KAMNIŠKA CIVILNA ZAŠČITA JE SLOVENSKI VZOR
Ob dnevu Civilne zaščite so za zasluge, napore in prizadeva- strica, PGD Nevlje, PGD Sela pri Kamniku, PGD Srednja vas, nja pri izvajanju zaščite, reševanja in pomoči ter odpravljanju PGD Šmartno v Tuhinju, PGD Zg. Tuhinj, PGD Špitalič in PGD posledic naravnih nesreč, še posebej neurij, ki sta v juliju in Motnik, župan Anton Tone Smolnikar, poveljnik PGD Kamnik avgustu 2008 prizadela območje naše občine, priznanja pre- Jože Oblak ml., Stane Hribar, član PGD Srednja vas, in Igor jela vsa kamniška gasilska društva - PGD Gozd, PGD Kamnik, Pirc, član PGD Gozd.
PGD Duplica, PGD Šmarca, PGD Tunjice, PGD Kamniška Bi-	Več na 7. strani.
Na regijski prireditvi v Notranjih Goricah so priznanja Civilne zaščite prejela vsa kamniška prostovoljna gasilska društva. Na sliki predstavniki kamniških gasilskih društev s podžupanom Branetom Golubovičem, (foto: Primož Oblak)
STANETU SIMŠIČU BLOUDKOVA PLAKETA ZA ŽIVLJENJSKO DELO
Stanislav Simšič je za dolgoletno predano delo v Društvu upokojencev Kamnik in Planinskem društvu Kamnik prejel Bloudkovo plaketo za življenjsko delo v organiziranem športnem življenju obeh društev. Po slovesni podelitvi 11. februarja na Brdu pri Kranju je Bloudkove nagrajence in prejemnike Bloudkovih Plaket sprejel in pozdravil tudi predsednik države Slovenije dr. Danilo Turk in se zapletel v prijeten pomenek s Stanetom Simšičem.
Več na 7. strani.
AKTIVNE POČITNICE NA VELIKI PLANINI USPELE
Športna zveza Kamnik je med zimskimi počitnicami s pomočjo Občine Kamnik, Veliko Planino d.o.o. in Termami Snovik organizirala Aktivne počitnice. Zaradi skromnega števila prijav so izvedli le enega od treh pripravljenih programov. 30 počitnikarjev je ves teden uživalo v lepem vremenu in zimskih radostih. Nekateri so se naučili prvih smučarskih in bordarskih zavojev.	Več na 12. strani.
Dragi bralci, naslednja številka Kamniškega občana izide pred občinskim praznikom v četrtek, 26. marca. Gradivo za objavo oddajte do petka, 20. marca, zahvale in oglase pa do torka, 24. marca, v uredništvu v Kamniku, Glavni trg 23 (stavba med občino in sodiščem), tel.: 01/83 91 311, 041/662-450, e-naslov: sasa.meiac@siol.net.
Glavni trg v znamenju smučarjev po starem
7. marca, so se v Kamniku že osmo leto zapored srečali starosvetni smučarji in ljubitelji stare smučarske opreme z raznih koncev Slovenije. Sončno jutro je obetalo uspešno srečanje starosvetnih smučarjev v Kamniku, ki sta ga organizirala Agencija za razvoj turizma in podjetništva Kamnik in Društvo učiteljev smučanja Kamnik »Kamniške grče«. Žal pa zaradi vetra na Veliki planini, kjer naj bi potekal najbolj zanimiv del srečanja - tekmovanje za pokal Šinkel, ni bilo mogoče izpeljati praktičnega prikaza različnih tehnik smučanja po starem, ki jih udeleženci skušajo vselej čimbolj uskladiti s celotno opremo in obdobjem, ki ga predstavljajo.
Zato pa je bilo toliko bolj živahno na Glavnem trgu, kjer je svojo opremo častitljive starosti, uniforme, oblačila in zanimive dodatke k popolni smučarski opravi razkazovalo 82 starosvetnih smučarjev iz enajstih skupin.
Najmlajši je bil komaj 4-letni Urh Rezoničnik iz skupine Podmeninski gadje (na sliki), kot si je ime nadela skupina šestih Savinjčanov. S svojo enotno obleko in staro opremo postajajo vidnejši del slovenske skupine smučarjev in na tovrstnih srečanjih dosegajo najvišje uvrstitve. Starosvetnim smučarjem so se pridružili lansko leto, obleko so si sešili sami, smučke in palice pa našli na podstrešjih v dolini. 90 let stare smuči kažejo na dolgo tradicijo smučanja v Savinjski dolini.
Več o ljubiteljih smučanja po starem na 9. strani.	VERA MEJAČ
ŽENSKE IN NJIHOVI PRAZNIKI
Oljeni? Btkz mobitela?
■.< i
'M

Prodaja in vgradnja navigacij Garmin.
GARMIN
Sklepanje naročniških razmerij in prodaja akcjiskih aparatov za podjetje Mobitel.
Vgradnja setov za prostoročno telefoniranje, alarmov in avtoakustike. Prodaja dodatne opreme za mobilnike.
Avto Akustika
Ljubljana, Vojkova cesta 58, (041) 777 777 Domžale, Ljubljanska 73, (031) 555 333 Jarše, Kamniška cesta 24, (041) 988 988 Kamnik, Perovo 26, (031) 555 222 vvww.avtoakustika.si
Marec je mesec žensk, ko je pozornost bolj kot sicer med letom namenjena ženskam in materam, pa naj bodo to drobne pozornosti bližnjih ali pogostejši pogovori o vse pomembnejši vlogi žensk v družbi, gospodarstvu in politiki, o enakopravnosti, emancipaciji...
Kako pojmujemo oba marčevska praznika, je odvisno od vsakega izmed nas. Prav vsak se lahko ob 25. marcu s hvaležnostjo obrne k svoji materi in se ji zahvali za vso skrb in ljubezen, ki jo brezpogojno razdaja.
Pravkar minuli 8. marec naj bi bil praznik vseh žensk ne glede
M
El
'jBmali
na starševstvo. Je spomin na ženske, ki so s svojim delom in aktivnostmi v preteklosti močno opozorile nase in na opravljeno delo, ki ni bilo družbeno priznamo. Danes je, hvala bogu, precej drugače, saj si ženske ob nenadomestljivi vlogi v družini utrjujejo svoj položaj v družbi, poklicu, karieri in tudi politiki.
To potrjuje tudi naš pogovor z zgodbo »Moja mami vozi avtobus, moja babi pa kamion...« z zanimivima ženskama: Vido Kališnik, voznico kamiona, in Edito Vrankar, voznico avtobusa (na fotografiji). Obiskali smo tudi Močnikovo Maričko v Novem trgu. O vsem tem na 11. strani.
V ospredju smo tokrat ženske in prav vsem želim, da bo ne le ob »ženskih praznikih« ampak sleherni dan v letu prijazen in topel, tako na delovnem mestu kot med domačimi in prijatelji.
Odgovorna urednica SAŠA MEJAČ
”' '1 -W >•,
Ce vas najdejo, pridite v Avt-oAkustiko
WW 1 1 m	VOD	»TERN Varčujmo z energijo! - De Dietrich A ogrevalna r h * m i o u * ▼ tehnika
SrTEBELETrHON		
		
