ŠTEVILKA
l.titmv, 13. SEPTEMBER 2013 CENA 1.60 EUR
tomnsfre (UtVUlit*	Vmbtnfa |
Sindikat SKL1 o likvidaciji podjetja Vario 2000 iz Nazarij
Robnikova in Stegnerz odličnima časoma do zmage na ultra maralo nu Celje-Logarska dolina
STRAN 21
Po trku zapeljal s cestišča na travnik in treščil še v reklamno tablo
STRAN 23
STRAN 7
9770351814014
Oglasi
I
B/S/H/
13 ^h h ¡i ii i «parati i, 0,0. Nazarje

s/ovensfrr izdelek ^vj
(A
Tradicija. Kakovost. Inovacije. Nazarje.
V podjetju BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje že od leta 1993 razvijamo in proizvajamo male gospodinjske aparate na motorni pogon, od Igla 2003 oa ludi tehnološko zahtevnejše termične aparate za pripravo napitkov, ki jih skupina BSH trži po vsem svet j.
Za razvoj aparatov, ki se na svetovnem trgu pojavljajo pod blagovnimi znamkami Boscti, Siemens, Ufesain P roti I o, skrbi več kot 200 usposobljenih Inženirjev različnih profilov.
Inovativnost, kakovost, zanesljivost in energijska učinkovitost. Za boljši jutri.
Inovativnost. kakovost, zanesljivost in energijska učinkovitost so na£e temeljne vrednote, ki ne od I i kujejo zgolj naiih izdelkov, temveč se odraiajo tudi v nažih delovnih procesih in vodenju. So temelj filozofije poslovanja našega podjetja in tvonio skupaj z visoko motiviranem kadrom osnovo za uspešno poslovanje,
Naio konkurenčno prednost na trgu bomo tudi v prihodnje zagotavljali z energijsko varčnimi in uporabnikom prijaznimi aparati, ki temeljijo na inovativnih in pametnih tehnologijah, Le tako bomo omogočili doseganje jutrišnjih zahtev že danes.
BOSCH AND SIEMENS HOME APPLIANCES GROUP
www. bsh-group.si
I
2
Savinjske novice št. 37, 13. september 2013
Tretja stran
Iz vsebine:
Vaš korak za čistejši zrak
Tema tedna:
Evropski teden mobilnosti v naši dolini malo drugače.................................4
Združevanje slovenskih občin:
Minister Gregor Virant:
»Število občin bi prepolovili«...............................5
Golte:
V septembru nihalka ne obratuje.....................6
Občinski svet Nazarje:
Potrjene višje cene vode in kanalščine..........7
Sejem Agra 2013:
Solčavani razgibali sejemsko dogajanje.......8
Intervju:
Marija Vrtačnik,
predsednica UNI III Velenje................................9
Gorski požar Veliki Rogatec:
Zasluge za uspešno gašenje so na strani prizadevnih in usposobljenih gasilcev.........10
Koncert v Blatah:
Dalmatinski napevi v »žabjekih«....................15
90 let Milana Hrena:
V prostem času rad
ustvarja in bere časopise.................................15
Po vsej Evropi bo prihodnji teden, dvanajsto leto zapored, potekal teden mobilnosti. Osrednja tema letošnjega Evropskega tedna mobilnosti je prizadevanje za čistejši zrak in zmanjšanje pojavnosti številnih bolezni, povezanih z onesnaženostjo zraka, moto tedna mobilnosti pa se glasi: Vaš korak za čistejši zrak.
Namen prireditev, ki se bodo zvrstile v naslednjem tednu, je ozavestiti ljudi, zlasti prebivalce in prebivalke večjih urbanih naselij, da lahko že majhne spremembe v naših potovalnih navadah bistveno vplivajo na kakovost življenja in zraka na območjih, kjer so glavni onesnaževalci avtomobili. V številnih slovenskih mestih in večjih krajih bodo v sklopu Evropskega tedna mobilnosti zaprli nekatere ulice za motorni promet, pripravili vrsto zanimivih prireditev in izvedli različne ukrepe za trajnostno mobilnost, da bi tako spodbudili hojo, kolesarjenje in uporabo javnega prevoza.
Prizadevanja ekološke in zdravstvene stroke se čutijo vsepovsod. Tudi svetovna avtomobilska industrija se je morala odzvati nanje, kar opažamo skozi proizvodnjo vse bolj varčnih (in varnih) avtomobilov, v zadnjem času pa se vse več izdelovalcev odloča za serijsko proizvodnjo hibridnih ali/in električnih vozil. Slednja cenovno
še niso konkurenčna, a to je le vprašanje časa, povezano z velikostjo proizvodnih serij.
Dodatni dokaz, da elektrika kot pogonsko sredstvo nezadržno prodira v avtomobilski svet, je novica, da bo svetovna avtomobilska zveza prihodnje leto prvič organizirala električno različico formule ena. Imenovala se bo formula E, dirkalnike bo poganjal električni motor s konično močjo 200 kilovatov, pospešek do sto kilometrov na uro bo znašal tri sekunde, najvišja hitrost bo omejena na 225 kilometrov na uro. Prva dirka svetovnega prvenstva bo v Rimu, ki bo tudi najbližja Sloveniji.
Naročniki in ustvarjalci Savinjskih novic smo bili minulo soboto na našem izletu polovično ekološki. S splavom smo se namreč po Dravi v eno smer peljali na vodni oziroma rečni pogon, v drugo smer pa tako ni šlo, zato smo si pomagali z motornim čolnom. Tokrat smo za prevozno sredstvo za potepanje po Koroškem uporabili avtobus, prihodnjič morda presedlamo na kolesa. Kakorkoli že - imeli smo se imenitno, zato vas vabim k branju reportažnega zapisa.
ISSN 0351-8140, leto XLV, št. 37, 13. september 2013. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik:
Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.sa-vinjske.com. Cena za izvod: 1.60 EUR, za naročnike: 1.44 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Vi-dečnik, Zavod za gozdove. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik.
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com
Savinjske novice št. 37, 13. september 2013
3
Tema tedna
»VAS KORAK ZA CISTEJSI ZRAK«
Evropski teden mobilnosti v naši dolini
malo drugače
Od ponedeljka, 16. septembra, bodo po vsej Evropi potekale akcije v okviru Evropskega tedna mobilnosti (ETM). Tudi v Sloveniji se tej pobudi pridružuje vse več občin, ki si bodo letos prizadevale za zmanjšanje škodljivih učinkov prometa na kakovost zraka v urbanih okoljih. Zgornjesavinjske občine se niso odločile za sodelovanje, vseeno pa lahko rečemo, da je v naši dolini že zaključenih ali pa v teku kar nekaj projektov, ki so usmerjeni v ekologijo in večjo kakovost zraka.
GLAVNI CILJ ETM JE UVEDBA TRAJNIH UKREPOV
Osrednja tema letošnjega ETM, ki se 22. septembra zaključuje z dnevom brez avtomobila, je »Vaš korak za čistejši zrak«. Slogan Iju-di poziva k bolj zdravi mobilnosti, saj avtomobili sodijo med največje onesnaževalce zraka v večjih krajih. Pobudi in več kot 2.000 lokalnim skupnostim po vsej Evropi se je letos pridružilo rekordno število slovenskih občin, 32 jih je. V prizadevanju za ekološko usmerjene dejavnosti si pridružene občine kot cilj zadajo izvedbo trajnih ukrepov s področja trajnostne mobilnosti. V ta namen je ministrstvo za infrastrukturo in prostor v sodelovanju s Slovensko platformo za trajnostno mobilnost tudi letos pripravilo posebno podporo občinam pri načrtovanju in izvedbi teh ukrepov.
ZGORNJESAVINJSKE OBČINE NE SODELUJEJO V ETM ...
Nobena izmed zgornjesavinj-skih občin se letos ni odločila za sodelovanje v ETM. Tudi sicer sta se v dvanajstih letih, odkar Slovenija sodeluje v tem vseevropskem projektu, za sodelovanje odločili le dve naši občini. V letu 2006 se je ETM pridružila Občina Nazarje in v letu 2009 Občina Rečica. Tudi omenjeni občini se v kasnejših letih tednu mobilnosti nista več pridružili.
Kot je povedal rečiški župan Vinko Jeraj, so v letu 2009 pripravili nekaj aktivnosti povezanih s traj-nostno mobilnostjo, v katere so se vključili predvsem vrtec in osnovna šola: »Kakšnega večjega interesa za sodelovanje nismo zaznali in posledično tudi ni bilo mogoče pričakovati konkretnih učinkov ali ce-
niki svetov za preventivo v prometu (SPV) zgornjesavinjskih občin. Tudi oni so veliko pozornost namenili problematiki kolesarjev. Predsednik SPV občine Ljubno Primož Vodušek je na koordinaciji opozoril, da bi bilo potrebno stranske poti ustrezno označiti in asfaltirati v ozkem pasu, promet za motorna vo-
Dan trajnostne mobilnosti brez uporabe motornih vozil na klasična goriva je bil 30. junija namenjen doživetju krajinskega parka Logarska dolina.
(Foto: Jože Miklavc)
lo poseči po trajnih ciljih, zato se od takrat dalje v teden mobilnosti nismo vključevali. Vsekakor pa to ne pomeni, da kdaj kasneje, v bolj prijaznih letih, tega ne bi spet storili.«
zila pa na teh poteh prepovedati. Tako bi lahko kolesarji varno kolesarili skoraj na vsej dolžini Zgornje Savinjske doline.
... KLJUB TEMU PA DELUJEJO V SMERI TRAJNOSTNE MOBILNOSTI
To pa ne pomeni, da zgornje-savinjske občine ne razmišljajo in ne delujejo v smeri večje trajnostne mobilnosti. Na zadnjem kolegiju zgornjesavinjskih županov so se ti pogovarjali o izvedbi kolesarskih in pohodnih poti v dolini. Pri tem so ugotovili, da kolesarske steze nimajo navezave na regionalne steze in med občinami. Za ureditev stanja morajo občine sicer same naročiti in plačati projektno dokumentacijo, izvedba investicij za kolesarske poti pa naj bi bila 100-od-stotno sofinancirana. Nekatere občine že delajo na izvedbi projekta, ostale naj bi se jim po zagotavljanju županov kmalu pridružile.
Še pred poletjem so se na Ljubnem ob Savinji zbrali tudi predstav-
DAN TRAJNOSTNE MOBILNOSTI
V Logarski dolini že nekaj let zapored, navadno v poletnem času, organizatorji pripravljajo akcije v
sklopu dneva trajnostne mobilnosti. Letos so obiskovalcem pripravili številne brezplačne aktivnosti, med drugim tudi testne vožnje z električnimi avtomobili ter preizkus in najem električnih koles.
Čeprav električnih in hibridnih vozil v Sloveniji še ni veliko, so pa velik korak na poti k ekološko usmerjeni mobilnosti, se elektro črpalke oziroma polnilnice za tovrstna vozila nahajajo tudi v naši bližini. Na Črnivcu poleg gostišča 902 stoji od lanskega decembra, okoljsko osveščeni lastniki pa lahko napolnijo svoja električna ali hibridna vozila tudi v Logarski dolini poleg hotela Plesnik. Sicer pa se kar nekaj električnih črpalk nahaja tudi v Velenju in Celju.
TEMATSKE POTI VABIJO K HOJI
V večini občin se v zadnjih letih pospešeno urejajo tudi različne tematske poti, ki so dober način za vzgajanje ljudi k manjši uporabi motornih vozil, hkrati pa prispevajo k boljši turistični ponudbi kraja. Avgusta je bila v Gornjem Gradu otvoritev dveh tematskih poti od enaindvajsetih za pohodnike ali kolesarje. Tudi v občini Ljubno je v nastajanju poučna sprehajalna pot ob Ljubnici, različne tematske poti pa lahko ljubitelji hoje najdejo tudi po ostalih občinah.
Tatiana Golob
IZJAVA TEDNA
J
Sekretar regijskega odbora SKEI Velenje Brane Amon:
»Čudno se nam zdi, da bi velika globalna korporaci-ja kupila tovarno in jo že po slabega pol leta zaprla.«
(Foto: ML)
4 Savinjske novice št. 38, 20. september 2013
Aktualno
ZDRUZEVANJE SLOVENSKIH OBČIN
Minister Gregor Virant: »Število občin bi prepolovili
«
Konec prejšnjega tedna je notranji minister Gregor Virant ponovno spregovoril o združevanju, nekateri mu pravijo tudi ukinjanje, majhnih slovenskih občin, ki ne dosegajo zakonsko predpisane kvote petih tisočev prebivalcev. Dodal je, da bi bilo projekt moč izvesti že do lokalnih volitev prihodnjo jesen. Cilj je po Virantovih besedah manjša in učinkovitejša lokalna samouprava. S tem naj bi prihranili ogromno sredstev.
KAKSNI BODO PRIHRANKI IN KAKŠNI STROŠKI?
Virant je povedal, da bi samo pri plačah županov in uslužbencev občinskih uprav letno prihranili deset milijonov evrov, dolgoročno pa naj bi bili prihranki stomilijonski. Ob tem ni jasno, ali so pri izračunu vzeli v poštev tudi nadomestila za čas brezposelnosti v primeru, ko bi bili ti »odvečni« ljudje na zavodu. Poleg tega bo reorganizacija prav gotovo terjala znatna sredstva. Tudi ni bilo kakšnih informacij, katerih
nalog bo država razbremenila občine, je pa v pripravi zakon, ki naj bi spremenil način financiranja občin in bi pri delitvi denarja dajal večji poudarek številu občanov.
PRED NOVIMI REFERENDUMI?
Poleg nekaterih strank so proti takim ukrepom tudi številni prebivalci, ki dvomijo o napovedanih prihrankih, marsikdo pa meni, da je to tiha centralizacija naše lokalne samouprave. Proti so tudi v Združenju občin Slovenije. Predsednik
Jožef Kavtičnik, poslanec Pozitivne Slovenije:
»V naši stranki še nismo opravili temeljite razprave o tem vprašanju. Smo se pa pogovarjali o možnih spremembah tudi na področju lokalne samouprave.
