top lestvici. Mundus vult decipit, ergo... so cinično rekli stari Rimljani. Ljudje uživajo, če jih vlečemo, torej dajmo jih!
Tudi znotraj Cerkve nismo imuni pred podobnim premikanjem poudarkov važnosti, sicer se ne bi »diferencirali« na povsem obrobnih vprašanjih, bistvena pa puščali ob strani. Diferenciranje je zanimiva beseda, ki jo še bolj zanimivo razlaga hudo popularen politik v bratski republiki (Mišljen je seveda srbski vodja Slobodan Miloševič, op. ur. AD). Prevedena po smislu, bi tujka pomenila razločevanje, razlikovanje ali kaj podobnega. Imenovani politik pa jo razlaga nekako takole: če misliš drugače od mene, potem lahko greš. In mi se v Cerkvi večkrat tudi po njegovo »diferenciramo« ob vprašanju obhajila na roko ali po starem na jezik, ob klečanju ali neklečanju v Cerkvi, ob Medjugorju in še čem. Pri tem pa nas bore malo skrbi, da po naših cerkvah pada obisk nedeljske maše, da je po slovenskih mestih vedno več otrok, ki niso krščeni, da se bomo v bližnji prihodnosti srečali z izredno perečim vprašanjem pomanjkanja duhovnikov. In še bi lahko naštevali. Cedilo za komarje kar uspešno uporabljamo. Vsi. Najbrž pa bo treba na cedila začeti počasi spuščati tudi kamele. Sita bodo sicer popokala, toda hkrati se bomo ovedeli kamel. To pa je tudi nekaj. Za začetek.
Sedanje težave Jugoslavije
Kako čudovita skupnost smo...
(nadaljevanje s str. 3)
Jugoslovansko družbo je zajela globoka in za sedaj neozdravljiva kriza. Najprej je to gospodarska kriza. Zajela je celo državo, čeprav ne v vseh republikah z enako razsežnostjo. Najhuje je v Makedoniji in na Kosovu. Toda tudi Hrvat-ska in Slovenija vsak dan teže dihata. Inflacija, ki bi letos po načrtih vlade ne smela preseči 100%, se že bliža 200%.
Gospodarski krizi se je pridružila politična in družbena, ki je ne bo nič manj težko ozdraviti. Ta kriza ima tri glavna žarišča: Srbijo, Kosovo in Slovenijo.
Srbski imperializem
V ustavi iz leta 1974 je določeno, da je v SFRJ šest republik: Srbija, Hrvatska, Slovenija, Bosna in Hercegovina, Makedonija, Črna gora ter dve avtonomni pokrajini Vojvodina in Kosovo.
Po Titovi smrti nekaj časa ni bilo političnih problemov; življenje je teklo po ustaljenih smernicah. Toda že v začetku osemdesetih let se je obenem z gospodarsko krizo začela javljati tudi politična kriza. Albanci na Kosovu so začeli dvigati glave in zahtevati večje politične pravice za svojo pokrajino, oz. začeli so zahtevati, naj tudi Kosov postane republika.
Srbi so takoj videli v tem »kontrarevolucijo« in namero odcepiti Kosovo od Jugoslavije. Poslali so tja posebne policijske edinice in vojsko.
’ Tedaj je Stane Kavčič zapisal v svojem dnevniku (28.12. 1981): «Že spet lahko ponovimo znano srbsko geslo: Srbija se izmiriti ne može! Izbruhnil je spor zaradi pristojnosti med Srbijo in njenima avtonomnima pokrajinama. Vojvodino in Kosovom. Plenum CK Srbije je tri dni obravnaval ta spor. Seveda brez pravega rezultata... Ta spor je še en dokaz več, da je tako sistem kakor tudi njegova politika v zelo resni krizi. Oboje se ruši. Na plenumu je bil viden poskus vrha CK Srbije, da bi po stari Titovi metodi napravili red v svoji hiši. Nasprotniku pritakneš nekaj ‘izmov’ (liberalizem, nacionalizem, šovinizem, tehno-kratizem itd. - op. ur. KG) in potem obračunaš z njim...«
Nekaj mesecev kasneje je zapisal: »Minilo je leto dni od kosovskih dogodkov. Vlada prisilni mir z občasnimi izpadi in izbruhi ‘nacionalizma’. Če ne bi bilo vojske in milice, ki s svojo prisotnostjo vzdržujeta mir, bi ‘nacionalisti’ takoj prevzeli vso oblast. To pomeni, da ponujena politična rešitev ni dala rezultatov. Naša oblast na Kosovu torej počiva na grožnji oborožene sile. To je sod smodnika, ki bo nekoč eksplodiral, če se ne najde nekdo pameten, ki bi ponudil Kosovu bolj pametno in bolj demokratično politično rešitev od te, ki jo sedaj vsiljujejo... (23. marca 1982).
Take bolj pametne demokratične rešitve srbski voditelji niso znali ali niso hoteli ponudili Kosovu in zato so se raz-
mere poslabšale iz leta v leto, tako gospodarske kot politične. Srbsko in črnogorsko prebivalstvo se je začelo izsiljevati, češ da se ne čutijo varni pred nasiljem albanskega prebivalstva (požigi poljščin, požigi hiš, nasilje nad ženskami ipd.).
Koliko to drži, nihče ne ve, ker srbska propaganda samo trdi in obtožuje, ne prinaša pa nobenih konkretnih dokazov. Človek bi sodil, da se Srbi in Črnogorci izseljujejo bolj iz političnih razlogov kot pa iz strahu pred Albanci: da je ves srbski krik o »kontrarevoluciji« na Kosovu in o nasilju bolj parola srbskega imperializma kot pa resnica. Srbi bi namreč radi znova imeli »Veliko Srbijo«, ko je izšla iz balkanskih vojn (1912-1913), in je poleg Srbije obsegala še Kosovo in Makedonijo. To je sedaj njihov bližnji cilj. Zato se v Beogradu že čujejo srbski glasovi zoper Tita, češ da je on odcepil te pokrajine od Srbije. Tito za Srbe ni več mit.
Srbski »Duce«
V tem nacionalno razgretem ozračju so v Beogradu našli svojega »duceja«, svojega »Fiihrerja«, in to je Slobodan Miloševič. O njem pravi (italijanska) revija Panorama: »Prav bi bilo, da bi si Evropejci zapomnili njegovo ime: srbski leader je, ki se pripravlja, da postane drugi Tito in da, ali postavi znova na noge Jugoslavijo ali pa jo razbije« (2.10. 1988).
Ista revija Miloševiča tako predstavlja: »Diplomiran v pravu je opravil bleščečo pot kot bančnik v službi pri Beograjski banki, potem pri Naf-taplinu. Kot bančnik je tudi potoval v ZDA in zna dobro angleški. Kot oseba je prijeten, eleganten, z izbranimi gestami in ne kot kak »ljudski« voditelj; star je 46 let. (Op. ur. A.D. — Po biografskih podatkih iz New York Timesa 14. okt. 1988 je Miloševič 47 let star; rojen je bil v Požarevcu v Srbiji 29. avgusta 1941.) Ta mož je sedaj nesporni voditelj srbske partije. Leta 1984 je postal tajnik beograjske sekcije, dve leti nato je že na čelu celotne srbske partije. Kot tak se je rešil vseh »oporečnikov«, odstopiti je moral celo Ivan Stambolič, dolgoletni srbski vodja, ki so mu očitali, da je ‘liberalec’. Podobno kot Stalin je Miloševič odžagal vse, ki se niso strinjali z njegovo politiko. Potem se je polastil še beograjskega tiska. Dnevniki Politika in Borba ter tednik NIN so v njegovih rokah, ker je odstranil prejšnje ravnatelje in poslal drugam časnikarje, ki niso slepo sledili njegovi liniji.«
Politika ulice
Če to vemo, potem razumemo napade beograjskega tiska na slovenske politike, na slovenske časopise, ki si drznejo priporočati reševanje težav na Kosovu z dialogom, z demokratičnimi sredstvi in ne z nasiljem. To pa ni pogodu Miloše-
(dalje na str 6)
Od tu sem šel nazaj k Sv. Cirilu, ker smo na to nedeljo imeli še popoldansko mašo oz. poročno mašo. Čeprav je bilo šel pol treh, poroka pa napovedana za tretjo uro, je bilo pred cerkvijo že polno življenja. In kako bi moglo biti drugače ob takšnem življenjskem trenutku! Ob vsem tem pa še dejstvo, da se danes poroči Anka Babnik, ki velja kot prekrasen cvet naše njujorške srenje, posebno še fare sv. Cirila.