2. 12. marec 2009
AKTUALNO
Z včerajšnje seje občinskega sveta občine Kamnik
Otroško varstvo bo aprila dražje za 13,6 odstotka, starši pa bodo nosili približno tretjino te podražitve
Včeraj so naši svetniki in svetnice opravili enaindvajseto redno sejo tega mandata. Na njej so med drugim sprejeli sklep o letošnjih občinskih nagrajencih ter podprli 13,6-odstotno podražitev otroškega varstva, pri čemer bodo starši za otroško varstvo plačevali le dobre štiri odstotke več, preostanek podražitve pa bo prevzela občina v svoj proračun. Poleg tega so svetniki sprejeli tudi odlok o enkratni denarni pomoči, kjer je osnovni znesek s prvotno predvidenih 200 povečan na 250 evrov. Za širšo javnost pa so nedvomno zanimive tudi novosti, ki se nam obetajo na področju ravnanja s komunalnimi odpadki, saj se z novim odlokom pričenja bolj resno ločevanje odpadkov.
Po pričakovanju so svetniki in svetnice največ časa posvetili predlagani podražitvi otroškega varstva. Slednje se za starše ni podražilo že vse od leta 2006 in je bilo samo vprašanje časa, kdaj se bo otroško varstvo podražilo tudi za starše. Skrb zbujajoče pa je dejstvo, na katerega je opozoril mag. Jože Tomelj, ki je vodil komisijo, ki je preverjala upravičenost predlaganih po-
mostojni svetnik Daniel Kovačič in svetnik SLS Vid Kadunc sat bila kritična do višine nekaterih stroškov omenjenega zavoda, samostojna svetnica Ana Marija Suhoveršnik pa je bila kritična do kakovosti oskrbe otrok v eni izmed njegovih enot.
Matej Tonin je v imenu svetnikov N.Si, povedal, da naši vrtci vsak mesec pridelajo 40.000 evrov izgube, od zadnje podražit-
Znesek enkratne denarne pomoči je z 200 povečan na 250 evrov
Svetniki in svetnice so v drugi obravnavi brez razprave sprejeli tudi odlok o enkratni denarni pomoči občanom naše občine, katerega vsebino in namen sem vam na kratko predstavil že ob prvi obravnavi v mesecu januarju.
Pripombe svetniških skupin in svetnikov iz prve obravnave je občinska uprava v precejšnji meri upoštevala, tako je sedaj znesek s prvotno predvidenih 200 povečan na 250 evrov (za kar se je sicer zavzemala večina svetnikov in svetnic). Prav tako je upoštevan predlog Mateja Tonina (NSi), da se pridobitev tovrstne pomoči ne pogojuje s koriščenjem drugih oblik pomoči na Centru za socialno delo. Tudi občinsko plačevanje šolskih kosil za otroke iz ogroženih družin sedaj ni več omejeno na štiri mesece (za to so se zavzemali člani svetniške skupine LTS in samostojni svetnik Daniel Kovačič), uprava pa je upoštevala tudi predlog svetnika SLS Vida Kadunca, ki je predlagal, da se višina pomoči konkretnemu prejemniku določi glede na njegove dejanske potrebe.
dražitev. Opozoril je namreč, da otroško varstvo zahteva že petino celotnega našega občinskega proračuna, zato bo treba to dejavnost v prihodnjih letih temeljito racionalizirati. Vido Repanšek, predsednik odbora za družbene dejavnosti, je v imenu odbora predlagano podražitev podprl in pojasnil, da za starše to v praksi pomeni za največ dvanajst (v povprečju pa šest) evrov višje stroške otroškega varstva. Podžupan in svetnik LDS Brane Golubovič je njegove besede podkrepil s pojasnilom, da se kapacitete naših vrtcev že nekaj let povečujejo
ve pa se je izgube nabralo že za dobrega pol milijona evrov. »Zaradi teh dejstev smo v N.Si pripravljeni podpreti 13,6-odstotno povišanje ekonomske cene, saj bi s tem od države dobili na leto
30.000	evrov, od ostalih občin pa 5.000 evrov več sredstev kot doslej. Prav tako smo pripravljeni podpreti tudi 4,2-odstotno povišanje cene za starše (kar bi zanje predstavljalo v povprečju za pet evrov višje stroške), a le pod pogojem, da se tako zbrana sredstva porabijo za odpiranje novih oddelkov. S tem bi starši, ki otroka imajo v vrtcu, s petimi evri na mesec pomagali do var-
Šutna bo že prihodnji teden spet zaprta za promet
Matjaž Jug, svetnik SD, je na tokratni seji občinski upravi zastavil vprašanje, kakšen bo sedaj, ko je obvoznica razširjena z dodatnima pasovoma, prometni režim na Sutni.
V oddelku za gospodarske javne službe so mu odgovorili, da bo na Šutni predvidoma že prihodnji teden ponovno uveden stari prometni režim, kar pomeni, da bo Sutna odprta samo še za dostavo in stanovalce.
in da se bodo še naprej, vendar to ne sme ogrožati stabilnosti občinskega proračuna. »Predlagano podražitev podpiram tudi zato, ker tokrat prvič določamo tudi ekonomsko ceno (enotno za oba vrtca - tako za WZ Antona Medveda kot tudi vrtec Peter pan) in ker prvič določamo znižanje cene staršem iz naše občine, s čimer jih bo občina na leto razbremenila za 150.000 evrov,« je pojasnil Golubovič. Svetniki SDS Rudi Veršnik, Robin Majnik in Robert Kokotec predlagane podražitve niso podprli, ker doslej še nikoli niso imeli vpogleda v zaključni račun VVZ Antona Medveda in ker se jim posamezni stroški zdijo previsoki. Tudi sa-
stva tudi tistim, za katere sedaj ni prostora v vrtcih. Ker pa od vodstva občine nismo dobili teh zagotovil, podražitve otroškega varstva za starše ne podpiramo,« je njihovo nasprotovanje predlagani podražitvi pojasnil Matej Tonin. Ker pa se je o podražitvi glasovalo v paketu, so svetniki N.Si nasprotovali tudi povišanju ekonomske cene.
Na glasovanju je predlagana podražitev (13,6-odstotno povečanje ekonomske cene in 4,2-od-stotno povišanje cene otroškega varstva za starše) dobila podporo večine svetnikov, svetniški skupini N.Si in SDS pa tega nista podprli.
Odvoz kosovnih odpadkov si
Kamniški 0bČ\N- Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon.
Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 12.000 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 23 (zgradba med občino in sodiščem), tel.: 01/83-91-311, 041/662-450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasa.mejac@siol.net Uradne ure uredništva: ponedeljek in petek od 8.30 ao 15. ure, sreda od 8. do 12. in od 13. do 17. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne, honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Set d.d., 12. 3- 2009.
bomo lahko po novem naročali »po želji«
Ker naš odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki (njegova osnova je nastala že leta 1997) ne ustreza več sedanjim zakonskim določbam, se je občinska uprava lotila priprave novega, katerega glavni cilji so:
-	uveljavitev načela »stroške plača povzročitelj komunalnih odpadkov«,
-	izboljšati dostop do storitev javne službe,
ti, da bo naš koncesionar samo še letos kosovne odpadke odvažal dvakrat letno (jeseni in spomladi), medtem ko bo prihodnje leto uveden nov način odvoza. Vsako gospodinjstvo bo imelo po novem možnost, da dvakrat na leto naroči brezplačen odvoz kosovnega materiala. Namen te novosti je, da bo tudi naš koncesionar prišel do tistih odpadkov, ki niso povsem brez vrednosti (tako imenovanih sekundarnih surovin), ki pa so mu jih ob do-
Letošnji občinski nagrajenci
Kot je za marčevsko sejo občinskega sveta že običajno, so tudi letos svetniki in svetnice na njej sprejeli sklep, na podlagi katerega bo ob letošnjem občinskem prazniku podeljenih enajst občinskih priznanj.
Zlato priznanje Občine Kamnik bo letos za življenjski prispevek k zdravstvenemu varstvu v občini Kamnik in Republiki Sloveniji prejel dr. Aleksander Doplihar. Srebrna priznanja bodo letos prejeli Javni zavod Matična knjižnica Kamnik, ki letos praznuje 60-letnico delovanja, v tem času pa je veliko prispevala k širjenju bralne kulture in informacijske pismenosti, Zdravka Slavec za njen prispevek k izgradnji in posodobitvi Doma invalidne mladine Kamnik v enega najsodobnejših centrov za usposabljanje gibalno oviranih otrok v slovenskem in širšem evropskem prostoru ter Ana Stele za njeno dvajsetletno kulturno in humanitarno delovanje. Bronasta priznanja bodo letos prejeli: Marta Kos za dolgoletno delo na področju ohranjanja podeželja in razvoja delovnih mest na kmetijah v občini Kamnik, Ivan Nograšek za dolgoletno prizadevanje in pomemben prispevek k vsestranskemu razvoju krajevne skupnosti Tunjice, ter Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo 90/91 Kamnik - Komenda za ohranjanje zgodovinskega spomina, povezovanja veteranov in udeležencev vojne za Slovenijo ter njihovo delovanje na različnih področjih.
Letos bodo podeljena tudi tri posebna priznanja Občine Kamnik, prejeli pa jih bodo: Milan Grkman in Jože Gajšek za urejanje poti in pobočja Starega gradu, Vid Pirš za prispevek k razvoju lokalne skupnosti ter kamniški župnik Tone Dular za izredno velik prispevek k ohranjanju kulturne dediščine v naši občini. August Wagner, župan Trofaiacha, ki letos jeseni odhaja v pokoj, pa bo za svoj prispevek k razvoju sodelovanja med Kamnikom in Trofaiachom prejel spominsko priznanje naše občine.
Žal pa je - tako kot lanskega - tudi letošnje glasovanje o prejemnikih občinskih priznanj umazala neokusna razprava o tem, da je izbor prejemnikov občinskih priznanj odvisen od tega, kateri politični opciji so predlagani kandidati naklonjeni. Ker tovrstno razpravljanje o naših občanih ne sme postati naša folklora, se je večina svetnikov zavzela za ustanovitev politično neodvisne komisije, ki bo občinskemu svetu predlagala prejemnike občinskih priznanj. Upajmo, da bo ta komisija res ustanovljena in začela delovati že do naslednjega občinskega praznika, ker bodo sicer naša občinska priznanja izgubila ves ugled, ki ga (zaenkrat še) imajo, pa tudi prejemnike takšnih priznanj bo vse težje najti.
-	zagotoviti učinkovit sistem ločenega zbiranja komunalnih odpadkov,
-	zagotoviti obdelavo komunalnih odpadkov pred odlaganjem na odlagališču komunalnih odpadkov ter
-	zagotoviti spremljanje količine in vrste odpadkov glede na vir nastajanja odpadkov, osveščanje in obveščanje uporabnikov javne službe o učinkovitem ravnanju z odpadki ter izdelavo letnih in dolgoročnih programov ukrepov na področju ravnanja s komunalnimi odpadki.
Novi odlok med drugim predvideva tudi dodatne zabojnike za ločeno zbiranje kuhinjskih in zelenih vrtnih odpadkov. Gospodinjstvom, ki tovrstne odpadke predelujejo v kompost, teh dveh zabojnikov ne bo treba imeti. Med novostmi, ki jih novi odlok prinaša na področje kosovnih odpadkov, pa je treba izpostavi-
sedanjem načinu pobiranja na predvečer odvoza pobrali razni preprodajalci.
Proračunska rezerva bo letos namenjena sanaciji petih plazišč
Svetniki so med drugim podprli tudi predlog uprave, po katerem se bo letošnja proračunska rezerva namenila za sanacijo štirih plazovitih območij in sicer tistega v Podstudencu (za njegovo sanacijo je predvidenih do 35.000 evrov), pod stanovanjsko hišo Tunjiška Mlaka 35 (do 40.000 evrov), pri stanovanjskem objektu Stolnik 12b (do 30.000 evrov), pod lokalno cesto Godič - Brezje (do 47.200 evrov) ter izvedbo podpornega zidu pod delom udrte ceste do domačije na naslovu Klemenče-vo 4 (do 30.500 evrov).
ZORANJEREB
Volitve in imenovanja
Za predstavnike občine v svet OŠ Frana Albrehta pa so bili na tokratni seji imenovani Anka Lipičnik iz Stahovice ter Nina Klisarič in Valentin Kokotec iz Kamnika
Občina bo že letos finančno spodbujala odstranjevanje azbestne kritine
Ena izmed novosti, ki jih za letošnje leto pripravlja občinska uprava, je tudi pravilnik, na osnovi katerega bo občina finančno spodbujala odstranjevanje azbestne kritine s stanovanjskih, kmetijskih in drugih privatnih gospodarskih objektov v naši občini.
Svetniki so predlagani pravilnik soglasno podprli, svetniki N.Si, LDS ter svetniki Vid Kadunc, Daniel Kovačič in Anton Rajsar pa so se zavzeli, da se pravilnik ne bi omejil samo na stanovanjske objekte, ampak tudi na kmetijske in druge privatne gospodarske objekte, saj so ti še pogosteje prekriti z azbestno kritino kot stanovanjski. Rudi Veršnik, svetnik SDS, pa je opozoril, da je sedaj predvidenih 3.000 evrov premalo denarja za vse, ki se bodo odstranjevanja azbestne kritine lotili že letos. Zato je Kovačič predlagal, da bi za ta namen občina namenila vsaj deset tisoč evrov.
Turistično-informacijski center Kamnik
tel: +386 1 831 82 50, www.kamnik-tourism.si
KOLEDAR PRIREDITEV
MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK
tel.: 831 12 17,831 25 97, ania.ramsak-zupan@kam.sik.si torek. 17. marec, ob 19. uri Vse, ki jim je na srcu naš okraj, pozdravlja Kamničan Matična knjižnica Kamnik in NUK, enota za razvoj digitalne knjižnice, predstavljajo digitalizirano časopisno prilogo Kamničan (1905 - 1907) in digitalno knjižnico Slovenije.
S kulturnim programom sodeluje KD Priden možic.
Sreda. 18. marec, ob 19.30 Filmska šola - Vzgajanje pogleda
Drugo predavanje: Film kot umetnost - 4. del. Predava Dušan Rutar.
Četrtek. 19. marec, ob 17. uri:
Knjižna čajanka v Šutenski čitalnici (prostori KD Priden možic):
Obesi luno na streho moje palače (Bližnji in daljni vzhod, Indija...)
Vodi: Ivanka Učakar.
Študentski klub Kamnik in Matična knjižnica Kamnik vabita:
Sreda. 25. marec, ob 19.30
Potopisno predavanje: Filipini - pozabljeni paradiž
Predava: Gregor Fodransperg - Fedr
Vsak ponedeljek ob 18. uri na pionirskem oddelku knjižnice
Mladi prostovoljci iz Stranj bodo začeli brati pravljice na pionirskem oddelku knjižnice prvi ponedeljek v marcu in potem vsak ponedeljek. Z branjem začenjata: Štefan Grilje, 2. letnik gimnazije, in Manca Hrovat, 1. letnik gimnazije. Vabljeni!
Več informacij o skupini dobite na spodnjem spletnem naslovu: http://groups.google.si/group/mladi-prostovoljci?lnk=srg&hl=sl
i*.
MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK SALON GRADU ZAPRICE Tel.: 8317 647, 8317 662 Sreda. 25. marec, ob 18. uri
Cikel predavanj Kamnik skozi čas (ob 780-letnici mesta Kamnik) Predavanje dr. Benjamina Štularja: Mali grad
Vstop prost.
M
DOM KULTURE KAMNIK
www.domkulture.ora . 041/360-399 ali 01/839-76-06 Od 7. marca do 4. aprila
V	Informacijski pisarni KDPM na Šutni RAZSTAVA KAMNIŠKIH ŠTUDENTOV ARHITEKTURE
Vstop prost
Petek. 13. marec, ob 19. uri JSKD Kamnik
OBMOČNO SREČANJE FOLKLORNIH SKUPIN za izven; VSTOP PROST sobota. 14. marec, ob 20.uri KATALENA - koncert
za Glasbeni abonma in izven; VSTOPNINA 16 €; študentje in upokojenci 13 €
Četrtek. 19. marec, ob 18.uri Lutkovno gledališče Maribor PRINCESA KRINOLINA - lutkovna predstava za abonma Kam’nček in izven; VSTOPNINA: 5 € četrtek. 19. marec, ob 17.uri
V	Informacijski pisarni KDPM na Šutni KNJIŽNA ČAJANKA
Obesi luno na streho moje palače (Bljižni vzhod, Indija...) VSTOP PROST
Petek. 20. marec, ob 19.30 ROTARV CLUB KAMNIK JURE GORUČAN - pianistični koncert za izven; VSTOP PROST Sobota. 21. marec, ob 19.uri
TANJA ŽAGAR Z GOSTI - Ivo Mojzer, Rok Ferengja (Rok' n' band), David Grom, soplesalec Matevž Ogorelec in humorist Sebastjan Kamenik, koncert
za izven; VSTOPNINA 10 €
Torek. 24. marec, ob 20. uri filmski program Kino dom film
za izven; VSTOPNINA: 2 €; upokojenci,študentje 1 €; za abonente 2008/ 2009 vstop prost
Četrtek. 26. marec, ob 20. uri LEO KLUB KAMNIK
Borut Veselko: LAŽI AMPAK POŠTENO - monokomedija
za izven; 15 €
Petek. 27, marec, ob 17.uri OBČINA KAMNIK
SLAVNOSTNA PRIREDITEV OB OBČINSKEM PRAZNIKU
za izven, VSTOP PROST
Rezervacije in prodaja vstopnic:
KDPM pisarna Šutna, Šutna 10, Kamnik: ponedeljek, sreda, petek: 10.00 - 12.00 torek, četrtek: 14.00 - 17.00 tel. številka: 031 775 700
in uro pred prireditvijo na blagajni Doma kulture Kamnik
r*.
Kulturno društvo Foto kino in video klub MAVRICA Radomlje
V	ponedeljek. 16. marca, ob 19.00 v razstavišču Veronika Kamnik FILMSKI VEČER
Prikazani bodo kratki dokumentarni in avtorski video filmi: Zgodba o mamutu, Tone Rojc, kamniški slikar,
Gozd, mesec dni potem ....
Narodne noše 2008 - povorka skozi Kamnik,
Botanični vrt na Veliki planini, Grmade in tabori (obramba pred Turki)
i*.
KULTURNO DRUŠTVO TUHINJ
Laze 4a, Laze v Tuhinju
Sobota. 14.3.. ob 20. uri v Osnovni šoli Tunjice
AVDICIJA - komedija
avtor: Branko Durič -Duro, režija: Primož Kožlakar vstopnina: 5 €
Sobota. 21.3.. ob 19.30 v Kulturnem domu v Motniku AVDICIJA-komedija
avtor: Branko Durič - Duro, režija: Primož Kožlakar vstopnina: 5 €
OBČINA KAMNIK PRAZNUJE
JR|*
780 sUUp
LET MESTA KAMNIK
PROGRAM PRIREDITEV Petek, 20. marec
Ob 16. uri Tunjiška cesta
Odprtje pločnika
Ob 17. uri
Naravni zdravilni gaj, Tunjice
Odprtje ceste Ob 19. uri
Dvorana Frančiškanskega samostana Kamnik
Predavanje: Glasbeniki rodbine Hribar iz Zgornjega Tuhinja
Predavatelj: prof. Janez Močnik
Sobota, 21. marec
Ob 10. uri
Odprtje ureditve Ljubljanske ulice ter parkirišč na Klavčičevi ulici
Ob 11. uri Park Evropa
Rez potomke Stare trte z mariborskega lenta
Torek, 24. marec
Ob 18. uri
Turistično informacijski center Kamnik
Odprtje razstave na šolskem natečaju nagrajenih likovnih in
literarnih prispevkov učencev Osnovne šole Frana Albrehta
Kamnik
Sreda, 25. marec
Ob 18. uri
Medobčinski muzej Kamnik, salon gradu Zaprice
Cikel predavanj Kamnik skozi čas (ob 780-letnici mesta Kamnik).
Predavanje: Dr. Benjamin Štular: Mali grad
Četrtek, 26. marec
Ob 18. uri Dom kulture Kamnik
Odprtje razstave: Boji za severno slovensko mejo in general Rudolf Maister
Avtor razstave: Muzej slovenske vojske
Petek, 27. marec
Ob I6.nn Glavni trg
Promenadni koncert Mestne godbe Kamnik
Ob 17. uri
Trg talcev - spomenik Rudolfa Maistra
Slovesnost pri spomeniku
Slavnostna govornica:
dr. Ljubica Jelušič, ministrica za obrambo
Sodeluje Častna enota Slovenske vojske
Ob 17.30
Dom kulture Kamnik
Slavnostna seja občinskega sveta s podelitvijo priznanj občine Kamnik
Kulturni program:
Žiga Jereb, Ana Šterbova (balet), Jure Tori (harmonika)
Sobota, 28. marec
Ob 8. uri
Trg talcev - spomenik Rudolfa Maistra
Maistrov pohod
0r9anizira Društvo generala Rudolfa Maistra Kamnik Qb_ 11 uri
Odprtje hotela Malograjski dvor
0673. uri
Ogled prenovljenega Prašnikarjevega dvorca
Qb uri 18 uri Maistrova hiša Maistrova podoknica DKD Solidarnost Kamnik ObjLšLun
Športna dvorana Kamnik
Tradicionalni županov ples
Petek, 3. april
ObJZjjri Kamniška tržnica
Uradna otvoritev štiripasovne obvoznice
Sobota, 4. april
Ob 12. uri Glavni trg Čistilna akcija Ob 11. uri
Otvoritev ceste Strmine - Hrib (KS Nevlje)
ŠOLSKI MOST Z NOVO VAROVALNO OGRAJO
Po dobrem mesecu dni od nesrečnega zdrsa avtobusa v Kamniško Bistrico 1. februarja je most, ki povezuje obvoznico s Šolsko ulico, končno dobil novo, močnejšo ograjo. Mag. Matjaž Srša, višji svetovalec v oddelku za gospodarske javne službe občine Kamnik, nam je pojasnil, da je občina takoj po nesreči pristopila k sanaciji varovalne ograje na mostu preko Kamniške Bistrice. Pri odločitvi glede varnosti varovalne ograje je sodeloval projektant, ki je svetoval pri izvedbi projekta. Nova varovalna ograja ustreza standardom, ki jih predpisuje veljavna zakonodaja s področja prometa.
Varovalno ograjo je izdelalo in namestilo domače podjetje Zarja-Kovis d.o.o.. »Del stroškov financiranja projekta je zagotovljenih v okviru rednega vzdrževanja. Za poškodovani del ograje je bil podan odškodninski zahtevek na zavarovalnico, tako bodo stroški iz tega naslova pokriti z odškodnino. Vzdolž Kamniške Bistrice od križišča Šolske do Maistrove ulice je preostalo približno 80 metrov »stare« ograje, ki bi jo bilo potrebno sanirati oziroma pobarvati. Na podlagi zagotovljenih sredstev bodo sprejeti ukrepi za morebitno sanacijo tega dela,« nam je povedal Matjaž Srša.
SAŠA MEJAČ
Dom starejših občanov Kamnik, kjer preživlja jesen življenja 223 starostnikov, dobro opravlja svoje poslanstvo
Svet Doma starejših občanov Kamnik o delu in aktivnostih v minulem letu, aprila pa bo odločal o novem direktorju
V	petek, 27. februarja, se je svet Doma starejših občanov Kamnik (DSO Kamnik) sestal na 5. redni seji. Na seji smo obravnavali in sprejeli letno poročilo za leto 2008 ter finančni načrt in program dela DSO Kamnik za leto 2009- Obravnavali in sprejeli smo tudi redno delovno uspešnost direktorice DSO Kamnik in sprejeli sklep o razpisu delovnega mesta direktorja DSO Kamnik.
DSO Kamnik pokriva varstvo starejših občanov na področju občin Kamnik in Komenda. V Domu je prostora za 223 stanovalcev, konec leta 2008 je v Domu prebivalo 165 stanovalcev iz občine Kamnik, 11 stanovalcev iz občine Komenda ter še 47 stanovalcev iz 21 drugih slovenskih občin. Stanovalci iz drugih občin imajo svojce, ki prebivajo v kamniški ali komendski občini. Čakalna doba na dom je različno dolga (od pol leta do dveh let), ker je odvisna od prostih kapacitet in vrste oskrbe, ki jo prosilec potrebuje glede na zdravstveno stanje. Konec leta 2008 je število čakajočih na sprejem preseglo številko 500, iz občine Kamnik je 177 in iz občine Komenda pa 5 prosilcev. V zadnjih desetih letih je dom vsako leto sprejel od 34 do 76 stanovalcev. Lani jih je sprejel 55, od tega je bilo 7 sprejemov le začasnih v času dopustov.
Poleg domske oskrbe pa nudi DSO Kamnik še številne druge storitve občanom obeh občin in sicer dostavo kosil, pranje, kopanje, šivanje perila, gostinske usluge in pedikuro. Občani se lahko udeležujejo tudi strokovnih predavanj in družabnih srečanj, ki jih dom organizira v domski dvorani. V letu 2008 je bilo v program dnevnega varstva vključenih 14 uporabnikov.
V	DSO Kamnik je bilo v letu 2008 zaposleno povprečno 109 delavcev, tako da v domu služi kruh kar lepo število občanov. V domu je potekal tudi program javnih del - v letu 2008 je bilo v domu v povprečju zaposlenih 7,5 brezposelnih oseb. V okviru projekta Usposabljanje na delovnem mestu so se usposabljale 4 osebe, ena od teh se je v domu redno zaposlila za določen čas. Storilci prekrškov lahko namesto plačila globe ali prestajanja zaporne kazni v DSO Kamnik opravljajo splošno koristno delo v številu ur kot ga določi sodišče. V lanskem letu je tako ena oseba opravila 96 ur koristnega dela. V domu je skozi leto sodelovalo tudi skoraj 40 prostovoljcev.
V	okviru medgeneracijskega sodelovanja so stanovalce Doma obiskale štiri skupine predšolskih otrok in več pevsko-recitatorskih skupin iz osnovnih šol ob raznih praznikih.
Člani sveta smo bili soglasni v oceni, da je DSO v letu 2008 pod vodstvom direktorice Marije Rems z odliko opravljal svoje poslanstvo. V letu 2008 je DSO Kamnik dosegel zastavljene cilje, delo je potekalo umirjeno, gladko, brez večjih težav. Največ aktivnosti je bilo izvedenih na področju sanacije poplavljenih prostorov (poplava v letu 2007) ter na področju kadrovskih zadev zaradi uvedbe novega sistema plač javnih uslužbencev. Za zagotavljanje likvidnosti poslovanja je morala uprava zaradi porasta plač in drugih stroškov v zadnji četrtini leta omejiti porabo stroškov nabave (drobnega inventarja in drugih artiklov), strokovnega izpopolnjevanja in izobraževanja. V lanskem letu so bile razmere za poslovanje res težavne in črnoglede napovedi za prihodnje predstavljajo upravi doma in vsem zaposlenim še večji izziv za dosego zastavljenih ciljev.
Dosedanji direktorici poteče mandat konec junija letos, zato bo v Uradnem listu do konca marca objavljen razpis za direktorja DSO Kamnik. Pogoji za zasedbo delovnega mesta so opredeljeni v 56. in 57. členu Zakona o socialnem varstvu (ZSU Ur. list RS št. 3/07). Tako bo svet DSO Kamnik predvidoma že aprila odločal o novem direktorju oziroma direktorici doma. Soglasje k imenovanju poda minister, pristojen za socialno varstvo po predhodnem mnenju pristojnega organa lokalne skupnosti.
Predsednik sveta DSO Kamnik JANEZ RIFEL
Vi sprašujete, župan odgovarja
Drsališče na Glavnem trgu seje v zimskem času »dobro prijelo«
Občan M.O. iz Kamnika sprašuje, zakaj v času zimskih počitnic na Glavnem trgu ni bilo drsališča in kdo je skrbel za tehnični del delovanja drsališča.
Občina Kamnik seje v drugi polovici leta 2008 na podlagi izredno pozitivne izkušnje iz pretekle sezone odločila za nakup drsališča. Naložba se je tudi v letošnji sezoni izkazala za pravilno, saj smo v skoraj dveh mesecih, ko je drsališče delovalo na Glavnem trgu, dosegli izredno dober obisk in pozitivne odmeve. Pozitivni rezultati so bili zagotovo odraz analize delovanja drsališča v sezoni 2007/2008.
Vsebinska in tehnična plat drsališča je letos dosegla številne nadgradnje: poskrbeli smo za primeren prostor za preoblačenje, posodobili svetlobno in zvočno podlago ter poskrbeli za izboljšanje celotnega zunanjega videza drsališča. Drsališče smo odprli v času, ki je za aktivnosti na ledu najbolj atraktiven, na začetku adventnega časa, začetku prednovoletnih priprav in rajanj. Izkušnja iz sezone 2007/2008 nam je pokazala, da je drsališče na prostem aktualno in zanimivo predvsem v decembrskem času, morda še do sredine januarja, pozneje pa zanimanja za drsanje na prostem ni več. Primer iz leta 2008, ko smo drsališče na Glavnem trgu imeli do konca šolskih počitnic, je pokazal, da drsanje v tem času, kljub ugodnemu vremenu, ni več zanimivo. Na podlagi teh analiz smo se odločili, da drsališče v sezoni 2008/2009 zapremo ob koncu januarja.
Drsalna sezona 2008/2009je pokazala, da se je drsališče na prostem prijelo tako med Kamničani, kot tudi okoličani. Na Agenciji za turizem in podjetništvo Kamnik, ki jo je Občina pooblastila za upravljanjem z drsališčem, so beležili obisk na drsališču in končne številke so izredno zanimive. Samo številka, da si je drsalke izposodilo več kot 2000 oseb pove veliko. Na kamniško drsališče niso prihajali samo Kamničani, temveč tudi drsalci iz okoliških mest (Ljubljana, Škofja Loka, Kranj, Mengeš, Domžale,...).
Upravljavec drsališča je z drsališčem upravljal v skladu z navodili strokovnjakov iz podjetja Kota, ki je drsališče dobavilo in skrbi za njegov servis. Ker je zima na koncu pokazala zobe, smo po nasvetu strokovnjakov ledeno ploskev segreli in tako omogočili pospravljanje ogrodja drsališča. Fontana na sredini Glavnega trga je zaradi temperaturnih razlik še nekaj časa ostala zavarovana z lesenim ogrodjem.
Občina Kamnik je k projektu drsališča na prostem pristopila strokovno in premišljeno. Naš namen in želja je bila oživiti staro mestno jedro, najmlajšim in malo starejšim zagotoviti možnost aktivnega preživljanja prostega časa in dati priložnost za prijetne družabne zimske večere. Sam sem bil redni gost na drsališču in zagotovim lahko, da so zadovoljni obrazi otrok najboljše plačilo za trud in napore, ki smo jih namenili projektu z imenom Drsališče na prostem. Potrudili se bomo, da bomo tudi v sezoni 2009/20-10 Kamničanom ponudili pester program, primerne pogoje za drsanje in s tem omogočili živahno dogajanje v starem mestnem jedru. K sodelovanju pa vabimo vse tiste, ki menijo, da s koristnimi nasveti ter dobrimi predlogi lahko pripomorejo k napredku in razvoju Kamnika.
Župan ANTON TONE SMOLNIKAR
Parkirni prostor na Kolodvorski ulici (ob nekdanji knjižnici) ni namenjen celodnevnemu parkiranju
Parkirni prostor na Kolodvorski ulici (pred zgradbo nekdanje stare knjižnice in v neposredni bližini lokala Pod Malim gradom) je običajno zaseden z avtomobili lastnikov, ki se z vlakom vozijo v službo na območja drugih občin, lastnikov, ki stanujejo v bližini tega javnega prostora ter lastnikov bližnjih lokalov in v njih zaposlenih. Daniel Kovačič je zato občinsko upravo ponovno opozoril, da nihče od omenjenih ne upošteva prometnega znaka časovno omejenega parkiranja na tem parkirišču na največ 2 uri. Kot pravi Kovačič, je na podlagi pobude, ki jo je podal spomladi lansko leto, redarska služba nekaj časa izvajala nadzor in za brisalci avtomobilov pustila obvestila o izrečeni kazni zaradi napačnega parkiranja, nato pa je za več mesecev opustila nadzor.
Sandi Borec z Občine Kamnik odgovarja, da nadzorna služba pre-krškovnega organa nadzira vse površine v občini Kamnik in se ne omejuje samo na plačljiva parkirna mesta in pločnike, ampak se mirujoči promet nadzira tudi na časovno omejena parkiranja (Kolodvorska, Medvedova, Frančiškanski trg...). Prednost pri nadzoru mirujočega prometa imajo površine, na katerih vozniki parkiranih vozil ogrožajo šibkejše udeležence v prometu.
V svojem odgovoru pa je svetnika »podučil« in naštel nekaj nalog, ki jih opravlja nadzorna služba prekrškovnega organa: nadzor nad mirujočim prometom na ožjem in širšem delu občine, izvajanje nadzora nad ostalimi predpisi občine, ravnanje s komunalnimi odpadki, čiščenje javnih površin, plakatiranje, skrb za hitro odzivnost na podane prijave občanov, posebna pozornost nad invalidskimi park. prostori, izvajanje skupnih aktivnosti s policijo(posebno tov. promet), nadzor nad stanjem prometne signalizacije in stanjem cest, reševanje pritožb, izterjava glob, izdaja plačilnih nalogov, vodenje evidenc, nadzor nad delovanjem parkomatov, praznjenje parkomatov, onesnaževanje, opuščena vozila, posegi v prostor...	SAŠA MEJAČ
Kamnik ponovno na evropskem tekmovanju »ENTENTE FLORALE«
Kamnik je bil letos že drugič izbran, da zastopa Slovenijo na evropskem tekmovanju v urejenosti okolja »Entente Florale« in sicer v kategoriji krajev nad 5.000 prebivalcev .
Osnovni moto gibanja Entente florale je ustvariti višjo kvaliteto bivanja v evropskih mestih in krajih, tako za prebivalce, kot tudi za popotniške turiste.
Slovenija je v to gibanje vstopila leta 1998, naše mesto pa je prvič sodelovalo že leta 2001 in takrat osvojilo zavidljivo zlato medaljo. To priznanje nam je dalo nov zagon in letos smo se ponovno odločili, da se pomerimo z ostalimi evropskimi mesti.
S sodelovanjem na tekmovanju želimo prispevati k še večji ozaveščenosti občanov o pomembnosti bivanja v lepo urejenem okolju, predvsem pa vidimo priložnost za promocijo Kamnika doma in v tujini. Nenazadnje je naš cilj ponovna pridobitev čim žlahtnejšega priznanja.
Mednarodna žirija bo naše mesto obiskala in ocenjevala 10. julija, zaključna prireditev pa bo v Cardiffu v Veliki Britaniji od 25. do 27. septembra, ko bodo razglašeni rezultati tekmovanja za leto 2009 in podelitev medalj najbolj uspešnim tekmovalcem.
Kamnik na javnem razpisu Srečanja državljanov v okviru pobratenja mest, ki ga financira Evropska komisija
Skupaj s pobratenima mestoma Andechs in Trofaiach prijavljen projekt Zgodovinska povorka, ki naj bi v juliju zaživel v Kamniku
Agencija za turizem in podjetništvo Kamnik se je kot nosilka javila tudi na razpis Srečanja državljanov v okviru pobratenja mest, ki ga financira Evropska komisija (program EACEA - Education, Audivisual & Culture Executive Agency). Partnerji projekta sta obe naši pobrateni mesti: Trofaiach (Avstrija, Štajerska), s katerim letos praznujemo 10. obletnico pobratenja, in Andechs (Bavarska, Nemčija). Z obema imamo skupno zgodovinsko ozadje.
Grofje Andeški, ki izvirajo iz Andechsa, so se naselili na območju Kamnika konec 12. stoletja, njihova je zasluga za srednjeveško veličastnost Kamnika in okolice. Zgradili so dva gradova, današnji Mali in Stari grad, imeli svojo kovnico in iz Kamnika vladali celotnemu območju, ki so ga vtem času zasedali na slovenski zemlji.
Zgodovinska povezava z občino Trofaiach se je zgodila med prvo svetovno vojno, ko je avstrijska vlada preselila tovarno črnega smodnika v Trofaiach zaradi nevarnosti, ki ji je pretila ob neposredni bližini vojne fronte. Po vojni so tovarno obdržali v Trofaiachu, povezanost obeh mest pa je ostala do danes.
Skupaj z obema mestoma smo v okviru razpisa prijavili projekt Zgodovinska povorka.
Odločitev glede razpisa bomo prejeli 1. maja in upamo na odobritev naše zamisli. Povezati nameravamo več skupin; osnovne šole, kulturna in druga društva ter posameznike, ki bodo v povorki na nazoren način prikazale potek zgodovine Kamnika; od ledene dobe, obdobja Rimljanov in Slovanov, visokega srednjega veka, obdobje Turkov, reformacije, baroka, Ilirskih provinc, meščanstva, obdobje obeh vojn, pa vse do danes...
Skupine bodo oblečene v značilne obleke določenega časa v kamniški zgodovini, ki ga bodo predstavljale. Iz pobratenih mest bomo povabili 65 oseb, srečanje pa bo trajalo tri dni, in sicer od 10. do 12. julija 2009. Povorka bo v soboto, 11. julija.
Istočasno in v sklopu razpisa načrtujemo otvoritev filatelistične razstave, ki naj bi zgodovino Kamnika upodobila na znamkah. Pri pripravi razstave bodo sodelovala slovenska filatelistična društva in filatelistična društva pobratenih mest. K sodelovanju bomo povabili tudi ljubiteljske zbiratelje znamk, ki nam lahko pomagajo pri dopolnitvi zbirke.
AGENCIJA ZA TURIZEM IN PODJETNIŠTVO KAMNIK
NEGOTOVA PRIHODNOST SLOVENSKE CIKE
Društvo za ohranjanje cikastega goveda v Sloveniji se je na dan pred kulturnim dnevom zbralo na 7. občnem zboru v Sevnici, ki se ga je udeležilo okoli sto rejcev in ljubiteljev edine avtohtone pasme goveda. Iz kamniške občine se je občnega zbora udeležilo dvajset rejcev. Po uvodnem pozdravu predsednika Dominika Čevke, ki je pozdravil vse navzoče, je sledil krajši kulturni program in recitacija Zdravljice. Navzoče je pozdravil župan občine Sevnice Srečko Ocvirk.
Sledila je krajša predstavitev kmetijskih okoljskih plačil v luči podpor ohranjanja avtohotnih pasem goveda, ki jo je predstavil dr. Boštjan Kos z MKGP. Po predstavitvi se je razvila razprava o težavah, s katerimi se srečujemo cikorejci. K razpravi sta se javila tudi rejca iz kamniškega konca, ki sta izpostavila probleme glede subvencij, dedovanja in pašno-košnega sistema. Dotaknili smo se tudi razpisov za naložbe v kmetijska gospodarstva, na katera pa majhne kmetije ne morejo kandidirati, ker so razpisi narejeni bolj za večje kmetije. Prav tako se kaže negativna situacija, predvsem propadanje hribovskih kmetij, kar je povzročila kombinirana shema neposrednih plačil, ki izrazito podpira ravninske kmetije, ki so proizvodno usmerjene. Predvsem je problem, da ni komunikacije med rejci, državo in strokovnimi inštitucijami. Člani društva so pregledali dosedanje delo na rejskem področju. Društvo je v tem času pridobilo status DRUŠTVA V JAVNEM INTERESU.
Ob tem, da se je število rejcev in krav slovenske cike v zadnjih letih povečalo, med člani prevladuje bolj negotova prihodnost. Država premalo pozornosti posveča ohranitvi pasme, kar se kaže predvsem v tem, da se vsakoletno zmanjšujejo podpore za avtohtone pasme.
Člani društva so sprejeli tudi program dela za naslednjo leto, med drugim organiziranje strokovne eksurzije in ogled vaške klavnice v Zrečah, sodelovanje na gorenjski regijski razstavi goveda v Lescah in sodelovanje na prireditvi »Kravji bal« v Bohinju. Predsednik društva Dominik Čevka je bil imenoval v Odbor za hribovsko kmetijstvo in zaravovana območja pri KGZS. Zahvalil se je vsem rejcem, ki kažejo veliko rejsko pripadnost in skrb po ohranitvi pasme.
Za širše razvojno povezovanje
Priprave na prireditev Srednjeveški dnevi
Center za razvoj Litija bo kot izvajalec projekta Trkamo na vrata dediščine v letošnjem letu sodeloval pri izvedbi prireditve Srednjeveški dnevi, ki bo potekala drugi konec tedna v juniju v Kamniku. Glavni organizator prireditve je že vsa leta Agencija za razvoj podjetništva in turizma v občini Kamnik. V začetku tega leta smo izvedli v Kamniku prvi sestanek organizacijske ekipe, na katerem smo izmenjali ideje za izvedbo tega etnološko obarvanega festivala, ki bo dobil v sklopu projekta Trkamo na vrata dediščine tudi pridih Srca Slovenije. V skupno srčno zgodbo se bomo povezali tudi pri predstavitvi v Arboretumu, kjer se Podjetna regija predstavlja že nekaj let.
Mija Bokal, Center za razvoj Litija
Evropski projekti - izziv za mlade
Pridobivanje evropskih sredstev ter pisanje in izvajanje projektov, ki sledijo ciljem Evropske unije, postaja del našega vsakdanjega življenja. Tovrstne veščine so vse bolj cenjene in prinašajo veliko priložnosti za mlade, ki se skušajo v poslovnem svetu šele uveljaviti.
Vse mlade, ki si želite pridobiti izkušnje in reference pri prijavljanju in izvajanju evropskih projektov, vabimo k sodelovanju.
Spoznavno srečanje je potekalo v sredo, 4. marca, v Spodnjem Hotiču pri Litiji. Pripravil ga je Center za razvoj Litija, ki ima dolgoletne izkušnje s pridobivanjem sredstev iz različnih mednarodnih razpisov. Zbrane je pozdravila direktorica Centra za razvoj Litija Saša Gradišek, v nadaljevanju pa je Jelka Babič predstavila delovanje Centra, možnosti, ki jih ponujajo mednarodni razpisi in možne oblike sodelovanja mladih. Na srečanju je bilo poudarjeno, da vsebine projektov niso omejene, in da se za dobre ideje s pravim načinom vedno najde pot.
Veseli bomo, če se bodo ekipi mladih projektnih managerjev pridružili tudi mladi iz Kamnika, Komende, Mengša in Trzina. Pišite nam na info@razvoi.si.
Jelka Babič, Center za razvoj Litija
Trajnostni razvoj turizma v hribovskih območjih s pomočjo EU projekta »Listen to the voice of viUages«, med pilotnimi območji tudi Velika planina
Z januarjem se je uradno pričel izvajati projekt »Listen to the voice of villages«, odobren v okviru programa Central Europe, ki je eden od štirih programov transnacionalnega teritorialnega sodelovanja, kjer lahko sodelujejo slovenski partnerji. V projektu sodeluje 9 partnerjev iz šestih evropskih držav, med njimi Center za razvoj Litija kot edini slovenski partner.
Projekt se ukvarja s trajnostnim razvojem turizma v gorskih oz. hribovitih območjih, kjer turizem še ni razvit, imajo pa za to velik potencial oziroma v območjih, kjer je turizem sicer že razvit, a imajo različne ovire za njegov hitrejši razvoj. Izbrana pilotna območja vseh partnerskih držav se bodo povezala v t.i. »Društvo vitalnih vasi« in se kot taka tudi intenzivno promovirala. Naša izbrana pilotna območja so Velika planina, Dole pri Litiji injablaniška dolina.
Z namenom priprave na izvajanje projekta, posebej aktivnosti v pilotnih območjih, smo se projektni partnerji prvič sestali 10.-11. februarja v Trentu v Italiji. Hkrati smo že povabili k sodelovanju posamezne lokalne akterje omenjenih pilotnih območij, ki bodo aktivno sodelovali pri animiranju prebivalcev na svojem območju, pri vsebinskem delu-analizi svojega območja in ostalih projektnih aktivnostih. O izvajanju
Velika planina je vključena v evropski projekt, ki se ukvarja s trajnostnim razvojem turizma v gorskih oziroma hribovitih območjih.
projekta vas bomo redno obveščali na spletni strani Centra za razvoj Litija, v občinskih glasilih in na uradni spletni strani projekta.
Lokalna akcijska skupine (LAS) Srce Slovenije v letošnjem letu aktivno nadaljuje s svojim delom
Lokalna akcijska skupina za razvoj podeželja Srce Slovenije v letošnjem letu še aktivneje nadaljuje s svojim delom. Ena od prvih pomembnih nalog je bila izdelava letnega izvedbenega načrta za leto 2009, ki vsebuje natančne opise vseh 17 potrjenih projektov in bo po potrditvi na ministrstvu omogočil koriščenje evropskih Leader sredstev za izvajanje projektov. Prav tako smo z upravičenci pripravili in podpisali pogodbe o sofinanciranju projektov za leto 2009, nekateri projekti pa se že izvajajo. Skupna vrednost potrjenih projektov za leto 2009 je dobrih 224.000 €.
V letošnjem letu bo objavljen javni poziv za nabor projektov za leto 2010, ki bo predvidoma dvofazni - v prvi fazi se bo zbiralo samo krajše projektne ideje, v drugi fazi pa se bo izbrane projektne ideje oziroma nosilce povabilo k izdelavi celotne vloge. Prva faza poziva bo predvidoma objavljena v mesecu aprilu ali maju, rok za oddajo popolnih vlog v dmgi fazi pa bo predvidoma konec avgusta. Javni poziv bo objavljen v lokalnih glasilih občin LAS in na spletni strani www.razvoj.si.
Z namenom usposobiti upravičence za pravilno vodenje projektne dokumentacije in priprave poročil bomo v spomladanskem času organizirali posebno delavnico, druga delavnica pa bo namenjena pravilni pripravi vloge na razpis in bo organizirana v dneh po objavi druge faze poziva. Zelo zaželeno je, da se upravičenci teh delavnic udeležijo, saj opažamo, da imajo tako pri pripravi vlog kot kasneje pri poročanju številni precejšnje težave.
Tako kot lani bomo LAS Srce Slovenije predstavljali skupinam obis-kovalcev iz ostalih slovenskih LAS in skupinam iz tujine, jeseni
nameravamo udeležiti tudi evropskega dogodka, namenjenega lokalnim akcijskim skupinam in tam našo LAS aktivno predstaviti. Za člane LAS Srce Slovenije bomo organizirali tudi strokovno ekskurzijo na območje izbrane LAS, ki bo namenjena izmenjavi znanj in izkušenj.
Saša Ceglar, Center za razvoj Litija
Raj v Kamniško Savinjskih Alpah
Turizem je v občini Kamnik prepoznan kot ena najpomembnejših razvojnih priložnosti. Občina Kamnik ima poleg bogate in pestre zgodovine, ohranjene in bogate kulturne dediščine, velik potencial v neokrnjeni naravi. Trajnostni turizem, ki temelji na doživetju je v zadnjem obdobju vse bolj priljubljena prostočasna dejavnost, nanjo vezana turistična ponudba pa posledično v strmem vzponu.
Občina v zadnjih letih veliko dela, energije in finančnih sredstev usmerja v razvoj turizma. Turizem v Kamniku razvija in vodi javni zavod, Agencija za turizem in podjetništvo Kamnik. Za uspešen razvoj, promocijo in trženje turizma je zelo pomembno sodelovanje in povezovanje na regionalnem nivoju. Občina Kamnik se uspešno povezuje z območjem »Srca Slovenije«, kjer v več projektih uspešno sodelujejo občine od Kamnika do Litije. V okviru te regije Agencija za razvoj turizma in podjetništva Kamnik, prevzema vlogo glavnega koordinatorja za severni del območja destinacije Srce Slovenije.
Povezujemo se tudi z občinami na območju predvidenega parka Kamniško Savinjske Alpe, kar je že obrodilo sadove. S pomočjo Logarske doline d.o.o. smo uspeli pridobiti evropska sredstva za projekt »Čezmejna doživetja narave«, ki se bo izvajal na območju petih občin predvidenega regijskega parka Kamniško Savinjske Alpe.
Občina Kamnik se je v sodelovanju z občino Luče odzvala tudi na javni razpis »European Destinations of ExcelleNce« s turistično destinacijo »Raj v Kamniško-Savinjskih Alpah«. Pri prijavi razpisa so sodelovali
Barbara Strajnar (Občina Kamnik), dr. Andreja Eržen in Alenka Hribar (Agencija za turizem in podjetništvo Kamnik), Dušan Prašnikar (Logarska dolina d.o.o.) ter Toni Jeseničnik (TIC Luče). V letu 2009 je Evropska komisija za temo razpisa izbrala »turizem in varovana območja«. Turizem na območju destinacije »Raj v Kamniško-Savinjskih Alpah« temelji na izjemnih pokrajinskih značilnostih, biotski raznovrstnosti, pestrih geomorfoloških pojavih, doživljanju in spoznavanju naravne in kulturne dediščine. Vse občine na tem območju povezuje pohodništvo in pastirstvo ter z njima povezane aktivnosti in produkti. Posebnost destinacije je še vedno »živo« pastirstvo. Glavni turistični produkti so:
-	aktivno preživljanje prostega časa v Alpah (vodeni izleti po pohodniških poteh, vodenje po gorskih poteh z gorskimi vodniki, alpinizem, vodni športi, smučarski turizem, ribištvo);
-	vodenje po tematskih poteh (spoznavanje biotske raznovrstnosti, gorskega cvetja in skrb za okolje, spoznavanje bogate naravne in kulturne dediščine); mreže tematskih poti temeljijo na ozave-ščanju obiskovalcev o pomembnosti varovanja naravnega okolja in kulturne krajine, ki sta v tem visokogorskem svetu še posebej ranljiva in občutljiva;
-	etnološka dediščina, kulinarika in z njo povezani programi (spoznavanje življenja pastirjev, njihovih produktov in kulinarike); v povezavi s pastirstvom nudimo ogled pastirskih stanov, spoznavanje načina življenja pastirjev, okušanje lokalnih dobrot (sir, pastirska malica,...), ogled prikaza pridelave volne, filcanja, izdelave košev....
Na državni ravni bo izbrana destinacija, ki bo nominirana Evropski komisiji. Izbrana destinacija bo predstavljena na spletnih straneh Evropske komisije in Slovenske turistične organizacije, za njo bo izdelana predstavitvena brošura v slovenskem, angleškem, nemškem in italijanskem jeziku ter kratka promocijska animirana predstavitev.
Želimo si, da bi bil naziv in znak »Evropska destinacija odličnosti 2009« podeljen prav desti-naciji »Raj v Kamniško Savinjskih Alpah«. Kljub temu, pa je velik napredek v razvoju turizma in
povezovanju med občinami že dosežen. Občini Kamnik in Luče predstavljata del regijskega parka v ustanavljanju, povezovanje pa predstavlja zametek in vzpodbuda za nadaljnje delo. Naš cilj je še bolj okrepiti sodelovanje in povezovanje s sosednjimi občinami. Destinacijo, ki slovi po svoji prvinski kulturni krajini bomo razvijali, promovirali in tržili skupaj, da bo prepoznana tudi drugod po svetu.
BARBARASTRAJNAR Višja svetovalka za evropske in druge projekte v Uradu župana
Nov projekt Turističnega društva Kamn'k
OKUSI SLOVENSKEGA PODEŽELJA
Turistično društvo Kamn'k se je septembra lansko leto prijavilo na javni poziv za oddajo prijave projektnih predlogov za izvajanje »Razvojne strategije LAS Srce Slovenije« občin Dol pri Ljubljani, Kamnik, Litija, Lukovica, Moravče in Šmartno pri Litiji. Prijavili smo projekt »Okusi slovenskega podeželja«, ki so nam ga odobrili.
Projekt bomo izvedli v 350 let stari Budnarjevi muzejski hiši v Zgornjih Palovčah nad Kamnikom, s katero upravljamo od leta 2007.
V dveh letih bomo predstavili osem različnih delavnic na temo starih ljudskih običajev slovenskega podeželja s poudarkom na kulinariki. Delavnice bodo vezane na štiri letne čase, vanje pa se bodo obiskovalci lahko aktivno vključili in preizkusili kulinarične dobrote. Predstavili bomo praznik kolin, peko kruha, velikonočni čas, gregorjevo in z njim povezane medene izdelke, zeliščarstvo, sirarstvo in mlečne izdelke ter Martinovanje.
Že konec tega meseca bomo pričeli s predstavijo velikonočnega obdobja: z delavnico butaric in otvoritvijo fotografske razstave Primoža Hienga z naslovom: Pisanka je ljubezen goreča - fotografije slovenskih pirhov in jedi ter zelenja za cvetno nedeljo (simboli velike noči).
Z dvoletnim projektov želimo v Turističnem društvu Kamn'k pospešiti turizem na podeželju ter z delavnicami prispevati k ohranjanju kulturne in kulinarične dediščine slovenskega podeželja. K delavnicam želimo pritegniti čim širšo populacijo, zlasti tiste, ki jim je mar, da se dediščina prenese na prihodnje rodove.
ALENKA HRIBAR, TD KAMN'K
v Munchnu
pozitivna. Kot pravijo na Agenciji, so v času predstavitve navezali veliko kontaktov, tako s tujimi kot z domačimi poslovnimi partnerji. Kamniško stojnico na sejmu je med drugim obiskal tudi nekdanji župan Andechsa Karl Roth, ki sedaj opravlja funkcijo vodje celotne pokrajine Starnberg. Stekli so dogovori
za vzpostavitev tesnejše povezave tudi na področju regij, kajti kamniška Agencija za turizem in podjetništvo počasi prevzema vlogo koordinatorja turizma v t.i. Podjetni regiji. Izkušnje turističnih delavcev iz destinacije Fiinf Seen Land (dežela petih jezer, kamor sodi tudi Andechs in sedež predstavlja Starnberg) pa so lahko dobrodošla pomoč pri koordinaciji turističnega razvoja na našem območju.
Kamniški turizem tudi v Bruslju in Milanu
Kamniški turizem pa se je v februarju v sklopu Slovenske turistične organizacije predstavljal tudi na sejmih v Bruslju in v Milanu. Med 5. in 9- februarjem je v Bruslju potekal turistični sejem Vakantie Salon. Beljgijci so pokazali veliko zanimanje za Slovenijo. Nekateri so jo že dobri poznali in se že vračajo. Kamnik je nekaterim že poznan, večini pa predstavlja destinacijo in tisti košček Slovenije, ki si ga še želijo odkriti.
Na sejmu v Milanu- BIT, ki je potekal med 19. in 22. februarjem, pa se je Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik predstavila skupaj s Termami Snovik in hotelom Ambient iz Domžal. Kot pravijo na Agenciji, je bil sejem zelo dobro obiskan. Obiskovalci so povpraševali predvsem po namestitvah v termah, kot tudi za manjše ponudnike, agencije pa je zanimala paketna ponudba (namestitve, animacije gostov, pohodništvo, ogledi starega mestnega jedra, paketi za družine....) Sklepali so se dogovori o namestitvah ter ogledih starega mestnega jedra kot tudi okolice.
Ureditev trim steze ovira denacionalizacijski postopek
Kamnik na sejmu F.re.e.
KAMNIK-
alpen
REGION
Kamniški turistični delavci na sejmu v Munchnu.
Od 26. februarja do 1. marca je v Munchnu potekal turistični sejem F.re.e., katerega se je v okviru Slovenske turistične organizacije udeležil tudi Kamnik. V predstavitvi so moči združile Terme Snovik, Velika planina d.o.o. ter Agencija za turizem in podjetništvo Kamnik. Kot so povedali na Agenciji, so turistično ponudbo naše občine predstavili z novo pripravljenimi materiali in s poudarkom na zgodovinski povezanosti Kamnika z Bavarsko ter bogati
kulturno-zgodovinski dediščini, ki je tesno povezana z bavarsko plemiško rodbino, grofi An deškimi. Na stojnici so tako ob programih aktivnih počitnic na Kamniškem (v povezavi s Termami Snovik in Veliko planino) predstavili različne programe vodenj po Kamniku in njegovi okolici. V ospredju so bila tudi aktivna povezovanja s pobratenim mestom Andechs na Bavarskem.
Splošna ocena udeležbe na sejmu je kljub slabšemu obisku
DOBRODELNI ŽUPANOV PLES BO 28. MARCA
V	teh dneh Lista Toneta Smolnikarja - Za Kamnik, ki tudi letos organizira Dobrodelni županov ples, že sprejema prve prijave. Za ta namen preurejena Športna hala Kamnik bo v soboto, 28. marca, sprejela ljudi, ki kljub težkim časom še niso izgubili čut za sočloveka v stiski. Letošnji izkupiček vstopne donacije in dražbe umetniških del bo šel v roke dvema kamniškima družinama, ki sta se zaradi zdravstvenih težav svojih najbližjih znašli tudi na socialnem robu. Tako se °d vsakega posameznika pričakuje, da bo ob vstopu na ples doniral 50 evrov.
V	večeru, ki bo združeval prijetno druženje in pomoč drugim, bosta zbrane z dobro glasbo spremljala Big Band Bad Gleichenberg in pevka Alenka Godec. Poleg pa bodo nastopili tudi plesni par Maja Drnovšek in Luka Vodlan, skupina plesalk orientalskih plesov KUOD Bayani, pevka Branka Božič, kitarist in pevec Ivan Hudnik ter igralec Marjan Šarec. Povezovalka večera bo Barbara Božič.
. Če imate čas in če bi večer radi preživeli drugače, ob zvokih glasbe ln s Plesnimi koraki ter s tem naredili še nekaj dobrega za sočloveka v stiski, ne čakajte na vabilo temveč pokličite na 040 312 343 ali pa pišite na info@za-kamnik.si.
LTS - ZA KAMNIK
Urejena trim steza je želja velikega števila Kamničanov, ki si želijo prijetnega kotička v naravi za rekreacijo in sprostitev. Za obnovo in ureditev trim steze na Zapricah so bila v lanskem letu rezervirana finančna sredstva. Trim steza je še vedno neurejena, zato je na to problematiko opozoril svetnik Daniel Kovačič.
Mira Resnik z oddelka z družbene dejavnosti Občine Kamnik pojasnjuje, da si Občina Kamnik, kot tudi nekateri posamezniki in društva ter stranke že več let prizadevajo, da bi sistematično pristopili k sanaciji steze in postavitvi novega orodja.
Kot pravi, so lastniki zemljišč znani. Večinski zemljiško knjižni lastnik okrog 90 % zemljišč, kjer poteka trim steza, je Republika Slovenija - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS (op.: pare. št. 644/1,644/2,644/3 in 646/2). Tu še vedno poteka denacionalizacijski postopek za vračilo graščine Zaprice in zemljišča t.j. gozda, celotna zadeva pa »stoji« na mrtvi točki, saj Občina ne more pridobiti ustreznega soglasja od naslednikov
sanacijo zaenkrat
ne more vlagati finančna sredstva v sanacijo trim steze in namestitev športnega orodja«, pojasnjuje Resnikova.
grofa Rechbacha oz. od njihovih pravnih zastopnikov.
»Čeprav so bila v občinskem proračunu 2008 namenjena za določena finančna sredstva v višini 4.000 EUR, Občina Kamnik
Pregled dela PD Kamnik v letu 2008, ki ga je zaznamovala tudi 115-letnica društva
V letu 2008 je Planinsko društvo Kamnik uspelo obdržati nivo delovanja, ki ga je doseglo v preteklih letih. Poleg redne dejavnosti (vzdrževanje koč in poti, obiskov gora in planin) je v tem letu praznovalo tudi 115. obletnico začetka organiziranega planinstva v Kamniku, ki jo je združilo tudi z odprtjem prenovljenega zgornjega dela Koželjeve poti - spodnji del, prav od Kamnika pa še čaka na obnovo. Bilo je veliko organiziranih izletov, izveden je bil tradicionalni Rokovnjaški pohod, zelo uspešni so bili tudi alpinisti. Kdor hoče o dejavnosti PD Kamnik izvedeti kaj več, naj pride na njegov občni zbor v petek, 20. marca, ob 18. uri v dvorani nad kavarno v Kamniku.
LAS Kamnik in brezplačna »Okrepčevalnica za starše«
LAS Kamnik, lokalna akcijska skupina, je za leto 2009 prijetno presenetila starše. V sodelovanju z zavodom Vezal so pripravili brezplačno ponudbo šestih predavanj in osmih treningov, ki se bodo odvijali od marca do decembra pod imenom »Okrepčevalnica za starše«. Vsi dogodki so namenjeni vsem, ki jih vsebina zanima, brez omejitev.
Okrepčevalnica ima več ciljev. Najprej želi ponuditi staršem izkušnjo konkretnih veščin, ki jih potrebujejo v različnih razvojnih obdobjih družinskega življenja. Ob obilici literature in predavanj, ki so sicer potrebni, staršem največkrat manjka ideja, kako konkretno postopati v določeni situaciji iz družinskega življenja. O tem bodo udeleženci lahko pridobili neposredne izkušnje. Naslednji cilj je omogočiti staršem, da se družijo ob pogovoru, ki jih povezuje v skupni usodi. Ljudje se znamo pogovarjati o vseh temah, le o dogajanju iz družinskega življenja najraje molčimo. Namen Okrepčevalnice je pokazati, kako se lahko o naših najpomembnejših temah pogovarjamo odprto in brez zadrege, na način, ki nam daje zagon in nove ideje. Gre za to, da vsi živimo v družinah, ki imajo zelo podobna pravila delovanja. In imamo zgodbe, v katerih so izkušnje, kako smo preživeli najrazličnejše situacije. V teh zgodbah so modrosti in dobri upi, ki jih je vredno medsebojno podeliti. Okrepčevalnica je torej namenjena krepitvi kakovosti družinskega in partnerskega življenja. S tem so organizatorji prepričani, da bodo vzpodbud za bolj funkcionalne medsebojne odnose deležni vsi družinski člani udeležencev Okrepčevalnice.
Okrepčevalnica bo potekala v dveh delih: kot predavanja in kot mesečna srečanja skupine staršev. Vsak dogodek je tematsko zaokrožena enota in udeleženci lahko svobodno izbirajo iz ponudbe to, kar je zanje najbolj uporabno.
Najprej bodo starši spoznali konkretne zgodbe skozi različna obdobja razvoja družinskega življenja na predavanjih, ki se bodo odvila v drugi polovici meseca marca. Predavanja bodo potekala po različnih osnovnih šolah v občini in v dvorani nad Kavarno Veronika. V nadaljevanju pa bodo do konca leta enkrat mesečno ob petkih zvečer srečanja v skupini, kjer bodo lahko starši na lastni koži preskusili in se seznanili z različnimi veščinami iz vsakdanjih družinskih situacij, ki so najbolj karakteristične za način življenja našega časa in prostora. To bodo treningi veščin, ki se bodo odvijali v dvorani nad Kavarno Veronika.
Starši v občini, ki imajo otroke v vrtcu ali šoli, so že prejeli informacije z natančnimi datumi in lokacijami vseh dogodkov. Vsi ostali dobijo informacije na spletni strani zavoda Vezal iz Kamnika.
Leo klub Kamnik pripravlja v marcu dogodke z dobrodelnim namenom
Laži, ampak pošteno ali Laži in s tem pomagaj
V Leo klubu Kamnik nikoli ne lažemo. Ampak 26. marca bomo, to vam obljubimo. Lagali bomo pošteno. Se vam zgornji stavek zdi popolnoma nesmiseln? Vse bomo razložili, le berite dalje.
Za nas bo lagal Borut Veselko, in sicer v predstavi Laži, ampak pošteno, ki bo 26. marca ob 20.00 v Domu kulture Kamnik. Ves izkupiček bomo namenili petčlanski družini iz Kamnika, ki ima tri šoloobvezne otroke, ki imajo poleg šole še druge obveznosti. Najstarejši sin je odličen nogometaš, vendar ga je pred letom in pol na prehodu za pešce zbil avto in mu poškodoval nogo. Fant se je z veliko volje in vztrajnosti vrnil k nogometu. Tudi hči je odlična športnica in dosega izvrstne rezultate na svojem športnem področju. Vendar odlični rezultati pomenijo tudi veliko finančno obremenitev. Najmlajši sin, družinski sonček, ima status otroka s posebnimi potrebami.
Kako lahko vi pomagate tej družini? Zelo preprosto. Zagotovite si vstopnico za 26. marca v Domu kulture Kamnik in tako boste pomagali tej družini, poleg tega pa boste uživali tudi vi.
Poleg predstave bomo v Leo klubu Kamnik s pomočjo Leo distrikta 7. marca peljali otroke na popoldansko predstavo v Kolosej, kjer si bomo ogledali risanko in si privoščili popoldanski prigrizek, ki so nam ga omogočili naši prijatelji iz Chio Chipsa.
Leo klub Kamnik bo torej v mesecu marcu malo lagal....vendar z dobrim namenom.
Leo klub Kamnik
Smo mesno predelovalno podjetje, ki širi svojo mrežo kupcev, investira v boljše delovne pogoje in tehnologijo. Zaradi povečanega obsega dela vabimo vse, ki jih zanima delo v ambiciozni delovni sredini, da se nam pridružijo.
Vabimo:
Kandidate
za vodenje skladišča - izmenovodjo (m/ž)
Pogoj:
- dokončana IV. oziroma V. stopnja tehnične ali živilske usmeritve
-	zanesljivost, vestnost, natančnost pri delu
■ zaposlitev za določen čas z možnostjo kasnejše zaposlitve za nedoločen čas
Mesarja za delo na kuterju (m/ž)
(pripravljalec mesnega nadeva)
Pogoj:
-	dokončana IV. stopnja izobrazbe živilske smeri
- zaposlitev za določen čas z možnostjo kasnejše zaposlitve za nedoločen čas
Delavce v proizvodnji (m/ž)
- nudimo usposabljanje za delo pod mentorskim nadzorom
-	delo se opravlja v timu mesarjev na klavni liniji
- zaposlitev za določen čas, po usposabljanju možnost zaposlitve za nedoločen čas
V zameno za vaše znanje, izkušnje, delo in čas ponujamo:
- možnost dodatnega izobraževanja - možnost napredovanja in stimulativnega nagrajevanja - zmeren delovni urnik - urejene delovne razmere - solidno plačilo
-	opravljanje dela v novih in urejenih obratih
Pošljite nam pisne ponudbe najkasneje v 8 dneh po objavi na naslov:
Meso Kamnik d.d., Korenova cesta 9, Podgorje, 1241 Kamnik
aAtOkV
slovenska streže ttsefir
Preverite bančne storitve nove enote UniCredit Bank v Kamniku
UniCredit Bank na Ljubljanski cesti 4b je marca uradno odprla svoja vrata in z otvoritveno ponudbo že prepričala kar nekaj podjetnikov in prebivalcev Kamnika. Na slavnostni otvoritvi poslovalnice, ki je sicer odprta že od lanskega decembra, so podarili sredstva v skupni višini
4.000	evrov Centru za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Kamnik (Cirius) ter enoti Sneguljčica VVZ Antona Medveda Kamnik.
Žarka Brišar Slana, direktorica Cirius Kamnik, Renata Hojs, ravnateljica VVZ Antona Medveda, v družbi Antona Smolnikarja, župana občine Kamnik
»Tukaj smo za vas, ker verjamemo v vaše mesto, tradicijo in nas navdušuje podjetnost Kamničanov,« je povedal dr. France Arhar, predsednik uprave UniCredit Bank, kjer se zavedajo pomena vpetosti v lokalno okolje, v katerem poslujejo. S svojimi storitvami in delom želijo podpreti in spodbuditi razvoj mesta in prebivalcev. S podelitvijo donacije v humanitarne namene je UniCredit Bank že dvajsetič (ob otvoritvi vsake enote) pokazala svoje veliko srce za pomoč otrokom in projektom lokalnih skupnosti. V Ciriusu bodo s podarjenimi sredstvi kupili pripomočke za učenje samostojnosti, s katerimi bodo invalidne mladostnike usposabljali za samostojna dnevna opravila. Kot je povedala Renata Hojs, ravnateljica vrtca Antona Medveda Kamnik, bodo sredstva namenili za didaktična sredstva in otroško periodiko, saj želijo otroke na zabaven način navdušiti za branje knjig.
Uspešno poslovanje in veliko sreče sta novi poslovalnici med drugim zaželela tudi Petra Majdič, naša najuspešnejša tekačica na smučeh, in kamniški župan, ki sta se udeležila slovesne otvoritve nove enote v Kamniku. UniCredit Bank Petro Majdič že dve leti sponzorira in zvesto spremlja na njeni poti, kjer se vrstijo uspehi.
Akcijska ponudba do konca meseca marca
Na živahni otvoritvi je Daniel Makšan, vodja poslovne enote, med drugim predstavil tudi ugodno ponudbo UniCredit Bank. Kamničane je povabil v