Moje mnenje glede tega vprašanja je sledeče: spremembe se neprestano dogajajo in tisti, ki tega niso pripravljeni spoznati, slej kot prej zaidejo v težavah. Takšno število občin in takšna organiziranost lokalne samouprave, kot je sedaj pri nas, ni najboljša. Nekaj je prav gotovo potrebno storiti.
Predvsem pa nič na silo ali po neki formuli, na primer samo po številu ljudi v občini. Še kako dobro vem, da so ljudje generator razvoja v nekem kraju in tam, kjer je ta povezava in sodelovanje dobro vzpostavljeno, tam nima smisla spreminjati obstoječe organiziranosti. Občine, ki uspešno izvajajo svoje poslanstvo in so finančno v dobri kondiciji, naj ostanejo, za druge, ki pa tega niso zmožne več opravljati, pa je potrebno iskati rešitve. Rešitve pa morajo slediti temu, da bo občina lahko sama, s svojim proračunom in s svojimi ljudmi, uspešno opravljala naloge, ki jih po zakonu mora.
V Pozitivni Sloveniji ocenjujemo, da je v Sloveniji preveč občin, zaradi česar mnoge med njimi niso zmožne strokovno in finančno izvrševati svojih osnovnih zakonskih nalog. Zato smo mnenja, da je potrebno pristojnosti občin spremeniti in njihovo število tudi zmanjšati.
Hkrati poudarjamo, da se nam zdi »dekretno«, zakonsko spreminjanje občinskih meja neustrezna, po številnih strokovnih mnenjih pa tudi ustavno sporna rešitev. V PS zagovarjamo zmanjševanje števila občin na način, da jih k temu z različnimi mehanizmi, tudi finančnimi, stimuliramo k združevanju - najprej z združevanjem funkcij občinskih uprav in kasneje morda tudi v obliki upravnega povezovanja.«
Gregor Virant je povedal, da bi samo pri plačah županov in uslužbencev občinskih uprav letno prihranili deset milijonov evrov, dolgoročno pa naj bi bili prihranki stomilijonski. (Foto: ML)
združenja in župan občine Pivka Robert Smrdelj v izračun prihranka ne verjame. »Vse kaže, da je to politični predlog,« je prepričan in dodaja: »Očitno bo usoda občin odvisna od politične opcije, ki je na oblasti.« Sam predlog je po njegovem prepričanju tudi ustavno sporen, saj bi do sprememb lahko prišlo le, če bi le-te temeljile na referendumu, so zapisale Primorske novice.
O mnenju glede združevanja smo pred časom že povprašali nekaj zgornjesavinjskih županov. Vsi so bili mnenja, da bi združevanje pomenilo veliko manj izvedenih projektov na lokalnem nivoju, iz-
PROJEKT VRANOV LET
postavili pa so tudi črpanje evropskih in državnih sredstev, kjer so bile naše male občine doslej zelo uspešne.
Mnenje, da z vrha navzdol diktirano združevanje za SLS ni sprejemljivo, je podal tudi poslanec Jakob Presečnik. Tokrat smo za videnje problematike zaprosili poslanca Pozitivne Slovenije (PS) in nekdanjega ravnatelja Osnovne šole Nazarje Jožefa Kavtičnika. Poleg svojega je posredoval še stališče stranke PS. Prav gotovo pa bo to jesen opisana tema še nekajkrat »na tapeti«.
Marija Lebar
Spominska slovesnost bo v Gornjem Gradu
To soboto bo ob 11.00 uri v Gornjem Gradu, ob spomeniku NOB spominska prireditev osvoboditve zavetniških vojakov. Slavnostni govornik bo Eduard Veder-njak, avtor projekta Vranov let, gornjegrajski župan Stanko Ogradi bo imel pozdravni nagovor. Projekt Vranov let obuja spomin na rešitev zavezniških vojakov, ki jo je v istoimenski knjigi opisal Av-
stralec, 95-letni vodja ujetnikov, Ralph F. Churches. Pot, po kateri so partizani popeljali vojne ujetnike do svobode, je bila dolga 280 kilometrov, prehodili so jo v 14-tih dneh. Vodila jih je tudi preko Smre-kovca, Ljubnega ob Savinji, Gornjega Grada in Menine, zato bo ena od spominskih slovesnosti v Gornjem Gradu.
ŠS
Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk.
Savinjske novice št. 37, 13. september 2013 5
Gospodarstvo, Iz občin, Šolstvo, Ljudje in dogodki
ZIMSKO-LETNI TURISTIČNI CENTER GOLTE
OBČINA LUCE
V septembru nihalka ne obratuje
se na nihalki po poletni sezoni in pred prihajajočo zimsko izvajajo vzdrževalna dela. Kljub temu hotel obratuje normalno, prav tako bo ta mesec še kar nekaj prireditev.
Nihalki so zaposleni spustili z nosilnih vrvi, da lahko vse skupaj dobro pregledajo in izvedejo vsa potrebna dela, remont, s tem pa zagotovijo varnost uporabnikom. Med zimsko sezono je namreč gondolska žičnica še veliko bolj obremenjena kot med poletno. Dela na remontu naj bi bila po načrtih zaključena do konca tega meseca.
Kljub temu da nihalka ne vozi, bo že ta vikend pred Alpskim vr-
MEDNARODNI OBRTNI SEJEM MOS 2013
Tokrat se bodo predstavili tudi upokojenci
V dneh od 11. do 17. septembra je v Celju 46. mednarodni sejem obrti in podjetnosti. Organizatorji pričakujejo skoraj 1.600 razstavljavcev iz 34 držav, ki se bodo predstavili v 15 sejemskih dvoranah in na zunanjih površinah. Posebne pozornosti bo letos deležna Turčija. Organizatorji so pripravili tudi pestro obsejemsko dogajanje.
Tokrat se bodo prvič predstavi-
Kilometer in pol asfalta do oddaljenih kmetij
Te dni so delavci izvajalskega podjetja Ahac nizke gradnje d.o.o. iz Stranic položili asfalt na lokalni cesti Florjan-Arničev vrh-Krnica, odsek Robnik-Mlačnik. Gre za odsek na cesti, ki povezuje Luče z Gornjim Gradom.
Investicijo, ki je vredna okoli 110.000 evrov, je izvedla občina in jo pokriva iz občinskega prora-
čuna. Spodnji ustroj so pripravili že pred časom, izvajalec tega pa je bilo podjetje TGM Petek d.o.o..
Kilometer in pol prenovljene ceste pomeni za domačine, ki ob njej živijo, pomembno pridobitev. Poslej bo pot do občinskega središča in dalje tudi zanje bolj gladka in bolj varna.
Marija Lebar
Nihalki so zaposleni spustili z nosilnih vrvi, da bodo lahko sistem dobro pregledali in izvedli vsa potrebna vzdrževalna dela.
(Foto: Benjamin Kanjir) September je na Golteh čas, ko tom gobarski praznik. Dež je v za-
dnjih dnevih pospešil rast gob, zato bodo člani gobarskega društva Marauh iz Velenja pripravili razstavo gob, obiskovalcem pa svetovali, kako varno nabirati te gozdne plodove. V sobotnih dopoldanskih urah bodo izvedli voden sprehod v gobe, popoldan pa predavanje na temo gozdov in poimenovanja gob. Manjkalo ne bo niti kulinaričnih dobrot.
Teden dni kasneje, 21. septembra, bo na Golteh športno zabavno druženje gasilcev in njihovih prijateljev. Pomerili se bodo v igrah brez meja, ob obilici družabnosti in dobre volje.
Benjamin Kanjir
Asfaltiranje ceste na odseku Robnik-Mlačnik (Foto: Marija Lebar)
OSNOVNA ŠOLA REČICA OB SAVINJI
Ukraden strelovod nadomestil nov
Na rečiški šoli so preko počitnic opravili nekaj rednih vzdrževalnih del, je povedala namestnica ravnatelja mag. Zvonka Kla-dnik. Edino nenačrtovano, a nuj-
no delo, ki so ga še opravili, je bila namestitev novih strelovodov na šoli. Le-te so jim namreč ukradli neznanci.
ŠS
li zgornjesavinjski upokojenci. Od podjetij oziroma podjetnikov pa omenimo Biomaso Luče in Glin Nazarje ter Grlico d.o.o. Mozirje. S področja turistične ponudbe se predstavljajo Apartmaji in wellnes center Korošec ter Zimsko-letni turistični center Golte. Več o sejemskem dogajanju v prihodnji številki Savinjskih novic.
Marija Lebar
OBCINA NAZARJE
Osrednja slovesnost s podelitvijo priznanj bo v sredo
Osrednji dogodek praznovanj ob občinskem prazniku občine Nazarje bo slovesnost, ki jo bodo pripravili v sredo, 18. septembra. To je dan, ki so ga Nazarčani pred leti določili za praznik svoje občine. Na letošnji slovesnosti bosta zlati grb občine Na-
zarje prejela družina Punčoh in Peter Koren, srebrni grb dobi Srečko Urtelj mlajši, bronasti grb pa Anica Bider. Podelili bodo še tri županova, pet posebnih priznanj in štiri priznanja zlatim maturantkam.
Marija Lebar
6 Savinjske novice št. 37, 13. september 2013
Organizacije, Iz občin
SINDIKAT SKEI O LIKVIDACIJI PODJETJA VARIO 2000 IZ NAZARIJ
Sindikaliste zanima, kaj piše v pogodbi
Na sedežu Sindikata kovinske in elektro industrije Slovenije (SKEI) v Velenju je potekala novinarska konferenca, na kateri so sindikalni predstavniki želeli javnost podrobneje seznaniti z dogajanjem v podjetju Vario 2000 (prej Program pohištva Gorenjeve Notranje opreme) iz Naza-rij, ki se je le nekaj mesecev po menjavi lastnika znašlo v likvidaciji. Na cesti bo tako ostalo okoli 130 zaposlenih.
NEIZPOLNJENE OBLJUBE
Kot smo že poročali, je družba Gorenje v začetku leta prodala svoj program kuhinj in pohištva ameriški investicijski družbi CoBe Capital. Pri tem so bila dana zagotovila, da se bo proizvodnja nadaljevala v vseh treh enotah bivše Notranje opreme, to je v Velenju, Mariboru in Na-
W L
zarjah. Po besedah sindikalnega zaupnika Aleša Vodovnika, je bilo na zborih delavcev rečeno, da se bo proizvodnja nadaljevala, odpuščanj ne bo, možno naj bi bilo nihanje števila zaposlenih za 10 odstotkov gor ali dol.
Sredi avgusta pa je vse zaposlene presenetila novica, da gre nazarska tovarna Vario 2000 v likvidacijo, po dokončanju poslov pa bo brez dela ostalo 126 zaposlenih. Po besedah Bojana Škruba, sindikalnega zaupnika SKEI v družbi Vario 2000, jih je direktor Hubert Plumper 22. avgusta zjutraj o likvidaciji obvestil na zboru delavcev v Nazarjah. Omenil je še, da tudi ni upanja na ohranitev zdravega jedra tovarne. Da je vse še težje, gre v nazarskem primeru po besedah Škrube za
težje zaposljive delavce, ki imajo od 25 do 35
1
let delovne dobe in so iz okolja, kjer je zaposlitev težko dobiti.
POGODBA POSLOVNA SKRIVNOST
Kar najbolj moti tako zaposlene kot sindikalne predstavnike je, da ne morejo ugotoviti, ali je bilo nadaljevanje proizvodnje in v kolikšni meri zapisano v kupoprodajni pogodbi med Gorenjem in CoBe Capital. Pogodbe namreč niso videli, saj je poslovna skrivnost. »Čudno se nam zdi, da bi velika globalna korporacija kupila tovarno in jo že po slabega pol leta zaprla,« je dejal sekretar regijskega odbora SKEI Velenje Brane Amon.
Predsednik velenjske regijske organizacije SKEl-ja Žan Zeba je nekoliko osvetlil dogajanje v Gorenjevi Notranji opremi od leta 2009 dalje, ko je bilo konec tistega leta zaposlenih skupaj 915 ljudi, konec lanskega pa le še 503. Vmes je bilo nekaj zaposlenih prerazporejenih v druge družbe Gorenja.
Dodal je, da je za zaposlene likvidacija v primerjavi s stečajem boljša rešitev, nič od tega pa seveda zanje ni dobro. V SKEl-ju se bojijo, da bi takšni postopki lahko postali model reorganizacij in nezaželenih posledic tudi v drugih družbah.
Kot je bilo rečeno, je s prvim septembrom stekel postopek za likvidacijo podjetja. V Nazarjah zaključujejo naročila in odprodajo zalog. Zaposleni bodo dobili še plače za dni, kolikor bodo delali in četrti del regresa za letni dopust, ki jim še pripada.
Sindikalni predstavniki so dejali, da si bodo prizadevali seznaniti se z določili kupoprodajne pogodbe. V skladu s pridobljenimi informacijami bodo nato preverili pravne možnosti za zaposlene v postopku likvidacije.
Marija Lebar
Predstavniki sindikata SKEI so izrazili začudenje nad odločitvijo o likvidaciji kljub zagotovilom, da se bo proizvodnja nadaljevala v vseh treh enotah bivše Notranje opreme. (Foto: Marija Lebar)
OBČINSKI SVET NAZARJE
Potrjenje višje cene vode in kanalščine
Nazarski občinski svet se je sestal na 25. redni seji v četrtek, 5. septembra. Na dnevnem redu so bile številne pomembne točke, povabili pa so tudi nekatere zunanje sodelavce oziroma poročevalce.