Anki, ne samo, da je bila naša lepotica, je bila naša marljiva delovna mravljica. Ni bilo prireditve, pa ne prosvetne ure, in skorajda tudi večine obhajilnih nedelj »holinej-movcev«, da ona ne bi bila udeležena pri delu ob teh prilikah. Nadarjena študentka je bila, zato je končala univerzo predno se je poročila. Samo zgodilo se je, da ta cvet iz slovenskega vrta ni utrgal slovenski fant, ampak srečnik, Paul Miller, ki je nemškega in irskega porekla. Tudi to nekaj določenega pove, v kakšnem stanju se nahaja naša narodna skupnost na Njujorškem.
Poročno slovesnost je opravil družinski prijatelj č.g. Jože Gole ob asistenci domačega župnika očeta Roberta Mazov-ca. Vse je bilo v angleškem jeziku, razen enega berila in prošenj, nekaj začetnih stavkov, ki jih je intimno naslovil na
nevesto Anko, njegove blage pridige... Vse to je bilo tudi stiska v moji duši, ki sem jo izrazil v posvetilu knjižnega daru Anki v cerkvi po poroki, ko sem ji v knjigo Ljubljana zapisal:
Anki,
Tam, koder bela je Ljubljana,
dežela Tvojega je rodu!
Od tod je Tvoje matere beseda,
ob zibki Ti jo je govorila...
Al’ boš svoj zarod z njo družila ??!!
In vendar vsa Ankina po-ročnost v domači cerkvi, kar tudi svoje pove, je bil trenutek doživljanja lepote, ki je izžarevala iz sija ljubezni dveh, ki sta zbrala odslej enotno skupno pot v romanju skozi življenje. V cerkvi je bilo toliko vprav v enostavnosti in preprostosti osvežujoče lepote, da si lahko dojemal vso notranjo Ankino srečo.
K tej lepoti je še posebno veliko dala ga. Bernarka Fink-Inzko, s svojim solo petjem na koru. Vse pesmi so imele v sebi svoje pevsko bogastvo z viškom Beethovnove Ave Marije. Velikokrat sem to pesem slišal od svojih študentovskih let sem, iz moških in ženskih glasov, toda meni je bilo petje ge. Bernarde boljše od katerekoli znane pevke.
Na ta dan je svoj triumf doživela tudi naša delovna Cilka Petek, ki se je v Ankini poročni obleki in oblekah šestih njenih družič izkazala z izvrstno šiviljo. Cilka je obleke izdelala z dovršenostjo šivilje, ki kaže na nek poseben čut, ki ga pripisujemo samo umetnikom.
Svatba je bila v lepih prostorih v mestu Mineola na Long Islandu. Menda blizu tod bo odslej Ankin dom. Upam, da bo k slovenskemu sv. Cirilu še prihajala, saj je bila v njem krščena in tudi poročena.
Njujorški Slovenci smo se zbrali, sicer na tujem v Ridge-woodu, kar v čednem številu — menda nas je bilo okoli 150, od teh kakih 10 Kočevarjev — ob priliki 75-letnice rojstva Korla Klesina, ki je tudi eden od enačič za sv. Ciril na Osmi, pa bodisi kot vernika, cerkvenega pevca ali pa delavca. Na tajno družinsko povabilo se nas je zbralo kar lepo število, da smo ga presenetili na dan, ko še ni imel 75 let. Zdaj pa jih že ima, in Bog mu jih dopusti še in še, ker z njim bo tudi še naš slovenski sv. Ciril živel...
V nedeljo, 23. oktobra, se bomo zbrali pri Sv. Cirilu za misijonsko nedeljo. Hkrati pa se bosta pri deseti maši Frančiška in Janez Ravnikar spomnila, kako sta prek mengeškega-jarškega polja hitela v mengeško župno cerkev, da sta si dala zaobljubo zvestobe.
Tone Osovnik
SLOVENCI V OHIU!
IZVOLITE
Georgea V. Voinovicha
V U.S. SENAT
Paid for by Slovenian American Republican Club of New York Seigej Delaj, Treasurer, 1 1 Laurel St., Floral Park, NY 1 1001
Kanadska Domovina
— DVA POMEMBNA DATUMA
TORONTO, Ont. — Društvo »Slovenski dom«, ki že nad dvaindvajset let deluje, tudi letos pripravlja pričetek zimske sezone v svojih prostorih na 864 Pape Avenue z otvoritvenim banketom, ki bo v soboto, 29. oktobra 1988, ob 7h zvečer.
Vsi, ki ste redni obiskovalci tega doma, veste, da je večerja vselej obilna in postrežba prvovrstna, in da preskrbimo tudi za dobro plesno glasbo. Če želite domače zabave in prijetne družbe, se boste udeležili tega prvega banketa Slovenskega doma v novi poslovni dobi.
Zlasti ste Vabljeni vsi delničarji Doma, da svojo ustanovo podprete s svojo navzočnostjo in se z ostalimi udeleženci po domače razveselite.
Domačnost, gostoljubje in osebna postrežba so naša oznaka. Pridite in se osebno prepričajte, da držimo svojo besedo!
Na veselo svidenje v soboto, 29. oktobra zvečer.
Upravljalni odbor
Drugi pomembni datum je pa obletnica prihoda prvih povojnih slovenskih beguncev v Kanado. Poseben odbor je ob štiridesetletnici prihoda prvih slovenskih beguncev v Kanado sklenil, da za to priliko priredi slovesno spominsko večerjo, na kateri bo zgodovinsko orisan početek slovenske emigracije v Kanadi po drugi svetovni vojni in njeni težki početki ter njen razvoj v letih, ki so sledili. Večer je namenjen le spominu tega zgodovinskega dogodka slovenskega prihoda v Kanado po zadnji vojni, težavam, ki smo jih kot novi naseljenci v Kanadi doživljali, istočasno pa tudi uspehe, ki smo jih kljub nepoznanju jezika dosegli s petjem naših tarodnih pesmi in s telovadbo naših gimnastov.
Vsi, ki se štejete med prve slovenske povojne priseljence v Kanado, sta na ta večer iskreno vabljeni. Pa ne samo prvotni emigranti, ki so garali na progi, v gozdovih ali na farmah. Vsi ste vabljeni, da skupno proslavimo trdoživost slovenskega človeka, ki si je v tujini ustvaril novo življenje, daleč od rodne domovine, v ponos rodu, ki mu pripadamo, in v ponos novi domovini Kanadi, ki nas je sprejela kot begunce.
Za nadaljnje informacije, se obračajte na Lojzeta Riglerja.
Slavnostna večerja se bo vršila 19. novembra 1988 ob sedmih zvečer v dvorani Slovenskega doma na 864 Pape Avenue v Torontu.
Pripravljalni odbor
Odšel je v večnost
Fronto, Ont. - Janez Ko-^ac, bivši vaški stražar in domobranec, rojen 1. 1917 v ^'obodolu, fara Mirna peč, je °dŠel s tega sveta.
po vojni je v špitalskem tališču preživljal hude čase, ot vsi begunci v tistih mesecih ° Poletja 1945 naprej. Bil je ^alid brez roke. In kot tak je . a* z eno roko v tovarni v ^.vstriji devet let. Na ta način Je Priboril pokojnino in po-
stal avstrijski državljan. Kljub temu, da je bil njegov dohodek le pokojnina, je dolga leta vzdrževal vrsto bogoslovcev, enega za drugim. Tudi je obiskal naše misijonarje v Indiji in tako videl na lastne oči, koliko je potreb na misijonskem polju.
Umrl je 15. julija t. 1. in 29. julija je bil pokopan v Globo-dolu. Špitalčani se ga prav gotovo dobro spominjajo. Bog mu daj večni mir!
Medicare brošura
Okrog 32 milijonov upokojencev, delanezmožnih in pohabljenih Amerikancev, ki so upravičeni do Medicare kritja, bodo prihodnji mesec po pošti prejeli posebno brošuro s pojasnili glede pred kratkim sprejetega zakona, uradno imenovan »Catastrophic Care Bill«.
ZAHVALA
P« dolgj bolezni nas je 4. avgusta 1988 zapustil naš dobri °ž in oče Frane Žumer. Rojen je bil 24. januarja 1918 v erkljah na Gorenjskem. Pokopan je bil v soboto, 6. avgu-1988, na Holy Cross pokopališču v Torontu.
T)b tej priliki se družina zahvali vsem, ki so sodelovali in , ^Rali pri pogrebnem obredu. Hvala vsem, ki so ga obi-^	1 'n z gospodom Zrnecem zanj molili v pogrebnem zavo-
• ^osebna hvala prijateljem, ki so prišli iz Clevelanda.