V SlMAEm« NAMERE ČEK V VREDNOSTI
mm eur
Kamnik, 3.3- 2006
enoto, kjer se lahko sami prepričajo o njihovih kakovostnih in raznolikih storitvah. Povedal je, da verjamejo le v dolgoročno partnerstvo, osnova zanj pa so profesionalne storitve in znanje svetovalcev. Ob vznožju zelenih planin v srednjeveškem Kamniku vas tako pričakuje mlada ekipa, ki vas bo strokovno in prijazno seznanila z njihovo akcijsko ponudbo kot tudi ostalimi storitvami za občane in podjetja. V enoti vam tako na primer ob odprtju bančnega paketa MasterPlus ponujajo 6 mesecev brezplačno vodenje računa. Vse do konca marca so v akciji potrošniški krediti z ugodno obrestno mero in brez stroškov odobritve, prav tako pa stroškov odobritve ne zaračunajo za stanovanjski kredit ob odprtju ali že obstoječem lastništvu dveh bančnih paketov (Standard, Master Plus in Luksuz) in prenosu osebnih dohodkov. Če se za akcijsko ponudbo odloči le en kreditodajalec pa priznajo 50% popust pri stroških odobritve kredita.
UniCredit Bank je članica ene največjih evropskih bančnih skupin, kar prinaša prednosti tudi strankam
S skupnimi sredstvi v višini več kot 1,060 milijard evrov je skupina UniCredit Group med vodilnimi finančnimi skupinami v Evropi. Prisotna je v 22 državah, kjer ima preko 40 milijonov strank in 10.000 poslovalnic ter približno
180.000	zaposlenih.
Biti del tako velike skupine prinaša prednosti tudi za stranke. Imetniki bančne kartice lahko tako na bankomatih vseh članic te skupine (med katere recimo spada tudi Zagrebačka banka) dvigujejo gotovino brez plačila provizije.
Mlada ekipa poslovne enote UniCredit Bank: Daniel Makšan, vodja enote, Biljana Milačič, Boris Lipovec, Petra Ožbolt, Damjan Lampič
UniCredit Bank v Kamniku je odprta vsak delavnik od 8.30 do 16.30. Telefon: 01/8396 500, e-mail: boriš. lipovec@unicreditgroup.si
6	12. marec 2009
POGLEDI - IZ STRANK
Kamniški OBČAN
REFORMA PODEUEVANJA OBČINSKIH PRIZNANJ JE NUJNA
Na zadnji seji občinskega sveta občine Kamnik smo svetniki in svetnice s sklepom odločili, kdo bodo letošnji občinski nagrajenci, katerim bodo konec tega meseca na slovesnosti ob občinskem prazniku podeljena občinska priznanja. Mogoče je zato danes primerno, da nekaj vrstic namenim samemu postopku določanja občinskih nagrajencev. Trdim, da postopek določanja nujno potrebuje korenite spremembe.
Da ne bi bilo kakšnega napačnega razumevanja, naj že kar na začetku povem, da so si prav vsi letošnji občinskih nagrajenci priznanje zaslužili, zato sem tudi z velikim veseljem na seji pritisnil tipko za. Prepričan pa sem, da bi se lahko letošnje leto občinsko priznanje podelilo še kateri Kamničanki ali Kamničanu. Ne bom se spuščal v podrobnosti, zakaj bi si še kdo zaslužil občinsko priznanje, bi pa rad širši javnosti predstavil postopek podeljevanja priznanj. Torej, občinska komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja (bolj znano ime komisije je KVIAZ) kamniške organizacije in posameznike konec leta pozove, da na komisijo naslovijo predloge za priznanja, nato KVIAZ v začetku novega leta predloge pregleda in občinskemu svetu občine Kamnik v potrditev predlaga seznam nagrajencev, za katere oceni, da si zaslužijo priznanje. Vsi nagrajenci priznanje prejmejo na slovesnosti ob občinskem prazniku konec marca.
S samim postopkom na prvi pogled ni nič narobe, vendar če k temu dodam podatek, da je KVIAZ politično sestavljena komisija (komisijo sestavlja sedem predstavnic in predstavnikov kamniških političnih strank in list), potem je zgodba nekoliko drugačna. Zaradi narave sestave KVIAZ-a je odločitev o občinskih nagrajencih, -
hočeš ali nočeš, vedno politična. To pomeni, da so lahko občinski nagrajenci samo tisti, ki jim je naklonjena kakršnakoli kamniška (desna, leva ali kombinirana) politična večina. V kolikor so občinska priznanja resnično namenjena obeleževanju izjemnih dosežkov na različnih področjih, potem se mora politika iz postopka odločanja o občinskih nagrajencih umakniti.
Večkrat sem že pozval župana in njegovo koalicijo, da bi postopek podeljevanja občinskih priznanj reformirali, predvsem bi se morala spremeniti komisija, ki predlaga občinske nagrajence v potrditev občinskemu svetu, vendar sem vedno naletel na gluha ušesa. Politično komisijo KVIAZ bi morala nadomestiti komisija zaslužnih in uspešnih Kamničanov, ki bi lahko dejansko ocenili ali je nek predlagan posameznik ali organizacija resnično dosegla nadpovprečne dosežke na področjih, kjer delujejo, zaradi česar bi si zaslužili občinsko priznanje. Danes so posamezni predlogi za občinska priznanja prepuščeni milosti in nemilosti kamniške politike, kjer je vse prevečkrat odločujoče politično ozadje predlagatelja posameznega kandidata, ne pa dejanski dosežki kandidata za občinskega nagrajenca.
Tudi letos ponovno pozivam župana in njegovo koalicijo, da resno razmisli o mojem predlogu, s katerim bi politiko umaknili iz odločanja o občinskih nagrajencih ter odločujočo besedo v procesu izbire dodelili stroki. Cilj mojega prispevka je odprtje razprave o reformi samega procesa dodeljevanja občinskih priznanj in nikakor ne polemizirati o letošnjih občinskih nagrajencih, ki si, po mojem nepomembnem mnenju, vsi zaslužijo priznanje, za kar jim že sedaj iskreno čestitam.
MATEJ TONIN
VRTCI - NAŠA RADOST ALI TEŽAVA?
Na 21. seji občinskega sveta bo osrednja točka dnevnega reda Sklep o določitvi novih cen programov za predšolsko vzgojo v Občini Kamnik. Za osvežitev spomina naj povem, da cene vrtca veljajo od 1. junija 2006, jeseni 2007 pa smo svetniki zavrnili poskus povečanja cen. Svetniki, ki se skoraj vsako leto srečujemo s predlogom za povečanje cen, vemo, da je država zelo natančno predpisala metodologijo za izračun cene, tako da ob dobrem vodilnem kadru v vrtcih Občina kot financer nima skoraj nobene možnosti, da bi vplivala na cene programov.
V strukturi cene vrtca predstavljajo Ključno postavko plače, zato ni vseeno ali so zaposleni v vrtcu mladi ali starejši, sistemizacija delovnih mest predpisuje visoko izobraženost. Seveda si vsi starši želijo strokovne ljudi za varstvo svojih otrok in prepričan sem, da so za-
dovoljni, če ima varstveni zavod čim bolj izobražen kader, najmanj takšen, ki ga zahteva od države predpisana sistemizacija delovnih mest.
Do tu je vse lepo in prav, od tu dalje pa se začenja vprašanje plačila stroškov, ki nastajajo v tako kadrovsko bogatem vrtcu. Seveda ni nikogar, ki ne želi najboljše za naše najmlajše. Formalno gledano je Občina dolžna organizirati in financirati otroško varstvo. Pri financiranju sodelujejo tudi starši, ki prispevajo glede na svoj socialni status svoj delež. Šele tu vidimo svetniki svojo vlogo, ker lahko odločamo, koliko bodo prispevali starši za varstvo svojih otrok. Sedaj veljavni kriteriji gotovo rešujejo starše, ki so socialno najbolj ogroženi, ne pa tistih v srednjem razredu, ki so zaradi ekspanzije stanovanjske gradnje kupili stanovanje v naši občini, sedaj
pa jih bremenijo krediti in ostali življenjski stroški. Verjamem, da jim zaradi takšnih razmer vsako povečanje cen vrtcev pomeni korak bližje socialni ogroženosti, zato se svetniki SDS zavzemamo, da se kljub povečanju cen programov cene vrtcev za starše v letu 2009 ne spreminjajo, razliko, ki pri tem nastaja, pa naj nosi občina. Razmere na področju otroškega varstva se bodo v letu 2010 zagotovo spreminjale, zato bomo konec leta o cenah vrtcev gotovo spet govorili. Recesija bo predvidoma najbolj prizadela srednji in nižji sloj prebivalstva. Vemo, da se v mnogih podjetjih skrajšuje delovni čas in s tem tudi znižuje plača zaposlenih. Ne smemo pa pozabiti, da v občinski proračun prispevajo tudi starši, ki imajo svoje otroke v vrtcih in da bodo prispevali tudi potem, ko bodo otroci prerasli varstvena leta.
Svetniki SDS ne razumemo župana, ki gleda na otroško varstvo kot na nepotreben strošek, ki požira proračunska sredstva. Prepričani smo, da tako veliko povečevanje števila občanov (skoraj 1000 prebivalcev letno v zadnjih nekaj letih) pomeni, da je potrebno bistveno več vlagati v vrtce, šole, domove za upokojence in nenazadnje tudi v pokopališča, manj pa v razne negospodarne povezovalne ceste in druge gostilniške obljube. Obžalujemo tudi, da je več kot 150 malčkov ostalo pred vrati vrtca, župan pa zadovoljno poudarja, da Občina Kamnik izpolnjuje zakonsko obveznost 70% vključenosti otrok v varstvene zavode. Ob tem se sprašujemo ali se mar ne pogovarjamo o ljudeh in to o tistih, od katerih dela bomo prej ko slej odvisni tudi mi, vključno z županom.
RUDI VERŠNIK, svetnik SDS
Vinjete - nočna mora nove vlade?
Člani OO SD Kamnik-Komenda smo se pred kratkim udeležili posveta z ministrom za promet dr. Patrickom Vlačičem. Posvet je bil namenjen izmenjavi mnenj glede urejenosti cest na Gorenjskem. Priložnost za pogovor z ministrom pa smo izkoristili tudi za ostale zadeve, ki se tičejo ministrstva za promet. Verjetno si lahko mislite, katera je bila ena izmed najbolj perečih
vprašanj ministru - vinjete!
Prejšnja vlada je z uvedbo vinjet imela dvojno zmago. Prva zmaga je bila ob uvedbi vinjet in veselju tistih voznikov, ki se dnevno vozijo po avtocesti. Druga zmaga pa bo dobljena ob podražitvi vinjet, saj nam je vsem jasno, da trenutna cena vinjet ni realna. Minister Vla-čič je poudaril tri negativna dejstva vinjet:
-	Zaradi vinjet letno zberemo premalo denarja za plačilo kreditov.
-	Avtoceste so preobremenjene z avtomobili, državne ceste pa s kamioni in priklopniki.
-	Nepravičen ukrep prejšnje vlade za tiste, ki se malo vozijo po avtocestah.
Minister Vlačič meni, da bi bilo smiselno uvesti satelitsko cestinje-nje za vse ceste. Mogoče samo v
vednost, država Švica dobi letno približno 1 milijardo evrov na račun satelitskega cestninjenja Minister Vlačič tudi meni, da ima Slovenija strateško lego za promet in da bo poskrbel, da bomo to strateško pomembno lego tudi izkoristili in postali logistična platforma za JV Evropo, pri tem pa tudi zmanjšali onesnaženost okolja.
BARBARA BESEK
Območna organizacija DeSUS Kamnik
Oblikovano vodstvo in izbrana delegata za kongres DeSUS
Na sestanku članov območne organizacije DeSUS Kamnik 25. februarja so za predsednika izvolili Gordana Ambrožiča, tajniške posle bo opravljala Vesna Mali-goj, blagajniške pa Vinko Polak.
Ob navzočnosti Dušana Dermote, predsednika pokrajinskega odbora De-SUSa Gorenjske, so pozitivno ocenili rezultate jesenskih volitev poslancev Državnega zbora, saj se je delež glasov za kandidate DeSUSa v primerjavi s prejšnjimi volitvami povečal za več kot trikrat, stranka pa je na Gorenjskem prvič dobila svojega poslanca. Čeprav so za izvedbo volitev porabili nekoliko več kot so načrtovali, so plačali vse račune.
V	zvezi z letošnjimi volitvami poslancev v evropski parlament so soglašali s predlogom vodstva stranke, da DeSUS na volitvah ne bo sodeloval s svojim kandidatom in to predvsem zaradi pomanjkanja sredstev.
V	okviru programskih usmeritev stranke pa so se zavzeli za bolj aktivno vlogo članstva pri oblikovanju sklepov in odločitev stranke. Stranka bo morala vložiti več naporov za razčiščevanje problemov pokojninske blagajne.
Za delegata na kongresu DeSUSa so izbrali Gordana Ambrožiča in navzočega člana DeSUSa Toneta Smolnikarja, ki so ga predlagali tudi kot kandidata za podpredsednika stranke. Gordan Ambrožič je poudaril, da se bo na kongresu med drugim zavzel, da bi se socialna usmeritev stranke izražala tudi v njenem imenu.
Udeležence občnega zbora je pozdravil tudi podžupan Rudi Pfajfar in novemu vodstvu zaželel veliko uspehov.
F.S
PISMA - MNENJA - ODMEVI - PISMA
CARPEDIEM
Petek, zadnji dan zimskih počitnic.
Zjutraj so me k oknu privabili sončni žarki, obogateni z vonjem jutranje kave. Kako me boža skozi steklo tako težko pričakovano sonce. Srknem kavo. Prav gotovo greva nekam! Kot je vedno govoril moj ded: Carpe diem-izkoristi dan. Današnji dan je za »napolniti baterije«. Še se mi misli podijo ...kam? Zdrami me sin in vprašam ga za predlog. Odgovor je kratek: smučat ali plavat.
Seveda greva smučat, za plavanje lahko tudi dežuje. Brane hitro prilagodi avtomate novim smučarskim čevljem, lanske so mu seveda premajhne. Najin namen je, da se povzpneva z nihalko na Veliko planino ob ll.uri. Še smučke, nahrbtnik, pa palice in že sva na poti. Prispeva, parkirišče je precej zasedeno, vendar nama uspe in že se peljeva. Ko sva priropotala z vso opremo iz nihalke, se nama je odprl čudovit pogled na okoliške hribe. Vse je bilo kotna dlani. Sijalo je sonce, veter ni pihal, ljudje okoli mene so imeli na obrazu zadovoljne izraze. Jaz pa sem si mislila: pa nama je uspelo!
Mnenja sem bila, da morava najprej malo obnoviti smučarske veščine na krogcih, vendar je bil Žiga povsem samozavesten, da greva takoj na sedežnico. Do vrha. In naprej. Malce sem bila v dvomih, ker v Tihi dolini nisem smučala že prav gotovo 20 let. Raje več. Lansko leto sva vztrajala na sedežnici. Pa poskusiva, saj je treba raziskati tudi drugo stran.
Malce sem bila v dvomih kam zaviti, ko sva prišla na vrh, a proga in cilj sta bila lepo označena s smerokazi na smučišču. Tudi žičničar je bil kar se da prijazen. In sva se spustila. Prismučala sva v Tiho dolino. Neverjetno široka se mi je zdela smučarska proga, ki naju je pripeljala do »osmice«. Žiga mi je sledil in postavila sva se v vrsto, ki je bila ravno prav dolga, da sva si malce oddahnila. Prvič se je peljal s sidrom in presenetljivo nisva imela prav nobenih težav. Tudi ta proga in njena urejenost me je prav prijetno presenetila. Nobene nevarnosti, primerna za sina in zame, sneg več kot odličen, ravno prav trd, brez ledenih ploskev in pokrit z mehkim pršičem. Odlično za smučanje. V vrsti sva srečala kar nekaj znancev, prijateljev. Vsi nasmejani, z družinami. Nisva si vzela kaj dosti počitka, šla sva raziskovat še »enko«, ki naju je ravno prav lenobno vlekla navzgor, da sva si lahko
ogledovala lepote narave, grel naju je sonček in obkrožale so naju smreke.
Nasmučala sva se, dan je bil izkoriščen in bil je čas, da odideva v dolino. Na prevoz sva čakala le nekaj minut. Medtem sem opazovala ljudi, ki so prav tako imeli možnost doživeti to, kar sva tudi midva. Niti enega čemernega obraza, slabe volje ali razočaranja, niti ene slabe besede ali pripombe, negativnega komentarja. Ustnice so se mi razlezle v nasmešek Pogledala sem svojega sina, tudi on se mi je nasmehnil. Še vedno je imel na glavi čelado in očala, držal je oboje palice, jaz pa najine smuči. Brez besed sva mislila enako. Bila sva ponosna. Ponosna na to, da imamo v bližini Veliko planino. Ponosna, da znava ceniti veličino narave. Ponosna, da nisva zapravila dneva.
In berem. Kamniški občan. Nekaj dni po najinem uživanju v snegu in naravi. In se čudim. Misliva z avtorjem na isto Veliko planino? Na iste ljudi, isto smučišče?
Midva nisva srečala nobenih teptalcev, niti snežnih sani. Nisva »bingljala« niti na sedežnici, niti na vlečnici. Tudi za na sedežnico nisva bila prevelika. In nisva pogrešala dodatnih vlečnic.
Res me žalosti, da lahko obisk na Veliki planini nekoga tako razočara. Mene Velika planina vedno očara, nikoli razočara. Poleti in pozimi, vedno jo imava rada, celo zavita v meglo in vetrovna ima svoj čar. Uživala sem prav tako na smučanju v Avstriji, Italiji in Franciji, se prevozila z veliko Žičnicami in presmučala precej kilometrov. Bilo je lepo. Nepozabno. Tega ne zanikam.
A z gotovostjo lahko zatrdim, da mi smuka ne Veliki planini prav tako zadošča. Pa ne samo meni. Znanci, s katerimi sem se srečala, so mi sami zatrdili (pa so nekateri celo trenirali smučanje in tekmovali), da tudi naše domače smučišče zadovolji njihove potrebe.
Odvisno, ali hoče človek uživati ali kritizirati. Sama že iz »domoljubnosti« nočem kritizirati svojega kraja, svoje okolice, svojih ljudi. Namreč, to vse imam za svoje in jaz se počutim del tega, torej sem njihova. In vem, da kritika ne prinese pozitivnih sprememb. Sploh, če se kritizira in poleg ne ponudi rešitve, predlogov, usmeritev.
Drži pa, da je najlaže. Šama komaj čakam, da bova imela čas in priložnost ponovno uživati - na Veliki planini.
TANJA MAKOVEC
če&ečfi fccčc?
Naš bralec nam je poslal fotografijo in nas obvestil o skrajno nesramnem ravnanju neznanega storilca, ki je v noči s 24. na 25. februarja v reko Kamniško Bistrico odvrgel omare! Ja, prav ste prebrali in prav vidite: celo omare so v naši bistri Kamniški Bistrici.
Brezbrižnež je omare po vsej verjetnosti vrgel čez most pri trgovini Pri Petru, zaradi nizkega nivoja vode pa so nasedle na jezu v vasi Zagorica nad Kamnikom.
Žal bodo te omare očitno ostale na jezu do naslednjega večjega deževja, ko bo reka narasla in jih odnesla na drugo lokacijo.
Takšno početje je že drugo v mesecu dni, zato so krajani upravičeno ogorčeni in zaskrbljeni. Vsekakor pa bi bilo potrebno tovrstnim povzročiteljem stopiti na prste in jih kaznovati.
UREDITEV TRANZITNEGA PROMETA V KAMNIKU ALI OBVOZNICA
Prostorsko načrtovanje je vrsta medsebojno dogovorjenih in usklajenih ukrepov pri načrtovanju in urejanju gospodarjenja s prostorom in urejanja družbeno-ekonomskega razvoja, pri čemer je potrebno upoštevati naravne danosti, socialni in ekonomski razvoj nekega območja. Tako je tudi za mesto Kamnik in občino Kamnik potrebno prostorsko načrtovanje z upoštevanjem vseh danosti. Vsega tega se zavedamo tudi v LTS - Za Kamnik.
V zgodovini kamniške občine je bilo sprejetih kar nekaj odločitev, ki so bile za tedanji čas zelo daljnovidne in se je njihova prava vrednost pokazala šele kasneje in prav njim se lahko zahvali za uspešen gospodarski in socialni razvoj Kamnika. Ene od teh odločitev so: izgradnja Samčevega predora, izgradnja moderne ceste preko Tuhinjske doline, izgradnja vodnega zajetja Iverje, izgradnja čistilne naprave v Domžalah, izgradnja obvoznice in nenazadnje razširitev dela te obvoznice v štiripasovnico, ki je bila nedavno končana.
Zadnji dolgoročni prostorski plan je bil v občini Kamnik sprejet,
konec osemdesetih let. V tem času je v svetu in v Kamniku prišlo do velikih sprememb, ki terjajo temeljit razmislek o možnih bodočih smereh razvoja občine in Kamnika. V celi vrsti takih pomembnih odločitev, ki bodo vplivale na nadaljnji razvoj Kamnika in občine, je ena temeljnih prav ureditev prometa oz. opredelitev glede obvoznice. Zaradi prometno izrazito neugodne lega Kamnika ter ob intenzivni pozidavi v preteklih letih praktično ni možnosti za osvoboditev prostora za nezahtevno novo traso obvoznice.
Pomembno je pripraviti kriterije, ki bodo odločili ali je tak projekt sploh smiseln. V tem primeru bi morali biti kriteriji: realnost izvedbe posamezne variante (presoja možnosti izvedbe glede na časovno obdobje, stroški izvedbe in možnost financiranja) ter učinki na razvoj Kamnika (razvojne možnosti, ki jih posamezna varianta nudi oz. pogojuje).
Glede na vse zgoraj povedano je to pisanje le pobuda za odločanje o možnih rešitvah za izgradnjo obvoznice, v nadaljevanju pa so na grobo opredeljene in predstavljene tri možnosti ureditve obvoznih cest:
Vzhodna varianta: ideja vzhodne variante je, da se nova obvoznica izvede z odcepom iz obstoječe obvoznice in se skozi tunel pod Starim gradom priključi na cesto skozi Tuhinjsko dolino. Po tej varianti bi bilo najbolj smiselno izvesti odcep od obstoječe obvoznice nekje na Perovem (ena možnost je v smeri proti Kamniku južneje od soseske B-8, saj je višje precej strnjena pozidava). Obvoznica bi se nato preko tunela (dolžine od 3,1 do 4,6 km) priključila na obstoječo cesto skozi Tuhinjsko dolino naprej od odcepa proti Markovem.
Zahodna varianta: ta možnost je bila v preteklosti v določenem delu že obdelana, vendar v precej skromnejšem smislu, saj je iz pričetka mesta (spodnja železniška postaja) preko tunela obšla mesto in se končala na drugem koncu Kamnika (nekje okoli zgornje železniške postaje). Za dolgoročnejšo rešitev bi bil potreben radikalnejši pristop, po katerem bi bila obvozna cesta začrtana od križišča s Korenovo potjo na sever, levo na območje za vasjo Podgorje na Dobrave oz. še proti dolini Tunjščice. Smer bi zahtevala sorazmerno veliko posegov v teren in delno tudi predorov. Na območju zgornjega dela Kamnika pa bi se lahko priključila na cesto proti Stranjam. Preko sedanje Cankarjeve (oz. če bi bilo še možno u preko vzporedne ceste) bi bil možen pristop tudi na smer proti Tuhinju.
Po trasi obstoječe obvoznice: z izgradnjo štiripasovne ceste v celotni trasi obvoznice s tem, da se v križanjih (križiščih in krožiščih) zagotovi dovolj prostora za izvedbo zavijalnih pasov. V tem primeru ne bi bilo zelo radikalnih posegov. Priključek iz smeri Stranj pa bi bil lahko izveden kot v varianti zahodne obvoznice.
Možna pa je tudi kombinacija teh rešitev. Vsaka od predstavljenih možnosti zahteva natančne opredelitve v dolgoročnem planu občine, zato je potrebno odločitev o obvoznici sprejeti še pred sprejemom dolgoročnega plana, saj bo odsotnost teh opredelitev pomenila, da bo vprašanje ureditve prometa in obvoznice v Kamniku enostavno prezrto. Ob tem nas ne sme zavreti sedanje krizno stanje.
Zato dajem pobudo za odločanje o tem vprašanju na način, kot ga predlagam. Seveda je možen tudi kakršenkoli drug način, bistveno je, da se o potrebi po obvoznici in njenem poteku odloči in vključi v prostorski plan.
JOŽE ZAGORC LTS - ZA KAMNIK
KAMNIŠKA CIVILNA ZAŠČITA JE SLOVENSKI VZOR
Ob dnevu Civilne zaščite priznanja prejela vsa kamniška gasilska društva, župan Tone Smolnikar, poveljnik PGD Kamnikjože Oblak ml., Stane Hribar, član PGD Srednja vas, in Igor Pirc, član PGD Gozd.
Svet od leta 1990 praznuje 1. marec kot dan Civilne zaščite (v nadaljevanju: CZ), katerega namen je okrepiti zavest javnosti o ogroženosti pred naravnimi in drugimi nesrečami, hkrati pa naj bi se tudi krepila zavest o vlogi CZ pri varstvu pred različnimi nesrečami in poudaril pomen mednarodnega sodelovanja za zaščito človeka in njegovega okolja.
Zato je ta dan primeren, da se spomnimo in zahvalimo vsem Poklicnim, zlasti pa prostovoljnim gasilcem, reševalcem, pripadnikom CZ, policistom in vojakom za napore in prizadevanja pri opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči. V naši občini je •etno okoli 140 do 160 intervencij. Med številnimi viri ogrožanja so vse bolj pogoste naravne nesreče (hudourniške vode, poplave, zemeljski plazovi, nevihte s točo), nesreče v gorah, prometne nesreče, nesreč z nevarnimi snovmi, ki imajo lahko za posledico ekološke nesreče, onesnaženje voda, podtalnice, ipd.
V znak zahvale in spoštovanja se ob dnevu Civilne zaščite podelijo Priznanja organizacijam in posameznikom, ki so se še posebej izkazali Pri zaščiti in reševanju ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter varovanju okolja ob naravnih in drugih nesrečah v Sloveniji.
Kamniški dobitniki priznanj Civilne zaščite: župan Tone Smolnikar, poveljnik PGD Kamnik Jože Oblak ml., poveljnik PGD Gozd Jernej Pančur, predsednik PGD Gozd Emil Volkar s poveljnikom Civilne zaščite RS Miranom Bogatajem ter podžupanom Rudolfom Pfajfarjem in poveljnikom CZ Kamnik Vladom Šerbelom po podelitvi priznanj na osrednji državni prireditvi na Brdu pri Kranju.
Priznanja za dobro organiziranost kamniške Civilne zaščite in njeno ukrepanje ob lanskoletnih neurjih
Letos je osrednja državna prireditev, na kateri so podelili nagrade in priznanja nekaterim posameznikom, ustanovam in podjetjem požrtvovalnost pri reševanju človeških življenj in materialnih dobrin, potekala v petek, 27. februarja, na Brdu pri Kranju. Na s|ovesnosti so priznanja prejeli tudi predstavniki naše občine. Za Posebne zasluge in napore pri izvajanju nalog zaščite, reševanja 'n Pomoči ter odpravljanju posledic naravnih nešreč, še posebej neurij, ki so julija in avgusta 2008 prizadela občino Kamnik, so na osrednji slovesnosti priznanja dobili župan Tone Smolnikar, p°veljnik PGD Kamnikjože Oblak ml. in PGD Gozd.
Na predlog poveljnika Civilne zaščite RS Mirana Bogataja je bro-nasti znak CZ prejel župan Anton Tone Smolnikar za njegov •zjernen prispevek pri izvajanju nalog zaščite in reševanja, vodenju zaščite, reševanja in pomoči, odpravljanju posledic naravnih m drugih nesreč, predvsem za njegov prispevek pri odpravljanju posledic neurij v občini Kamnik.
Na predlog poveljnika CZ Kamnik Vlada Šerbela je za izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči ter odpravljanju posledic neurja bronasti znak CZ prejelo PGD Gozd, plaketo CZ pa Jože Oblak ml., član občinskega štaba CZ in poveljnik PGD Kamnik.
Zupan Anton Tone Smolnikar je ob prejemu priznanja po-Vedal: »Glede na dosedanje izkušnje in znanje želimo področju "urstva pred naravnimi in drugimi nesrečami tudi v prihodnje zagotoviti načrten, usklajen in učinkovit razvoj, saj so nam vsi l>> itrjevali, da smo s svojim delovanjem in načrtovanjem na pravi poti oz. kar vzor za vso Slovenijo. Naš sistem zaščite in reševanja, ki smo ga s svojim znanjem in izkušnjami dolga leta gradili, sedaj marsikateri štab CZ posnema, na kar moramo biti zeloponosni.«
Jože Oblak ml., član občinskega štaba CZ in poveljnik PGD Kamnik, je ob prejemu priznanja povedal: »Vzadnjih letih smo Pri vseh večjih nesrečah vzpostavili organizacijski model vodenja,
Kije temeljil na podlagi izkušenj in lastnih prizadevanjih za čim oljšo pripravo ha nesreče in na podlagi sistema vodenja ICS (Incident command sistem). ICS je standardiziran koncept vodenja ukrepanja ob nesrečah, ki je od leta 1980 v uporabi v Združenih državah Amerike. Oblikovanje bil posebej za to, da omogoči reše-l’alnim službam prilagoditev svoje organizacijske strukture glede da kompleksnost in obseg oziroma zahteve kakršnekoli nesreče, ak sistematični pristop vodenja smo uporabili že pri vodenju ukrepanja pri gašenju požara na Brani leta 2003 in ostalih večjih ‘H (iru^P nesrečah v zadnjih letih. Ob neurju, ki je 13■
■ 2008 in 23>. 8. 2008prizadelo občino Kamnik, smo vzpostavili omunikacijo in načrtovanje ter razdelili ukrepanje na nasledile elemente: vodenje, operativne zadeve, načrtovanje, logistiko,
J nance in administracijo. Za vsako od zgoraj naštetih področij \>.nr\ 'zdelali natančne usmeritve za delo (področje odgovornosti, narejeni, podrejeni, sodelujoči) in osnovne obrazce za delo. Upo-a a organizacijskega modela vodenja nam služi kot nov dokaz,
da ljudje v organih vodenja zaščite in reševanja iščejo sistemski pristop k vodenju ob nesrečah.«
Na regijski prireditvi, ki je potekala v četrtek, 5. marca, v Notranjih Goricah, so priznanja za prizadevanja pri izvajanju zaščite, reševanja in pomoči ter odpravljanju posledic neurja, ki sta v juliju in avgustu 2008 prizadela območje občine, na predlog poveljnika CZ občine Kamnik prejela vsa kamniška prostovoljna gasilska društva (v nadaljevanju PGD) ter gasilca Stane Hribar in Igor Pirc.
PGD Kamnik, PGD Duplica, PGD Šmarca, PGD Tunjice, PGD Kamniška Bistrica2 PGD Nevlje, PGD Sela pri Kamniku, PGD Srednja vas, PGD Šmartno v Tuhinju, PGD Zg. Tuhinj, PGD Špitalič in PGD Motnik so prejela bronasti znak CZ.
Stane Hribar, član PGD Srednja vas in dolgoletni poveljnik sektorja Tuhinjske doline, je prejel srebrni znak CZ za posebne zasluge pri zaščiti in reševanju ob naravnih in drugih nesrečah.
Igor Pirc, član PGD Gozd, je v zahvalo za požrtvovalno in uspešno opravljanje nalog zaščite in reševanja, odpravljanje posledic neurja ter vodenje krajevnega štaba CZ na sedežu gasilske enote PGD Gozd prejel bronasti znak CZ.
Dve neurji v letu 2008
Ker so priznanja dobila vsa naša prostovoljna gasilska društva, župan občine Kamnik in nekateri zaslužni posamezniki, je pravilno, da se spomnimo dogodkov 13. julija in 23. avgusta 2008.
Neurje z močnim vetrom, ki je v nedeljo 13- julija 2008 prizadelo občino Kamnik, je odkrivalo strehe stavb, ruvalo drevesa, pretrgane so bile električne in telekomunikacijske napeljave, prekinjene cestne povezave. Veter je po oceni Agencije RS za okolje v sunkih dosegel hitrost tudi do 120 kilometrov na uro. Neurje je zajelo precejšen del občine Kamnik, na območju vasi Gozd, kjer je bil največji delež poškodovanih objektov, pa je prišlo do pojava nevihtnega piša. Posledice je neurje pustilo tudi na objektih in infrastrukturi v krajevnih skupnostih Šmarca, Duplica, Volčji Potok, Perovo, Novi trg, Zaprice, Podgorje, Kamnik - Center, Mekinje, Nevlje, Sela pri Kamniku, Srednja vas, Kamniška Bistrica, Črna, Tunjice; torej v 15-ih od 22-ih krajevnih skupnosti.
Gasilci so na prizadetih območjih izvajali naloge zaščite, reševanja in pomoči, da bi vzpostavili pregled nad razmerami, sprostili cestne komunikacije, odstranili preteče nevarnosti, pomagali ljudem pri zaščiti premoženja in zadovoljitvi osnovnih življenjskih potreb.
Stalna 24-urna dežurna služba, organizirana v okviru osrednje gasilske enote v PGD Kamnik, je bila okrepljena takoj, od prejema prvih obvestil o nastali nesreči, pa vse do nedelje 20.7.2008. Prednosti tako organiziranega območnega centra za obveščanje so bile v sprotnem beleženju klicev preko štev. 112 in na direktno tel. številko PGD Kamnik. Takoj po prvih prejetih sporočilih o nesreči, preko Regijskega centra za obveščanje Ljubljana, So bile aktivirane gasilske enote na prizadetih območjih. Že nekaj minut po prvih prijavah je na sedež štaba CZ prišel tudi župan občine Anton Tone Smolnikar, ki je po zakonu o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami odgovoren za sistem zaščite, reševanja in pomoči. Župan je vse do nedelje s svojimi sodelavci sodeloval na intervenciji in vodji intervencije ter štabu nudil vso potrebno pomoč. Hkrati je župan prevzel tudi sodelovanje z mediji.
Aktiviral se je tudi štab CZ občine Kamnik v operativni sestavi. Poleg štaba CZ so bile aktivirane pogodbene enote CZ oz. kamniška podjetja ter vzpostavljene povezave z drugimi intervencijskimi službami od policije do zdravstvenega doma. Aktivirana je bila ekipa za logistiko in ekipa za podporo in administrativno delo, sestavljena iz članov in članic PGD Kamnik. Skupaj je v nedeljo, 13. 7. 2008, in ponedeljek, 14. 7. 2008, na intervenciji sodelovalo 177 kamniških gasilcev in gasilcev iz sosednjih občini, ki so bili aktivirani v skladu z občinskim načrtom zaščite in reševanja. 14. 7. 2008 je župan in vodstvo štaba CZ v reševanje vključilo predstavnici obeh pogodbenih enot CZ, Center za socialno delo Kamnik za nudenje prve psihološke pomoči in Rdeči križ Kamnik.
Od 15. 7. 2008 je bil organiziran krajevni štab CZ na sedežu PGD Gozd, ki ga je vodil Igor Pirc. Tam se je do nedelje, 20.7.2008 vodila evidenca poškodovanih in nepokritih objektov, evidenca prihoda ekip gasilcev, reševalcev GRS Kamnik ter pripadnikov drugih prostovoljnih ekip (skavti, taborniki) in drugih.
Skupaj je v tednu dni, kolikor je bil tudi organiziran sedež krajevnega štaba na Gozdu, na intervenciji in pri odpravljanju posledic naravnih nesreč sodelovalo okoli 1200 gasilcev in pripadnikov drugih enot in služb.
V dneh po neurju si je pet občinskih komisij ogledalo škodo na objektih in infrastrukturo ter obravnavalo 735 vlog, od tega 243 za škodo v gozdovih. Skupno je okoli 240 oškodovancev prejelo več kot 1 mio evrov državne, občinske in humanitarne pomoči, celotna škoda pa je bila ocenjena na 10 mio evrov.
Neurje s točo, ki je 23. avgusta 2008 prizadelo območje občine, je najbolj poškodovalo javne, stanovanjske in gospodarske objekte ter kmetijske pridelke na območju KS Tunjice, Mekinje in Nevlje. Gasilci, predstavniki občine Kamnik ter drugi prostovoljci so takoj pričeli z izvajanjem nalog zaščite in reševanja. V dneh po neurju sta si občinski komisiji ogledali škodo na objektih in infrastrukturo. Groba ocena škode je znašala okoli 150.000 evrov, s strani države pa so bila prejeta sredstva v višini 60.600 evrov ter razdeljena skupaj 39 oškodovancem, sanacija šole v Tunjicah pa se pokrila s sredstvi s strani zavarovalnice in občinskega proračuna.
BRIGITA VAVPETIČ, namestnica poveljnika CZ občine Kamnik
Stanislav Simšič -prejemnik Bloudkove plakete za življenjsko delo
Stanko Bloudek ni bil samo konstruktor smučarskih skakalnic in letalnic, ampak je bil tudi letalski konstruktor, načrtovalec športnih objektov in vsestranski športnik. Najvišje telesno-kulturno priznanje Slovenije nosi njegovo ime. Tako je letos 11. februarja, na rojstni dan Stanka Bloudka, potekala že 44. podelitev Bloudkovih priznanj. Slovesnost se je odvila na Brdu pri Kranju.
Stanislav Simšič je za dolgoletno predano delo v društvu upokojencev in Planinskem društvu Kamnik prejel Bloudkovo plaketo za življenjsko delo v organiziranem športnem življenju obeh društev. Na slovesni podelitvi 11. februarja na Brdu pri Kranju sta mu jo izročila minister za šolstvo in šport Igor Lukšič in predsednik Odbora za podeljevanje Bloudkovih priznanj Miroslav Cerar.
Z veseljem smo sprejeli novico, da je bil sprejet naš predlog - Društva upokojencev Kamnik, v sodelovanju s Planinskim društvom Kamnik, da se dolgoletnemu predsedniku, sedaj častnemu predsedniku društva, Stanislavu Simšiču podeli Bloudkova plaketa za življenjsko delo v organiziranem športnem življenju obeh društev. Na slovesni podelitvi sta mu jo izročila minister za šolstvo in šport Igor Lukšič in predsednik Odbora za podeljevanje Bloudkovih priznanj Miroslav Cerar. Vse Bloudkove nagrajence in prejemnike Bloudkovih plaket je še posebej sprejel in pozdravil predsednik države Slovenije dr. Danilo Turk.
Prispevek Stanislava Simšiča je izjemen na vseh področjih športa in rekreacije v okviru Društva upokojencev Kamnik, kar potrjujejo odlični športni dosežki med upokojenci Gorenjske regije in tudi države. Njegovo športno udejstvovanje je od leta 1971 zelo prisotno tudi v delu Planinskega društva Kamnik, kjer je še vedno aktiven. Kot načelnik propagandnega odseka skrbi za izredno obsežno kulturno dejavnost tega društva, je odličen organizator planinskih pohodov vseh rodov, od mladine do upokojencev. V več osnovnih šolah občine Kamnik so bili Z njegovim angažiranjem ustanovljeni planinski odseki, kot odličen planinski vodnik pa je mnogo pohodov vodil tudi sam. Kot priznani planinski fotograf je prispeval tudi veliko fotografskega gradiva.
Člani Društva upokojencev Kamnik in Planinskega društva Kamnik še enkrat čestitamo Stanislavu Simšiču za prejem Bloudkove plakete in se mu zahvaljujemo za vse, kar je in kar bo še dobrega storil za obe društvi.
DU Kamnik
mesečni koledar
MAREC 2009
torek, 17. marec ob 20:00
LEIPZIŠKI GODALNI KVARTET: Stefan Arzberger violina,
Tllman Biinlng violina, Ivo Bauer viola, Matthlas Moosdorf
violončelo: program: Haydn, Janaček, Mendelssohn
četrtek, 19. marec ob 20:00 - GALERIJA DOMŽALE JAZZ v galeriji: ADAM KLEMM BANDA
Sava Miletič klavir, Elvis Penava kitara, Robert Jukič kontrabas, Janko Novoselič bobni, Adam Klemm saksofon, VSTOP PROST
19. in 20. marec
3. MEDNARODNI FESTIVAL GORNIŠKEGA FILMA
projekcije gorniških filmov, več na www.lmffd.com
sobota, 21. marec ob 10:00 - Sobotna otroška matineja Gledališče Zapik: MIŠKA KAS KO KUHALA, lutkovna predstava
ponedeljek, 23. marec ob 20:00 Slovensko mladinsko gledališče	*
Jacpues Brel, Branko Završan: SENCA TVOJGA igrajo: Branko Završan vokal, Žiga Golob kontrabas, Ki Levačič bobni, Uroš Rakovec kitara, večer šansonov Jacquesa
petek, 27. marec ob 20:00
ALENKA GODEC “So najlepše pesmi že napisane”
Alenko spremljajo: Miran Juvan klavir, Peter Ogrinc bobni, Jože Hauko bas, Zoran Košir kitara, posebni gosti: Ajda Stina Turek vokal, Anastasla kvartet
INFO in REZERVACIJE: tel. 722 50 50 www.kd-domzale.si
Franca Be|
Domžale
iPomčaddomuje v otroških očeh ...
Fotografska razstava z naslovom Pomlad domuje v otroških očeh ljubiteljske fotografinje in učiteljice 1. in 2. razreda na OŠ Stranje Mire Rifl (v sredini spredaj s šopkom cvetja) je pritegnila pozornost številnih obiskovalcev, še posebej staršev otrok z razstavljenih fotografij. Miri je odlično uspelo s fotoaparatom ujeti pravi otroški svet, otroško razigranost, domišljijo, nežno otroško dušo.
»Brezskrbni otroci so kot zgovorno o tem pričajo fotogra- svoje učence, naravo in naravne pomlad - najlepše, kar nam je	fije Mire Rifl. Te so barvne, črno-	pojave. Poslikala je že okoli 150
dano« je misel, ki se kot rde-	bele, prav posebne pa so tiste,	cerkva na Slovenskem. »To ni
ča nit prepleta skozi razstavo	kjer se s pomočjo računalniške	nič posebnega,« pravi skromno,
fotografij Mire Rifl iz Godiča,	obdelave fotografij prepleta barv-	»rada grem na izlet, da kaj lepega
ljubiteljske fotografinje in	no in črno-belo.	vidim, potem pa to še fotografi-
učiteljice 1. in 2. razreda na Otroci iz Stranj in okolice - z ram.« Pri tem ji seveda stoji ob OŠ Stranje. Kot učiteljica že več razstavljenih motivov - so z men- strani mož Lojze, ki običajno pre-kot dvajset let spremlja najmla-	torico Meto Kregar pripravili pri-	vzame vlogo voznika. S cerkvami
jše, ko prestopajo šolski prag in	srčen pevsko-recitacijski program	jo veže tudi ljubezen do petja, saj
v tem času je nastalo mnogo ču-	ob spremljavi citrarja Tomaža Pia-	že iz otroških let sodeluje v cer-
Otroci iz Stranj in okolice, ki so tudi modeli in nosilci sporočil razstavljenih fotografij, so z mentorico Meto Kregar pripravili prisrčen pevsko-recitacijski program ob spremljavi citrarja Tomaža Plahutnika. Že dolgo nismo doživeli tako prijetnega večera, kot je bil minuli petkov večer v Šoli Idej na Šutni, ki jo vodi Nataša
Makovec (na sliki na desni).
dovitih zgodb, ki jih je za trajno shranila s fotoaparatom. Minuli petek, 6. marca, je v Šoli Idej, ki jo je v prostorih stavbe nekdanje Ideje (še prej Ete Kamnik) uredila Nataša Makovec, odprla prvo samostojno razstavo z naslovom »Otroci in pomlad«, ki je na ogled do sredine maja.
Na prireditvi ob odprtju zanimive razstave je stanovska kolegica iz OŠ Stranje Meta Kregar prebrala strokovno oceno njenega opusa, ki jo je napisal fotograf Primož Hieng. Med drugim je zapisal, da je odnos fotografinje do otrok več kot pristen in prisrčen. Gre za prave portrete, tiste, ki jih je sposobna posneti le oseba, ki je v nenehnem stiku z najmlajšimi. In taka oseba še kako dobro pozna nežno otroško dušo in njihov svet. Lepo so ji uspeli tudi posnetki, ki so nastali, ko modeli niti vedeli niso, da bodo za večno zabeleženi na spominski kartici fotoaparata. Iz njih spoznamo pravi otroški svet, ki je poln neke nam povsem neznane domišljije. Ne vemo, o čem razmišljajo mladi možgančki, zato pa toliko bolj
hutnika. Lep glasbeni prispevek so dodali flavtist Matej Hribar, kitarist Matjaž Balantič in vokalistki Melisa Spruk in Mateja Zrnec.
O bogatem, ustvarjalnem in družinskem življenju Mire Rifl mi je pripovedovala Meta Kregar. Mira Rifl iz Godiča, bolj poznana kot Jelinčičeva Mira, seje rodila 22. 8. 1965 v Ljubljani. Ze od nekdaj, ko je bila še sama dekle, je imela zelo rada otroke in sprehode v naravo. Želja po otrocih se ji je izpolnila pred dvajsetimi leti, ko se ji je rodil prvi sin Tomaž, ki je sedaj že študent na strojni fakulteti, slabi dve leti zatem pa se mu je pridružil še Matija, ki letos zaključuje gimnazijo. Na oba je zelo ponosna, v ponos in veselje pa so ji tudi tri nečakinje Špela, Neža in Jera, pogosti motivi na njenih fotografijah. Ljubezen do otrok združuje tudi s svojim poklicem, saj že preko dvajset let spremlja prvošolčke na OŠ v Stranjah.
S fotografiranjem se ljubiteljsko ukvarja že vrsto let, tako da se je v njenih mapah nabralo preko 20.000 fotografij. Fotografira predvsem ljudi, otrobe,
kvenem pevskem zboru France Gačnik.
Poleg fotografiranja Mira počne še druge lepe in zanimive stvari. Estetski čut in spretno roko je podedovala po mami, Jelinčičevi Micki, ki je bila daleč naokoli poznana kot natančna in spretna šivilja. Bila pa je tudi stroga in zahtevna in je svoje otroke vzgajala k delavnosti in skromnosti. To je Miri prav gotovo ostalo privzgojeno.
Pri Riflovih tako luč pogosto gori pozno v noč. Mira po vsakodnevnih obveznostih ureja fotografije, rada prebere kakšno dobro knjigo, prisluhne glasbi, ukvarja se s kaligrafijo, plete prtičke, izdeluje voščilnice za različne priložnosti, izdeluje nakit iz fimo mase, diplom izpod njenih rok se veselijo tekači na Grintovec.
In čeprav so njena dela pogosto v ospredju, sama raje ostaja skrita v ozadju. Njeni prijatelji so vložili precej truda, da so jo spodbudili, da je svoje fotografije pokazala na ogled širši javnosti.
Besedilo in foto: VERA MEJAČ
Preplet starodavne perzijske tradicije in modernizma
Do konca meseca je v galeriji Veronika na ogled svojevrstna razstava slik Azite Bijol Hedayati z naslovom »Razdalje in bližine«, ki jo je organizirala kamniška izpostava JSKD. Azita je Iranka, ki jo je ljubezen pred desetimi leti pripeljala v Slovenijo. V planinah nad Teheranom več kot 3.000 metrov visoko se je namreč zaljubila v postavnega Slovenca in skupaj sta zaživela najprej na Bledu, kjer je Miha doma. Zadnjih šest let pa s sedemletnim sinčkom Danijelom živita v Kamniku.
Azita je diplomirala na likovni akademiji univerze v Teheranu. V njeni ustvarjalnosti, ki jo je ob odprtju razstave 6. marca predstavil Tone Ftičar, se prepletata
starodavna tradicija, zlasti simbolizem stare Perzije, in modernistični pristop.
Azitine likovne pripovedi - iz njene evropske, slovenske perspektive tudi nostalgične - niso zgodbe o bežnih trenutkih, pač
pa o času, kraju in ljudeh, ki so in bodo navzoči kljub oddaljenosti in minljivosti. Tako kot mistifici-rana razsežnost prepletov prepoznavne slikarkine rodne krajine, simbolnih predmetnosti in njenih ljudi, katerih življenja niso
Dogodek odprtja likovne razstave je bil zanimiv in prisrčno domač. Med obiskovalci pa je bil pravi »svet v malem«. Poleg Irancev je pozornost vzbujala Simla Preložnik z Mauriciusa (na levi). Pred šestimi leti se je »primožila« v Kamnik, takrat se je v Kamnik, na Kranjsko cesto, preselila z družino tudi Azita. So bližnji sosedje in dobri prijatelji. V Matični knjižnici Kamnik sta pred časom predstavljali skrivnostne pravljice: Simla indijske, Azita pa iranske.
Avtorica zanimive likovne razstave Azita Bijol Hedayati iz Kamnika, po rodu Iranka, si je ob svojih likovnih delih zaželela posnetka z njej naj dragocenejšima osebama - z možem Mihom, sicer doma z Bleda, in njunim sedemletnim sinom Danijelom. Azito smo spoznali kot izredno prijazno gostiteljico, ljubečo in toplo žensko.
odtujena tradicijam, običajem in vrednotam, ki jih opredeljujejo »arhaični« medsebojni odnosi. Ne zgolj minljivosti in pozabi, pač pa tudi brezbrižnosti in otopelosti se slikarka zoperstavlja s čutenjem, izraženim in posredovanim s sredstvi na videz otroško preproste, a pomenljivo simbolizirane umetniške govorice, ki je vredna, da ji pi_w=*^ mo pozornost v njenem novem življenjskem okolju. To okolje je drugačno od njenih primarnih kulturno-zgodovinskih in social-no-religioznih izhodišč. Marsikaj motivno slovenskega se že vrašča v njena likovna dela, še posebej mesto Kamnik z Malim gradom, šutensko cerkvijo z zvonikom in druge znamenitosti mesta, kjer je našla svoj drugi dom.
VERA MEJAČ
<\oM>oh/š7^
dabor
Kamnik
Kranjska 3a, Kamnik
tel.: 01/831 04 81, 051/399 577
ZDAJ JE PRAVI TRENUTEK!
Perovo 26, 1241 Kamnik
Tel.: 01/8310 508 Fax: 01/ 8310 509 Gsm: 040/880 080
Glavni trg v znamenju smučarjev po starem
V soboto, 7. marca, so se v Kamniku že osmo leto zapored srečali starosvetni smučarji in ljubitelji stare smučarske opreme iz raznih koncev Slovenije. Sončno jutro je obetalo uspešno srečanje starosvetnih smučarjev v Kamniku, ki sta ga organizirala Agencija za razvoj turizma in podjetništva Kamnik in Društvo učiteljev smučanja Kamnik »Kamniške grče«. Žal pa zaradi vetra na Veliki planini, kjer naj bi potekal najbolj zanimiv del srečanja - tekmovanje za pokal Šinkel, ni bilo mogoče izpeljati praktičnega prikaza različnih tehnik smučanja po starem, ki jih udeleženci skušajo vselej čimbolj uskladiti s celotno opremo in obdobjem, ki ga predstavljajo.
Zato pa je bilo toliko bolj živahno na Glavnem trgu, kjer je svojo opremo častitljive starosti, uniforme, oblačila in zanimive dodatke k popolni smučarski opravi razkazovalo 82 starosvetnih smučarjev iz enajstih skupin.
Najmlajši je bil komaj 4-letni Urh Rezo-ničnik (Podmeninski gadje), ki je med dečki do 15 let dosegel 1. mesto, najstarejši Pa 84-letni Janez Pirc iz Kamnika.
Ljubitelji smučanja po starem so v dobrem desetletju, kar tovrstna srečanja potekajo povsod po Sloveniji, postali prava Velika družina, vsi se poznajo med seboj, izmenjavajo si izkušnje, opremo, vtise
z mednarodnih srečanj. Rezultati niso v ospredju, saj gre pri tovrstnem srečanju predvsem za druženje in ohranjanje etnografskih posebnosti ter zgodovine slovenskega smučanja.
Praktični prikaz smučanja je žal odpadel, zato je strokovna komisija v sestavi dr. France Malešič, Durda Bergant in Aleksander Sarnavsky toliko bolj pozorno opazovala in ocenjevala izvirnost, skladnost celotne opreme in oprave smučarjev. Prva mesta so v devetih kategorijah dosegli: deklice do 15 let: Špela Purgar -Novaški lok smučar, dečki do 15 let: 4-letni Urh Rezoničnik -Podmeninski gadje, članice nad 15 let: Darja Kravanja -»Ta leseni« Kropa, člani nad 15 let: Janez Prešeren -»Ta leseni« Kropa, veteranke nad 50 let: Tilka Meglič -Tržič,
veterani nad 60 let: Karol Križnik -Podmeninski gadje, kategorija lovci: Roman Blaško -Gora,
kategorija gozdarji: Slavko Vidic -Gora,
kategorija vojaki: Edo Merčun -Kamniške grče.
Besedilo in fotografije: VERA MEJAČ
Del domače ekipe Kamniške grče (od leve proti desni): Jože Baronik, Tone Sršen, Marija Lara Schnabl, njen oče Marjan in brat Luka ter Edo Merčun v uniformi avstroogrskega vojaka - gorskega strelca, ki ga je v kategoriji vojakov komisija najbolje ocenila. Jože je med številnimi veterani nad 60 let zasedel 4. mesto, Marjan 7. in Tone 17. mesto. Lara je med deklicami do 15 let dosegla 4. mesto, prav tako Luka med lovci. Da so Kamničani nadvse gostoljubni sta že šesto leto potrdila Jože in Joži Baronik, ki sta pogostila udeležence in obiskovalce na Glavnem trgu, v gostišču Pri planinskem orlu pa so skuhali topel obrok.
Starosvetni smučarji so duhoviti, dobrovoljni ljudje, so prava velika družina, vsi se poznajo med seboj, izmenjavajo izkušnje, opremo, vtise s srečanj. Ob zvokih harmonike poskočno zaplešejo. V objektiv smo zabeležili njihov ples ob zvokih glasbe iz starodavnega zvočnika, ki gaje ljudski godec Rado Kravanja iz Trente vgradil v »kufer« avstroogrskega vojaka iz I. svetovne vojne.
f"
* SdS§
dobro oceno štejejo tudi manjši detajli, celo očem skriti.
Pri ocenjevanju opreme starosvetnih smučarjev je pomembna skladnost celotne opreme smučarjev: smuči, vezi, palic, krojev in materialov oblačil, nogavic, rokavic, pokrival, srajc, suknjičev, dodatkov in obutve - tekmovalec v lovski opravi je sodnikom pokazal dobro ohranjen in podkovan podplat škornjev.
Rovtarji iz Cerknega so prinesli najdaljše lesene smuči - dolge 4,10 metra! - in jih kar na Glavnem trgu dobro namazati - povoskali in popegla-li s »pegleznom« na žerjavico.
»Kako iolge so tvoje smuči?« je zanimalo smučarja na levi. Roman Blaško (na desni) s Predmeje (Društvo Gora) je »na oko« ugotovil točno dolžino.
Strokovna komisija v sestavi dr. Fčdnče Malešič, vodja ekipe Podmeninski gadje Durda Bergant in Aleksander Sarnavsky je pozorno opazovala in ocenjevala opremo in opravo smučarjev.
Novaško lok smučko iz pozabe obuja sekcija Novaški lok smučar iz TD Novaki, ki se udeležuje srečanj smučarjev po starem doma in v tujini. Zanimivo je, da je še zlasti veliko zanimanje za to posebno smučko med mladimi Novačani. Tako so v kategoriji deklice do 15 let prav vsa tri prva mesta »pobrala« dekleta iz društva Novaški lok smučar: 1. mesto Spela Purgar (na stiki), 2. mesto Sandra Gatej in 3. mesto Barbara Gatej, v kategoriji ženske pa je Marija Gatej zasedla 7. mesto.
Prve novaške smučke so se v Novakih začele pojavljati po letu 1920 s prihodom italijanske vojske. Sprva je bila čisto navadna lesena smučka, ki je imela na sredini pritrjeno okovje. Tovrstno obliko naj bi smučka dobila, ko seje marsikateremu italijanskemu vojaku ob smučanju navadna smučka najraje zlomila prav na sredini, kjer je bilo pritrjeno okovje. Zlomljene smučke so odvrgli, domačini pa so ugotovili, da je sprednji del smučke še mogoče uporabiti. Na prelomljenem delu so jo prižagali, na sredini pribiti jermen, v katerega je možno vtakniti čevelj vendar je bila zaradi svoje kratkosti težko obvladljiva tudi zaradi nepravega okovja. Da so izboljšati vodljivost so na smučko namestiti lok, s katerim se je umiril sprednji in zadnji del smučke in s tem je smučar lažje lovil ravnotežje.
O smučanju po starem ve veliko povedati starosta letošnjega srečanja 84-letni Kamničan Janez Pirc: »Dile so moj izdelek po bloškem modelu iz leta 1920, ki so bile bolj hodulje kot smuči, takrat ni bilo tekmovanj, ampak so služile za hojo iz kraja v kraj.« Na smuči je Janez pripel ročno izdelane usnjene smučarske čevlje, ki jih je za čevljarski izpit leta 1951 izdelal Maks Humar, oče Tomaža Humarja. Tudi obut je v več kot 50 let stare, ročno izdelane visoke smučarske čevlje z žepkom ob strani za prvo pomoč.
vm
Spomladi za vas organiziramo:
-	22. 3. Planica
-	28. 3. smučanje Katschberg - 36 eur!
-17.-19. 4. Medugorje
-	nakupovalni Trst in Lenti
Še vedno opravljamo prevoze za vse vrste skupin!
Za vse informacije nam lahko pišete na info@vrankar.si ali nas pokličete na 01/8346 023 Vrankar - bus d.o.o.
Prireditvam in drugim dejavnostim, ki jih Kulturno društvo Šmarca pripravlja skozi vse leto, smo tokrat dodali še eno, svežo in zabavno: lutkovni festival »Zmajev repek«, ki poteka od 6. do 15. marca. Kopica predstav različnih izvajalcev nas je v šmarskem kulturnem domu navduševala minuli vikend, tri predstave pa še ta vikend.
Lutk in njihovih prigod so se razveselili predvsem naši najmlajši, ki so vsak dan do zadnjega kotička napolnili dvorano.
Festival smo namenili prav njim, saj smo menili, da si tudi oni zaslužijo ogled dobrih predstav, ki jih sicer našim krajanom nudijo tudi gostujoča kulturna društva.
Idejo Šmarčan-ke Petre Slapar uresničujemo zagnani člani društva skupaj z Agencijo za turizem in podjetništvo Kamnik,
saj letos mesto Kamnik praznuje 780-letnico, Šmarca pa 650-letnico prve omembe kraja. Zaščitni znak festivala avtorice Tine Tonin je zelen zmajček, ki ima namesto sedmih glav »krono« s sedmimi kraki, njegov rep pa krasi ognjena rožica. Nastal je takoj po ideji o imenu festivala »Zmajev repek«, pridružila pa se mu je zgodovinska pravljica z naslovom Zmaj v bistriški dolini,
ki jo je Andrej Pogačar v Kamniku zapisal že leta 1937.
Zmajček, ki krasi plakate, programske liste in brezplačne vstopnice, ki so hkrati uporabna knjižna kazala, je prijazen in se s svojimi velikimi očmi otrokom hitro prikupi. Na lutkovne predstave nas bo vabil še ta vikend in nam popestril popoldneve.
Želimo si, da bi festival postal tradicionalen, saj poleg tega, da nudi zabavo in sprostitev, druži ljudi. Tega pa nam v teh časih, ko prehitevamo sami sebe, manjka.
TINA TONIN
Predstava »Vse bo moje« pripoveduje o zvitem vranu, ki z različnimi ukanami otrokom vzame igrače. Zgodbo so zaigrali učenci OŠ Preserje pri Radomljah.
Zvonovi spet vabijo k Sv. Primožu
To nedeljo bodo zvonovi v zvoniku znamenite cerkve sv. Primoža in Felicijana pri Sv. Primožu ponovno povabili k »pri-moškim« svetim mašam. Že po tradiciji božja pot sv. Primoža in Felicijana vodi mnogo romarjev in pohodnikov k mašam tretjo, četrto in peto nedeljo v postu, drugo nedeljo po veliki noči, 1. maja po namenu Mekinjčanov, v nedeljo ob godu sv. Primoža in Felicijana, v nedeljo ob godu sv. Petra in Pavla ter na Slomškovo nedeljo.
Letos bodo maše 15., 22. in 29. marca, 26. aprila, 1. maja, 7. junija, 21. junija (maša bo v zgornji
cerkvici sv. Petra) in 27. septembra, vselej ob 11. uri.
Sv. Primož, ki je mnogim priljubljena pohodniška točka na nadmorski višini 850 metrov, je privlačen tudi zaradi bogate kul-turno-zgodovinske dediščine. Tu mogočno domujeta cerkvi, zvonika, od katerih je eden prosto stoječ, osmerokotna kapela in mežnarija, ki sta na novo prekriti s skodlami, gospodarsko poslopje in še vidni temelji kozjaka.
Prav gotovo pa bo vse razveselila letošnja novost - po dolgih letih ponovno obujeno romanje po stari poti skozi Mekinje, Zdušo, Podjelše, Godič na
jH
Boži* pol sv. Primož* In r*llcl)*n*
v kamniških planinah.
Podobica izvira iz 2. polovice 19. stoletja (iz knjige F. Serbelj , Sv. Primož nad Kamnikom, 1995).
4. postno nedeljo, 22. marca. Odhod bo ob 8. uri izpred cerkve na Šutni, povratek okoli 15. ure. Zaželena je oprema iz starih časov. Romanje je posvečeno 780-letnici mesta Kamnik. Lepo je, da se lahko ponovno podamo po poti, po kateri so stoletja hodili naši predniki, s pojavom avtomobilizma pa je povsem zamrla.
VERA MEJAČ
Kulturno društvo Tuhinj je s premiero komedije Avdicija, avtorja Branka Duriča - Dura, zadnjo soboto v februarju in s ponovitvijo naslednji dan svoje zveste gledalce po dveh letih spet nagradilo z odlično gledališko predstavo in jih v prenapolnjeni dvorani na Lazah dvakrat nasmejalo do solz.
Komedija Avdicija je delo avtorja Branka Duriča - Dura. Če se samo spomnimo njegovih scenarijev za Našo malo kliniko in filma Kajmak in marmelada, nam je takoj jasno, da nam med predstavo ni dolgčas.
Zagotovo je zelo navdušil Peter Karan, ki ga je odlično upodobil Matej Bajde.
Avdicija je značajska komedija, v njej poleg »Ta glavne«, predsednice izpitne komisije (Ljuba Lajmiš) in Breze Šepetalke (Edita Vrankar) nastopa še devet igralcev, kandidatov za igralsko šolo. Njihove nastope in komentarje, njihove nerodnosti, ki nastajajo iz prevelike želje po uspešni predstavitvi, ocenjuje izpitna komisija, ki jo predstavljajo gledalci v dvorani. Kandidati različnih značajev iz različnih koncev Slovenije govorijo različna narečja in se zapletajo v situacije, ki jim niso kos, gledalcem v dvorani pa izvabljajo salve smeha. Prav vsi igralci so svoje delo dobro opravili: Franc Lajmiš kot Štefan Horvat-Pi-šta, Primož Pančur kot Tehnik-Ne-gativec, Primož Kožlakar kot Artur Rutar, Uroš Bajde kot Jože Tona, Matej Bajde kot Peter Karan, Brane Vrankar kot Pepe Ivančič, Matevž Hribar kot Matevž Hadiselimovič, Janez Novak kot Janez Vetrovnik in Marta Vrankar kot Dandarela Ban-di-Dandi in od prvega do zadnjega navdušili. Režijske niti so bile v rokah Primoža Kožlakarja.
KD Tuhinj je v preteklosti dolga leta pripravljal po dve gledališki predstavi na leto. Ko pa se je leta 2006 začelo obnavljati podstrešje kulturnega doma (kjer so sedaj lepo urejene garderobe, sanitarije za nastopajoče, sejna soba,...), je mlajša gledališka skupina leta 2007 v izjemno težkih pogojih pripravila
predstavo, zaradi obnove dvorane v lanskem letu predstave ni bilo, letos pa so se igralci (pravilno) odločili, da naštudirajo predstavo. Po odzivu sodeč jim je uspelo - v dveh dneh si je predstavo ogledalo okrog 400 gledalcev, dvorana je bila obakrat nabito polna! Tako igralci, kot tudi krajani so komaj čakali, da se v Kulturnem domu na Lazah spet začne nekaj dogajati. Čeprav obnovitvena dela še niso dokončana in so si stole morali sposoditi, so krajani lahko videli, da je dvorana že zasijala v čisto novi luči.
Tekst: MARINKA MOŠNIK, foto: ROMAN ŽAVBI
Fotograf/inj a se predstavi - PORTRET
Člani Foto kluba Kamnik smo v sredo, 4. marca v Galeriji Občine Kamnik odprli razstavo Fotograf/inja se predstavi s podnaslovom Portret. Gre za razstavo, s katero se že četrto leto predstavljamo v tem razstavišču, na ogled pa bo do 15. aprila. Razstavljenih je 29 fotografij šestnajstih avtorjev, med katerimi je žirant
Nezainteresiran - Jaka Ješe, 1. nagrada
Na pustno soboto so člani K ulturnega društva Šmarca v kulturnem domu pripravili rajanje, ki se ga je udeležilo veliko majhnih, malo večjih in še večjih maškar. Zabavali so se, plesali in se najedli slastnih krofov.
Tomaž Levstek podelil tri diplome in tri nagrade. Prvo nagrado za fotografijo z naslovom Nezainteresiran je dobil Jaka Ješe, c drugo Dušan Letnar za foto-grafijo Kosec, tretjo pa Ana Po-	gianj\.nv.u.m! tucu v ui ugu
™ gačar za fotografijo z naslovom	krajih po Sloveniji in v tujini.
Fj Starka. Diplome so dobili Aleš Kot vedno, pa našo dejavnos S Senožetnik, Klemen Brumec dopolnjujejo potopisna preda in Simon Podgoršek - Beduin-
narava, prosta barvna in prosta črno bela), tako da bo razstava zagotovo prava fotografska poslastica. Poleg predstavitve v Kamniku nameravamo fotografije prikazati tudi v drugih
VAŠ STARI AVTO IE VREDEN DO 5.500* EUR VEČ, KOT Sl MISLITE!
www.peugeot.si
bonus do 3.000 eur
****velja za model 207 Šport 1.6 HDi in Premium 1.6 VTi
bonus do 4.000 eur "
***velja za model 308 Premium, 5 vrat, 1.6 HDi FAP in 1.6 VTi
bonus do 5.500 eur
**velja za model 407/407SVV Premium 2.0 HDi
peugeot priporoča Total
* Velja pri nakupu Peugeota 407/4075W Premium 2,0 HDi. Višina bonusa je odvisna od modela vozila. Ponudba velja samo za izbrane modele vozil, ki so na zalogi in dobavljivih do 30.4.2009 in izključno pri koncersionarjih, ki sodelujejo v akciji. Ponudba velja do odprodaje zalog. Več informacij o ponudbi vozil in finančni ponudbi dobite pri pooblaščenih prodajalcih Peugeot. Slike so simbolične. Poraba (kombinirana vožnja, I/I00km): 4,5 - 8,5 1/IOOkm. Emisija CC>2 (g/km): 120 - 225.
Zamenjajte svoj stari avto za novega varčnega in zmogljivega Peugeota in pri cenitvi bomo znesku dodali do 5.500 evrov bonusa!*
PEUGEOT FINANCIRANJE BREZ VSEH STROŠKOV
Tistim, ki starega avta ne boste menjali nudimo izredno ugodno financiranje brez vseh stroškov - EOM = 0%.
Izberite si le želeni Peugeotov model, od cene odštejte polog in ostanek razdelite na izbrano število mesečnih obrokov, ki bodo do konca financiranja ostali nespremenjeni.
UŽITEK V DOVRŠENOSTI
PEUGEOT
RODEX d.o.o. - Rova, Rovska cesta 2, Radomlje, www. rodex.si, servis: O I /729 92 O I, prodaja: O I /729 92 OO, 722 81 3 1,03 I /669 367
sko kosilo.
Pred dnevi odprta razstava pa ni letošnja prva razstava. V razstavišču Mladinskega centra Kotlovnica se je že januarja s samostojno razstavo na temo Zeleno predstavil fotograf Dušan Letnar, trenutno pa je na ogled samostojna razstava fotografinje Ane Pogačar na temo Zima.
Načrti za naprej so veliki. Poleg tradicionalne razstave Oko Kamnika, ki bo tudi letos na Glavnem trgu s temo Panorame, bomo proti koncu leta izvedli še en velik projekt in sicer fotografsko razstavo pod pokroviteljstvom Mednarodne fotografske zveze FIAP z naslovom EXPOSED. Pričakujemo fotografije avtorjev z vsega sveta na kar štiri različne teme (akt,
vanja, izobraževanja, skupinska fotografiranja na prostem in v studiu. Letos smo tako že fotografirali Fašenk ali po naše pustni karneval v Cirkulanah in Markovcih. Fotografije si lahko ogledate v naši spletni galeriji na naslovu www,fotoklub-kamnik.si. kjer najdete tudi več o vseh naših aktivnostih in dogodkih, namenjenih širši javnosti. Organizirali bomo tudi več tečajev fotografije, že aprila pa se odpravljamo po poteh starih mlinov v Prekmurje.
Za konec naj povem še to, da smo letošnje leto začeli v novih prostorih in temnici v MG Kotlovnica, saj je naša mala klubska sobica postala pretesna, in z novim predsednikom Bojanom Težakom.
Za Foto klub Kamnik
ANA STANOVNIK PERČIČ
i ZNIŽANJE CEN !
; ZA KORUZO, PŠENICO, JEČMEN,
| REPIČNE TROPINE, UMETNA GNOJILA i
l Jabolka za ozimnico
VSE ZA KOLINE
L
SEMENSKA KORUZA
AGROPROMET CERKLJE
Ul. 4. okt. 10, Cerklje, tel.: 04/252 64 40
J
m
	