Dr. Boštjan Brezovnik je svetnikom odgovoril na nekatere nejasnosti, ki so se tikale dveh točk, in sicer sprejemanja predloga odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Zgornje-savinjski zdravstveni dom Nazarje in predloga odloka o ustanovitvi skupnega organa za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v tem zdravstvenem zavodu. Oba dokumenta so svetniki v prvem branju obravnavali že pred časom in nanju podali pripombe. Te so bile sedaj upoštevane in vnesene, zato je občinski svet predloga tokrat obravnaval v dru-
gem branju in ju soglasno potrdil.
Za veljavnost omenjenih dveh odlokov ju morajo v povsem enaki dikciji in obliki sprejeti še vsi ostali občinski sveti v Zgornji Savinjski dolini.
Direktor Javnega podjetja Komunala Mozirje Andrej Ermenc in računovodkinja tega podjetja Darja Planinšek sta predstavila elaborat o oblikovanju cen obvezne javne službe oskrbe s pitno vodo za pet občin. Nove cene, ki jih elaborat vsebuje, so bile oblikovane na podlagi in v skladu z uredbo države, je povedala Planinško-va. Glede vlaganj v infrastrukturo je bilo predvideno, da bi se stroški solidarno porazdelili med vse uporabnike, ne glede na to, v kateri občini bi investicija potekala.
Kot je povedal podpredsednik odbora za go-
spodarstvo Miro Brezovnik, so na odboru menili, da naj se nazarskim uporabnikom zaračunavajo le vlaganja, izvedena v nazarski občini, ne glede na to, da celoten vodovodni sistem deluje kot celota.
Svetniki so tako zavzeli dva sklepa: sklep, da se elaborat sprejme, in sklep za izdajo soglasja k povišanju cen oskrbe s pitno vodo in odvajanje odpadne vode v občini Nazarje. Za gospodinjstva, ki imajo le uporabo pitne vode, bo položnica po novem višja za 11,21 odstotka. Nova položnica bo tako višja za okoli 2,4 evra. Gospodinjstva, ki imajo vse komunalne storitve, torej tudi kanalizacijo, pa povišanje znese 49,68 odstotka, kar pomeni, da je bila stara položnica v znesku 23,78 evra, nova pa bo 35,61 evra.
Marija Lebar
Savinjske novice št. 37, 13. september 2013 7
Gospodarstvo, Iz občin, Organizacije
SEJEM AGRA 2013
Solčavani razgibali sejemsko dogajanje
Mladi s solčavskih kmetij so predstavili plemenske telice cikaste pasme. (Foto: Bernarda Prodnik)
Na nedavno minulem mednarodnem kme-tijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni so sodelovali tudi člani Zadruge Solčava. Na razstavi so predstavili ovce jezersko-solča-vske pasme in govedo cikaste pasme. K promociji so svoj prispevek dodale še filcarke, ki so na stojnici predstavljale blagovno znamko Bicka.
Ovce so razstavili trije rejci, dva solčavska in en jezerski, s plemenskimi telicami cikaste pasme pa so sodelovali štirje solčavski rejci, in sicer Anton Dešman z dvema telicama, z eno živaljo pa Matej Krivec, Daniel Klemenšek in Kle-
Kljub temu, da država pogostokrat izraža in izreka priznanja slovenskim gasilcem ter še posebej ob večjih požarnih intervencijah tudi društvom, zvezam in Gasilski zvezi Slovenije, nikakor ne uredi potrebnega in zasluženega statusa nujnim ter opravičenim zahtevam gasilcem. Obramba in zaščita je obveza države in ustavna pravica državljanov.
Ob analizi obsežnega požara in gasilske intervencije, ko so bili izračunani stroški, so gasilci v prisotnosti predstavnika ministrstva za obrambo izrazili zaskrbljenost »nad dejanskimi materialnimi stroški posredovanj, katerih država najverjetneje ne bo povrnila, proračuni prostovoljnih gasilskih društev pa jih bodo glede na že leta stagnirajoče stanje dotacij s strani občin le težko prenesli brez pomoči države oziroma občin.
V tem primeru so gasilci kritično ocenili tudi državno birokracijo, ki je v primeru požara na Velikem Rogatcu povzročila »predolg odzivni čas helikopterjev, ki bi lahko največ dela (gašenja) opravili v jutranjih urah, ob brezvetrju, ter težave pri zagotovitvi ustrezne opreme gasilcem za tako specifične nesreče«.
Jože Miklavc
V_J
men Matk. Za promocijo reje slovenske avtohtone cikaste pasme so poskrbeli še s predstavitvijo krave dojilje s teletom rejca Daniela Kle-menška in krave molznice rejca Marka Suho-dolnika.
»S kravo smo bili na sejmu vse dni in smo jo dvakrat na dan tudi molzli. Po mleku, ki smo ga razdelili med obiskovalce, je bilo izredno povpraševanje, prav tako je bilo med obiskovalci precej zanimanja za to pasmo goveda,« je povedal Suhodolnik, sicer predsednik Zadruge Solčava.
Ocenjevalce je najbolj prepričala krava Presta rejca Antona Dešmana z domačije Knez v Robanovem kotu. Sicer pa so se lastniki za prireditev v Gornji Radgoni dobro pripravili, saj je treba ustrezno urediti videz predstavljenih živali, treba jih je navaditi tudi pravilne hoje in sodelovanja z vodnikom.
OBČINA NAZARJE
Na delovnem srečanju so se na povabilo nazarske županje Majde Podkrižnik zbrale županje slovenskih občin. Dogodka se je udeležila tudi ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak. Poleg omenjenih so se srečanja udeležile poslanka SDS Janja Napast, načelnica mozirske upravne enote Milena Cigale, pod-županja občine Ljubno Anka Rakun, direktorica Centra za socialno delo Mozirje Marjana Veršnik Fale in direktorica Varstveno delovne-
Bernarda Prodnik, ki sodeluje s solčavsko zadrugo, je ob tem povedala: »Še posebej je potrebno pohvaliti podmladek na kmetijah, kjer redijo cike, saj so se izjemno dobro odrezali, naučili živali veščin, ki so potrebne na takih predstavitvah, in jih lepo pripravili.«
Marija Lebar
Na predstavitvi in razglasitvi rezultatov so bili solčavski rejci oblečeni v kmečke pražnje obleke s konca 19. stoletja, delo Helene Trobentar. Dogajanje je na citrah spremljal Klemen Matk. S celostno podobo tako na razstavi živali kot na stojnici so razgibali sejemsko dogajanje in naredili izjemno promocijo za cikasto pasmo in za Solčavsko.
ga centra Saša regije Darija Lesnjak.
Udeleženke so govorile o enakih možnostih žensk v družbi in o številnih socialnih temah, ki so vse bolj prisotne in se s krizo tudi čedalje bolj poglabljajo. Ministrica in ostale gostje so obiskale podjetje BSH Hišni aparati Nazarje, ogledale pa so si tudi nekatere znamenitosti v občini Nazarje. Več s srečanja pripravljamo za prihodnjo številko Savinjskih novic.
Marija Lebar
Ministrica Kopač Mrak in županje o aktualnih izzivih
Savinjske novice št. 38, 20. september 2013 8

Intervju
MARIJA VRTAČNIK, PREDSEDNICA UNIVERZE ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE VELENJE
Več kot 800 zadovoljnih uporabnikov letno, tudi iz
Zgornje Savinjske doline
Univerza za tretje življenjsko obdobje Velenje izvaja programe že 28 let. Zadnjih sedem let je njena predsednica Zgornjesavinjčanka Marija Vrtačnik iz Radmirja, ki se trudi, da postajajo programi vedno bolj raznoliki in prilagojeni željam posameznikov. Programi se izvajajo v Velenju, medtem ko imajo krožek klekljanja tudi v Mozirju. Tretji teden v septembru bodo pričeli z vpisi v novo študijsko leto 2013/14. Kot je povedala Vrtačnikova, pripravljajo številne novosti.
-	Ze 28 let pripravljate krožke, delavnice in tečaje za starejše. Kot kaže, zanimanje po vseh teh letih še vedno ostaja, kako to?
Mislim, da je trend staranja prebivalstva pridobitev, ki jo je treba izkoristiti. Starejšim je potrebno posvečati več pozornosti, saj se tretje življenjsko obdobje podaljšuje, traja lahko tudi do 40 let. Ljudje vedo, da morajo po prenehanju z aktivnim življenjem najti nekaj drugega. Lahko je to družina, soseska, krajevna skupnost ali naša univerza. Veliko ljudi se želi še naprej družiti, izpopolnjevati znanje ali se vključevati v socialno družbo. Še nekaj opažamo, ljudje želijo biti ustvarjalni. Zato je pri nas poleg izobraževanja veliko evalvacije pri pripravljanju prireditev, raznih festivalov in razstav.
-	Za katere programe je največje zanimanje?
Še vedno za tuje jezike in ročna dela. Opažamo, da narašča zanimanje za skrb za lastno zdravje, za
dostikrat ostanejo zanemarjene.
Še to bi poudarila, da se zadnje čase povečuje vključevanje mladih
tem učenka angleščine. Nekateri obiskujejo naše programe tudi po dvajset let. Ne zato, ker se ne bi naučili, ampak zaradi družbe, saj so mnogi osamljeni. Nekateri pa tudi zaradi sprostitve od domačih obremenitev.
- Koliko ljudi obiskuje vaše programe? Najverjetneje ne prihajajo le iz Velenja?
Marija Vrtačnik je predsednica Univerze za tretje življenjsko obdobje Velenje že osmo leto. Kot pravi, jo delo izpopolnjuje, saj je rada prostovoljka, odlično ji gre tudi delo z ljudmi. (Foto: Katja Remic Novak)
upokojencev. Opažamo, da se veča število moških in brezposelnih, ki želijo ostati aktivni, iti od doma in najti socialno okolje. Število starejših upokojencev pa se zmanjšuje. Se pa naši nekdanji člani še vedno
»Na novo uvajamo nemščino, dva nova računalniška krožka; začetni in nadaljevalni, digitalno fotografijo, kulturno dediščino, kaligrafijo, ki je zelo uporabna za lepopisje, šivanje, električni klavir, družabne plese, EFT tehniko in javno nastopanje.«
glasbeno in likovno ustvarjanje. To so predvsem dejavnosti, za katere ljudje prej niso imeli časa, sedaj pa se želijo naučiti tudi španščine ali polepšati svoj dom z izdelki, ki jih sami ustvarijo.
Ljudje vedo, da ne smejo zanemariti mentalnega in fizičnega zdravja, zato se vključujejo v aktivnosti, ki ohranjajo kakovost življenja. Nekateri ljudje lahko to v polni meri izkoristijo, tisti z omejenimi dohodki pa tega ne morejo, čeprav ponujamo cenovno ugodne programe. Tako te dejavnosti za dušo
srečujejo na sprehodih, ob kavici, še vedno ostajajo družabna srečanja. Tako se dopolnjujejo in si pomagajo.
- Ali imate starostno omejitev udeležencev, glede na to, da je izobraževanje namenjeno ljudem v tretjem življenjskem obdobju? Ali se lahko na univerzo vpiše kdorkoli?
Ne, nimamo omejitve. Najmlajša učenka je stara 23 let, najstarejša, ki je lani umrla, pa je bila stara 92 let in je bila še pol leta pred
Lani jih je bilo okoli osemsto. Večina jih prihaja iz Šaleške in Zgornje Savinjske doline, nekaj tudi iz Koroške in iz Celja. Najdlje se vozita citrarki iz Domžal.
-	Koliko učiteljev zaposlujete?
Nimamo zaposlenih, vsi so zunanji sodelavci. 37 jih je, od tega je veliko upokojenih profesorjev. Imamo tudi veliko mladih priznanih strokovnjakov, kot sta Simon Ogrizek in Tadeja Cigale. Ne bi naštevala vseh, je pa res, da morajo prilagoditi programe starejšim ljudem in njihovim željam.
-	Poleg izobraževanja omogočate članom še sodelovanje na različnih festivalih in prireditvah. Kako to?
Teh javnih prireditev, pri katerih sodelujemo, je od 50 do 60 letno. Smo stalni gostje na Pikinem festivalu in smo edini od starejših, ki smo sodelovali v EPK programu z drugim mednarodnim festivalom vezenja. Kakovost izobraževanja in dela v krožkih
je na takšni ravni, da lahko nastopamo povsod. Poleg tega nimamo časovnih omejitev zaradi služb. Vse naše dejavnosti so povezane z medge-neracijskim sodelovanjem. Vsako leto izvajamo koncerte v domovih za odrasle, nekateri člani popestrijo dogodek z razstavami, pihalna godba sodeluje z vrtci. Še skupne nastope smo imeli, kar je bilo nekaj edinstvenega v Sloveniji. Veliko skupnih projektov imamo tudi z osnovnimi in srednjimi šolami.
-	Pripravljate v novem študijskem letu kakšne novosti?
Ja, na novo uvajamo nemščino, dva nova računalniška krožka; začetni in nadaljevalni, digitalno fotografijo, kulturno dediščino, kaligra-fijo, ki je zelo uporabna za lepopis-je, šivanje, električni klavir, družabne plese, EFT tehniko in javno nastopanje. Če je interes vsaj desetih članov v krožku, gremo v aktivnosti in jih izvedemo.
-	Že osem let ste predsednica univerze, zakaj ste se odločili za to delo?
Vse življenje sem bila zelo aktivna v svojem življenju. Se mi zdi, da me po upokojitvi domače okolje ni zapolnilo. Ravno tako kot naši učenci iščejo socialno sredino, sem jo iskala tudi jaz. Imam izkušnje z organizacijo in vodenjem, sem ustvarjalna, rada delam z ljudmi in sem aktivna prostovoljka, zato sem se odločila za to delo.
-	Kakšen je vaš naslednji cilj?
Želimo si, da bi si več ljudi lahko privoščilo naše programe, da bi si lahko vzeli čas in našli sredstva. Želimo si tudi manj finančnih težav in veliko uspeha na razpisih.
Katja Remic Novak
Smeh je kot poživilo, brez njega kaj hitro zapademo v mrtvilo.