Hvala
..	-■a vsem za rože, sv. maše in darila za Starostni dom
y L8; Hvala dolgoletnemu družinskemu prijatelju gospodu kseniču za daritev sv. maše in za obrede na pokopališču, ala gu Vinj,, Cekuti za poslovilne besede Francu ob nje-8°Vei" Srobu.
p ^Vala vsem prijateljem, ki so nosili krsto, in organistu
a' K'Pa hvala gospem Kokalj, Brunšek, Mehle in Ziren-
Za Pomoč v kuhinji.
Žalujoči; žena Ani in hčerki
Ane Marie in Barbara
Pred koncem tega leta bodo tudi vsi Medicare zavarovanci prejeli knjižico, v kateri bodo navedene vse spremembe po novem Medicare zakonu, ki bo postal veljaven prihodnje leto — 1989.
To bo prvič, da bodo Medicare zavarovanci prejeli po pošti takšno brošuro, odkar je bil uveden Medicare program leta 1966. Tiskanje in razpošiljanje obeh brošur bo stalo okrog 19 milijonov dolarjev.
Vsem Medicare zavarovancem zelo priporočamo, da skrbno preštudirajo obe brošuri. Brošura o »Catastrophic Care Bill« navaja ugodnosti po novem zakonu, pa tudi do česa zavarovanci niso upravičeni, kar bo marsikoga prizadelo. Tudi vse ugodnosti ne bpdo stopile takoj v veljavo, ampak postopoma.
Ob desetletnici nastopa papeža Janeza Pavla II. (17. okt. 1978)
Deset let mineva, odkar je Petrov sedež zasedel Janez Pavel II. Ob zamenjavi je nastopila nova zgodovinska pojava, z drugimi osebnimi potezami v obrazu, govorjenju in nastopu, s posebnim načinom približevanja množicam in z lastnimi prijemi pri uradnem izvrševanju trojne oblasti. Svetega očeta si danes predstavljamo v podobi Karla Wojtyle, človeka, ki je toliko ljudem prira-stel k srcu, ki ga hvalijo zaradi dobrote, priljudnosti, nadarjenosti in drugih lastnosti, ki priporočajo njegovo osebnost.
Vse to so okoliščine, ki jih seveda ni prezreti. Pomembne so za današnjo prisotnost Cerkve v svetu, tako pred ljudmi poedinci kot na ravni vodilnih dejavnikov v civilnih družbah. Njihovo pomembnost že zdaj vrednotijo opazovalci svetovnih dogajanj in jih bo preučevala zgodovinska znanost v poznejših dobah. Za naš odnos do njega pa vendar nimajo temeljnega pomena. Poglavitno, kar vsakokratnega papeža povzdiguje pred člani Cerkve, je njegovo pooblaščenje: Pasi moja jagnjeta!
Človek , je, zato se navzgor sam skrušeno označuje za služabnika božjih služabnikov in v zboru apostolskih naslednikov le za prvega med enakimi. A navzdol je v mejah svojega poslanstva za vse Kristusov zgodovinski namestnik, med vsemi ljudmi torej najvišje postavljen. Je poglavar družbe, ki je ob ustanovitvi prejela obljubo božjega Sina, da bo z njo do konca sveta, in ima Njegovo poroštvo, da je peklenska vrata ne bodo premagala. Je pa tudi predstavnik ustanove, ki je nad članstvom in organizacijskim aparatom in je samo skrivnostno telo božjega Ustanovitelja.
Ko Janez Pavel 11. uživa pred svetom spoštovanje zaradi osebne človeške razsežnosti in zaradi" privrženosti stotin milijonov ljudj, ima torej za člane Cerkve vse drugačno, objektivno avtoriteto. Kjer je Peter — tam je Cerkev! Božja Cerkev stoji na Petrovi skali in Peter se danes imenuje Janez Pavel II. Brez edinosti z njim ni Cerkve. Ko je bilo proglašeno Petrovo prvenstvo, je bila njemu in naslednikom zagotovljena prisotnost moči Svetega Duha, posebna milost, ki se jim nenehno ponuja v pomoč pri izvrševanju neizrekljivo visoke in odgovorne službe. Vsak papež je tako v posebno neposredni božji prisotnosti.
Tega pa ni razumeti tako,
L
Grdina Pogrebni Zavod
17010 Lake Shore Blvd.	531-6300
1053 E. 62. cesta	431-2088
V družinski lasti že 85 let
kot da Sveti Duh piše z roko svetega očeta in da neodklon-Ijivo narekuje vsako njegovo ravnanje. Ce bi bilo tako, bi papež ne imel svobodne volje in bi mu bilo odvzeto človeško dostojanstvo; vsa osebna odgovornost in tudi zasluženje. To vendar ni mogoče. Vso svojo službo opravlja s polno zavestjo osebne odgovornosti, zato čuti zadoščenje ob uspehih in obžalovanje ali tudi krivdo ob manj srečnih posegih. Pred temi niti poglavar Cerkve ni zavarovan. Od samega prvega papeža dalje nam cerkvena zgodovina kaže primere manj ugodnih potez v vodstvu, nekatere osebne nevrednosti in celo nihanja v primernem učenju pravega nauka.
Čeprav je bilo od začetkov krščanstva v splošnem prepričanju, velja šele od druge po-.lovice prejšnjega stoletja kot obvezen nauk, da se papež ne more motiti, kadar izrecno razglaša versko ali nravno resnico. Vse drugo je prepuščeno njegovi zdravi preudarnosti in osebnemu prepričanju in je precej odvisno od temperamenta, izobraženosti, spretnosti in organizacijskih sposobnosti, posebno pri izbiranju svetovalcev in pomočnikov, pa seveda od zavestnega sodelovanja z milostjo.
Svetemu očetu v njegovi službi ni lahko, ko mora oznanja-• ti nespremenljivo resnico v vedno hitrejšem utripanju sveta. Zaveda se, da se Cerkev ne sme odmikati od ustaljenih izročil, a mora vendar v korak z današnjo stvarnostjo, naglo razvijajočo se družbeno tehniko in tako spremenljivo miselnostjo. Pri tem mu je treba veliko modrosti za pravilno presojanje, kaj bo dušam v prid. Papež in z njim drugi pastirji vedo, da bodo imeli toliko bolj srečno roko, kolikor bolj se bodo prizadevali za rast v božjih krepostih in tudi v naravnih krepostih modrosti, pravičnosti, srčnosti in zmernosti. Pomanjkljivosti v kateri koli od teh kreposti lahko povzročajo škodo. Človeškim slabostim nihče ni trajno izvzet.
Kaj pa nam nalaga naše članstvo v Cerkvi? Z ene strani je današnji duh človeštva vse bolj usmerjen k teženju po navezanosti, neomejeni svobodi od pravnega določanja in prisile in tudi od družbenih etičnih norm. Zato je tudi v Cerkvi čutiti kdaj preveč poželenja po samovolji,' po neobrzdani kritiki preteklosti in hlepenja za novotarijami. Po drugi strani pa nam vse bolj prihaja v zavest, da smo kot božje ljudstvo tudi mi vsi Cerkev, da nismo od nje samo odvisni, ampak da smo zanjo tudi soodgovorni. V tem duhu smo z lanskega katoliškega shoda poslali svetemu očetu zagotovila vdanosti v ljubezni, pokorščini in zvestobi. Kot Izraelci Mojzesu mu hočemo opirati roke, da mu ne omahnejo.
(dalje na str. 6)
Kaj bi nam Baraga povedal danes?
Kadarkoli sem se ukvarjal z Baragom, me je vedno zanimala njegova notranja naravnanost, iz katere so potem izvirala posamezna dejanja. Ob tem se mi je porajalo vprašanje: Če bi Baraga živel danes, kaj bi nam povedal?
Eno od Baragovih temeljnih sporočil današnjemu času je gotovo to, da mora biti krščanstvo celovito, dosledno, živeto.
Polovičarstvu je dal Baraga slovo po svojem srečanju s sv. Klemenom Dovržakom na Dunaju. Čeprav je imel kot študent prava dovolj za študirati, poleg tega ga je veselilo risanje in še bolj jeziki, je ob velikem apostolu Dunaja postopoma vse bolj spoznaval, da mora Kristus postati srednišče njegovega življenja. Dnevni obiski Najsvetejšega so mu postopoma postali sama po sebi razumljiva stvar.
Ne smemo pozabiti, da okolje, v katerem je Baraga živel, še zdaleč ni bilo idealno. Rane razsvetljenstva in pretirane janzenistične strogosti so hudo prizadele skrivnostno Kristusovo telo. Vendar Baraga ni gledal na te rane in se malodu-šno predal toku časa ter okolja. Ne, glede je na Kristusa in zvesto hodil za njim. In gledal bi na Kristusa tudi danes.