Tuhinjske ženske niso od muh
»MOJA MAMI VOZI AVTOBUS, MOJA BABI PA KAMION ...«
Da Tuhinjke niso od muh, vedo povedati predvsem moški. V dobrem pomenu besede pa to že nekaj let dokazujeta 45-letna Vida Kališnik, voznica kamiona in 39-letna Edita Vrankar, voznica avtobusa. Čeprav je bil nekdaj to izključno moški poklic, se že nekaj let enakovredno kosata z njimi, saj ju lahko srečamo na vseh evropskih cestah, pa tudi na cestah bivše Jugoslavije, kamor se večkrat odpravita tudi skupaj. Uživata v svojem poklicu, radi vozita, smeh in dobra volja sta njun zaščitni znak. Ko pa se vrneta z vožnje, je na prvem mestu družina.
Vida in Edita sta bili v mladosti skoraj sosedi - Vida iz Golic, Edita iz Češnjic, vmes je bil le Petrolov bencinski servis. Po poroki sta se obe preselili v sosednjo šmarsko župnijo - Vida z družino živi na Potoku, Edita pa se je z družino pred dvema letoma iz Buča preselila oazaj v Češnjice, kjer sta z možem zgradila hišo. Tu smo se dobile na Prijetnem klepetu...
Edita Vrankar uživa v vožnji z avtobusom.
V vajinih vozniških dovoljenjih so žigi, ki dovoljujejo vse, od upravljanja osebnega avtomobila do avtobusa in kamiona s priklopnikom. Kaj vaju je potegnilo med poklicne voznike?
Vida: Izučila sem se za poklic ta-petnika, 12 let sem delala v kamniškem Stolu. Delo je bilo težko, trpeli so predvsem prsti. Verjetno poklica ne bi menjala, če se ne bi mož, poklicni voznik, polomil in je iskal šoferja. V meni se je utrnila misel, da bi mu lahko kar jaz pomagala. Leta 1992 sem naredila vozniški izpit za kamion, deset let Pozneje pa tudi za kamion z vlačilcem in avtobus. Sprva sem samo malo »štukala«, kjer so me rabili, Kmalu pa sem s kamionom začela j^dno voziti v Nemčijo. Začetki so mli kar stresni, predvsem vremen-ske razmere, veter... Začela sem na,TAM-u 190 in na Zastavi, kar ni Primerljivo z današnjimi sodobnimi kamioni z navigacijo in drugo opremo. Ker sva z možem Francem ugotovila, da bi rabila še prikolico, sem leta 2002 opravljala še izpit za kamion z vlačilcem in avtobus. Ja, to je bila posebna zgodba! (Smeh). Možu sploh nisem povedala, da bom delala izpit tudi za avtobus, ? sya se na moji prvi učni uri vo-znie z avtobusom srečala v enem z°prnem ovinku, kjer sva si zaradi Počasne vožnje lahko direktno posedala v oči. Ej, nič se ne da skriti! Nikoli kasneje se nisva srečala, le tisto prvo učno uro!
Edita: Vožnjo imam v krvi, saj je °če vozil tovornjak, pa tudi brat se ukvarja s prevozništvom. Z očetom
sem se kot otrok velikokrat peljala po Sloveniji in v tem uživala. Še kot deklici mi je dovolil, da sem se usedla za volan tovornjaka in prevozila svoja prva dva kilometra. Nisem razmišljala, da bi nadaljevala z družinsko tradicijo. Izšolala sem se za komercialnega tehnika in vodila poslovne knjige. Mož Brane pa me je navdušil za turizem in sem kar nekaj let kot turistična vodnica z državno licenco spremljala različne izlete, vse bolj pa me je vleklo, da bi postala voznica avtobusa in kasneje samostojna podjetnica. Leta 2003 sem naredila vozniški izpit za kamion, dve leti kasneje še za avtobus in vlačilca, z možem sva odprla firmo in kupila lasten avtobus.
Razmere se sicer spreminjajo, a še danes se kdo začudi, ko za volanom kamiona ali avtobusa zagleda žensko. Kakšni so bili vajini začetki?
Vida: (po premisleku) Ja, pred sedemnajstimi leti, ko sem jaz začela voziti kamion, je bil ta poklic za žensko še tabu. S strani moških voznikov je bilo kar precej zaničevanja, posmehovanja. Včasih je bilo kar težko, posebej v začetku, moški so zviška gledali name, padale so različne pripombe, a se nisem pustila. Kakršno pripombo ali vprašanje sem dobila, tako sem nazaj odgovorila. Nekoč sem v tujini na cesti nekaj »šraufala«, pa mi ni nihče ustavil in pomagal. Le upočasnili so vožnjo, pogledali skozi okno, zmajali z glavo, češ: 'Baba, kaj pa rineš na cesto, če ne zmoreš,' a sem okvaro kar po moževem telefonskem nasvetu uredila jn se odpeljala proti meji in domu. Če pa je imel kdo od moških kolegov kakšno okvaro, so bili takoj dva, trije zraven. No, počasi so me tudi moški kolegi-vozniki sprejeli, saj so spoznali, da tudi ženska zmore kaj več, kot le kuhati, prati in pospravljati za njimi.
Edita: Ko sem naredila izpit za kamion, sem po takrat veljavnem zakonu morala najprej opraviti dve leti prakse, šele nato sem lahko opravila izpit za avtobus. Prakso sem opravljala pri Vidi, vozili sva v Nemčijo. Vido so po dobrem desetletju na cesti kamionarji že dobro poznali, imela je že vse finte v žepu, obvladala je carino, nemške ceste... Sama sem se še privajala na različne opazke, v začetku sem bila kar tiho, hitro sem »zafarbala«, a mi je Vida dala vedeti, da moram biti samozavestna, če hočem kam priti. (Vida ob tem prikimava)
Kar hitro sem se navadila in na najinih vožnjah je bilo zelo prijetno, veliko smeha in dobre volje. Ko pa sem se usedla za volan avtobusa, se je ljudem to čudno zdelo. Spominjam se reakcije skupine, ki sem jo že večkrat kot vodnica spremljala na izletih. Kot ponavadi sem jih pozdravila, šla po avtobusu, jih preštela, nato pa se
Zaplešimo v Kamniku
tečaji družabnega plesa s priznanim PLESNIM UČITELJEM Z LICENCO
e$is
nedelja, 22.3.2009 ob 18.30 (cmius)
Nadaljevalni tečaj 1:
nedelja, 29.3.2009 ob 20. uri (cirius)
t^loko.
usedla za volan. Ko sem speljala, je od zadaj nekdo pritekel ves prestrašen, ker je mislil, da je avtobus brez voznika. Ko je zagledal mene za volanom, je kar obstal... Ja, velikokrat je kdo izjavil: 'O, ženska nas pa še ni peljala!' Zagotovo je bila velika sprememba - včeraj še vodnica, danes pa voznica. Povsem na začetku eden od potnikov sploh ni hotel vstopiti, češ, z žensko se pa že ne bom vozil. V glavnem pa so bili kljub vidnemu presenečenju nekaterih, da vidijo žensko za volanom avtobusa, ob koncu izletov pozitivni odzivi.
Ceste vaju vodijo po vsej Evropi, po nekdnaji Jugoslaviji. Gotovo imata v spominu kakšne zanimive dogodke?
Vida: (Smeh) Eno srečanje je bilo pa res zanimivo! V Nemčijo, v firmo blizu Stuttgarta, sem vozila že kakšnega pol leta. Neko jutro, ko sem parkirala svoj kamion na parkirišču pred firmo, je prišla do mene neznana ženska in me lepo po slovensko pozdravila. Povedala mi je, da ima tu hišo in da je že nekaj mesecev opazovala kamion s slovenskimi registrskimi oznakami, ki se je vsake toliko časa pojavil v omenjeni firmi, ko pa je videla, da je izza volana stopila ženska, se je ojunačila in prišla blizu. Vesela sem je bila, postali sva prijateljici, sedaj večkrat prespim pri njej, kadar sem v Nemčiji, pa tudi ona se oglasi pri meni v Sloveniji, kadar gre na obisk k sorodnikom na Koroško.
Ko sva še z Edito skupaj vozili, sva, kadar sva bili obe, skoraj vedno srečali enega in istega voznika, ki naju je enkrat v enem križišču iz svojega velikega kamiona nagovoril: »Čebelici, kje bosta pa nocoj prespali?« Seveda sva mu v svojem slogu odgovorili in si mislili svoje. Nekoč pa smo v nekem lokalu ob avtocesti slučajno prišli skupaj in povedal nama je, da je nečak prej omenjene prijateljice iz Stuttgarta. On naju je poznal, midve pa njega ne. Ne moreš verjeti, kaj vse lahko doživiš na cesti!
Edita: Kljub temu, da že nekaj let vozim avtobus in da več ali manj ustavljam na istih počivališčih ob avtocestah, kjer imamo šoferji v lokalih poseben bonus, imam še vedno velikokrat težave s prepričevanjem, da sem voznica. V (Titovi) Korenici sem se nekoč usedla za mizo, namenjeno voznikom, pa so me dvakrat prišli opozorit, da je tu samo za šoferje. 'Ja, vem', sem odgovorila, a je kar trajalo, da se je natakarici posvetilo, zakaj sedim tam. Tudi ob naši avtocesti, ki pelje z morja proti Ljubljani, se mi nekaj podobnega dogaja, čeprav imajo v bazi podatkov številko mojega avtobusa in moje ime. Včasih se mi že prav neumno zdi!
Čeprav je kamion ali avtobus večkrat vajin »dom« in postelja, kakor poje v svoji pesmi Tomaž Domicelj, pa se vendarle najbolje počutita doma. Obe sta ženi in mami, Vida tudi babica in ponavadi je mama tista, ki kuha, skrbi za otroke, vidve pa sta veliko zdoma. Družina trpi??
Vida in Edita (odločno in enoglasno): Ne. Trudiva se, da ne, saj je družina, ko sva doma, na prvem mestu in proste dneve in dopust preživljamo skupaj. Zavedava se svoje odgovornosti do otrok, do družine.
Vida: Če malo pomislim, sem mogoče več časa z družino, kot če bi delala nekje po osem ur. Res da me dva dni v tednu ni, toda s pametnim dogovorom in sodelovanjem moža in otrok se vse uredi. Hčerka Mateja je že poročena (imam vnukinji Klaro in Tejo), tudi hči Maja je že odrasla, sin Jan ima 12 let. Ko sem doma, poskušam vse nadoknaditi. Moji vedo, kaj je moj posel, mi zaupajo in moje delo sprejemajo kot nekaj samoumevnega. Znajo tudi kaj postoriti in ne čakajo, da naredim, ko pridem z vožnje.
Edita: Za razliko od Vide sem velikokrat prav ob vikendih zdoma, saj je v turizmu takrat največ dela. Z možem skupaj planirava in se dogovarjava, si deliva delo in poskrbiva, da imava dovolj prostega časa za otroka, veliko prostih trenutkov preživimo tudi na kolesarskih tekmah, saj z možem voziva na treninge in na tekme mlado kolesarsko ekipo Calcita in tako od blizu spremljava tudi sinova - kolesarja, osnovnošolca Žiga in Mateja (sošolec z Vidinim Janom). Sicer pa tudi mož Brane izredno dobro kuha, otroka pa tudi znata poprijeti za delo. Podpora družine mi veliko pomeni.
Editin mož Brane pravi, da je vsaka ženska, ki se odloči za poklic avtoprevoznice, zelo dobra voznica, saj se za to ponavadi odločijo samo tiste, ki to res želijo. Pri moških želja ni vedno odločilen razlog. Kaj menita?
Vida: Bo kar držalo. Osebno tudi menim, da na cesto kot avtoprevoznice vsekakor sodimo ženske, ker imamo več potrpljenja. Če je zastoj na cesti, je za vse; ženske mirno čakamo, moški pa postajajo živčni in neučakani.
Edita: Mislim, da so moški gotovo v prednosti kot šoferji, ker se bolj spoznajo na mehaniko. Meni doma vsa popravila na avtobusu ali kombijih naredi mož. Tako kot Vidi, tudi meni ob kakšni okvari na poti mož svetuje kar preko telefona. Je pa velika razlika med upravljanjem avtobusa in kamiona, da pa ženska ne sodi za volan tovornjaka ali avtobusa - to so le predsodki!
Vida Kališnik sedaj vozi močnega MAN-a.
Čeprav sedaj načeloma vozita vsaka svoje prevozno sredstvo, pa včasih združita moči in z avtobusom skupaj peljeta turiste, pa tudi sorodnike, na izlet. Takrat je verjetno še bolj zanimivo?
Vida in Edita (se dopolnjujeta in prikimavata): Res je, v svojem poklicu uživava, radi se smejeva, a kar je zelo pomembno, upoštevava druga drugo, sprejemava medsebojne nasvete, dobronamerno kritiko. Znava se »vklopiti« ena v drugo, dobro se poznava in se dopolnjujeva. Nekateri naju imajo za sestri.
Ko pa skupaj peljeva na izlet je še lepše in zanimivo, predvsem v državah bivše Jugoslavije, kjer imajo ženske še precej drugačen položaj kot pri nas. Na lanskem potovanju po Bosni v mestu Travnik je policist, ki je urejal promet, kar spustil lopar, ko je zagledal Edito za volanom, ženske in moški so odprtih ust obstali na pločniku ... Ko je ustavila v bližini skupine taksistov, je eden nejevernih potrkal na okno in ko jo je videl, se je prijel za glavo in rekel: »O, Bože, istina, žena vozi!«
To zgodbo sem videla na lastne oči, saj sem potovala z njima. Pa tudi tisto na bosansko-hrvaški meji, ko je pred dvema letoma Vida izstopila iz avtobusa in odnesla dokumente na vpogled uradnim osebam. Tam je stal še njihov kontrolor. Resno je vprašal, kje je voznik. Vida je pokazala na Edito za volanom in pojasnila, da pa je sama sovoznica. Kontrolor je pristopil k Editi, jo vprašal, če ima vsa dovoljenja in licence. Pritrdila mu je in mimogrede omenila, da ima tudi evropsko. Ta je bila takrat še nova in za Hrvate še neznana. Šele takrat se je nasmehnil izpod kape in prijazno prosil, če dokument lahko pokaže sodelavcem na meji, da bodo vsaj vedeli, kako izgleda. Potem nam je prijazno zaželel srečno pot... Policist na hrvaško-slovenski meji pa je presenečen izjavil, da je eno žensko voznico že videl, dve v enem avtobusu pa še ne! Se bo že navadil...
Vida in Edita - pa srečno na vajinih poteh! In vse lepo ob materinskem dnevu!
Tekst: MARINKA MOŠNIK
foto: B. VRANKAR, M. MOŠNIK
Društvo krajanov Limbarska gora
VABI NA TRADICIONALNO PRIREDITEV
21. POHOD PO NAGELJ NA
LIMBARSKO GORO ki bo
15. MARCA 2009
KULTURNI PROGRAM
7 h0B;i;R'
| zabavo bodo^skrbeh:
Veseli trio Jr* Ansambel Korenine
Prijetno in zabavno bo!
Pomlad na vrtu Močnikove Maričke
V teh marčevskih dneh, ko sončni žarki prebujajo pomlad, se je lepo povzpeti po urejeni poti na Stari grad. Začetek je nasproti stanovanjske soseske Mali grad, ob vznožju Bergantove gore. V bližini, v prijetni ulici Novi trg tik ob obvoznici, ki pelje do Zdravstvenega doma, se mi pogled večkrat ustavi na prijetno urejenem domu Močnikove Maričke. Včeraj,
11. marca, je bil lep pomladni dan, s soncem obsijan. Kot nalašč, da je ob srečanju z Maričko nastala pričujoča fotografija.
Večkrat sem že občudovala Maričko pri vrtnih opravilih. Že nekaj dni okolico hiše krasi raznovrstno, barvito pomladno cvetje.
Na skrbno urejenih gredicah je lepo poslušati čudovito pesem čebelic, ki pridno nabirajo prvi cvetni nektar.
Marička Močnik, Plahutova s Hriba pri Kamniku, se je rodila 8.4.1932. S šestimi razredi osnovne šole se je zelo mlada zaposlila kot delavka v kamniški tovarni gumbov in tam ustvarjala petnajst let, nato pa dvajset let do upokojitve v tovarni Eta Kamnik.
Največja življenjska sreča se ji je nasmehnila 19 2.1961, ko je povila sina edinca Mirana. Z možem Lojzetom, doma z Zakala, sta uživala v družinski sreči, živela sta skromno in delavno ter se veselila ob otrokovem odraščanju. A družinska sreča ni trajala dolgo. 30. maja 1979 je mož Lojze umrl, star komaj 49 let in to je Maričko zelo prizadelo. Po štirih letih, ko si je komaj malo opomogla, jo je ponovno doletela najhujša življenjska usoda -njen edini sin Miran se je 18.6.1983 smrtno ponesrečil pri Maistrovem mostu v Kamniku.
Kljub temu, da ji življenje ni prizanašalo s trpljenjem, ima 77-letna prijazna ženica vselej za vsakogar prijazno
besedo in topel nasmeh. Rada se spominja vedrih dni in prijetnih družabnih dogodkov v Društvu upokojencev Kamnik, kjer se je zelo rada udeleževala pohodov, srečanj... Še posebej je ponosna na svoje 20-letno balinanje z upokojenci. Posebej poudari, da so ji čas v zasluženem pokoju vendarle lepšali prav stanovski kolegi upokojenci. O tem ima shranjene lepe spomine na spominskih fotografijah, opremljenih z datumi, kronološko so zložene v številnih foto albumih.
Ob pogledu nanje se Marička prijazno zasmeji in reče:
»Ja, res je bilo lepo, lahko bi trajalo še dalj časa, če me ne bi lani doletela težka operacija zaradi tumorja na črevesju«. Še preden se posloviva pristavi lonček s krompirčkom za na regrat, saj ima to prvo pomladno solato še posebej rada.
Hvaležna pove, da ji je regrat nabrala soseda Kosova, z
možem ji tudi sicer večkrat pomagata.
Lepo je vedeti in čutiti, da v življenju nisi sam, zato ne le ob praznikih, temveč čim večkrat v letu namenimo prijazen pozdrav in besedo, še zlasti osamljenim! Prijazna beseda in nasmeh namreč nič ne staneta in vendar obogatita tako tistega, ki sta mu namenjeni, kot tudi tistega, ki to podarja!
VERA MEJAČ
Mami za 8. marec
Je mama le ena podoba sveta, veselje za srečo, ljubezen srca.
Bolj rano kot sonce jo ura zbudi, saj delo jo čaka, na polje hiti.
Pravilno presoja, od kod ji moči, na vse se odziva, da vsem ugodi.
Gojila ljubezen za srečo otrok, v sebe verjela, da srečna bo pot.
Otroci kaj hitro od doma so čli, osamljena mati pa v stresu živi. Majhne zamere pozabljene so, poniža se mati, ponudi roko.
Ponosna na delo svojih rok, se srčno trudila, da trden bo rod.
Ti prava si mati, si žarek upanja, ostani nam taka, potoček želja.
Hvala za rojstvo, za prvi korak, za lepo otročtvo, za srečno pomlad. Beseda »oprosti«preredko zveni, vzgajat otroke vse mame skrbi.
FRANC RAVNIKAR
Iz Kotlovnice
Tudi ekipo Kotlovnice že razveseljuje pogled na koledar, ki nepreklicno naznanja bližino pomladi, čeprav pogled skozi okno včasih ne pokaže prave (oziroma želene) slike. Kotlovniška ekipa pa pomladne dni z veseljem pričakuje tudi zato, ker ti s seboj prinašajo precej novosti in zanimivih dogodkov.
Poroka, pepel in diamanti
V	okviru projekta »Rušimo zidove«, ki poteka s podporo programa Mladi v akciji, smo si ogledali poljski film Poroka (VVesele, 2004). Kot že naslov pove, film govori o tistem posebnem dnevu, ko se sanje povežejo s pričakovanji in začetkom nečesa novega, ko je v ospredju ljubezen - pa čeprav do denarja. Prihodnji četrtek nas čaka že tretji film, ki ga predstavlja prostovoljka VVioleta: zgodovinska drama Pepel in diamanti (Popiol i diament, 1958), ki se ukvarja z večno vojakovo dilemo: misliti ali ubijati ter obračunava z bremenom vojne in preteklosti.
Multimedijski projekt Kotlovnice
Veseli pa nas tudi, da smo v prostorih Doma Kulture Kamnik opremili multimedijski studio, kjer bodo videasti pripravljali vsebine nove spletne televizije, ustvarjali fotografi in vsi, ki jih zanima delo s sodobnimi mediji. Ideja o prostoru je nastala iz potrebe, saj so bile lanskoletne video delavnice dobro obiskane, želja po tovrstnem ustvarjanju velika, obstoječi kotlovniški prostori pa premajhni. Naš trud je finančno podprla Občina Kamnik, za uspešno sodelovanje pa se zahvaljujemo Domu Kulture Kamnik in Vemiz Medii. Studio in spletno televizijo bomo prvič predstavili po proslavi občinskega praznika, 27. marca, v Domu kulture Kamnik, v aprilu pa načrtujemo tudi svečano odprtje in premierno predvajanje nove spletne televizije.
Ustvarjamo - za mame, žene, dekleta, babice ...
S Heleno Sterle smo na likovnih delavnicah ustvarjali ob dnevu žena, ko je vsakdo lahko napravil čestitko ali drobno darilce za mamo, ženo, babico, prijazno sosedo,... Ker nas v marcu čaka še praznik, namenjen mamam, bomo male pozornosti ustvarjali tudi takrat. V okviru otroškega programa Kotlovnice se pripravlja tudi druženje različnih generacij ter spomladanski živ-žav. Več informacij lahko najdete na medmrežju na naslovu www.kotlovnica.si.
Glasbena vročica
Za nami je še en večji dogodek, in sicer dobro obiskana prireditev The House Kišta v organizaciji Študentskega kluba Domžale. Glasbo je vrtel DJ Maj, eden izmed boljših ljubljanskih oziroma slovenskih DJ-jev, house ritme pa je v živo popestril saksofonist znane skupine Leeloojamais Lovro Ravbar. Posebno presenečenje je bila artistična točka, vrtenje in pihanje ognja, zagotovo vredna ogleda. In če smo že ravno pri glasbi - ravno ta petek, 13. marca, v Kotlovnici prvič pripravljamo večer karaok, in sicer na temo 80-ih let. Zmagovalce čakajo tudi lepe nagrade, zato se vsi ljubitelji disko in druge glasbe 80-ih let prepustite vročici petkovega večera.
Kaj nam prinaša pomlad?
V	pomladnih dneh se bosta v kotlovniških prostorih zgodila kar dva predizbora, in sicer za Škisovo tržnico 2009, ki jo pripravlja Zveza študentskih klubov Slovenije, ter za poletni festival Rock Otočec. V aprilu in maju bomo izvajali tudi delavnice, ki bodo predvsem mladim osvetlile delovanje Evropske unije in junijske volitve v Evropski parlament ter jim ponudile možnost sodelovanja pri pripravi predlogov za novoizvoljene evropske poslance. Obetajo se tudi delavnice glasbene produkcije ter večer Evropske prostovoljne službe, kjer bo prostovoljka VVioleta predstavila svoje delovanje in življenje v Kamniku. Natančnejše informacije, pa tudi fotografije in posnetke s preteklih dogodkov kot ponavadi najdete na naši spletni strani www.kotlovnica.si.
TJAŠA PETROČNIK MC KOTLOVNICA
»The House Kišta«, tokrat v Kotlovnici, je bila kot ponavadi dobro obiskana, (foto: Bojan Težak)
		