Božidar Eržen
Savinjske novice št. 38, 20. september 2013 9
GORSKI POŽAR VELIKI ROGATEC
Zasluge za uspešno gašenje so na strani prizadevnih in usposobljenih gasilcev
Strokovno analizo požarne intervencije so podali (od leve) Slavko Bric, Tomaž Funtek in Gregor Križnik. (Foto: Sonja Zemljak)
V gasilskem domu PGD Luče je bila v četrtek, 5. septembra, novinarska konferenca, na kateri je vodstvo intervencije podalo poročilo o gašenju z analizo požara na Velikem Rogatcu ter oceno intervencije. Namesto ocene požarne škode v naravi so podrobno analizirali nastale stroške.
Kot je bilo slišati, zaradi pravočasne intervencije in strokovnega pristopa ter preprečitve širitve ognja v gospodarski gozd do obsežnejše ekonomske škode ni prišlo, škodo zaradi poškodb naravnega okolja v varovanem gozdu pa je težko oceniti.
Poveljnik zgornjesavinjske gasilske zveze (GZ ZSD) Slavko Bric, poveljnik intervencije in PGD Luče Tomaž Funtek ter njegov pomočnik Gregor Križnik so nazorno predsta-
vili kronologijo celotne intervencije, prav tako pa podatke o številu sodelujočih, materialnih stroških in ovrednotenje posredovanja po ceniku gasilskih storitev GZS.
Podali so pozitivne in negativne plati gasilske intervencije in nekatera razmišljanja, povezana s tovrstnimi nesrečami. Vodje intervencije so javno pohvalili vse sodelujoče gasilce, njihove poveljnike in pripadnike drugih institucij oziroma posameznike za izjemno usklajeno in požrtvovalno delo ter odlično logistično podporo Občine Luče in štaba civilne zaščite te občine.
Navzoči so pohvalili sodelujoče ob gašenju požara in varovanju gozdnih sektorjev za izjemno naporno opravljeno delo in veliko tveganje za poškodbe. Še posebej so
izrazili priznanje domačim gasilcem, ki so posredovali na izjemno nevarnem požarišču in izkazali podporo nadaljnjim aktivnostim v zvezi z obuditvijo alpinistične gasilske enote pri GZ ZSD. Ugotovili so, da so se ob tem požaru pokazale določene pomanjkljivosti, ki so večinoma skupne in značilne ob gašenjih požarov na Krasu.
Predstavniki zavoda za gozdove so utemeljili upravičenost in nujnost posredovanja gasilcev ter pomoč helikopterjev kljub temu, da je gorelo v varovanem gozdu. Po nji-
hovih navedbah bi se najverjetneje požar razširil tudi v gospodarski del gozda na tem območju, ki bi povzročil katastrofalne učinke, čemur so pritrdili predstavniki vodstva intervencije.
Funtek in župan Ciril Rosc sta se zahvalila za pomoč v tej veliki, naravno povzročeni nesreči. Vsem sodelujočim se je zahvalil za opravljeno delo in tveganja tudi Jernej Četina, predstavnik Nadškofije Ljubljana, lastnika gozdov na tem območju.
Jože Miklavc
Analize so se poleg poveljnikov oziroma predstavnikov prostovoljnih gasilskih društev iz Zgornje Savinjske doline ter sosednjih gasilskih zvez udeležili generalni direktor Uprave RS za zaščito in reševanje Darko But, poveljnik Gasilske zveze Slovenije (GZS) Franci Petek, namestnik poveljnika Gasilske zveze Slovenije, ki je tudi predsednik komisije za požare v naravi, Darko Muhič, regijski poveljnik Savinjsko-šaleške regije Franc Rančigaj, predstavniki Zavoda za gozdove Slovenije, Območne enote Nazarje Toni Breznik, Ivan Jakop in Marijan Denša, predstavnik družbe Metropolitana Jernej Četina, župan občine Luče Ciril Rosc in nekateri drugi. Izrazili so priznanje za tako obsežno, uspešno in požrtvovalno gasilsko intervencijo vsem sodelujočim gasilskim enotam.
Komentiramo
Kredibilnost in vse večja strokovnost dajeta predvsem mladim gasilskim strokovnjakom pridih profesionalnosti, ki je zlepa ni najti v številnih drugih društvih, zvezah in zavodih. Gasilska organizacija in organiziranost sta dokaz, da se da brez politiziranja, z dokaj skromnimi sredstvi in veliko prostovoljsko pripadnostjo olajšati sobivanje ljudem različnih struktur prebivalstva. Številne, odlično organizirane prireditve, dobrodelne akcije, skrbno vzdrževanje gasilske tehnike, izjemni športno taktični rezultati na tekmovanjih in nenazadnje visoka stopnja strokovne usposobljenosti ter pripravljenosti na reševanje v naravnih nesrečah, vodnih ujmah, prometnih nezgodah in gašenje požarov so dokaz trditvi.
Slednje je bilo prisotno tudi v eni večjih gasilskih intervencij na območju občine Luče, ob gašenju gozdnega oziroma gorskega požara. Mlada gasilska ekipa je v navezi izkušenih gasilskih funkcionarjev našla dobro sprego s pripadniki Slovenske vojske, na območju intervencije vzpostavila preventivne ukrepe in zavarovanje pripadnikov iz lastnih vrst ter občanov. Z veliko mero strokovne presoje pa se ni »zaletela« v preuranjeno obsežnejše angažiranje številčnejših gasilskih sil iz drugih regij.
Čeprav so bili stroški uporabe gasilske tehnike in helikopterske enote s tehniko za izlivanje gasilne vode zelo visoki, se odgovorni poveljniki niso obotavljati angažirati vse možne in potrebne ukrepe
ter izkušene pilote. Veliki Rogatec je pokazal »roge«, a se gasilci niso ustrašili. Nekateri so več kot teden dni mukotrpnega »napadanja« na požarišče rešili, kar se je rešiti dalo.
Ob tem bi veljalo izraziti zaupanje v znanje in izkušnje operativnih gasilskih kadrov, ki so lahko vsej dolini in širše v ponos. Planina bo z leti zacelila rane, ljudje bomo kmalu pozabili na zasluge požrtvovalnih gasilcev, ostala pa bo dragocena izkušnja. Povezani in strokovno usposobljeni smo kos neverjetnim nalogam. Naj ostane tako tudi v prihodnje. S takšno popotnico lahko pokličemo gasilkam in gasilcem ob bližnjem mescu varstva pred požarom hvala in na pomoč!
Jože Miklavc
10 Savinjske novice št. 37, 13. september 2013
Kultura, Ljudje in dogodki, Čestitke, Oglasi
KONCERT ORATORIJSKIH ARIJ V CERKVI SV. JURIJA
Poletni nokturno v Mozirju
Zadnji večer v avgustu je v cerkvi sv. Jurija v Mozirju potekal koncert oratorijskih arij udeležencev mednarodnega poletnega pevskega seminarja pevske pedagoginje prof. Vlatke Oršanic. Kot že nekaj let doslej je seminar tudi letos potekal v Mozirju, in sicer od 23. avgusta do 1. septembra. Njegov idejni vodja in organizator je celjski baritonist Boštjan Korošec.
Šola odrskih umetnosti Vocal BK Studio že sedmo leto zapored pripravlja Mednarodni poletni pevski seminar prof. Vlatke Oršanic ISSM 2013. Udeleženci
Nastop Zgornjesavinjčanke sopranistke Mojce Bitenc
(Foto: Tatiana Golob) seminarja so pod njenim mentor- ko petja. Za poučevanje prof. Or-stvom izpopolnjevali svojo tehni- šaniceve je značilen izrazito indi-
vidualen in pretanjen pristop k interpretaciji ter temeljito poznavanje glasbene, zlasti pevske literature. Na seminarju je udeležence opozarjala na njihove odlike in pomanjkljivosti ter jim pomagala pri nadgradnji njihovega umetniškega izražanja.
Ob zaključku seminarja so mladi pevski solisti pripravili dva koncerta. Prvi je potekal v Mozirju, program je bil sestavljen iz opernih in oratorijskih arij. Že naslednji večer, v nedeljo, 1. septembra, pa so se solisti predstavili tudi v Celju v Celjskem domu.
Tatiana Golob
DOBRODELNOST OBRODILA SADOVE
Gaja Ivančič bo tekala s svojimi vrstniki
Za vse tiste, ki ste konec avgusta stiskali pesti za malo Gajo Ivančič, vesela novica. Deklica je v Ameriki uspešno prestala težko operacijo. Srečni starši so že dobili zagotovila, da bo njuna Gaja najpozneje v enem letu shodila, da bo lahko te-
kla in plavala, žal pa bo zaradi krajše leve nogice vselej malce šepala.
Da se je mala junakinja podala prek luže, gre zahvala mnogim dobrotnikom širom po Sloveniji in številnim dobrodelnim akcijam, v katerih je bilo zbrano 60 tisoč evrov
' Gradite mwo hiio, obnavljate stani, ali pa vam je ■e"--š!z.■ n- ¡de ¿M r.trphD■' liifajama tesarska, k rovi h z. kleparska in suho montažna deta. Obiščite nas na wtfw.pl3mnta.net
A
PLAN f N KA
MONTAŽNE GRADNJE
Gaja (levo) se je v naročju Mateje Levar ob mamici Sonji in sestri Zoji v Nazarjah odlično počutila. (Foto: Marija Šukalo)
- eno od njih je pripravila tudi Mateja Lever v Diva's caffe v Nazarjah. Z zbranimi sredstvi je plačana operacija, bivanje družine v Ameriki in rehabilitacija male Kamničanke.
Spomnimo: Gaja se je rodila s 33. tedni in je imela zaradi nedo-
nošenosti obilo težav. Ena je bila tudi dihalna stiska, zaradi katere možgani več kot pol dneva niso dobili dovolj kisika, to pa je privedlo do težkih okvar ter cerebral-ne paralize.
Marija Šukalo.
I
Savinjske novice št. 37, 13. september 2013 11
Oglasi
I
Freiing
I
dpi en
POLEN*
IgS*»"'

V soboto, 14.9.2013, s pričetkom ob 20. uri pod šotorom pri Uradu Vrboucc Nazarje
s skupinama Preprosto trni In Zero-Zera +
glasbeno presenečenjE oh priietku prireditve iobzo,un|
tez ifor i/sj h[!iat: ludj vabin5Q sejem raWjenfh irfbenikau za srednie in
I
12 Savinjske novice št. 37, 13. september 2013
Zgodovina in narodopisje
Primorski begunci v naših krajih (7)
Piše: Aleksander Videčnik
KEMPERLETOV DNEVNIK (6)
1.	maj
Vse na svetu je spremenljivo! Včasih je bilo praznovanje 1. maja zelo osovraženo. Slavilo se je v glavnem v znamenju protestov in proti-vladnih manifestacij. Birokrati so videli v 1. maju že prve revolucijske kali. A letos? Mirovno gibanje je zapustilo skrivnostne kabinete visokih diplomatov in se je naslonilo na široke plasti ljudstva. Vsled preobrata na Ruskem se je rodilo prepričanje, da je poklicana socialna demokracija, da zbliža moreče se narode. Vrnila se je misel, da naj se skuša doseči mir od ljudstva do ljudstva. Revolucionarna socialna demokracija je postala prava, državo ohranjajoča stranka in se greje v soncu najvišje naklonjenosti. V naši Zadrugi so imeli delavci za praznik prosto, pa je takoj prišel iz Mozirja orožnik, ki je zasliševal našega upravnika, zakaj imajo delavci prosto ...
2.	maj
Na kamenitem griču, ki kipi iz grajskega dvorišča gradu v Nazarjah, se je odločila grajska uprava (ljubljanska škofija, op. A.V.) napraviti večjo kapelo. S pripravljalnimi deli so že pričeli. Cerkvica naj bi bila nekak pomnik težkih časov. Obenem naj bi omogočala, da bi imeli ljubljanski gospodje najbližjo priliko maševati. Tvorila bi naj tudi nekak okras cele graščine (šlo je za cerkvico sv. Jožefa - delavca, op. A.V.).
6. maj
Vse želi in hrepeni po miru, a miru noče biti. Mirovni poskusi z Rusijo so zbujali dobre nade. Kot kaže, so vsa prizadevanja padla v vodo. Tudi ni enostavna zadeva o separatnem miru. Če delamo mi tudi z vso vnemo, da bi sprijaznili Rusijo z nami, delajo nasprotniki še s temvečjo agilno-stjo in seveda bogatejšimi sredstvi. Šterlingi tečejo in tudi ruska duša je podvržena vabljivemu žvenketu zlatnikov.
8. maj
Dela na kapelici na grajskem hribčku napredujejo. Sedaj so napravili visok oder, ki ga bodo rabili za spravilo materiala. Ta oder je tako mogočen, da vzbuja pomislek na stare čase, ko so se na ta način branili pred napadi sovražnikov. Bili so to časi, ko je Vrbovec igral vlogo močne zapiralne trdnjave pod gospodstvom mogočnih celjskih grofov.
11. maj
Pri kopanju temelja za cerkvici na skali so naleteli na izkopanine, in to črepinje raznih posod. To so izkopanine stare trdnjave, ki je bila sprva le na skali. Črepinje so bogato okrašene, zato še posebej zanimive.
14. maj
Danes je prišlo žalostno sporočilo iz domačih krajev. Od Tolmina sem je usmerjena italijanska ofenziva. Mi pa prosimo: Vsemogočni, ustavi sonce na nebesnem svodu, da bo videlo, kako bo kleti sovražnik tepen!
21. maj
Danes je prišla vesela vest! Zaenkrat le po ustnem sporočilu. Italijani, ki so skušali pri Pla-vah prek hriba Kuk in sv. Gore prodreti na Trnovsko planoto, so bili vrženi nazaj na desni breg
beležimo veselo vest: Italijani so še vedno tam, ko so bili in nikakor ne prebijejo avstrijske fronte. Italijanske pridobitve so tako skromne, da je že smešno. Žrtve pa vsak dan večje! Naša fronta torej stoji neomajano!