Kot mlad duhovnik je deloval sredi stanovskih tovarišev, ki so večinoma bolj ali manj popuščali ideologijam svojega časa. Bili so dobri kmetje, vestni uradniki, a za molitev so imeli običajno nekoliko manj posluha. Baraga je bil drugačen. Z vso dušo in z vsem srcem usmerja pogled ljudi na Kristusa. Oznanjevanje, neprestano spovedovanje, pisanje knjig, osebno duhovno vodstvo, skrb za človekov duhovni napredek in šele v povezavi in v popolni odvisnosti od tega tudi skrb za materialni napredek — to so bile glavne smernice njegovega dela. A tudi sredi najbolj napornega dušnopastirskega dela je našel čas za dolge ure osebnega stika z Bogom.
Kot misijonar je prišel med Indijance, ki so živeli v naravnost obupnih razmerah. Med belci položaj ni bil na splošno dosti boljši. V verskem pogledu so bili včasih še slabši od Indijancev. Marsikdo bi obu-
pal in bi ne videl izhoda. To pot so ubrali v glavnem protestantski pastorji. Bili so leta in leta navzoči v posameznem kraju in ljudje so mirno nadaljevali s svojim prejšnjim življenjem. Baraga je ravnal drugače. Zagrizel se je v delo in ne oziraje se na napore korak za korakom vodil ljudi po poti spreobrnjenja. Odpiral jim je razsežnost večnosti, jih seznanjal z grozoto greha in milostjo odrešenja, jim razkrival potrebnost molitve in zakramentov, jih odvračal od plesa in alkohola. Tudi pri belih prebivalcih ni popustil, čeprav so bili oni trši oreh. Krščeni so bili sicer, a globoko potopljeni v materializem. Baraga je s svoje strani tudi zanje storil vse, kar je mogel.
Zopet mlačnost in papirnato krščanstvo bi se Baraga boril tudi danes. Prav gotovo bi ne nasedal napačnim teologijam osvoboditve. Ne bi klonil pred množicami plitvo živečih kristjanov. Baraga je postopoma iz samih poganov izoblikoval vzorna krščanska občestva. Ubrano petje in zbrano sodelovanje pri maši, duhovno branje vsaj ob nedeljah, čut za človeka, še posebno za bolne-
(dalje na str. 8)
Sedanje težave Jugoslavije
(nadaljevanje s str 4)
vicu in srbskim imperialistom, ki zagovarjajo trdo roko.
Isto velja za druge politične osebnosti na Kosovu in drugod po Jugoslaviji, ki si upajo kritizirati nasilne metode sedanjega srbskega vodstva. Miloševič je počistil opozicijo vse okoli sebe in bi jo rad počistil v celi državi.
Revija Panorama pravi: »Miloševičeva taktika je, polastiti se absolutne oblasti v ‘Veliki Srbiji’ in nato v celi državi. Ali mu bo uspelo ali pa bo pokopal Jugoslavijo.«
Upajmo pa, da Miloševič ne bo zadnji razsodnik o usodi jugoslovanskih narodov. Manevrirati ulico to pa zna. Že dolge mesece se vršijo »oceanske« manifestacije Srbov v podporo »ubogih, zatiranih« Srbov na Kosovu. Dnevno časopisje veliko poroča o njih. Vrši se pa le v mestih na jugu. Srbsko ljudstvo drvi na te mi-
e
Za zanesljivost in stvarnost cen pri “kupovanju” ali prodaji Vašega rabljenega avtomobila se Vam priporoča slovenski rojak Frank Tominc lastnik
CITY MOTORS
5413 St. Clair Ave.	tel. 881-2388
Ob 10-lctnid nastopa Janeza Pavla II.
Inadaljevanje s str b)
tinge kot so Nemci drli za Hitlerjem ali Italijani za Mussolinijem, ki sta tudi prirejala slične »oceanske« manifestacije. Na transparentih je brati vsakovrstna gesla: Dol s Smoletom, Dol s Kruničem (vojvodinskim partijcem), Dol s tem, Dol z onim, ki ni pogodu Miloševiču.
Zaskrbljujoče je, da je slišati tudi zahteve: »Dajte nam orožje«. Proti komu? In tudi: »Hočemo Ruse«. Koga? Stalina, Brežnjeva ali Gorbačova? To se je zgodilo na mitingu v Nikšiču. Televizija v Titogradu je tako poročala. Toda ko so se naslednji dan streznili, so organizatorji uvideli, da _ so takšni vzkliki res »kontrarevolucija« ali še več: izdaja. Zato so odgovorni v Nikšiču začeli trditi, da manifestanti niso vzklikali »Hočemo Ruse«, temveč »Hočemo gusle«. Morda gusle za osle, ki se mitingov udeležujejo.
Slovenski časnikar piše o mitingu v Nišu, ki se ga je udeležil. Vidi transparent z napisom: Ole, Smole.« Pa vpraša mož, kdo je: »Žika s Kosova.« »Kaj pomeni: Ole, Smole?« »On zafrkava nas, mi pa njega.« »Ali poznaš Smoleta? Kdo je, kaj dela, kaj je takega
Papež je potreben naše ljubezni. Pomislimo, kako mora biti utrujen od neznanskega bremena odgovornosti, ki jo je sprejel! Kako ga mučijo dvomi pred taktičnimi odločitvami in kako se v trenutkih razpoloženjske praznine čuti samega ob vsem aparatu, ki ga vsak čas obdaja! Zavest, daje ljubljen, mu lahko sladi grenkobo, ki mu gotovo ni odvzeta.
Svetemu očetu potem obljubljamo pokorščino. On ve, da pokorščina ni slepa predanost, ampak je zavesten dej volje. Mi pa se zavedamo, da zatrdno brez zmote ohranja celoten verski nauk, da po zrelem prepričanju uči pravo pot našega življenja in da z najboljšo
rekel, da ti ni všeč?« »Nimam pojma. Vem samo to, da nas zafrkava.« »Kdo ti je to rekel?« »To vsi govorijo.« (Delo).
Tako Slobodan Miloševič in njegovi velikosrbski imperialisti hujskajo nepoučene srbske množice zoper Albance in Slovence.
Kazimir Humar (Kat. glas, 6.10.1988)
voljo uravnava pot Cerkve. Obljuba pokorščine seveda vključuje morebitni pridržek nepristojnosti, gotovo pa za vsak čas odprto pripravljenost za sprejemanje avtoritativnih očetovskih navodil za življenje in vladarskih ukrepov v družbi Cerkve. Vsebuje pa tudi zagotovilo, da bomo zanj prosili, naj mu božji Duh posebno v težavah navdihuje modrih odločitev, ki naj jih sprejema s pravo srčnostjo in zmernostjo, da bodo pravične glede na božje pooblaščenje.
Obljubljamo končno papežu vdano zvestobo, voljo, da se nikoli ne bomo ločili od njega. Brez njega ni Cerkve in zunaj Cerkve ni zveličanje za tiste, ki se tega zavedajo. Obenem bomo podvojili prav zveličanja za tiste, ki se tega zavedajo. Obenem bomo podvojili prav zdaj prošnje za milost vsem, ki so se ločili ali so v nevarnosti, da se ločijo, pa tudi vsem, ki po svoji službi skrbe za odnose in ravnanja, katera lahko vplivajo na ohranjanje cerkvene edinosti.
Božidar Fink Duhovno življenje (oktober 1988)
U.S. Postal Service
STATEMENT OF OWNERSHIP. MANAGEMENT AND CIRCULATION
Required by 39 U.S.C 3683)
\ A. title of publication
AMERIŠKA DOMOVINA
3. FREQUFNCY OF ISSUE
i&rafe&£keš?!?i-	in July
IB. PUBLICATION NO.
0	2	4	-	1	0	0
3A.	NO. OF ISSUES PUBLISHED ANNUALLY 95					
2. DATE OF FILING 10-18-88 .
3B. ANNUAL SUBSCRIPTION
rm
611? St. Clair Ave., Cleveland, Ohio 44103 (Cuyahoga County)
5. COMPLETE MAILING ADDRESS OF THE HEADQUARTERS OF GENERAL BUSINESS OFFICES OF THE PUBLISHER (Notprinter)
611? St. Clair Ave., Cleveland, Ohio 44103
6. FULL NAMES AND COMPLETE MAILING ADDRESS OF PUBLISHER, EDITOR. AND MANAGING EDITOR (Thit item MUST NOT he blank)
PUBLISHER (Name and Complete Mailing Address)
James V. Debevec, 611? St. Clair Ave., Cleveland, Ohio 44103
EDITOR (Name and Complete Mailing .Address)
ENGLISH - James V. Debevec, 611? St. Clair Ave., Cleveland, Ohio 44103 SLOVENIAN - Dr. Rudolph M. Susel, 6ll? St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103
MANAGING EDITOR (Name and Complete Mailing Address)
James V. Debevec, 611? St. Clair Ave., Cleveland, Ohio 44103
7. OWNER (If owned by a corporation, its name and address must be stated and also immediately thereunder the names and addresses of stockholders owning or holding 1 percent or more of total amount of stock If not owned by a cdfporatlon, the names and addresses of the individual owners must be given. If owned by a partnership or dier unincorporated firm, its name and address, as well as that of each individual must be given. If the publication is published by a nonprofit organization, its name and address must be stated.) (Item must be completed.)