		
		
IZ OS FRANA ALBREHTA
ZIMSKA SOLA V NARAVI JE »KUL
KOŠČEK DAM JAZ, DELČEK DAS17,
PA V CERKNEM BOMO VESELIMI VSI!
Konec januarja 2009 so šesto-šolci OŠ Frana Albrehta v Cerknem spoznavali in utrjevali predvsem spretnosti smučanja in deskanja. V tako imenovani šoli za življenje pa smo bili zelo delovni tudi, ko smo sezuli težke smučarske čevlje.
Ob prihodu na smučišče smo najprej preverili celotno smučarsko opremo učencev in njihovo smučarsko znanje. Na osnovi dobljenih rezultatov smo jih razdelili v pet homogenih smučarskih skupin in v skupino deskarjev.
Vreme nam je bilo ves čas naklonjeno. Učenci so v smučarskem znanju zelo hitro napredovali, zato so v dneh, ki so jih preživeli na odlično
pripravljenem smučišču, prav vsi spoznali vse smučarske naprave in proge. Zadnji dan je učitelj Simeon organiziral in ob pomoči vseh ostalih učiteljev izpeljal zabavne skupinske igre na snegu, kjer so učenci pokazali veliko strpnosti, spretnosti in medsebojnega sodelovanja.
Bivali smo v hotelu Eta Cerkno. Učiteljica Mojca je pripravila zanimivo oglasno desko, na kateri je bilo sproti objavljeno, kaj učence čaka v določenem delu dneva. Dan se je začel z jutranjo budnico »SREČA NA VRVICI«, po zajtrku je bilo na vrsti urejanje in ocenjevanje sob, nato smo se odpeljali s smučarskim avtobusom na smučišče
in pričeli z delom na snegu. Kosilo smo imeli organizirano na smučišču. Okoli 17. ure smo se vrnili v hotel in nadaljevali z dejavnostmi. Spoznali smo pravila vedenja na smučišču in ob prelepih posnetkih tudi turno smučanje. V ustvarjalnih delavnicah smo izdelali razglednice, jih s pozdravi poslali domačim in oblikovali medalje. Ogledali smo si muzej, plavali, preverili znanje plavanja, igrali tombolo in plesali - prav za to priložnost s posebej lepo urejenimi »frizurami«, ki jih je učitelj Aleš »strokovno« ocenil.
Razveselil nas je tudi obisk našega ravnatelja Ratka Laha. Skupaj smo zaplesali, poklepetali in se posladkali s sladkimi dobrotami, s katerimi nas je prijetno presenetil.
Učenci so zelo pridno sodelovali, čeprav so bili ob zanimivem
in obsežnem programu včasih tudi malo utrujeni. Vsak večer ob 22.00 nam je učenka Lara Koritnik na flavto zaigrala uspavanko za lahko noč.
Ob vrnitvi domov je učitelj Brane naredil CD s spominskimi fotografijami za vsakega učenca in za arhiv šole, učiteljici Tamara in Jana pa sva ob pomoči učencev postavili razstavo v spodnji avli šole. Zelo smo veseli in hvaležni, da nam je zavarovalnica Triglav poklonila brezrokavnike z odsevniki. Naši učenci so bili na smučišču tako bolj vidni, s tem pa smo skupaj veliko pripomogli k varnosti naših otrok.
Upamo, da bo imel, kljub recesiji, v prihodnosti vsak učenec možnost doživeti radosti, ki jih ponuja tovrstno večdnevno bivanje v naravi.
Zapisali: TAMARA BRAČIČ in JANASVETEC
150 LET šolstva v Tunjicah
Letos učenci POŠ Tunjice spoznavajo 150-letno zgodovino šolstva v kraju. Šola v Tunjicah je bila ustanovljena že davnega leta 1859. Pouk je 107 let potekal v stari cerkveni hiši - mežnariji, sedaj pa že
43. leto v novejši šoli sredi vasi, ki je po lanskem neurju dobila novo streho, jeseni pa še fasado.
Staro šolo smo si s krajanom Ivanom Nograškom ogledali v začetku decembra. Učenci so spoznavali prostore, kjer so se v slabih pogojih učili njihovi dedki, babice in predhodni rodovi. Prisluhnili smo mnogim zanimivostim in anekdotam, ki jih je gospod Ivan doživel kot učenec.
V Slovenskem šolskem muzeju smo na lastni koži občutili, kako je bilo v šoli pred sto in več leti. V učni uri je strogi gospod učenik
predvsem mlajšim učencem pognal strah v kosti, pa tudi kakšno solzo v oči. V razredu sta bila red in disciplina, tako kot nekoč. To je bila dobra izkušnja. Vodeno smo si ogledali muzej, za piko na i pa smo imeli v rokah Zlato knjigo iz Tunjic, v katero so vpisovali najboljše učence.
Na tehniškem dnevu smo si seši-li igračo, kakor so to delali včasih. Učenci l.in 2. razreda so sešili preprosto obliko - srček, učenci 3., 4. in 5. razredapa zahtevnejšo igračo - medvedka. Šivanje otrokom ni šlo tako dobro od rok, kot bi pričakovali, ker večinoma nimajo nobenih izkušenj. Po večurnem delu nam je s skupnimi močmi uspelo sešiti svojo prvo igračo. Izdelek ima neprecenljivo vrednost, če se zanj sam tako trudiš.
Šolarji iz Tunjic so ponosno pokazali srčke, ki so jih z veliko truda sešili sami ob pomoči učiteljic in mentoric.
V načrtu imamo še veliko za- dela in potepanja po zgodovini nimivih dejavnosti, saj bo projekt predstavili na kulturni prireditvi, »150-letnica šolstva v Tunjicah« razstavi in v zborniku, potekal še nekaj mesecev. Konec
meseca maja vam bomo sadove	JELKA VRHOVNIK
Lepo j e v naši domovini biti... član Študentskega kluba Kamnik
^dentskHt^A- \
		