Dne 30. maja se je spet zbral avstrijski državni zbor, in to po treh letih zatišja. Tudi ta dogodek moramo zabeležiti. Vsako prerokovanje o poteku zasedanje bi bilo nesmiselno. Želja po ustavnem življenju je vsestransko glasna, zato se bo tudi nešteto sil in moči trudilo ustvariti z ustavnim življenjem plodonosna dejanja. Kakšni bodo pa uspehi, to ve le Bog. Premnogo je v državi elementov, ki jim je vrhovno in vodilno načelo lastni in sebični - JAZ. In tudi predsednik grof Clan kaže biti le cokla pri preureditvi države. Toda: Za nas je glavno, da pride do ponovne uveljavitve ustave, zadušiti se mora absolutizem, ki je glasen vse povsod v državi. Ta kvarni pojav ni po-
Nazarski zadružniki na skupnem izletu v Logarsko dolino. V dnevniku so zapisali, da je bil izlet »božanski«. Tudi mi se tako počutimo v naši prekrasni dolini vseh dolin.
Soče! Ob naših skalah si bodo Italijani razbili svoje roparske glave! To je za nas upanje in poživilo!
Po naključju mi je prišla v roke brošura nekega vsenemškega prenapeteža. Na široko razpravlja, kako naj izgleda Evropa po vojni. Omenja »Nemško Avstrijo« (Deutsch-Österreich). Iz monarhija naj nastane država brez slovanskih narodov. Tega moža razvoj dogodkov sploh ni spametoval.
30. maj
Malo je veselih novic v teh dneh. Najglasneje in najkrepkeje se glasi želja po miru. Vmes se vrste poročila o pomanjkanju vsega, kar človek potrebuje za skromno življenje - tako menijo kar povsod, vsi narodi. Govori se o hudih bojih, množici ranjenih, veliki draginji in podobno. Ob vsem tem pa mi za-
znal drugega kot paragrafe, naredbe in zapore. Zagotavljal pa je vladajočim neomajno oblast in neverjetno moč. Če bo spet zavladalo ustavno stanje, je možno, da pride spet do veljave ljudski glas.
Ustanovili smo Gasilski klub. Vojaška oblast zahteva, da ima vsaka vojaška in proizvodna enota za slučaj požara pripomočke, ki bodo služili gasilcem za gašenje ognja. Na voljo imamo nekaj ustreznega orodja, graščinska uprava pa tudi, zato smo ustanovili skupni klub. V kratkem bomo preizkusili pripravljenost in našo sposobnost v skupni vaji. Tudi dnevni-čar je šel med gasilce! (To je pripis pisca dnevnika, Kemperla.)
^ Dodatne multimedijske vsebine za bralce Savinjskih novic vsak petek na www.savinjske. com
Savinjske novice št. 37, 13. september 2013 13
Organizacije, Kotiček za voznike
14. SEPTEMBER, SVETOVNI DAN PRVE POMOČI
Poudarek na prvi pomoči in varnosti v cestnem
prometu
Mednarodna federacija društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca 14. septembra obeležuje svetovni dan prve pomoči, poseben poudarek pa je letos namenjen prvi pomoči in varnosti v cestnem prometu. V Sloveniji dan prve pomoči obeležujemo nekaj dni prej, 11. septembra, ob tem pa so območna združenja RK opozorila na to, kako pomembno je znanje prve pomoči od otroških let naprej.
Območno združenje RK Zgornje Savinjske doline se širjenju znanja prve pomoči posveča skozi vse leto. V ta namen organizirajo tečaje prve pomoči po podjetjih ali društvih, saj posamezniki oziroma laiki v preteklih letih niso pokazali veli-
kega zanimanja za udeležbo na takšnih tečajih.
So pa toliko bolj aktivna gasilska društva v naši dolini, ki s pomočjo zgornjesavinjskega območnega združenja RK redno izobražujejo svoje člane in tako skrbijo, da so njihove ekipe prve pomoči vedno v najboljši pripravljenosti. Ekipo prve pomoči ima tudi podjetje BSH Nazarje in v sodelovanju z združenjem RK tudi občini Rečica ob Savinji ter Ljubno. Te ekipe izkazujejo dobre rezultate na regijskih in državnih tekmovanjih, ki se jih redno udeležujejo.
Velikega pomena je tudi znanje prve pomoči med laiki, ki sodelujejo v cestnem prometu, saj prome-
tne nesreče postajajo največji svetovni morilec. Zato v slovenski organizaciji RK ob svetovnem dnevu prve pomoči opozarjajo, da bi morala država zakonsko urediti obna-
vljanje znanja prve pomoči vsaj na vsakih pet let, ne pa da pridobljenega znanja prve pomoči državljanom ni potrebno nikoli obnavljati.
Tatiana Golob
POMOČ DRUŽINAM OB PRIČETKU ŠOLSKEGA LETA
Območno združenje RK Zgornje Savinjske doline je ob vstopu v novo šolsko leto priskočilo na pomoč 61 zgornjesavinjskim družinam oziroma njihovim 113 osnovno- in srednješolcem. Vse družine, ki so ob koncu prejšnjega šolskega leta upravičeno podale vlogo za pomoč pri nakupu šolskih potrebščin, so za vsakega od svojih šolajočih se otrok prejele bon v vrednosti 25 evrov. Slednjega so lahko unovčile v mozirski papirnici za nakup izključno šolskih potrebščin. V ta namen je območno združenje porabilo približno 2.800 evrov, ki jih je zbralo ob lastnih akcijah in s pomočjo donacij dveh zgornjesavinjskih podjetij, BSH Nazarje in KLS Ljubno.
VARNI NA SONCU IN VARNI NA CESTI
Izberite si prava očala za vožnjo
Poletje se počasi, a zanesljivo bliža koncu. To še ne pomeni, da nas v zaključku poletja in v pozni jeseni ne čaka več sončnih dni. Sonce se v tem obdobju spušča nižje in nižje nad obzorje in skupaj z jesenskimi plohami povzroča pravo »bleščalnico«, ki je nevarna za vožnjo in za oči. Vse skupaj si lahko precej olajšamo z dobrimi sončnimi očali, ki nas bodo zaščitila pred UV žarki in pred ble-ščanjem le, če bodo ustrezne kvalitete.
Vedno se poraja vprašanje, ali
so sončna očala res nujna ob vožnji v sončnem vremenu? Vsekakor! Sicer vetrobransko steklo res vsebuje UV zaščito, stranska stekla pa ne. Tako da se priporoča uporaba sončnih očal za voznika in sovoznika. Seveda morajo biti sončna očala ustrezna in vsebovati znak CE, ki zagotavlja zaščito pred UV žarki. Lahko je tudi znak UV 400 ali -100% UV. Ampak CE znak zagotavlja, da očala ustrezajo EU zakonom.
Pri očalih je tudi pomembno, kako so oblikovana in koliko zaščite
IME TEDNA
Marija Vrtačnik
... je predsednica Univerze za tretje življenjsko obdobje Velenje že osmo leto. Vse življenje je bila zelo aktivna. Ima izkušnje z organizacijo in vodenjem, je ustvarjalna, rada dela z ljudmi in je aktivna prostovoljka, zato se je odločila za vodenje univerze.
(Foto: KRN)
nudijo s svojo velikostjo in z debelino okvirja. Več je bolje. Pri sončnih očalih se za vožnjo priporočajo rjava, siva in zeleno siva barva. Odsvetujejo se modra in rumena oča-
ščajo od 8 do 18 odstotkov svetlobe. Očala z višjo oznako 4 so prete-mna za vožnjo avtomobila, saj prepuščajo le od 3 do 8 odstotkov svetlobe.
la. Rumena očala so namenjena za nočno vožnjo, ampak morajo prepuščati najmanj 75 odstotkov svetlobe. Zelo priporočljiva so po-larizirana stekla, ki še bolj zmanjšujejo bleščanje, vendar nekatere motijo, saj lahko v steklih vidijo vmesni sloj folije kot vodoravne črte. Polarizirana stekla v kombinaciji s srebrnim sprednjim slojem so nekaj najboljšega.
Pri očalih je potrebno paziti tudi, v katero kategorijo zatemnitve spadajo. Oznaka do 3 pomeni, da so očala namenjena vožnji in prepu-
Pomembno vprašanje se pojavlja, kaj se zgodi, če nosimo očala, ki ne ustrezajo evropskim normativom, torej nimajo oznake CE ali najmanj UV 400. V praksi pomeni, da so zenice zaradi temnih stekel še bolj razširjene kot brez očal in tako pride v oko še več UV svetlobe, ki lahko poškoduje rumeno pego in mrežnico. Če potegnemo črto, je najbolje, da kupujemo očala pri optiku, ki je strokovnjak in bo zagotovo znal svetovati. Srečno in varno pot!
Igor Pečnik
14 Savinjske novice št. 37, 13. september 2013
Kultura, Organizacije, Ljudje in dogodki
KONCERT V BLATAH
Dalmatinski napevi v »žabjekih
«
Letošnji tradicionalni koncert, ki ga člani Turističnega društva Rečica ob Savinji pripravljajo ob zaključku poletja, je obiskovalce Blat s pesmijo ponesel na morje. Organizatorji koncerta so namreč v goste povabili Drameljsko klapo.
Prvo septembrsko nedeljo sta na gozdni jasi spregovorila župan občine Rečica ob Savinji Vinko Jeraj in predstavnik nazarske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije Aleš Ocvirk. Medtem ko je župan Jeraj namenil obiskovalcem pozdravne besede, je Ocvirk v svojem go-
voru poudaril, da je gozd vodni naravni filter, rezervoar in tudi dejavnik, ki v veliki meri vpliva na gibanje vodnega toka. Če gozda ne bi bilo, bi bilo poplav, plazov, zemeljskih usadov in hudourniških pojavov še veliko več, kot jih je sedaj, zelo verjetno pa bi bila precej drugačna tudi lokalna klima. Hidrološka vloga gozda je zato neprecenljiva in se v primerjavi s proizvodno vlogo - predvsem pridobivanje lesa - vsako leto povečuje.
Obiskovalci »žabjekov« v nedeljskem popoldnevu niso uživali le v naravi, temveč tudi v dal-
Drameljska klapa je s pesmijo številno občinstvo popeljala na morje. (Foto: Marija Šukalo)
Predstavnik Zavoda za gozdove Slovenije, OE Nazarje Aleš Ocvirk je poudaril pomen gozda.
(Foto: Marija Šukalo)
matinskih napevih in ljudskih pesmih, ki so jih zapeli člani Drameljske klape. Pred petimi leti so se odločili, da bodo v svoj program uvrstili pesmi morja in Dalmacije. V letih delovanja, ko so na svojih nastopih sporočali »Kdor pesmi poje rad, v srcu je bogat«, so se predstavili na več kot tridesetih nastopih po vsej Sloveniji in navduševali številno občinstvo. Tudi rečiško je bilo nad njihovim izvajanjem navdušeno do te mere, da so zahtevali podaljšek.
Marija Šukalo
90 LET MILANA HRENA Z ZGORNJIH POBREZIJ
V prostem času rad ustvarja in bere časopise
Rečiški upokojenci in člani borčevske organizacije so ob visokem jubileju obiskali svojega člana Milana Hrena z Zgornjih Pobrežij. Hren je konec avgusta praznoval svoj 90. rojstni dan. Snidenje je bilo prisrčno, saj so ga obiskovalci z obiskom presenetili, v pogovoru pa jim je zaupal svojo življenjsko zgodbo.
Milanu Hrenu je zibka tekla v Lokah pri Mozirju. Po končani osnovni šoli je pomagal očetu čevljarju. Kot mlad fant je bil vpoklican v nemško vojsko, po rekrutaciji se je znašel na bojišču v Rusiji. Po enoletnem služenju vojaškega roka je prišel domov in nemško uniformo zamenjal za partizansko ter se priključil osvobodilnemu gibanju pri nas.
Pri sedemindvajsetih si je ustvaril dom z Upnikovo Tončko na Zgornjih Pobrežjah. Rodile so se jim Milena, Saša in Danica, a sreča v družinskem krogu ni trajal dolgo. Zbolel je za otroško paralizo in postal invalid. Kljub temu ni obupal nad usodo. Kolikor je bilo v njegovi moči, je pomagal pri obnovi doma in se ukvarjal s čebelami. Prav tako je svojo energijo in znanje usmerjal v razvoj domačega kraja kot tajnik gasilskega društva. Prosti čas mu je zapolnjevalo ustvar-
janje zanimivih lesenih izdelkov, predvsem ur in pručk, ter pirografija (žganje lesa).
Tudi danes z devetimi križi je njegovo življenje polno. Kljub temu, da čas preživlja na vozičku, se ne da. V svoji delavnici ves čas nekaj brklja.
V roke rad vzame časopis. Posebej ljubi so mu »Nedelje« in »opravljivka« Lady. Prebere pa tudi Savinjske novice, saj, kot sam pravi, mu te prinašajo novice iz domače okolice.
Marija Šukalo
Predstavniki upokojencev in borčevske organizacije so voščili jubilantu Milanu Hrenu.
(Foto: Marija Šukalo)
Savinjske novice št. 37, 13. september 2013 15
KULTURNO DRUŠTVO GORNJI GRAD
Ambient Kovačeve žage navdušil gledalce
Konec avgusta so se igralci Za-drečkih zdrah še zadnjič zbrali, da odigrajo komedijo v nekoliko drugačnem okolju. V zavetju Kovačeve žage v Otoku pri Bočni so obesili kulise, postavili šotor in klopi in predstava je stekla. Obiskovalcev, ki si dogodivščin zadrečkih flo-sarjev še niso ogledali ali pa so jih želeli videti še enkrat, ni manjkalo, smeha pa tudi ne.