AMERICAN HOME-fNC-
James V._Debevec
,	COMPLETE MAILING ADDRESS	,,
6117 SI. Clair Ave., Cleveland 441Oj
.................
6117 St. Clair Ave., nievelanri 441(L> 6117 St. Clair Ave.. Cleveland 44103-
Madeline D. Debevec
8 KNOWN BONDHOLDERS, MORTGAGEES, «Nb OTntR SECURITY HOLDERS OWNING OH HOLDING 1 PERCENT dS MOF.E OF TOTAL AMOUNT OF BONDS, MORTGAGES OR OTHER SECURITIES (If there arc none, so state)
FULL NAME
James V. Debevec______
__Madeline D...Debevec..
COMPLETE MAILING ADDRESS
6117 St. Clair Ave., CIPvelanH ti.JUlP3-
6117 St. Clair Ave., Clpvplarrt A41Q3-
9 FOR COMPLETION BY NONPROFIT ORGANIZATIONS AUTHORIZED TO MAIL AT SPECIAL RATES (Section 423.) 2 OMM only) The purpose, function, and nonprofit status of this organization and the exempt status for Federal income tax purposes (Check one)
HAS NOT CHANGED DURING PRECEDING 12 MONTHS
HAS CHANGED DURING PRECEDING 12 MONTHS
(If changed, publisher must submit explanation change with this statement.)
of
EXTENT AND NATURE OF CIRCULATION (See instructions on reverse side)
A TOTAL NO. COPIES (Net Rrcss'Run)
B PAID AND/OR REQUESTED CIRCULATION
1. Sales through dealers and carriers, street vendors and counter sales
2. Mail Subscription
(Raid and/or requested)
C TOTAL PAID AND/OR REQUESTED CIRCULATION I Sum <»/ I OH I and I OH')
D FREE DISTRIBUTION BY MAIL. CARRIER OR OTHER MEANS SAMPLES, COMPLIMENTARY, AND OTHER FREE COPIES
E TOTAL DISTRIBUTION (Sum of C and D)
F COPIES NOT DISTRIBUTED
1 Office use, left over, unaccounted, spoiled after printing
2. Return from News Agents
AVERAGE NO. COPIES EACH ISSUE DURING PRECEDING 12 MONTHS ___________
2677
496
2047
2543
2552
125
ACTUAL NO COPIES OF SlNGL-t ISSUE PUBLISHED NEAREST i^ FILING DATE ____________^
2677
496
204?
2543
9
2552
———-*wT
125
G. TOTAL (Sum of E. Ft and 2 should equal net press run shown in A I
2677
2677
I certify that the statements made by me above are correct and complete
SIGNATURE AND TITLE OF EDITOR, PUBLISHER, BUSINESS MANAGER, OR OW
__	Publisher
PS Form 3526, July 1984
(Sec instruction on reverse)
Imenik slovenskih društev
Slovene Organization Roster
" Al I KI.OO SI.OVKNIAN I'KNSIONKRS CI.HB President: Frank Slejko Vice Preš.: Louis Jartz
Sec.-Treas.: Steve Shimits Pec. Secy.:	Flelen Vukčevič,
23176 Gay Ave., Euclid, O. 44123 Auditing Comm.: Frank Bittenc, Ann Kristoff, Tillie Vranekovic Trip Coordinators: Ann Otoničar, Adolph Somrak, Tillie Vranekovic 3lov. and Eng. Publicity: Ann Kri s*0ff, Flelen Vukčevič Ped Reps.: Louis Jartz, Steve Shimits, Frank Slejko, Frank Bittenc; al,ernate: Jane Slejko Plall Reps : Vera Bajec, Al Com
eienchek
Slov Home for Aged Reps.: Doro lhV Sile, Josephine Commenchek Head Cook: Millie Bradač Sunshine Lady: Dorothy Sile Sar: Joe Muzic
Meetings: Second Tuesday of each month.
SLOVENE PENSIONERS CLUB NEWBURGH—MAPLE HEIGHTS President: John Taucher, Tel. 663-6957
Vice-Pres.: Mary Zivny Sec.-Treas.; Josephine Rezin, IpOl Rockside Rd„ Maple Hts„ 0H 44137, Tel. 662-9064 Sec. Secy.: Clara Hrovat Auditors: Louis Champa, Frank rbancic, John Perc Monthly meetings are held the °urth Wednesday of each month, at 1 P m., alternating at the Slove-a'an Natl. Homes on E. 80 St. and '050 Stanley Ave., Maple Hts. American Slovene Pensioners Club of Barberton, Ohio
President:-Vincent Lauter Mice-Pres.: Joseph Yankovich Sec.-Treas.: Jennie B. Nag 45 _ 24th St., N.W., Barbertr 8,H 44203 — Telephone: 1-21 or 825-2267.
^ec- Secy.: Julia Vadas ^Auditors:	Frances Smrd
n9ela Misich, Mary Kovacic ubstitute: Josephine Plainer . ed- Reps.: Theresa Cekar ^9ela p0|k prances Smrdel, Jo: 'ne Plainer, Jennie B. Nagel; alt ’e Mary Kovacic
the ee,'n9s every first Thursday Ce ^ribth at 1 p.m. in the Slove Cjh7°- 14th St., N.W., Barb
^fogressive Slovene '^omen of America
SUPREME BOARD Resident: Florence Unetich j8* Mice-Pres.: Joyce Plemel sicnd Mice-Pres.: Josephine Tom
^ln- Sec.: Millie Bradač ®c- Sec.: Emily Starman ^0rr. Sec.: Hildegarde Kazen Ai?t?Surer: Marie Plevnik 2ai( lt0rs: Jennie Zaman, Vid Ska,, Frances Mauric, Josephin E ar- Wilma Tibjash Oigg c 'Welfare: Cecelia Woll Vijl ^ozar, Rose Gorman, Hele ^evic, Caroline Lokar. clS,0rlan: Joanna Jadrich l,0r; Agnes Elish
pte CIRCLE 1 V,Jldpen,: Prances Mauric S6c 'es-: Sophie Matuch Rec ' reas,: Vida Zak
ec'Y-: Wilma Tibjash
^Phinl0:s: Jul'3nna Koba 0msic. Jeanne Skc
Mee,i'!,atuch u0nth cS First Thursday ' ^iovenian Work 6335 Waterloo Roar
CIRCLE 2
President: Josephine Turkman Hon. Vice Pres.: Frances Legat 1st Vice Pres.: Anna Filipič 2nd Vice Pres.: Rose Žnidaršič Sec.: Margaret Kaus, 30868 Harrison, Wickliffe 44092 (585-2603) Treasurer: Mary Zakrajšek Rec. Sec.: Mary Zakrajšek Auditors:	Mary Turk, Justine
Girod
Sunshine Lady: Stella Dancull Publicity: Justine Girod Meetings: Third Wednesday of the month, 1 p.m., Slovenian Natl. Home Annex, St. Clair Ave. New members always welcome.
CIRCLE 3
President: Dorothy Lamm 1st Vice Pres.:	Josephine
Kostainshek
2nd Vice Pres.: Fran Marinčič Financial Secy.: Miss Fran Marn, 154 1 E. 191 St., No. K104, Euclid, OH 44117, tel. 486 2643 Rec. Secy.: Ann Adams Sgt. at Aims: Caroline Lokar Auditors: Tillie Nosse, Loretta Hlabse, Jean Petrick Reporter: Jean Petrick Sunshine: Lil Bilicic Bingo: Loretta Hlabse (Ch.l, Millie Pike (Asst.)
Cookbook: Mickey Frank (481-8693)
Meetings at Slov. Soc, Home, Recher Ave., Euclid, OH, 2nd Wednesday of the month at 7 p.m.