JK		
^1		KHBBj
Februar je najkrajši mesec v letu, a je bil za člane SKK-ja zagotovo eden bolj pestrih mesecev in gotovo se nam je tudi zaradi ŠKK-ja zdel še krajši, saj je bila ponudba res super.
Dvakrat smo se odpravili na Veliko planino in se pomerili v veleslalomu, poleg tega smo lahko brezplačno testirali Elanove smuči. Vreme nam je bilo res naklonjeno, družba več kot odlična in tekmovalni duh sicer prisoten, vendar ni silil v ospredje. Pa bomo vseeno omenili zmagovalce, saj so se borili kot levi. V ženski konkurenci je bila nepremagljiva Manca Hribovšek, sledili sta ji Katarina Ručigaj in Anja
Ocepek. Tudi moški boj je bil zelo zanimiv in na prva tri mesta so se uvrstili Metod Palčič, Mark Agovič in Tomaž Pogačnik.
Poleg smučanja in ostalih športnih dogodkov je bila zelo dobro obiskana tudi ŠKK predstava Prava dekleta v Domu kulture Kamnik. Plesno-pevska predstava s Tino Gorenjak v glavni vlogi je nekatere zelo navdušila, nekateri pa so bili tudi razočarani, saj so od tako medijsko odmevne predstave (pred časom si članek o tej predstavi zasledil praktično v vsakem časopisu ali reviji) več pričakovali. A vsi skupaj se veselimo novih ŠKK projektov, kot na primer van-dranje na Primorsko in navijanje
za naše skakalce v Planici. Za tiste, ki se še niso naveličali smučanja, pa pripravljamo smučarsko razvajanje na Rogli oz. Veliki planini v kombinaciji z razvajanjem v Zrečah oz. v Termah Snovik.
Fotoshop tečaj bomo ponovili, prav tako foto potepanje po Kamniku, v naši ponudbi še naprej ostajajo poker večeri, plavanje in ostala rekreacija. Novosti v naši ponudbi pa so tarok večeri (v tistih prostih četrtkih, ko ne igramo pokra) in popust na plezanje na plezalni steni v Domu kulture Kamnik.
Če smo začeli s tem, da je bil februar zelo pester, bi lahko zaključili z mislijo: Tudi marec bol!!!
Aktivne počitnice na Veliki planini uspele
Športna zveza Kamnik je med zimskimi počit- vseh udeležencev odličen, naj bi takšno preživljanje nicami s pomočjo Občine Kamnik, Veliko Planino počitnic za otroke postalo tradicionalno. d.0.0. in Termami Snovik organizirala Aktivne počitnice. Osnovnošolci so lahko izbirali med smu-čanjem/bordanjem na Veliki planini, kopanjem v Termah Snovik in igro z žogami v telovadnici po SZ Kamnik je sodelovala tudi pri organizaciji pri-precej dostopni ceni v primerjavi z ostalimi podo- reditve s podelitvijo priznanj najboljšim športnikom
bnimi tečaji. Medtem, ko so morali zadnja dva pro-	in športnicam. Prireditev je bila letos odlično za-
grama zaradi premalo prijav odpovedati, pa se je	mišljena in izpeljana, kar so potrdili tudi vsi, ki so
na Veliko planino podalo 30 nadobudnežev, ki so bili na njej prisotni.
lahko cel teden uživali v lepem vremenu in zimskih Sicer pa ŠZ Kamnik v tem mesecu čaka redna sku-radostih. Nekateri so se naučili prvih smučarskih in	pščina, kjer se bodo dogovorili za delovanje zveze v
bordarskih zavojev. Glede na to, da je ŠZ Kamnik	prihodnje, saj naj bi kamniška Športna zveza prido-
prvič organizirala takšne počitnice in da je odziv	bila še več veljave v kamniškem športu. CIC01-
Športna zveza do več veljave v kamniškem športu
Člani PK Kamnik, ki so v februarju nastopili na državnem prvenstvu mlajših dečkov in deklic v Ljubljani.
Kamniški plavalci kot jih poznamo
Plavalni šport je po zaslugi Sare Isakovič osvojil prvo olimpijsko kolajno v tem športu za »malo« Slovenijo. Plavanje velja za enega najbolj priljubljenih in najbolj številčnih športov na svetu. Na zadnjih olimpijskih igrah v Pekingu je bil tudi po zaslugi 8-krat pozlačenega Michaela Phelpsa drugi najbolj gledan šport teh iger. Da je plavanje v Sloveniji eden najbolj uspešnih športov govorijo tudi rezultati na zadnjem evropskem prvenstvu v kratkih bazenih na Reki, kjer je ponovno »mala« Slovenija osvojila tri velika odličja po zaslugi novih evropskih prvakov Petra Mankoča in Matjaža Markiča. S tretjim mestom na tem prvenstvu pa je uspešno svoj nastop končal še Emil Tahirovič. Med nekaj več kot tisoč registriranimi plavalci v Sloveniji so tudi kamniški plavalci, ki se od časov legendarnega Toneta Cerarja iz dneva v dan trudijo, da bi ponovili uspehe našega prvega olimpi-onika iz daljnega leta 1936.
Prihodnost, v kateri bi lahko ponovno pisali zgodovino o kakšnem kamniškem plavalcu, ki bi nastopil na olimpijskih igrah, je prej utopija kot realnost. Vsi tisti, ki ste malo bližje temu športu oz. športu, ki je povezan z vodo, boste razumeli, da je zelo težko Uskladiti vse obveznosti, kot so šola, fakulteta s treningom do-
poldan in popoldan v kraju, ki je oddaljen uro vožnje v eno stran. Hočem vam samo opisati pred čem so postavljeni naši odlični mladi kamniški plavalci, ki jih uspehi naših športnikov navdušujejo in jim dajejo smisel treniranja in »garanja« v vodi, od-plavanih na tisoče kilometrov, da mogoče kdaj v prihodnosti zastopajo našo državo na največjih tekmovanjih. Vseeno pa je vizija kamniškega plavalnega kluba usmerjena v zdravo in čim bolj učinkovito razvijanje mladega športnika, ki bo morebiti svoj talent in veliko mero discipline znal izkoristiti na najboljši način, tudi če bi svojo športno pot nadaljeval v drugem klubu, ki razpolaga z boljšimi pogoji za trening. Naj vas v nadaljevanju povabim, da si preberete, kako uspešno so nastopali kamniški plavalci na zimskih državnih prvenstvih po starostnih kategorijah v 25-metr-skih bazenih.
V zadnjih dneh januarja je plavalni klub Marines iz Celja organiziral državno prvenstvo za člane, mladince in kadete. PK Kamnik je nastopil z devetimi plavalci, ki so potrdili dobro delo v zadnjih petih mesecih, ko se je pričela sezona 2008/2009. Med najboljših šestnajst plavalcev, ki so se iz jutranjega predtekmovanja uvrstili v popoldanska finala, sta bili
Matej je pripravljen za tekmovanja doma in v tujini
v Boksarski zvezi so pričeli z organiziranjem boksarke lige. 28. februarja je Boksarski klub Maribor organiziral 2. kolo lige. Člani Kluba borilnih veščin Domžale David Erbežnik, Matej Balantič, Matej Opara, Matic Peterka so se dobro borili v boksarskem ringu.
. Matej Balantič iz Kamnika se Je na novo sezono in tekmovanja doma in v tujini dobro pripravil ter v Mariboru zopet pokazal,
da je odličen boksarski borec iz pravega testa in pravi športnik. Pomeril se je z evropskim prvakom v kickboxingu, podprvakom sveta in večkratnim državnim prvakom v kickboxingu ter osvojil odlično drugo mesto do 91 kg.
Naslednje, tretje kolo bo potekalo 28. marca na Ptuju, državno boks prvenstvo za posameznike pa bo v aprilu v Slovenski Bistrici.
ekmovalci iz Kluba borilnih veščin Domžale so se v Mariboru dobro orth (z leve): odlično 2. mesto je dosegel Kamničan Matej Balantič, oksar m kickboksar, Matej Opara boksar, David Erbežnik boksar in ickboksar ( državni prvak v ful kontaktu), Blaž Leben (ni tekmoval, •)e pa tekmovalec v kikboksu) in boksar Matic Peterka.
Iz odbojkarskih vrst
CALCITOVKE ŽE PRVE
Odbojkarice Calcit Kamnika v letošnji sezoni skoraj ne poznajo poraza. V zadnjih dveh krogih so dosegle dve pomembni zmagi v boju za prvo mesto, ki so si ga tako že zagotovile dva kroga pred koncem rednega dela. To seveda pomeni, da bodo imele Kamničanke v četrtfinalu lažjega nasprotnika, Luko Koper, in morebitno tretjo tekmo doma. Tudi moški so zopet začeli zmagovati in na dosegu roke imajo celo četrto mesto.
iz našega kluba v mladinski kategoriji Barbka Kosec in v kadetski kategoriji Liza Uršič. Dekleti, ki pridno trenirata tudi do devetkrat na teden, sta svoje odlične nastope iz jutranjega dela upravičili tudi v popoldanskih finalih. Barbka je tako končala najbolje na 50 m in 100 m hrbtno na 4. mestu v svojem letniku, Liza pa je nastopila v kar petih finalnih nastopih in je bila dvakrat tretja na 200 m in 400 m mešano. Tudi ostali kamniški plavalci so z osebnimi rezultati izpolnili svoje cilje, ki so si jih zastavili pred začetkom sezone.
Mladi rod kamniških plavalcev je svoj prvi nastop na državnih prvenstvih izkusil na februarskem državnem prvenstvu za mlajše dečke in deklice v ljubljanskem Tivoliju v organizaciji ljubljanskih klubov. PK Kamnik je nastopil z najštevilčnejšo ekipo v zgodovini kluba, štela je šestnajst mladih plavalcev in plavalk. Svoje premierne nastope so opravili z odliko, nekaj pa je bilo tudi nervoze, saj je takšna tekma, na kateri zaigra tudi slovenska himna, le nekaj posebnega. Na naslednjem državnem prvenstvu bo treme vsaj pol manj.
Zadnji, ki so se zmočili v mariborski vodi, so bili plavalci v kategoriji dečkov in deklic. V zadnji dneh februarja je PK Branik iz Maribora organiziral še zadnje drž. prvenstvo v zimski sezoni. PK Kamnik je nastopil z ekipo šestih plavalcev in plavalk, ki so se prav tako merili v dopoldanskem predtekmovalnem delu in popoldanskih finalih za šestnajst najboljših. V tej kategoriji imamo zelo nadarjeno plavalko Kristino Uršič, ki je v petih finalnih nastopih osvojila trikrat 2. mesto in enkrat tretje mesto v mlajšem letniku. Zelo uspešen pri osvajanju diplom v mlajšem letniku pa je bil tudi Adam Zupan. V šestih finalnih nastopih je osvojil dvakrat naslov državnega prvaka, enkrat naslov državnega podprvaka in dvakrat tretje mesto. Dvakrat si je finalni nastop priplaval tudi Žan Špenko v disciplini 100 m delfin in 200 m mešano. Barbara Nežmah pa je nastopila v finalu ene težjih disciplin pri plavanju -100 m delfin.
Vsi ti uspešni rezultati so plod dolgoletnega dela in skritih želja po uspehih naših najboljših plavalcev, ki so bili omenjeni v začetku članka. Moram pa pohvaliti tudi prizadevanje Občine Kamnik, ki je prisluhnila dolgoletni želji o pokritem bazenu v Kamniku za občane in vse, ki se bodo na kakršenkoli način v vodi počutili bolje. V teh časih, ko gospodarstvo ne cveti najbolje, se iskreno zahvaljujemo našim sponzorjem, da nam pomagajo pri delovanju kluba. Upam, da se vsi, ki nas spremljate, veselite ob uspehu naših pridnih plavalcev. Obiščite tudi našo spletno stran, kjer lahko spremljate naše uspehe: www. plavalniklub-kamnik. si.
VLADO VUČKO
Kamničanke so v prejšnjem krogu igrale na vročem gostovanju pri Ptuju, ki se še krčevito bori za obstanek v ligi. Že v prvem setu so pokazala, da so prišle po vse tri točke. V drugem setu je igra malce padla, kar so domače izkoristile in rezultat izenačile. V tretjem setu pa so Kamničanke stvari postavile na svoje mesto in set dobile, tako kot nato tudi četrtega.
V zadnjem krogu so igrale doma z ekipo Kopra, ki se je upirala le v prvem setu, nato pa je četica Francija Obolnarja stopila »na gas« in v manj kot 90 minutah premagala ekipo, s katero se bodo pomerile tudi v četrtfinalu. Glede na pokazane igre Calcitovk pa lahko optimistično pričakujemo tudi prvo uvrstitev ženske ekipe med štiri najboljše v Sloveniji, kjer naj bi bile njihove nasprotnice igralke Nove Gorice.
Moški v tem letu prikazujejo obetavne igre in le slabemu jesenskemu delu se lahko pritožujejo, da so še vedno na skromnem šestem mestu. Če bi upoštevali samo tekme v tem letu, bi bili
celo na tretjem mestu. V zadnjih dveh krogih so brez večjih težav odpraviH najslabši ekipi v ligi Šempeter in Škofjo Loko, priložnost za igro pa so dobili predvsem mladi kamniški igralci. V naslednjih dveh krogih Kamničani gostujejo v Murski Soboti in igrajo doma proti Mariboru. Prav ti dve ekipi sta glavni konkurentki za četrto mesto po rednem delu, ki bi ga Kamničani z dvema zmagama tudi dosegli in bi imeli tako v četrtfina-
lu za nasprotnika ekipo Prvačine, ki so jo letos že premagali in to celo v gosteh.
Lep uspeh so v tem tednu dosegli igralci v mali odbojki, ki so se že uvrstili v 4. krog in s tem vsaj med 16 najboljših slovenskih ekip.
To pa zaenkrat ni uspelo dekletom v tej kategoriji, ki so v Kanalu zasedle tretje mesto in se selijo v repasaž.
Kadetinje so še naprej na prvem mestu, ki ga bodo ta konec tedna branile v Kočevju, kadeti pa so trenutno peti.
Starejši dečki imajo vse možnosti, da se uvrstijo na finalni turnir, saj so trenutno drugi, medtem, ko starejše deklice te možnosti nimajo več.
Ta konec tedna bodo poleg članskih lig igrali še v mini odbojki (sobota, OS Stranje, 10.00) in pa v kadetskih kategorijah. CicoL
OB KONCU SEZONE ODLIČNE IGRE KOŠARKARJEV MAVRICE
Pred zadnjim krogom v letošnji sezoni so se fantje CALCITA MAVRICE zares izkazali. V zadnjih treh srečanjih so zabeležili kar tri zaporedne zmage in se odlepili s predzadnjega mesta na lestvici.
Najprej so v 19. krogu v domači dvorani premagali ekipo iz Podbočja z rezultatom 82:71. Z že običajnim odličnim začetkom so si v prvi četrtini nabrali kar 19 točk razlike in goste spravili v težak položaj. Čeprav so se trudili in ob koncu tretje četrtine razliko zmanjšali na vsega 3 točke, pa so Kamničani, za razliko od prejšnjih tekem, odlično odigrali tudi zadnjo četrtino in zasluženo zmagali.
Odlično predstavo so prikazali tudi v naslednjem krogu, ko so v lokalnem derbiju v Domžalah premagali ekipo Lastovke. Tekma je imela posebno draž, saj so pri nasprotnikih igrali
tudi igralci, ki so v prejšnji sezoni nosili kamniški dres. Ekipi sta se v prvem polčasu ves čas menjavali v vodstvu in na odmor odšli izenačeni. V drugem delu pa so igralci CALCITA MAVRICE stopili na plin še posebno v zadnji četrtini, ki so jo dobili z 9:19. Z zmago so potrdili dejstvo, da so v kamniško-domžalski okolici trdno na drugem mestu takoj Domžalskim Heliosom . V Kamnik so odšli z zmago 66:83.
Minulo soboto, 7. marca, so se kamniški košarkarji s ponovno odlično igro še zadnjič predstavili domači dvorani. Tekma z ekipo Celjski KK je postregla s slabim začetkom domačinov in na srečo z odličnim koncem. Po prvi četrtini so naši zaostajali že krepkih 11 točk, nato pa so se v drugem polčasu le prebudili in slavili tretjo zmago zapored z rezultatom 78:62. Za odlične igre velja pohvalite celotno ekipo, še
Kamniški vaterpolisti smo se v četrtek, 5. marca, zbrali na rednem letnem občnem zboru, na katerem smo pregledali delo v letu 2008 in potrdili plan za leto 2009. Preteklo leto je prineslo veliko športnih uspehov. Nabava kombija pa nekaj finančnih težav. Športni uspehi so
V letu 2009 bomo tekmovali v DP petih kategorij. Načrtujemo osvojitev 1-3. mesta v treh kategorijah, v DP članov bodo naši kadeti in mladinci igrali za ekipo Slovana iz Ljubljane, pričakujemo igranje naših članov v vseh reprezentancah mlajših kategorij, 20. junija bomo
s
m
*
shm