Predlog za predstavo v domačem okolju je podala članica igralske zasedbe Petra Marovt, ki je tu-
ŠPEHOV VRH
di poskrbela za prizorišče in zaslužen zaključek igralskega sestava po predstavi. Zadrečke zdrahe bodo gornjegrajski kulturniki sedaj poslali na zaslužen desetletni dopust, preden jih ponovno odigrajo. Z mislimi so namreč že na dveh predstavah, ki bosta letos postavljeni na oder.
Štefka Sem
Nekoliko drugačno okolje je privabilo številne gledalce Zadrečkih zdrah.
(Foto: Štefka Sem)
Obnovili kapelico in križ
Ključar kapelice Marije Kraljice miru Franc Na-dlučnik »Vtov« s Krnice pri Lučah, njegovi ožji sorodniki in sosedje so se pred dnevi lotili obnove mogočnega lesenega križa in ostrešja lesenega sakralnega objekta na Špehovem vrhu. Bla-
ORATORIJ NAZARJE
goslov kapelice in križa po obnovi bo ob maši na prostem daroval lučki župnik Vili Košec to nedeljo ob 13. uri.
Leta 1988 je bila na Špehovem vrhu pod Rogatcem postavljena lična lesena kapela, posve-
čena Mariji Kraljici miru. Leži na nadmorski višini 1.214 metrov in je lahko dostopna tako z lučke kot iz gornjegrajske strani. V poletnem času se občasno pri kapeli opravljajo maše, domačini pa jo vzdržujejo in tako ohranjajo tradicijo
Igre, petje in sklepanje novih prijateljstev
Drugi teden v avgustu se je tudi v Nazarjah odvijal oratorij za otroke. Udeleženci so po besedah animatorke Klare Praznik skozi zgodbo vstopili v svet Narnije. Igre, petje in sklepanje novih prijateljstev je za marsikatere pomenilo novo doživetje. Da je vse potekalo, kot se spodobi, sta pomagala patra Franci in Damjan.
»Seveda na oratoriju ni manjkalo petja in
molitve. Jaz sem se najraje udeleževal delavnici kuhanja in hišo eksperimentov. V samostanski kuhinji smo vsak dan kuhali. Bilo je zelo zanimivo, saj smo morali lupiti, rezati in mešati,« je zaupal Miha Krajnc, eden od udeležencev tedenskega druženja v nazarskem samostanu.
Marija Šukalo
Udeleženci oratorija so preživeli zanimiv teden ob animatorjih. (Foto: Franc Kovše)
Obnovljena kapelica s križem (Foto: JM)
poletnih srečanj in druženj na tem razgledišču na Lepenatko, Veliki Rogatec ter Zadrečko dolino. Postala pa je znamenita tudi zaradi zvoncev, ki jih radi uporabijo planinci, ko se srečno vračajo z vrha Rogatca.
Ogromen križ so poldrugi meter globoko od-kopali, sidro na novo okovali z železnimi profili ter zabetonirali, na kapelici pa so zamenjali dotrajano macesnovo kritino z novo. Delo v vrednosti okrog tri tisoč evrov so udarniško prispevali domačini, macesnovino pa je podarila nad-škofija. V lepem vremenu pričakujejo to nedeljo velik obisk.
Jože Miklavc
16 Savinjske novice št. 37, 13. september 2013
Ljudje in dogodki
NAGRADNI IZLET NAROČNIKOV SAVINJSKIH NOVIC
Družili smo se s koroškimi splavarji in okušali
medene dobrote
V soboto smo izpeljali še zadnje dejanje nagradne igre Savinjskih novic - izlet za izžrebance, ki so pravilno odgovorili na eno od enajstih vprašanj. Tokrat smo se z nagrajenci podali na Koroško in preživeli splavarsko dogodivščino na Dravi, v Slovenj Gradcu pa obiskali Hišo mojstrovin Perger.
Naše popotovanje po Koroški se je pričelo na Mitnici, na sotočju reke Bistrice in Drave, kjer smo prisluhnili zgodovini splavarjenja v tem de-
lu Slovenije. Nato smo se podali na Gortino, kjer so nas čakali koroški splavarji. Prisrčen sprejem flosarskih frajl s kruhom, soljo in šilčkom žganja je obetal prijetno rajžo. Harmonikar in gospodar sta nas hitro prepričala, da smo skupaj zapeli preneka-tero ljudsko pesem. Svoje je s humorjem dodal še najstarejši flosar. Po golažu in z »grumpi« zabeljeni polenti je sledil krst zelencev. Tokrat so koroški splavarji v svoje vrste sprejeli Pavla Korena in Heleno Kotnik.
Pot smo nadaljevali v Slovenj Gradec. Tam smo obiskali Hišo mojstrovin Perger, kjer imajo tradicijo medičarstva, lectarstva in sve-čarstva že iz leta 1757. Znanja in spretnosti se v družinskem podjetju prenašajo iz roda v rod že deveto generacijo. Predstavili so nam lectove srčke, voščene sveče, me-denjake različnih oblik obogatene s slovenskimi verzi. Postregli so nam domače bombone brez konzervansov ter pripravili pokuši-
no brezalkoholne medice. Gospodar Hrabroslav je med predstavitvijo dejavnosti poudaril, da njihovo družinsko podjetje ponuja tudi pestro paleto najrazličnejših poslovnih, promocijskih in protokolarnih daril, ki so jih v dar dobile mnoge znane osebnosti iz vsega sveta.
Številne fotografije in video si lahko ogledate na naši spletni strani www.savinjske.com (geslo: flosrajza).
Tekst in foto: Marija Šukalo
Prisrčen sprejem flosarske frajle s kruhom, soljo in šilčkom močnega je obetal prijetno rajžo.
Muzikant, flosarske frajle in gospodar so na flosu udeležencem izleta izrekli dobrodošlico.
Flosarski župnik je takoj vzpostavil tople človeške odnose z p bodočimi krščenci.
V Hiši mojstrovin Perger so iz medenjakov naredili tudi figure za šahovskega velemojstra Garija Kasparova.
Zanimivo sobotno doživetje so poleg organizatorja Savinjskih novic omogočili prevoznik Šamu turs, Zgor-njesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z dopoldansko malico ter Ida Kotnik in Ančka Poprask s sladkimi dobrotami za udeležence izleta. Vsem iskrena hvala!
»Na Koroškem je fajn« so se prepričani nagrajenci Savinjskih novic.
Savinjske novice št. 37, 13. september 2013 17
Oglasi
^■jSLIKORLESKARSTVC
ierglau
And rt j Tcrglav s.p. Andraž %\>, 3313 Polzela
TeL: 03/572-06 73 GSM: 041/216-214 www.1eFglav.si
X .
*	Beljenje notranjih površin in fasad
*	Dekorativni opleski
*	Izdelava izolacijskih fasad
*	Delo no višini z dvižno košaro
ANDSA&Oild iAVOC
U UDSK A UNIVEH2* VELENJ
13, September 2013 9.0D - 12 .OD m 13,00 - 1.8.00
k
t«*
PRODAJALEC
ADMINISTRATOR
GASTRONOM JHOTELIR
EKONOMSKI TEHNIK
GASTRONOMSKI TEHNtK
LOGISTIČNI TEHNIK
VZGOJITELJ PREDŠOLSKIH OTROK
Vpisujemo tudi v program
OSNOVNA SOL A ZA ODRASLE
ter v JEZIKOVNE in RAČUNALNIŠKE TEČAJE.
Ljudska univerza Velenje, Titov trg 2, Velenje ^ 03 598 54 50 into@lu-vek;nje,si
18 Savinjske novice št. 37, 13. september 2013
Ljudje in dogodki
POČITNIŠKE DELAVNICE V SOLČAVI
Izdelali ptičja strašila, ki krasita farovški vrt
V avgustu je Center Rinka v Solčavi organiziral tri dnevne počitniške delavnice za otroke. Vodila jih je Bernarda Kolšek, pri izvedbi sta ji pomagali predsednici dveh društev iz solčavske občine, Renata Roban iz društva SPES in Marija Kočnar iz društva UPoČASni.
Delavnic se je dnevno udeležilo skoraj dvajset otrok iz Solčave, stari so bili od štirih let in tja do dvanajst. Otroci so izdelali dva ptičja strašila, fantka in punčko, in ju postavili na farovški vrt. Najmlajši so izdelovali manjša strašila in rožice. Poleg tega so se tudi igrali, plesali in prijetno družili. Prisluhnili so zgodbam o ptičkih in si izdelali knjižico, v katero so risali ptice.
Kot je povedala Kolškova, potreba po podobnih delavnicah je. Otroci so bili zelo zadovoljni, predvsem pa so uživali v skupni igri. Za njihove polne želodčke so skrbeli v Centru Rinka ter Fa-nika Kočnar, ki jim je pekla rogljičke. Martin Sla-pnik jih je dnevno zalagal s češnjami.
Delavnice za otroke so potekale v okviru projekta Obrazi dediščine, ki je bil podprt s sred-
stvi programa Leader, je povedal direktor Centra Rinka Marko Slapnik. Projekt Obrazi dediščine povezuje muzejske zbirke Zgornje Savinjske
doline s skupnimi aktivnostmi, zaključen pa bo do konca letošnjega septembra.
Štefka Sem
Udeleženci delavnic so bili ponosni na svoja izdelka. (Foto: Mojca Ošep)
JEZIKOVNE DELAVNICE V MOZIRJU
Zabavno počitniško učenje po metodi Helen Doron
V novo šolsko leto so otroci vstopili z manjšim ali večjim veseljem. Tisti, ki so v poletnem času sodelovali v različnih poučnih taborih ali
tečajih, pa tudi za odtenek bolje pripravljeni na nove šolske izzive. Kar nekaj otrok iz Zgornje Savinjske doline se je v poletnem času udeležilo jezikovnih delavnic, ki jih je organiziralo podjetje Apartmaji in wellness Skok iz Mozirja.
V juliju in avgustu so se na te-
čaju angleščine, ki poteka po ino-vativni metodi Helen Doron, zvrstile tri starostne skupine, od 4 do 6, 7 do 10 in 11 do 14 let. Po omenje-
ni metodi, ki poteka izključno v angleškem jeziku in katere namen je otroku ustvariti angleško okolje, je otroke poučevala Barbara Troben-tar.
Barbara Fužir, vodja aktivnosti v podjetju Skok, je povedala, da so se tečajev udeležili otroci iz vse do-
line in tudi takšni, ki so bili tukaj na počitnicah pri sorodnikih. Skupina najstarejših je v okviru tečaja pripravila celo gledališko igro v angleščini, poleg pridobivanja znanja pa je otroke razveseljevalo tudi druženje.
»Ne samo znanje angleščine, prisoten je bil tudi močan povezovalni element, saj se udeleženci večinoma prej niso poznali med sabo. Prihajali so namreč iz različnih koncev Spodnje in Zgornje Savinjske doline. Če nam je kaj v ponos, je to, da so otroci, ko so starši prišli ponje, prosili, če lahko ostane-
jo še malo. In malo. Pa še malo,« je z izvedbo tečajev zadovoljna Fu-žirjeva.
Zaradi zadovoljnih udeležencev tečajev in njihovih staršev v jeseni spet organizirajo tri starostne skupine angleščine po metodi Helen Doron, s tem da je tečaj Baby's best start namenjen dojenčkom od tri do 22 mesecev starosti, Fun with Flupe je popolnoma nov tečaj in je namenjen otrokom starim od 2 do 5 let, English for all children pa otrokom v starostni skupini od 6 do 10 let.
Tatiana Golob
Otroci so se angleškega jezika učili preko iger in drugih zabavnih dejavnosti. (Foto: Tatiana Golob)
S-\
Poletna akcija za nove naročnike Savinjskih novic
Novim naročnikom na Savinjske novice v avgustu smo podarili knjigo iz založbe Cangura.com v vrednosti več kot 25,00 EUR. Izžrebali pa smo tri dobitnike darilnih bonov za izdelavo fotoknjige v vrednosti 28,77 EUR. Srečni dobitniki so: Tomaž Vrabič (Rečica ob Savinji 23), Lidija Solar (Plac 2, Ljubno ob Savinji) in Gorazd Trbov-šek (Praprotnikova 12, Mozirje). Novi naročniki darilo prevzamete
osebno v uredništvu po plačilu prve položnice. <_*
Savinjske novice št. 37, 13. september 2013 19
Šport
MEMORIAL MIHA GOSTEČNIKA
Letos zmaga
starim košarkarjem
Športno društvo Lipa Šmartno ob Dreti je zadnji počitniški petek organiziralo košarkarski turnir. »Šmarčki maraton« v Račneku, ki so ga pripravili že tretjič, so letos posvetili svojemu dolgoletnemu prijatelju Mihu Gostečniku, ki je tragično preminil. Odličnemu športniku so se poklonili tudi na njegovem grobu.
V triurnem udejstvovanju pod košema so moči merili stari in mladi prebivalci šmarske krajevne skupnosti. Po besedah predstavnika organizatorja memoriala Primoža Jelšnika je bil rezultat 296:282 v korist starih postranskega pomena, saj so po tekmi vsi prijateljsko pomenkovali ob okusnem golažu.
Marija Šukalo
Pod košem so se pomerili stari in mladi prebivalci šmarske krajevne skupnosti.
(Foto: Marija Sukalo)
STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD
Tekma v trostavu
Gornjegrajski strelci so se v nedeljo pomerili v trostavu z malokalibrsko puško na strelišču domače lovske družine. V trostavu strelja tekmovalec leže brez naslona, sede brez naslona in stoje po 10 nabojev v vsako tarčo na 50 metrov.
Najboljši po disciplinah so bili: Jože Gomboc (leže, 76 krogov), Peter Bezovšek (sede, 81) in Boris Purnat (stoje, 57). V skupnem seštevku je bil prvi Boris Purnat (199), drugi Henrik Strnad (186, 2x10) in tretji Peter Bezovšek (186, 1x10).
Ker šteje tekma tudi za družinskega prvaka 2013, se je spremenil začasni vrstni red: 1. Boris Purnat (74 točk), 2. Peter Bezovšek (67) in 3. Ivko Poličnik (51).