CIRCLE 7
President: Hildegarde Kazen Vice President: Edith Zele 2nd Vice Pres.: Irene Strancar Rec. Secy.: Pauline Krall Treasurer: Frances B. Wey'ant Auditors:	Angie Baranowski,
Mary Krnel, Mitzi Vesel Sunshine Lady: Katie Dohnal Reporters: Esther Larabee, Ann Stefančič, Lillian Ribarich Bingo Chairman: Pauline Krall Meetings: Second Wednesday of the month, 7:30 p m , Slovenian Workmen’s Home, I 5335 Waterloo Rd
Pevska društva Singing Societies
PEVSKI /BOR KOROTAN
Predsednika: Kati Likozar Cup, Tomaž Gorenšek
Podpredsednika:	Frank Lovšin,
Tončka Sršen
Blaga|ničarka: Marjanca Tominc Tajnica: Martina Jakomin, 26552 Aaron Ave., Euclid, OH 44132 Odborniki: Jože Cerer, Mari Mc Murray Erdani, Mari Nemec. Gregor Sedmak, Janez Semen, Barb Semen, Nejci Slak Pevovodja: Rudi Knez
GLASBENA MATICA President: June Price
1st Vice Pres.: Olga Klancher 2nd Vice Pres.: Tony Mihelich Secretary:	Josephine Novak.
1951 Sunset Dr., Richmond Hts., OH 44143, tel 261-1246 Treasurer: Josephine Bradach Auditors: Jane Poznik, Matthew Dolenc
Wardrobe: Marie Shaver Librarian: Molly Frank Publicity: Molly Frank. Lori Sier-putowski
Director: Marya Ashamalla Pianist: Reginald Resnik Rehearsals: Monday evening, Rm 2, 8 p.m , 641 7 St Clair Ave New members are always welcome

JADRAN SINGING SOCIETY President: Florence Unetich Vice-Pres.: Don Gorjup Sec.-Treas.: Frank Bittenc Rec.-Corr. Sec.: Betty Rotar Auditors: Steve Shimits, Anne Kristoff, Josephine Tomsic Librarian: Betty Resnik Musical Dir.: Reginald Resnik Pianist: Alice Cech Rehearsals are held every Wednesday evening from 7:30 to 9:30 p.m. at the Slovenian Workman's Home, 1 5335 Waterloo Rd., Rm. 3. We welcome new members!
MLADI HARMONIKARJI
Slovenski harmonikarski zbor dečkov in deklic pod vodstvom učitelja Rudija Kneza, 17826 Brian Ave., Cleveland, OH 44119, telefon 481-3155.
CIRCLE 2 SNPJ
SLOVENIAN JUNIOR CHORUS President: Bob Dolgan Vice Pres.: Jeff Lapuh Rec. Secy.: Mark Tomsic Att. Secy.: Stacey Meden Treasurer: Matt Tomsic Historian: Wendy Lapuh Music Director: Cecelia Dolgan Meetings 2nd Thursday of the month. Slov. Soc. Home, Recher Ave
Rehearsals each Thursday, 7 pm, Slov. Soc. Home. Recher Ave , Euclid, Ohio
SLOVENSKA PESEM CHORUS LEMONT-CHICAGO, III. President: John Vidmar Hon. Pres.: Lojze Arko Vice-Pres.: Mike Vidmar Treasurer: Elizabeth Martinčič
Secietary: Susan Rigler
Director: Rev. Dr. Vendelin Špendov
Rehearsals: Every Sunday at 6 p.m. at the Baragov Dorn, Lemont.
PEVSKI ZBOR U.S.P.E.H.
Milwaukee, Wis.
President — John Frangesch Vice Pres.: Stanley Vidmar Secretary: Toni Needham Treasurer: John R. Fugina Chorus Conductor: Dolores Ivanchich
SLOVENIAN SINGING SOCIETY ZARJA
President:	Edwin Polšak
Vice President:	Vicky Kozel
2mM/ice Pies.:	Itrita Pryately
Con./Rec. Secy.: Soplrie T. Eler-sich, 1755 Spino Dr., Euclid, OH 441 17, telephone 216-531-8402 Secy.-Treas.:	Mike Perme
Musical Dir.:	Douglas Elersich
Asst. Dirs.: Edwin Polšak, Dick Tomsic, Josephine Turkman Auditors:	Rudy Kozan, Irene
Kelley, Frank Elersich Planning Comm : Irene Kelley, Barbara Elersich. Frank Kokal, Bea Pestotnik, Ann Kokal, Jim Kozel Stage Mgrs.: Ed Ozanich, Don Mulec, Joe Petrie Rehearsals held every Wednesday evening 7:30	9:30 p.m. at the
Slovene Society Home, 20713 Recher Ave., Euclid, OH
Rojaki! Priporočajte Ameriško Domovino prijateljem in znancem!
Folklorne skupine Folklore Groups
PLESNA SKUPINA KRES
I.	Predsednik: Peter Lekšan
II.	Predsednik: Mark Zakrajšek Tajnik: Jože Cendol, 1076 E. 72
St., Cleveland, OH 44103, tel. 431-0993
Blagajničarka: Rezka Kolarič Zapisnikarica: Marta Stefančič Odbornice: Marjanca Rihtar, Marjanca Rus, Tanja Lončar
d?
Razna društva Various Groups
MISIJONSKA ZNAMKARSKA AKCIJA, Cleveland, Ohio Duhovni vodja: Rev. Charles A. Wolbang C.M.; predsednica: Marica Lavriša; podpredsednik: Jelka Kuhelj: tajnica in zapisnikarica: Mary Celestina, 4935 Gleeten Rd., Cleveland, OH 44143, tel.381-5298; blagajnik: Štefan Marolt, 5704 Prosser Ave., Cleveland, OH 44103, tel. 431-5699; nadzorniki: Ani Nemec, ing. Joseph Zelle, Vida Švajger; odborniki: Rudi Knez, Anica Knez, Agnes Leskovec, Tončka Urankar, Ivanka Tominec, Marica Miklavčič, Martin Merela; namestnika: Vinko Rozman, France Kuhelj
ST. MARY’S PARISH P.T.U. Holmes Ave., Cleveland, Ohio Spiritual Advisor:	Rev. John
Kumse
Spiritual Chairperson: Sr. Nina Vitale
Honorary President: Dr. Ronald Brooks
President: Michaelene McNulty Vice President: Joyce Segulin Rec. Secy.: Joanne Carlson Cones. Secy.: Pam Lai Treasurer: Danetta Kozel
CATHOLIC WAR VETERANS ST. VITUS POST 1655 Chaplain: Rev. Joseph Boznar Commander: Steve Piorkowski 1st V.C.: Robert W. Mills, Sr.
2nd V.C.: Matthew Nousak 3rd V.C.: Tony Cimperman Adjutant: Thomas Kirk Treasurer: Richard J. Mott, 760 E. 212 St., Euclid, OH 44119, tel. 531-4556 (H); 431-6062 (B) Officer of, the Day: Frank Godic Judge Advocate: Edmund J. Turk Welfare: William Lipoid Historian: Anthony Grdina Medical: Martin Strauss 3 Year Trustee: John J. Kirk, Jr.
2 Year Trustee: Frank A. Ljubi 1 Year Trustee: John J. Oster, Sr. Auxiliary Liaison: Richard J. Mott
Meetings are held every third Tuesday each month in the club-room, 6101 Glass Ave.
Purpose: To guard the rights and privileges of veterans, protect our freedom, defend our faith, help our sick and disabled, care for the widows and orphans, assist those in need, aid in youth activities, promote Americanism and Catholic Action, and to offer Catholic veterans an opportunity to band together for social and athletic activities.
C.W.V. LADIES AUXILIARY ST. VITUS POST 1655
Ptesident: Rose Poprik 1st V.P.: Mary Babic 2nd V.P.: Marcie Mills 3rd V.P.: Patty Nousak White Secretary: Laura Shantery Treasurer: Aggie Briscar Welf. Off.: Helen Snyder Historian: Irene Toth
Ritual Off.: Irene Rieman Trustee 3 Yr.: Georgette Paul Trustee 2 Yr.: Jo Nousak Trustee 1 Yr.: Catherine Ostrunic Social Secretary: Jo Mohorčič Chaplain: Rev. Joseph Boznar Meetings are held the second Wednesday of the month in the Post Meeting Room, 6101 Glass Avenue at 7:30 p.m.
ST. VITUS CHRISTIAN MOTHERS’ CLUB Spiritual Director: Rev. Joseph Boznar
Principal: Sr. AnnMarie Kanusek S.N.D.
President: Marie Azman 1st Vice Pres.: Beverly Hetman 2nd Vice Pres.: Betty Svekric Rec. Secy.: MaryLou Buehner Corres. Secy.: Sharon Fakadej Treasurer: Karen Matuszewski Publicity Chmn.: Marion Rozman Meetings are held on the first Wednesday of each month, except July and August.
Dues are $3.00 and paid in September for each school year.
ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV
Predsednik: Ciril Prezelj, R.R. 7, Quelph, Ont., Canada, NI H 6J4 Podpredsedniki: Vsi predsedniki krajevnih društev Tajnik: Jakob Kvas, 43 Pendrith Ave., Toronto, Ont. Canada Blagajnik: Janez Kušar, 108 Lex-field Ave., Downsview, Ont. Can.
Tiskovni referent in član uredniškega odbora: Otmar Mauser Pregledniki: Mirko Glavan, Jože Melaher, Anton Meglič Zgodovinski referent: prof. Janez Sever, Cleveland, Ohio
BELOKRANJSKI KLUB
Predsednik: Milan Smuk; podpredsednik: Matija Hočevar; tajnica: Vida Rupnik, 1846 Skyline Dr., Richmond Hts.. OH 44143, tel. 289 0843; blagajnik; Matija Hutar; zapisnikar: Milenca Dovič; nadzorni odbor: Janez Dejak, Rezka Smuk, Nežka Sodja; gospodar: Frank Rup nik; kuharici: Marija Ivec in Milena Dovič
ŠTAJERSKI KLUB
Predsednik: Martin Walentschak Podpredsednik: Rudi Pintar Tajnica: Slavica Turjanski Blagajničarka: Kristina Srok Gospodar: Ivan Goričan Pomočnik: Jože Benko Odborniki: Rozika Jaklič, Jožef Kolenko, Angela Radej, Tonica Sirni-čak, Kazimir Kozinski, Jelica Prelog, Agnes Videivol, Štefan Režonja, Bianko Senica
Nadzorni odbor:	Alojz Ferlinc,
Angela Pintar, Malči Kolenko, Angela Mosei, Frančiška Benko Razsodišče:. Lojzka Feguš, Elza Zgoznik, Marija Walentschak, Marija Goršek, Lenka Mišmaš, Avgust Šepetave
SLOVENSKO—AMERIŠKI PRIMORSKI KLUB v Clevelandu
Predsednik: Frank Cendol Podpredsednik: Jože Jenko Tajnica: Hermina Bonutti, 29399 Shaker Blvd., Pepper Pike, OH 44124, tel. 831-1954 Blagajničarka: Marija Dekleva, 25151 Farrington Ave., Euclid, OH 44132, tel 261-6746 Odborniki: Štefan Durjava, Danilo Manjas, Kristan Sedmak, John Zad-kovich, Vinc Sfiligoj, Jože Delošt, Aldo Jakopich, Olga Valenčič Redarja: Gino Bremec, Lojze Cenčič
Nadzorni odbor:	Rudolph M.
Susel, Štefan Durjava, John Zadko-vich
Imenik slovenskih društev Slovene Organization Roster
^nadaljevanje s 7. str.)
ST. CLAIR RIFLE AND HUNTING CLUB Predsednik: Frank Zorman Podpredsednik: Milan Dekleva Tajnik-blagajnik: Renato Cromaz Zapisnikar: Gus Babuder Orožjar: Lud Zorman Odborniki: Frank Cendol, Eugene Kogovšek, Ed Pečnik
HIE AMERICAN SLOVENIAN CLUB OF SOU III FLORIDA President: Ellie Meuser Vice Pres.: Jennie Washio Treasurer: Paula Beavers Financial Secy.: Stephany Urbanic Recording Secy.: Mamie Willis Trustees: Cyril Grilc, Bill Zupanc, , tdw Blatnik
Meetings at 2 p.m., first Sunday of the month, at Nob Flill Hall, 10400 Sunset Strip, Sunrise, Flori da 33322
POLKA BOOSTERS CLUB Cleveland, Ohio
President: Agnes Sullivan, 2561 1 Lake Shore Blvd., Apt. FI 6, Euclid, OH 44132, tel. 261-1124 Vice President: Cheryl Muranko Treasurer: Fran Marn Secretary: Fred Zerovnik Corres. Sec'y.: Dorothy Mikula Sgt. at Arms: Joe Skrovan Meetings are first Sunday in February, May, August and November, at I.C.A. Hall, 15901 St. Clair Ave., at 6:00 p.m.
SLOVENE HOME FOR THE AGED 18621 Nell Road Cleveland, OH 44119
President: Dr. Rudolph M. Susel Vice Pres.: Rudolph Kozan Treasurer: Alma Lazar Rec. Secy.: Joseph Skrabec Corr. Secy.: Maria Štepec Trustees: Stanley Laurich, John Cech, Ronald Zele, Richard Tomsic, Sutton J. Girod, Frank Cesen, Rose Mary Toth, Elmer Nachtigal, John Pestotnik, Marie Shaver.
Alternates: Robert Zaman, Agnes Turkovich.
Administrator: Agnes Jeric Pace, N.H.A.
Honorary Trustees: Frank Kosich, James Kozel, Albin Lipoid, Frederick E. Križman, Agnes Pace, Michael Telich, Cecelia Wolf, Jean Križman.
Statutory Agent and Parliamen tarian: Paul J. Hribar, L.P.A.
SLOVENE HOME FOR THE AGED AUXILIARY
(Meets every 4th Thursday at SHA at 7:30 p.m.)
President: Anne Ryavec Vice Pres.: Tonia Grdina Hinkle Secy.: Bertha Richter Treasurer: Emilee Jenko, 16114 Huntmere Ave., Cleveland, OH 441 10, tel. 486-3069 Corr. Secy.: Helen Levstick Committee Chairpersons:
Historian: Nettie Mihelich Publicity: Madeline Debevec Reporter: Eleanor Pavey Welfare: Nettie Mihelich
I HE SLOVENIAN AMERICAN NATIONAL ART GUILD
President:	Jean Križman, tel.
692-2489
Vice President: Marsha Cohen Secretary and Rec. Secy.: Nancy Walden
Treasurer: Josephine Turkman Auditors: Sophia Opeka, John J Streck, Emilee Jenko Membership: Eleanore Rudman, Mary Sell
Chairwoman of Heritage and Stit chery and Design: Doris Sadar Consultant: August B Pust Bylaws: Nancy Walden Historian: Carol Maruszak Exhibits: Mildred Hoegler Program: Frances Babic, Sylvia Močnik
Federation of Slovenian National Homes: John Habat
Newsletter Chairwomen:	Doris
Sadar and Mary Sell
Legal Advisor: Michael Perme Meetings: Third Monday of each month (except July and August) at 7:30 p.m. at the Slovenian Society Home, Recher Ave., Euclid, Ohio
AMERICAN SEO\ ENE t El H
Presidentr Gene Drobnič Vice Pres : Emilee Jenko Rec. Secy : Tern Hočevar Corr Secy : Bertha Walden Treasurer: Esther Rossman Meetings are held on the first Monday of each month, except July and August, at the Euclid Public Library, 63 1 L ..'J.I St , l uclid Ohio
SLOVENIAN AMERICAN HERITAGE FOUNDATION
Hon. President:	Frank	J. Lausche
President:	Dr. Karl B. Bonutti
Vice President:	Ann	M. Opeka
Secretary:	Francine	M. Snyder
Treasurer:	James E. Logar
Executive Committee (At Large):	_
Mary Čermelj Frederick E. Križman August B. Pust Vladimir J. Rus Dr. Rudolph M. Susel Edmund J. Turk Suzanne Vadnal
KLUB LJUBLJANA
Predsednica: Christine Kovach Podpreds.: Sophie Skepic Tajnica: Stephanie Segulin Blajničarka: Mary Ster Zapisnikarica: Jane Novak Nadzorni odbor:	Ceal Žnidar,
Joseph Mateyka, Caroline Lokar Poročevalka: Jane Novak Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu ob 7.30 zvečer v SDD na Recher Ave.
SLOVENSKA TELOVADNA ZVFIZA V CLEVELANDU Starosta: Janez Varšek; tajnica in blagajničarka: Meta Lavrisha, 1076 E. 176 St., Cleveland, OH 4411 9; načelnik: Milan Rihtar; vaditeljski zbor: Milan Rihtar, John Varšek, Meta Lavrisha, Marija in Majda Ritosa.
Telovadne ure: vsak četrtek od 6. do 10. zvečer v telovadnici pri Sv. Vidu.