Ekipa Kamnika, ki igra v DP člani za Slovana: Urban in Martin Stele, Kristijan in Sebastijan Novak, Tilen Leskovec, Ratko Svrakat Gašper Jeran, Matej Pinterič, Blaž Benkovič, Primož Šinkovec, trener Uroš Kralj.
bili nagrajeni na podelitvi najboljših športnikov v občini Kamnik. Dobili smo priznanja pri posameznikih, saj smo na evropskih prvenstvih mladincev in kadetov imeli tri predstavnike: Luka Komatar, Tilen Leskovec in Kristijan Novak. Priznanje je prejela tudi ekipa dečkov do 12 let z osvojitvijo naslova državnega prvaka.
Z nakupom kombija smo si močno olajšali prevoze, pojavile so se pa finančne težave, ki se bodo letos rešile, saj ne bo pologa in še nekaterih stroškov, ki nastanejo ob kupovanju novega avta.
posebej pa je izstopala trojica: kapetan Kajnih, Matičič in Martinčič, ki je pri vseh treh zmagah dosegla več kot polovico vseh točk ekipe.
Do konca sezone čaka člansko ekipo še gostovanje pri ekipi iz Maribora, nato pa zaslužen počitek in priprava na prihodnjo sezono.
Sezono končujejo tudi mlajše kategorije kamniških košarkarjev. Pred mladinsko ekipo so še štiri tekme, trenutno zasedajo zadnje mesto na lestvici. Bolje se držijo kadeti, ki pa so na žalost zadnjo tekmo v sezoni izgubili in pristali na 4. mestu lestvice. Res pa je, da je bila celotna prva ekipa na zadnji tekmi bolna in tako nezmožna dobre igre.
Končali so tudi pionirji v kategorijah U-12 in U14. Obe ekipi sta končali na 3. mestu prvenstvene lestvice.
Vse člane Calcita Mavrice v tem mesecu čaka še skupščina kluba, kjer se bo pregledalo delovanje v preteklosti ter se začrtale smernice delovanja v prihodnjih letih.
ROBERT PROSEN
otrok, starih od 4 do 7 let, vse te aktivnosti ostajajo v programu VD Kamnik.
V tednu od 2. marca do nedelje, 8. marca, so kamniške ekipe odigrale 6 tekem, člani so dvakrat izgubili, v sredo v Kopru in soboto v Trstu. Uspešni so bili kadeti na turnirju v Ljubljani, saj so visoko premagali Olimpijo in ASW z Dunaja, dečki do 11 let so izgubili boj s Koprom in igrali neodločeno z Branikom.
Konec meseca marca se začnejo aktivnosti v reprezentancah mlajših kategorij. Sodelovali bodo igralci in trenerji našega društva. Najbolj množično bodo zastopani Kamničani v kategoriji letnika 1993, pri njih je pomočnik trenerja Uroš Kralj, ki je v reprezentanci kot glavni trener v letniku 1995, tu bo naših fantov nekaj manj, bo pa pomočnik trenerja Primož Romšak, sicer trener Kamnika U 11 inU12.
Kamničani smo aktivni tudi v organih VZS. V predsedstvo je bil izvoljen Sandi Stele, v strokovnem svetu sodelujeta Uroš Kralj in Dare Homar. Za lažje delovanje nam v Kamniku manjka še zimski bazen in malo več posluha pokroviteljev. Kljub vsem težavam je naše delo-
Ekipa dečkov do 11 let: Mihelič Martin in Matic,
Urban Arbajter,
Rok Bergant,
Egidij Koritnik,
Blaž Briški, organizirali 16. dan slovenskih vaterpolistov in finale DP do 16 let vkolikor bo bazen v Kamniku pripravljen do začetka junija. Kamniški vaterpolisti nismo aktivni samo na področju tekmovalnega športa, skrbimo tudi za rekreacijo odraslih in v vaterpolo plavalni šoli tudi
vanje dokaj nemoteno, za kar se moramo zahvaliti Občini Kamnik, ki pomaga s svojimi sredstvi, vsem zavodom, pri katerih imamo najete objekte, prevoznikom in trenerjem, ki znajo počakati tudi po nekaj mesecev na zaslužen denar.
DARE
www.dtmen.si
CITROEN C4 Picasso
' Poraba 9~i«a pretanljeM* rabdria; 5.9
POHITITE PO DODATNE UGODNOSTI V CITROEN MENGEŠ
CREATIVE TECHNOLOGIE
CITROEn
AVTODETR. d.o.o. SLOVENSKA. CESTA 66, 1234 MENGEŠ. TEL. 01 723 73 13 Mengeš	E-MAIL AVTODETR@SIOL.NET
Frizure * Kozmetika • Solarij
^ Solarij 100 minut = 50 €
Ugodni paketi za neveste in maturantke t Ličenje in friziranje nevest na domu Novost - Barvanje las brez amonijaka