JG
VELIKONOGOMETNI TURNIR V ŠMARTNEM OB DRETI
Ljubenci speljali zmago Gornjegrajcem
V športno-rekreacijskem centru Račnek je prvo septembrsko nedeljo potekal velikonogome-tni turnir. Tradicionalnega srečanja, ki je letos potekalo že desetič, se je udeležilo šest ekip iz naše doline. Ekipe, razdeljene v dve skupini, so se pomerile po sistemu vsak z vsakim, nogometaši pa so na travnati površini kljub dežju in premočenem terenu pokazali veliko mero borbenosti in dobrih akcij. Te so do finala pripeljale ŠD Gornji Grad in KMN Ljubno.
Izenačena igra z dobrini akcijami se ni končala z zadetkom. Zato so o zmagovalcu odločali streli z bele točke. Pri tem so več sreče imeli Ljubenci in iz Račneka odšli kot zmagovalci, Gor-njegrajce pa pustili na drugem mestu. Tudi o tretjem mestu so odločali prosti streli. Zanj sta se borili člani ŠD Bočna in predstavniki organizatorja, ki so letos imeli več športne sreče in tako Bočane pustili na četrtem mestu.
Marija Šukalo
V Račneku se je na premočenem travnatem igrišču v nogometu pomerilo šest ekip.
(Foto: Marija Šukalo)
TENIS TURNIR ZA ŽENSKE NA REČICI OB SAVINJI
Zmaga ostala doma
Športno društvo Mladost Rečica ob Savinji je zadnjo avgustovsko soboto pripravilo teniški turnir za ženske. Na rečiškem igrišču je lopar vihtelo osem igralk tako iz Zgornje kot iz Spodnje Savinjske doline, ki so se po sistemu vsak z vsakim borile za najboljšo uvrstitev. Da je potekalo vse, kot je potrebno, sta poskrbela sodnika Žiga Rosenstein in Simon Šemenc.
Na prvo mesto se je z odlično igro uspelo za-
vihteti domačinki Tanji Hudobreznik, za njo se je uvrstila Mozirjanka Liza Božič, na tretjem pa je pristala Bočanka Nataša Božič.
Po besedah predstavnika organizatorja Mirana Rosensteina je druženje udeleženk ob igrišču potekalo v prijateljskem vzdušju, na igrišču pa je bilo vseeno opaziti veliko borbenosti in rivalstva.
Marija Šukalo
Na rečiškem teniškem igrišču se je pomerilo osem tekmovalk. (Foto: Marija Sukalo)
20 Savinjske novice št. 37, 13. september 2013
Šport
29. ULTRAMARATON CELJE-LOGARSKA DOLINA
Robnikova in Stegner z odličnima časoma
do zmage
Preteklo soboto se je blizu 800 tekmovalcev podalo na 29. utramaraton od Celja do Logarske doline. Na najtežji preizkušnji, teku na 75 kilometrov, je »končno« zmagala Nataša Robnik iz Celja, ki je na dosedanjih sedmih tekih po trikrat osvojila drugo in tretje mesto, letos pa ji je uspelo zmagati z odličnim časom šest ur in devet minut. Med moškimi je zmagal lanskoletni zmagovalec Carsten Stegner iz Nemčije, ki je lanski čas izboljšal še za dve minuti. Stegner je traso pretekel v času 5:13:55.
Carsten Stegner je že drugič zmagal na ultramaratonu. Letos je svoj čas izboljšal za dve minuti. (Foto: Štefka Sem)
Sedmi nastop in številka ena sta Celjanko Natašo Robnik končno pripeljala do tako želene zmage. Zadovoljstva in veselja ob prihodu v cilj ni skrivala. (Foto: Štefka Sem)
Ultramaratona se je udeležilo veliko Zgor-njesavinjčanov. Med deseterico najboljših so se uvrstili Katja Bric iz Šmartnega ob Dreti na četrto mesto in Urška Ugovšek iz Rad-mirja na sedmo mesto (17 km). Petra Krono-všek iz Mozirja je bila sedma na razdalji 27 km. Deseta je bila v klasičnem maratonu (42 km) Sonja Robnik iz Nazarij, deveti Boris Go-sar z Ljubnega ob Savinji. Najdaljšo preizkušnjo so pretekli tudi štirje Mozirjani. Na 25. in 26. mesto sta se uvrstila Marko Gostečnik in Jaka Zajšek, progo sta uspešno pretekla še Robert Brezovnik in Vlado Janko.
Z Ljubnega ob Savinji so se tekači množično pognali na 27 kilometrov dolg tek. (Foto: Štefka Sem)
Robnikova, članica Društva maratoncev in pohodnikov iz Celja, ki prireditev zgledno organizira že vsa leta, je bila v cilju navdušena. Zadala si je, da mora progo preteči v šestih urah in pol, kar je močno presegla. Ni zanemarljiv podatek, da je imela med vsemi tekači deseti čas, kar pomeni, da jo je prehitelo le devet moških, v času pa se je približala rekorderki proge Neži Mravlje, ki je bila od nje hitrejša 25 minut.
38-letni policist iz Nurnberga Carsten Stegner se je teka udeležil drugič in se držal lanskega zmagovalnega recepta za zmago. S sabo je pripeljal ženo, mamo in taščo. Dejal je, da so bile razmerje težje kot lani zaradi višjih temperatur, pohvalil organizacijo in lepote Logarske doline. Po lanskem dopustu v Logarski letos le-tega zaradi pomanjkanja časa ni preživel tukaj, je pa dodal, da bo po maratonu tukaj ostal še dva dni. Letos je z nemško ekipo osvojil tretje mesto na svetovnem prvenstvu v vztrajnostnem teku, kar mu je pobralo veliko moči. Bo pa za nov najboljši čas priložnost na trideseti izvedbi tekmovanja prihodnje leto.
Posebnega aplavza je bil v cilju deležen Franc Smodiš, ki je zbral toliko nastopov na tekmovanju, kolikor je izvedb, se pravi 29. Pred dvema mesecema je bil na težki operaciji, zamenjali so mu srčno zaklopko, a se je preteklo soboto kljub temu podal na pohod na najkrajšo relacijo iz Luč. Od tam je kot vedno starta-lo največ tekačev in pohodnikov. Šestič je pot s pomočjo spremljevalca prehodil tudi slepi Ivan Hrovat.
Štefka Sem
Na najdaljši progi sta se za Stegnerjem uvrstila Vid Senica in Alen Božič. V ženski konkurenci sta se na drugo in tretje mesto za Robnikovo uvrstili Mojca Kermavnar in Neda Tokalič. 58-kilometrsko progo sta najhitreje pretekla Simona Ostrožnik in Roman Jež. Najboljši na 42-kilometrski progi je bil Aleš Žontar, med ženskami Božica Se-linšek, na drugo mesto se je uvrstila Mozir-janka Bernarda Čeplak Poznič, ki je v svoji kategoriji dosegla najboljši čas. Na razdalji 33 kilometrov sta bila najhitrejša Rečičana Aleš Brezovnik in Andrej Oblak, pri ženskah Polona Gričar.
Na 27-kilometrski progi je zmagal Marko Rems, predlanski zmagovalec najtežje preizkušnje. V ženski konkurenci je bila najboljša Majda Trček. Na najkrajši 17-kilome-trski razdalji sta bila najhitrejša Rečičanka Mateja Mlinar in Arif Duratovič.
Savinjske novice št. 37, 13. september 2013 21
Šport
LUČKA OLIMPIJADA
Tekmovalni duh in glasno navijanje
Športno igrišče v Krnici in njegova okolica sta bila v soboto, 31. avgusta, prizorišče tako imenovane lučke olimpijade. Potem ko se je športno tekmovanje med zaselki lani, ko so pripravili olimpijado prvič, izkazalo za dobro idejo, so se organizatorji odločili, da velja to ponoviti tudi letos.
Zaselki so se med seboj pomerili v teku trojk, odbojki na mivki, košarki, nogometu, balinanju, vleče-
nju vrvi in družabnih igrah. Ekipe so sodelovale v mešani zasedbi; torej moški in ženske iz istega zaselka skupaj.
Da so bile ekipe prepoznavne, so nosile enotne barve majic, za vsak slučaj pa na hrbtu še napis, od kod prihajajo. Točke so se seštevale, navijanje je bilo glasno, še posebej pri vleki vrvi. Sodniki so sodili pravično ter natančno in proti večeru je sledil višek dogajanja, raz-
glasitev rezultatov in podelitev pokalov.
Sodelovalo je vseh sedem zaselkov. Razvrstili so se takole: prva je bila Krnica, sledila je Podveža, tretje so bile Luče, nato Podvolovljek, pa Strmec, Konjski vrh in Raduha.
Lepo vreme, številna udeležba,
zdrava tekmovalnost in zabava ter druženje do poznih ur so vse udeležence utrdili v prepričanju, da pridejo na dogodek tudi prihodnje leto. Morda tudi zato, da se bodo potegovali za še boljše mesto, kot so ga dosegli tokrat.
Marija Lebar
Posebej pri vleki vrvi je glasno navijanje prišlo prav.
(Foto: Marija Lebar)
Zaselki so se med seboj pomerili tudi v balinanju.
(Foto: Marija Lebar)
Prireditev so organizirali: Občina Luče, Smučarski klub Luče, Smučarsko tekaško društvo Luče, Športno društvo Log, Športno društvo Raduha Luče, pomagali pa so še nekateri posamezniki.
ROKOMETNI KLUB NAZARJE
Uveljavljeni v državnem merilu, manj v lokalnem
Naslednji vikend se začne nova sezona v 1 B državni ligi za ženske, kjer že dve sezoni uspešno nastopajo članice nazarske-ga rokometnega kolektiva. Klub je dobil ponudbo za igranje v 1. državni ligi, vendar jim finančne razmere ne dovoljujejo nastopanja v tem rangu tekmovanja. To je tudi razlog, da so tekmovalni cilji v letošnji sezoni pri članicah nekoliko manjši, pri mlajših deklicah pa višji kot lani.
Članska ekipa se že vse od 5. avgusta pripravlja na nastope v novi sezoni. V okviru priprav je igrala na Memorialu Hilde Švajger 2013 v Mariboru, kjer je zaradi neuigra-nosti klonila v prvem srečanju proti Braniku. Na tekmi za tretje mesto proti hrvaškemu prvoligašu Zrin-ski Čakovec je zabeležila zmago z enajstimi goli razlike in s tem pokazala svoj pravi obraz.
Približno v tem času je prišla ponudba rokometne zveze za igranje v 1. državni ligi za ženske. Predsednica Rokometnega kluba Nazarje Saša Sedovšek je kot glavni razlog za zavrnitev ponudbe navedla težko finančno situacijo, saj so glavni vir prihodkov prispevki staršev, nekaj malega pa prispevajo manjši sponzorji, kar je premalo za igranje v tem rangu tekmovanja. Kot drugi razlog je izpostavila težave pri razporejanju treningov, saj zaradi zasedenosti dvorane s težavo opravijo tri treninge na teden, za 1. ligo pa je potrebno trenirati petkrat tedensko.
Že tako težavno finančno situacijo dodatno ogrožajo neuradne informacije, da bo nazarska občina začela zaračunavati uporabo dvorane, kar bo klub težko pokrival, in se pojavljajo razmišljanja o ukinitvi članske ekipe.
Trener članske ekipe Brane Dob-nik je prepričan, da je gledanje na športno udejstvovanje mladih skozi denar zgrešeno, saj ukvarjanje s športom mlade potegne izpred računalniških zaslonov in spravi v gibanje, kar ima dolgoročne pozitivne učinke.
Tako predsednici kot trenerju se zdi škoda, da bi članska ekipa zamrla, saj je to zatočišče za dekleta, ki želijo kvalitetno preživljati prosti čas. Klub je dosegel prepoznavnost na državnem nivoju, vse ekipe pa so redni gostje na turnirjih doma in v tujini. V igralskem kadru
imajo najboljšo strelko lanske sezone 1. B lige Sandro Melavc, v selekciji mlajših deklic pa kar nekaj izjemno nadarjenih igralk.
Kljub vsem težavam priprave potekajo nemoteno. Članska ekipa se bo zanašala na domač igralski kader, ki ga bosta okrepili povratnici iz žalskega kluba in dve članici mladinskega pogona. Cilj za to sezono je sredina prvenstvene lestvice v 1. B ligi. Pri mlajših deklicah A in B so cilji višji kot v lanski sezoni, ko so zasedle 3. mesto.
Roman Mežnar
f
Jutri se v Nazarjah začne 5. tradicionalni rokometni turnir mlajših selekcij, kjer bodo nadarjene mlade Nazarčanke predstavile svoj talent. V nazarskem klubu si želijo obiska deklic, ki jih zanima ta šport, da pridejo in se na lastne oči navdušijo nad rokometom ter se pridružijo klubu.
v_J
22 Savinjske novice št. 37, 13. september 2013
Zahvale, Informacije, Oglasi
IZ POLICIJSKE BELEŽNICE
• PO TRKU ZAPELJAL V REKLAMNO TABLO
Šentjanž: 2. septembra okrog 7.15 ure je na regionalni cesti izven naselja Šentjanž prišlo do prometne nesreče, v kateri sta bili udeleženi dve vozili. Oba voznika sta vozila iz smeri Grušovelj proti Var-poljam. Prvi voznik je zavijal levo v smeri proti Šentjanžu, voznik, ki je vozil za njim, pa ga je začel ravno v tem času prehitevati, nakar sta trčila. Povzročitelj je z osebnim avtomobilom zapeljal s cestišča na travnik, kjer je trčil še v reklamno tablo. Pri tem je dobil lažje telesne poškodbe.
•	VLOM V FRIZERSKI SALON
Nazarje: V noči na 3. september je neznani storilec vlomil v frizerski lokal v Nazarjah. Pristopil je do dveh manjših oken, odprtih na kip, ki ju je odprl in splezal v notranjost salona. Iz notranjosti je ukradel 80 evrov.