SLOVENIAN SPORTS CLUB 2858 Hayes Drive Willoughby Hills, OH 44094 946-4039
Predsednik: Ed Skubitz Podpreds.: Michael Dolinar Tajnik: Tomaž Veider Blagajnik: Leo Vovk Načelnik odbora: Andrew Celestina
Odborniki: Andrew Celestina, Michael Dolinar, Stan Knez, Smiley Ramšak, Edward Skubitz, Robert Štepec
Pravni svetovalec: Tom Lobe
BALINCARSKI KROŽEK SLOVENSKE PRISTAVE
Predsednik: Toni Švigelj Podpreds.; Feliks Breznikar Tajnik: Joseph Marinko Blagajnik: Toni Škerlj Odborniki: Ani Breznikar, Vera Žnidaršič, August Dragar, Lojze in Angelca Hribar, Lojze in Mici Mohar, Stane Švajger, Cilka Švigelj, Janez in Tončka Švigelj, Ignac Tavčar, Slavka Sečnik, Helena Mišmaš, Tončka in Ivan Berkopec, Minka in Viktor Kmetič, Janez Suhadolnik, Poldi Bojc, Milena Jarc, Ida Oreh Nadzorni odbor:	Jože Dov)ak,
Jože Sojer, Ferdo Sečnik Seje se vršijo po dogovoru
Dramatska društva Dramatic Societies
ODBOR DRAMA IŠKEGA DRUŠTVA LILIJA za leto 1987-1988 Predsednik: August Dragar Podpreds.: Matt Grdadolnik Blagajničarka: Marija Nemec Tajnik: France Hren, 21101 N. Vine Ave., Euclid, OH 44119, tel. 531-6196
Zapisnikar: Miro Odar Programski odbor: Ivan Haupt man, Srečko Gaser, Peter Dragar, Ivan Jakomin, Zdenka Zakrajšek, Mojca Slak, Janez Tominc Odrski mojster: Slavko Štepec Arhivar: Srečko Gaser Točilnica: Tone Štepec, Miro Celestina, Rudi Hren Reditelja:	Jože Tomc, Matija
Hočevar
Knjižničar: Srečko Gaser Športna referenta: France Zalar, Matt Grdadolnik
Kuhinja:	Anica Nemec, Marija
Hočevar, Julka Zalar Nadzorni odbor: Viktor Kmetič. Stane Krulc, Frank Zalar
Seje prvi ponedeljek v mesecu, ob 8. uri zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave.
LADIES AUXILIARY SLOVENIAN SOCIETY HOME RECHER AVE., EUCLID, O. President: Christine Kovach V. President: Tillie Nosse Secy Treas.: Mary Ster, 1871 Rush Rd., Wickliffe, 0 44092, tel 944 1429
Rec Secy : Marica Lokar Audit Comm.: Marge Koss, Danica Hrvatin, Norma Hrvatin
Shrimp & Fish Fry every Friday from 1 1 a m to 8.30 p.m. Also on the menu are goulash & polenta,
■ sauerkraut & sausages, breaded pork & breaded chicken
BALINCARSKI KLUB NA WATERLOO RD.
Predsednik: Stanley Preslan
Podpredsednik: Steve Kasunic Tajnik: Mate Zaharija 'Blagajnik: Frank Zgonc, 15703 Grovewood, Cleveland OH 44110 Zapisnikar: Mark Vesel Nadzorniki: Joseph Ferra, Stanley Grk, Tony Sturm
Kuharici: Emma Grk, Mira Puhalj Seje sklicuje odbor. Balinanje čez zimo v lepih in gorkih prostorih od 11 dop do 12. ure opolnoči za moške in zenske. Letna članarina s 5 Novi člani dobrodošli
S.K.I). TRIGLAV Milvvatikvt’, Wisconsin
Duhovni vodja: Rev. Di. Joseph Gole
Predsednik: Jože Kunovai Podpreds.: Ivan Bambič Tajnica: Helenca Frohna Zapisnikarica: Marija Kadunc Blagajničarka: Milka Modic
Upravnik parka Triglav: Franjo Mejač
Pomočnik upravnika Parka: Stanko Yaklic
Pevovodkinja: Mara Kolman Športni referent: Janez Mejač Zastopnik S.K.D. Triglav pri USPEH: Jože Kunovai
Dopisnik za. Ameriško Domovino: Alojz Galič
Baia: Dan Mejač Kuhinja: Loni Limoni Nadzorni odbor: Karel Maierle, Rezi Kotai, Janko Limoni Razsodišče: Ludvig Kolman, Luke Kolman, Janko Levičar
WES I PARK BUTTON BOX CLUB
President:	Ella Samanich, tel.
243 6696
Vice President: Bill llersic Secretary-Treasurer: Mimi Stibil Recording Secretary: Leona Nici fera-
Music Director: Andy Fixel Auditors: Rudy Pivik, Ed Ander son
Public Relations: Mimi Stibil Members: Dennis Madigan, John Carroll, Albina Capek, Joe Samsa. Bill Zmrazek, Joe Novak
KOLEDAR
društvenih prireditev
OKTOBER
23. — Slomškov krožek priredi vsakoletno kosilc v avditoriju pri Sv. Vidu.
23. — Občni zbor Slovenske pristave, na Slov. pristavi.
23. — Slovenian National Art Guild praznuje 15-letnico v SDD na Recher Ave.
29. — Štajerski klub priredi Martinovanje v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Pričetek ob 7h zv. Igrajo Veseli Slovenci.
29.	— Slovenski dom na
Holmes Ave. priredi večerjo.
30.	— Proslava slovenskega narodnega praznika v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Pričetek ob 4. uri pop.
30. — Pevski zbor Zarja ima
koncert v SDD na Recher Ave. Pričetek ob 3.30 pop. Igra Ray Polantz orkester.
NOVEMBER
6.	— Slovensko ameriški
kulturni svet priredi »Slovenski večer« v SND na St. Clair Ave. Počaščen bo sodnik August Prvatel.
12. — Pevski zbor Jadran priredi jesenski koncert, .združen z večerjo in plesom, v SND na Waterloo Rd. Igra Joey Tom-sick orkester.
12. — Belokranjski klub priredi martinovanje v SND na St. Clair Ave. Pričetek ob 6.30 zv. Igra Tony Klepec orkester.
13. — Slov. mladinski zbor Kr. 2 SNPJ praznuje 50-letnico s prireditvijo v SDD na Recher Ave.
MALI OGLASI
Kaši & Steady Workers Incentive Pay Opportunity
Light assembly & sewinS opportunities. Must hav* very good hand dexterW and want to work every da! Both jobs are incentive pluS base pay.
Apply in person M°n Tue. or Wed. 8 a.m. to 1 a.m. only.
TO:
2275 E. 55 St. Vocational Guidance Servk’tS (Use Hawthorne Entrant) (77-78!
FOR SALE
Open Sat. & Sun — 1-5 p-1" 8091 Lakeshore Blvd. Mentor Harbor Yacht Clu Area. Beautiful Split Le^ many extras. 7 rooms, 1 baths, dbl. garage. $97,0
1-257-2990
(77-78!
Hiše barvamo zunaj in znJ| traj. Tapeciramo. (We ^ paper). Popravljamo in mo nove Kunmje in Kupa,nVf ter tudi druga zidarska mizarska dela.	,
Lastnik TONY KRISTAVN Pokličite 423-4444	,
Novi grobovi
John E. Gerk
Umrl je John E. Gerk s Pe-ninsule, O., mož Helen, roj. Behm, oče Normanda, Eleanor Oriti, Rite Kral, Roberta in Marian Short, 19-krat slari oče, 3-krat prastari oče, brat Josepha (pok.), Ann Christo-fek, Edwarda in Georgea. Pogreb bo iz Fortunovega zavoda, 5316 Fleet Ave., v četrtek, v cerkev sv. Richarda, W. Richfield, O., dop. ob 10. in od tam na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes in jutri pop. od 2. do 4. in zv. od 7. do 9. Družina priporoča darove v pokojnikov spomin Cancer Society.
Kaj bi nam Baraga danes povedal?
(nadaljevanje s str. 6) ga in kakorkoli pomoči potrebnega, urejeno življenje v redukcijah —.vse to so bili vidni sadovi Baragovega prizadevanja. Skratka: verski, kulturni in obče človeški dvig človeka.
Živo krščanstvo, ki zajema moč iz studencev Kristusovega odrešenja, to je bil Baragov ideal; ideal, ki je tudi danes aktualen in hkrati edino realen za izhod iz vseh mogočih težav današnjega sveta.
Andrej Pirš Duhovno življenje
APTS. FOR RENT Call 881-7740 after 6 P'1
During Week
<74-7'
Oskrbnika se išče En dan na teden. Znanj6 ; dovodstva in električar^ nujno. Plača na uro. St6 vanjski blok, v East Cle^6 du, O. Kličite 692-1199.
•S-/
(76^
HIRING! Government jobs " . area. Many Immediate °P
te*:
without waiting list °r ^ $15,000 - $68,000. Call 838-8885. Ext. 1772.
For Rent ^
Upstairs. 5 rooms-Shore Blvd. Euclid- . Holy Cross Church-
preferred. 486-7098.
J
For Sale ^ St. Vitus area. 3 ^ home. By owner- ^ siding. Much m°r® good cond. Call 1-2^ g/
f