Klaris
*wVff f J salon lepote
ww.salon-klaris.com
Vrhpolje 170, Kamnik (nad trgovino Azur); naročila 01/8319 780
RAČUNOVODSKE STORITVE
za družbe, s.p. in društva
PRVI MESEC BREZPLAČNO
MIBOS d.o.o.	e-mail: mibos@volja.net
Zikova ul. 4, Kamnik	tel.: 01/831-45-15, 031/305-451

TRGOVINA
MrTTTg.
A.
Tomšičeva 17, Kamnik, tel. 83 91 888
vam nudi po ugodnih cenah:
SPOMLADANSKI PROGRAM - vse vrste PVC KORIT IN LONČKOV ZA ROŽE, zemljo za presajanje, PVC zalivalke, razne cevi in priključke za vodo, vrtno orodje in orodje za obrezovanje sadnega drevja, lesene lestve ... barve, lake, gašeno apno, pipe Armal, posodo, porcelan, vse vrste gospodinjskih aparatov, sušilce za perilo, likalne mize, PVC prte za mize KOLESA in še in še... tudi sukanci, šivanke, elastike
Velika izbira aranžiranih daril.
DARILNI BONI
VELIKONOČNA PONUDBA!
Prti iz blaga različnih velikosti, košare, košarice, peharji, dekorativni izdelki
Delovni čas: od 7. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure!
KLINIKA ZA MALE ŽIVALI
VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o
Ulica padlih borcev 23, Ljubljana
Tel.: 01/56-55-120
www.klinika-vtz.si
KMETIJSKO GOZDARSKA ZADRUGA z.o.o. Trg talcev 1, Kamnik Tel.: 831-76-28, GSM: 041/612-646
Čas je za ugodno pomladno ponudbo!
*	Semenski krompir za kmete in vrtičkaije
*	Vrtnice, semena, flance, čebulček, vrtnice, gnojila, ZEMLJA ZA ROŽE, orodje - vse za vrt
*	Sadne sadike in oprema za sajenje
*	Gozdarska oprema
*	Gnojila in ostali repromaterial
*	Odkup mleka in živine
*	Svetovanje
NOVOrm PRODAJA PLINA?
Angleščino, nemščino poučuje in inštruira profesorica. Tel.: 041/388-905.
V dopoldanskem času iščem delo (čiščenje, likanje). Tel.: 031/277-854.
Inštruiram matematiko in fiziko. Tel.: 723-81-57,041/322-571.
Iščem pomoč pri delu na vrtu 2 xtedensko v Mengšu.
Tel.: 040/188-039.
Nudimo čiščenje
poslovnih in bivalnih prostorov, stopnišč, generalna čiščenja in podobno. 2Ms.p., tel.: 051/83-81-26
in 081/60-22-61
TEHNIČNA TRGOVINA BJH
maMNE /yS' PRALNI STROJI
Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok) tel.: 83-17-203
IZKORISTITE UGODNE POMLADANSKI
g
x 1 S
SESALNIKI IN MALI §
dspoBinjs:
ORODJE
-15%
AKCIJSKE CENE IN POPUSTI VELJAJO PRI PLAČILU Z GOTOVINO DO PRODAJE ZALOG UGODNO PONUDBO Sl OGLEJTE V NAŠI PRODAJALNI
• BREZPLAČNA DOSTAVA • BANKKREDIT 1+3 DO 1+24!
mnmmjmmmmiMjceHMV
KRISTJAN
Verjamemo v sonce, tudi kadar ne sije in verjamemo vate, čeprav te ni tu.
Si daleč - nekje nad soncem in si tu blizu - v naših srcih. Pogrešamo te.
Tvoji
Spoštovani!
. Ko ob izgubi vašega ;> najblizjega ne veste kam, , | so vam naše usluge I Jl na voljo Neprekinjeno L Noč in Dan!
ji
Nudimo vam kompletne pogrebne storitve
hitro, kvalitetno,
s posluhom
. (
\ POGREBNIK
POGREBNE STORITVE J) Dvorje, d.o.o.

DVORJE št 13,
4207 Cerklje	{
Tel.: 04/252-14-24 GSM: 041/624-685
Spomin na mamo nam v srcu spi. Umrje mama vse prerano, četudi sto let doživi.
ZAHVALA
V 94. letu nas je zapustila draga mama, babica in prababica
FRANCKA PESTOTNIK
po domače Krtinčeva mama z Duplice pri Kamniku
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in svete maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem kvarteta Krt za lepo zapete pesmi.
Žalujoči: vsi njeni Marec 2009
ZAHVALA
V 71. letu življenja nas je prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče, dedi, brat, stric in svak
JANEZ ZDRAVIČ
z Žal pri Kamniku
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem za spremstvo na njegovi zadnji poti, za darove sveč in izrečeno sožalje. Posebno se zahvaljujemo ekipi Zdravstvenega doma Kamnik in Bolnišnici Golnik.
Iskreno hvala tudi osebnemu zdravniku mag. Dragotinu Ahlinu, dr. med., medicinski sestri in patronažni sestri Jani Prezelj. Hvala župniku Antonu Dularju za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem in trobentaču.
Vsem iskreno hvala!
Žalujoči: vsi njegovi Marec 2009
Če bi solza te obudila, ne bi krila le gomila.
ZAHVALA
V 72. letu starosti nas je po kratki in hudi bolezni zapustila naša draga žena, mama, babica in prababica
ZORA VODUŠEK
iz Zikove 8 v Kamniku
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče, ter vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: mož Ivo, hčerka Bojana z možem, vnuk Zoran s Stanko, vnukinja Anja z možem ter pravnukinja Kaja
Mozirje, Kamnik, januar 2009
Smrt se izlila je v belo obličje, pogled je zaplaval v neznani spokoj, ni več trpljenja in ni bolečine,
Življenje je trudno končalo svoj boj.
ZAHVALA
Dotrpela je najina mami, sestra, snaha, tašča, babica in prababica
MILKA DROLC
roj. Železnik
Zahvaljujeva se Ireni, Petri, Silvi in Tončki, ki ste prihajale v naš dom, prinašale upanje in pomoč pri negovanju naše mame.
Zahvaljujeva se sorodnikom, prijateljem, bivšim sodelavkam in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo k njenemu zadnjemu počitku.
Hčerki Marija in Metka z družinama
Februar 2009
Mama, odšla si tja, kjer ni gorja, ne bolečine, meni pustila si spomine.
ZAHVALA
Odšla je moja draga mami
ANICA GOLTEZ
iz Kosiš
Iskreno se zahvaljujem vsem, ki ste bili v težkih trenutkih z menoj, vsem, ki ste kakor koli pomagali. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred, g. Zdravku za občutene besede ob grobu, cerkvenim pevcem in Juretu za zaigrano Tišino. Hvala za izrečena sožalja, sveče, rože in sv. maše.
Hčerka Mimi Košiše, februar 2009
Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči in čeprav spokojno spiš, z nami še naprej živiš
ZAHVALA
V 74. letu življenja je tiho in brez slovesa odšla od nas draga mami, mama in tašča
ANA RAK
po domače Gomzetova Ana iz Porebra
Iskreno se zahvaljujemo vsem našim sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, cvetje, sveče ter še posebej sosedom iz Porebra za darove za svete maše. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, trobentaču, pevcem za odpete pesmi in Francu Rezarju za poslovilne besede v slovo.
Hvala vsem našim sodelavcem iz podjetij Komunalno podjetje Kamnik, Svilanit d.d., Titan d.d. in sodelavkam trgovine Tuš ■	Metka.
Hvala prav vsem, ki ste našo mami pospremili na poti k zadnjemu počitku.
Vsi njeni
Poreber, Stranje, Stahovica, Sela, Špitalič, februar 2009
Si Mercator Center Kamnik
vabi z najboljšo ponudbo in prijetnimi dogodki
IVlGPCcltOP	Kruh
j. ..-	.. fef Ponudba velja od 5. 3. 2009 do 17. 3. 2009.
UH
.FRUCTiU
‘Pekarna k (jrosuplje
Štručka'W^
zrnata, 120 g, cena za kos Mercator Pekarna Grosuplje
Redna cena: 0,82 E UR
'imm
sokovi, nektarjiirfpijače v tetrapatirmDalaži
Fructal
Jogurt Egi
1,1% m. m., več okusovpzj&g * J Ljubljanske rTdeka-me Ljubljana
Redna cenaif/m(M$MI&s-%f3L
5/r Gauda 1
centi zti v kosu 5K Mlekarna Celeia, Petro reci
Redna cena: 8,61 EUR Akcijska cena za razrez: 6,13 E UR fiss
Piščančje
po ptujsko, pakirano, cena za kg Perutnina Ptuj
Redna cena: 5,69 EUR
/	/ ^ EUR >>' —"
GAVJM
v petek. 13. marca, ob 17. uri
Delavnica Šopek tulipanov
Jogurt Activia —
>eč okusov, 4x120 g, :
gmr t\ičuR K
v soboto. 14. marca, ob 10. uri
Pravljica o zvončku
v petek. 20. marca, ob 17. uri
Delavnica Vazica za pomladanski šopek
v soboto. 21. marca, oh 10. uri
Otroška ustvarjalna delavnica Pravljica Mamičine sanje
v petek. 27. marca, ob 17. uri
Delavnica 1
Ponudba velja do 17 3. 2009 oz. do razprbt la e : r/A™
NOVO V PONUDBI! Sveže morske in sladkovodne ribe (pakirane) ob torkih, petkih in sobotah.
DISKONT NEŽIVIL MO) DOM
Domžale, Karantanska 6, tel.: 01/72 11 255
(H(Qpopast
- garniture krožnikov
jžos) @	POPUST
- posteljne garniture - ilanela 140x200,200x200
- brisače
M m§ hp|°« aw®n
SBSMiinni
MR
Obiščite nas med tednom od 8h do 20h, ob sobotah od 8h do 14h.
••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••e
STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE
01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 www.irmi.si
*	ALU in PVC okna in vrata
*	izdelava termopan stekla
*	brušenje stekla in ogledal
*	izdelava izbočenih stekel
*	peskanje stekel
*	fuzije - vitraži
*	okvirjanje slik
sam
VARCUJEM
pri samii NAKUPUJEM
gradnja, obnova in nega doma.
Dtopdom
skupina
Ugodna ponudba od 5. 3.
do 31. 3. 2009
Vse zn urejeno in
Rdeče-rjav Semmelrock
30x20x6 15,40 EUR/m
20 x 20 x 6 15,40 EUR/m2
10x10x6 15,40 EUR/m2
20x10x6 15,40 EUR/m2
SAM d.O.O. Domžale, Preserska cesta 1, Zg. Jarše. 1235 Radomlje Prodajna mesta: Jarše, Preserska cesta 1. Zg. Jarše. 1235 Radomlje, tel.: 01/ 729 88 00 Laikova vas, Latkova vas 84. 3312 Prebold, tel.: 03/ 703 27 00 Nazarje, Lesarska 26. 3331 Nazarje, tel.: 03/ 839 27 60 Stranje, Zg. Stranje la. 1242 Stahovica, tel: 01/ 729 62 82
Trbovlje, Nasipi 6a. 1420Trbovlje, tel.: 03/ 561 47 80	WWW.S9m.SI
ViEi/nu il/omSul
Bipis d.o.o. Kamnik,
Proizvodno in trgovsko podjetje, Molkova pot 11, 1240 Kamnik PE trgovina MOJSTER JAKA, Ljubljanska cesta 3d, 1241 Kamnik Tel. 01 8317-969, email: mojsterjaka(a)siol.net
NOVO V KAMNIŠKEM SVETILNIKU!
Lesni hobi program in trgovina MOJSTER JAKA
Pomlad ja čas, ko se narava prebudi in tudi s pestrostjo ponudbe kamniških obrtnikov je tako. Za vas smo v kamniškem svetilniku odprli novo trgovino z lesnim hobi programom - trgovino Mojster JAKA, kjer lahko najdete veliko izdelkov za dom, hišne mojstre, manjše obrtnike, kakor tudi za profesionalce na področju lesne stroke.
Ponudimo vam lahko pestro izbiro pohištvenega okovja, ročnega orodja, lepil, silikonov ipd., poudarek pa smo dali pohištvenemu okovju priznanega proizvajalca BLUM.
Skozi dodatne storitve lastne mizarske delavnice vam lahko ponudimo še razreze iveralov in robno nanašanje ABS trakov na ravne kakor tudi nepravilne oblike ploskovnih materialov, vrtanje izvrtin v materiale, izdelavo kuhinjskih pultov, okenskih polic, nenazadnje pa tudi izdelavo pohištva kot polizdelek in izdelavo pohištva po naročilu. Na osnovi dogovora vam lahko izdelamo 3D izris želenega kosa pohištva, pri opremi prostorov pa tudi 3D simulacijo izgleda predvidene opreme v prostoru oz. celotnem stanovanju.
Za vas smo na voljo vsak dan od ponedeljka do petka od 7. do 19. ure, ob sobotah od 1. do 13. ure.
PIZZER1A, MC KAMNIK, Kovinarska36 Delovni Čas :
S?	pon.-čet. ; 08-22h
—i ™	" pet.-sob. : 08-23h
CZ/Ž11^ ncd.-praz-.:()8-l5ii
Slastne pice, solate, testenine, bot dog, lazanja, hamburger, toast..
Brezplačna dostava na dom od lOh do 22h : Tel: 831 17 60, GSM: 040 335 226 Možnost plačila s karticami tudi na domu !
POSEBNO i(.'0DNE CENE ZA ČLANE VI DEMSKEGA KUiBAKAMMK!!!
VINTERSPOKT

Kamnik,
Kovinarska cesta 36, ® 01 831 05 53
Podarite sebi ali vam najdražjim katero od prelepih cvetlic, rezanih ali v lončku.
Ne pozabite na posebno ponudbo tega meseca in ugodne cene.
K ALI A
www.kalia.si
www.semenarna.si
Mfcojffflo) JMVJYoTdI7JI — nršMHizoffl
SEAoTlQoE

Znižanje določenih BZ
Ugodnosti in presenečenja na prodajnem mestu
Posebne ugodnosti za Mercator Pika kartičarje
Pustite se presenetiti!
I lova pomladna kolekcija Vablje n i!
Knjigarna in papirnica

www.alpina.si
mEssnn dpsikr
Mestna optika je podjetje z dolgo in bogato tradicijo poslovanja na področju korekcije in zaščite vida. Poleg centrale na Kongresnem trgu 9 v Ljubljani ima podjetje še 17 poslovalnic po vsej Sloveniji, od tega kar 13 v vse,h večjih Mercatorjevih centrih.
V vseh enotah se opravljajo pregledi za določanje dioptrije. Na Kongresnem trgu se pregledi izvajajo vsak dan brez naročila, v ostalih poslovalnicah pa vsak teden ob predhodnem naročilu. Mestna optika nudi svojim strankam možnost plačila z Mercator Pika kartico.
Butik za Male Živali Strokoven nasvet in širok Izbor i, hrane, opreme In vsega kar potrebujejo vaši ljubljenci
' ZOOTIC Kamnik, tel.: 01 / 839 52 16
www.zootic.si
SimPLE
Fabiani nogavice, MC Kamnik, tel.: 01 839 53 10, www.fabiani-nogavice.si
CENA VKLJUČUJE SVETOVANJE, PRANJE + DODATKI
TEL 01 839 47 10
Kjer se šport začne
V/ EMONA OBALA
Meni je prav

urarstvo NOVO!!
in popravilo ur in nakita. Menjava paščkov in baterij.

Delovni čas od ponedeljka do sobote od 8. do 20. ure, ob nedeljah od 8. do 13. ure

		
H		
			■irvrnr,.
ii^J			mmmMk	y Jr I
■