•	VLOM V GOSTINSKI LOKAL
Spodnja Rečica: V noči na 6. september je neznani storilec vlomil v gostinski lokal v Spodnji Rečici. Pristopil je do vrat skladiščnega prostora in skozi okno vstopil v skladišče. Iz skladišča je ukradel cigarete in žgane pijače v vrednosti okoli 400 evrov.
•	TATVINA BAKRENIH ŽLEBOV
Nazarje: 6. septembra v dopoldanskem času so bili mozirski policisti obveščeni o tatvini bakrenih žlebov v Nazarjah. Neznani storilec je s stanovanjske hiše ukradel šest metrov bakrenih odtočnih cevi in štiri bakrene kljuke.
•	VLOM V STANOVANJSKO HIŠO
Raduha: 6. septembra v popoldanskem času so bili policisti obveščeni o vlomu v stanovanjsko hišo na Raduhi. Dva neznana storilca sta na neugotovljen način, najverjetneje s silo telesa, vlomila skozi kopalniško okno in stopila v hišo, kjer sta iz omar ukradla 300 evrov gotovine, iz hladilne skrinje, v katero sta vlomila, pa sta odnesla deset savinjskih želodcev.
•	PLANINKI OMAGALI
Solčava: 7. septembra zvečer sta v visokogorju na območju Mala Rinke omagali dve planinki. Posredovali so reševalci celjske postaje Gorske reševalne zveze Slovenije, ki so planinki v nočnih urah poiskali, oskrbeli in jima nudili pomoč pri sestopu do koče na Okrešlju. V jutranjih urah 8. septembra so ju varno pospremili v dolino.
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota je pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih ti živiš.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadni izgubi dragega moža, očeta, brata, dedka in pradedka
Stanka ŠPEHA
31.10.1931 - 3.9.2013
iz Lenarta 9 pri Gornjem Gradu
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam stali ob strani, ob težkem trenutku smrti. Posebno se zahvaljujemo sosedom, prijateljem, sorodnikom, znancem, gospodu župniku Jožetu Belaku, govorniku Francu Bezovšku.
Hvala pevcem, organistki, ministrantom in praporščakom.
Hvala za darovane svete maše, sveče, izrečena sožalja in da ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku.
Žalujoči vsi njegovi

MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA
Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče
Telefon: 7000-640 ali 041/672-115
www. p o g re b-m o r a na.si
KNJIŽNICA MOZIRJE
Deset najbolj branih knjig v letošnjem poletju
ODRASLI:
Austen, Jane: Mansfield park, Quick, Amanda: Vragolije, Phillips, Susan Elizabeth: Očarljivec, Gabaldon, Diana: Tujka, Gaskell, Whitney: Iskrena ljubezen in druge laži, Garwood, Julie: Dar, Woodiwiss, Kathleen E.: Neuničljiva, Phillips, Susan Elizabeth: Lov na nevesto, Gregory, Philippa: Druga sestra Boleyn, Hosseini, Khaled: Tisoč veličastnih sonc.
MLADINA:
Muster, Miki: Pustolovščine Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika, Kinney, Jeff: Pasji dnevi, Davis, Jim: Garfield vam jo zakuha, Taylor, Laini: Hči dima in kosti, Suhodolčan, Primož: Živalski vrt Petra Nosa, Blyton, Enid: Na otoku zakladov, Goscinny, René: Poglavarjev ščit , Suhodolčan, Primož: Ti kanta požrešna, Suhodolčan, Primož: Pica je kraljica, Honora, Mârcia: Lekcija nežnosti.
Savinjske novice št. 37, 13. september 2013 23
Za razvedrilo
Cvetke
SLOVES SPREMLJA GA POVSOD
Vodja koroških splavarjev Anton Gostečnik na bobnu: »A si ti vido, kk je tale na harmunki unmu znanmu in slavnimu godcu Vikiju Aši-ču podobn? Čist! Zglida ko un, špila ko un, pa tud tetle fotograf od Savinjskih novic ga slika, ko da je un.« Viki Ašič na harmoniki: »Arduš, slavi pa res ne morš utečt.«
A ZDAJ PA HITITA Milena Vovk, udeleženka izleta Savinjskih novic (levo): »Pejva hitr mim. Dons bi vsi radi pili na najin račun. Pa samo malo sva zamudili na štart izleta, ker sva si zaspali.« Jana Pukart, njena sestra: »Kdo si je zaspal?« Milena: »Ja, budilka, a ne?«
OJ, MARICKA PLESI, PLESI, PLESI, PLESI Pavel Koren, flosar na Savinji, sedaj še flosar na Dravi, se po krstu koj k flosarski frajli spravi, saj je za ples glih v ta pravi opravi. Deske kar ječijo, ko dečvo koroško okol vrti, Pavl, ahtej, da se vama ne zvrti.
24 Savinjske novice št. 37, 13. september 2013
Križanka, Napovednik dogodkov
sestavil: peter udir
GORSKI BOG V GR. MIT,
rod bakterij v prsti. dušikove bakterije
gorske REŠEVALNE sani, tudi aki
SAMOZADOVOLJEVANJE
DNEVNIK. BELEŽNICA
GORSKI VRH, KRM
VGR.MIT.
NIMFA. PARISOVA LJUBICA
R0POTANJE
TERITORIALNA OBRAMBA
LAGOTA. LAGOD
sveder za vrtanje lukenj v osi
KRPA. ZAPLATA
dr2avav zahodni afriki. ol. mesto lome
kraj pri ljubljani
ZANIMANJE. NAGNJENJE
posmehovanje. posmeh
glavno izvozno pristanišče v bangladešu, čitagong
VEDENJE. RAVNANJE
poslovnež, povzpetnik
pokrajina v vietnamu
vrhnje oblačilo si. rimljwnov
BEOT1JEC, AON EC
ČRNA. OROS-NOZRNATA MAGMATSKA KAMNINA
MAJHEN CIR-KALNIK brez KAROSERIJE
ÍVED. TENI-SAitBjORN)
močno tkivo, ki veže mféjcë na kost
RIMSKI BOG LJUBEZNI
OBUUBA
NAMAZ. PREMAZ
domovina Čarovnice kirke v gr. mitologiji
UPADANJE MORSKE GLADINE PRI BIBAVCCI
AVANS
KEMIJSKI SIMBOL ZA NATRIJ
ŽELJA, SLA
LOS ANGELES
nekdaj grofija na s. irskem
KDOR IMA MILIJARDNO PRI t.'ÍV: t-,;:.
PRAVICA KOGA. DA Z UGOVOROM. PREPREČI SPREJEM SKLEPA
NAPAO. NASKOK
PLAČA, ZLASTI PRI GLEDALIŠKIH IGRALCIH
PTICA UJEDA.
srSenar
Napovednik dogodkov	
	ob 17.00. Športno igrišče Nazarje Turnir trojk
Petek, 13. september	ob 19.00. Galerija Nazarje Otvoritev razstave slik Jožeta Krambergerja
	ob 19.00. OŠ Rečica ob Savinji Pogovori z Bertom Savodnikom: Breda Pugelj-Otrin
	Na Golteh pri Alpskem vrtu Gobarski praznik
	ob 8.45. Bohačev toplar v Nazarjah Nastop Godbe Zgornje Savinjske doline in MePZ KD Nazarje, zasaditev vinske trte
	ob 9.00. Trgovina Sam Nazarje Praznovanje 5. obletnice
Sobota, 14. september	ob 9.00. Športno igrišče Nazarje Nogometni turnir
	ob 9.00. Športna dvorana Nazarje 5. tradicionalni rokometni turnir mlajših selekcij
	ob 10.00. Pred gradom Vrbovec v Nazarjah Sejem izdelkov iz lesa, delavnice za otroke ...
	ob 10.00. Pred gradom Vrbovec v Nazarjah Enodnevna likovna kolonija Nazarje skozi čas
	ob 11.00. Dom kulture Nazarje Kviz o gozdu
Slovarček:
ALIRA - vedenje, ravnanje; ANTRIM - nekdaj grofija na S. Irskem; RIZOBIJ - dušikove bakterije;
v,_J
-^
Rešitev prejšnje križanke (vodoravno):
AVANTGARDA, PARABOLOID, NAUK, LEDAR, OLA, KOLIBA, KVAS, TAR, ROS IE PEREZ, ALE, LUKUL, AKO, DEKLIČ, SJAS, MALIK, TOČILO, BL, PRENOS, KANEFORA, ETIK, PARVOVIRUS, RANA, APIA, ALOST
v_J
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 38. številki SN
Ime in priimek: Naslov:_
Vsebina oglasa (do 10 besed):

Nadaljevanje Napovednika dogodkov na strani 26.
Savinjske novice št. 37, 13. september 2013 25
Nadaljevanje Napovednika dogodkov s strani 25.
Napovednik dogodkov	
Sobota, 14. september	ob 11.00. Pred gradom Vrbovec v Nazarjah Sejem rabljenih učbenikov za srednje šole in študij
	ob 11.00. Pri spomeniku NOB v Gornjem Gradu Spominska prireditev osvoboditve zavezniških ujetnikov
	ob 12.30. Pred gradom Vrbovec v Nazarjah Nastop učencev OŠ Nazarje
	ob 13.00. Pred gradom Vrbovec v Nazarjah Zabavni program
	ob 14.00. Športni park Varpolje Odbojka na mivki naključno izžrebanih trojk
	ob 16.00. Pred gradom Vrbovec v Nazarjah Prihod konjenikov
	ob 20.00. Pred gradom Vrbovec v Nazarjah Lesarski žur
Nedelja, 15. september	ob 9.00. Ranč Veniše Občinsko prvenstvo v tenisu (starejši m, ž)
	ob 10.00. Športni park Mozirje Nogometna tekma - ND Mozirje : NK Vransko (ml. dečki)
	ob 11.00. Ranč Veniše Občinsko prvenstvo v tenisu (mlajši m, ž)
	ob 14.30. Šmartno ob Dreti Veselo popoldne z ljudskimi pevkami KD Lipa in gosti
Ponedeljek, 16. september	ob 8.00. Sejmišče v Mozirju Sejem suhe robe, tekstila ...
Torek, 17. september	ob 9.00. Muzej Vrbovec Nazarje Dan odprtih vrat
	ob 19.00. Dom kulture Nazarje Predavanje Matevža Lenarčiča Preko modrega planeta
Sreda, 18. september	ob 17.00. Mozirski gaj Otvoritev 19. mednarodnega extempora Mozirski gaj 2013
	ob 18.00. Dom kulture Nazarje Proslava ob prazniku občine Nazarje s podelitvijo priznanj
ŽIVALI - PRODAM
051/341-766 - zvečer.
Prodam bikce, stare 10 dni; tel. 583-52-39. 2 bikca čb, stara 14 dni, prodam; gsm 031/504-893.
Prodam bikca bbp, 160 kg; gsm 051/319040.
Prodam 2 telički, stari 14 dni, čb in čb/ls: gsm 070/411-889.
Prodam prašiče, najboljše mesnate pasme za dopitanje ali zakol, z dostavo; gsm 041/619-372.
Prodam prašiče težke od 100 - 200 kg; gsm 031/832-520.
Prodam prašiče, 30 - 250 kg, in starejše svinje, možna dostava; gsm 031/223484.
2 prašiča, domače reje, težka cca 200 kg, novembra prodam; gsm 051/335-751. Prodam 4 ovce, breje, srednje starosti, ugodno; gsm 031/532-138. Prodam ovna (kaštruna), ima papirje. Oddam sobe v najem; gsm 041/280-005.
ŽIVALI - KUPIM
Telico ali bikca mesne pasme - kupim; gsm
Kupim vse vrste krav in telic za zakol; gsm 031/832-520.
Kupim kravo in telico za zakol; gsm 031/533-745.
DRUGO - PRODAM
Prodam suha bukova drva; metrska polena 50 eur/m3; gsm 031/254-646. Prodam male gajbice za sadje; tel. 03/583-40-41.
Prodam drva - gaber, bukev in smreka ter deske - 8 cm - bor; gsm 031/689-841 Ugodno prodam suhe deske - hruška, 5 cm debeline, cca 1,5 m3; gsm 041/625770.
Prodam deske, letve in morale za streho; gsm 041/942-169.
Prodam naravno pridelano domače bučno olje, 1l/12 eur; gsm 051/366-133. Prodam grozdje za prešat; tel. 583-16-25. Prodam zimski česen, domači, 1 kg = 6 eur; gsm 051/335-721. Prodam meso, 1/4 ali 1/2 od 4 leta stare krave simentalke; gsm 041/685-402.
MORDA STE ISKALI PRAV TO
◊	SERVIS OLJNIH GORILNIKOV, KOTLI NA DRVA
in pelete Viadrus, peletni in uplinjevalni kotli na polena Atmos, pe-letni gorilniki Etiks, regulacije ogrevanja Seltron, Buders, Firšt; gsm 041/809-318.
Aleš Hojnik s.p., Radmirje 98, Ljubno ob Savinji.
◊	UREJANJE IN IZGRADNJA OKOLICE
Gradnja gozdnih vlak ali cest, planiranje travnikov, izdelava dvorišč, meteorna ali fekalna kanalizacija, vgradnja čistilnih naprav, izkopi za ceste, novogradnje, vodovode, izdelava kamnitih škarp, mletje ruševin ali kamenja v nasipni material. Gsm 041/631-395.
TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1, 3331 Nazarje.
◊	STEKLARSKA DELAVNICA TAMŠE, MOZIRJE
Vsa obdelava stekla, več na www.steklarstvo-tamse.com ali na 031/305-532.
Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12, 3330 Mozirje.
◊	ŠIVILJSTVO ŽANA
Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943.
Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje.
◊	PARKETARSTVO TKALEC
polaganje parketa, laminata, PVC oblog, izdelava vzorcev in bordur, izdelava lesenih teras, izdelava suhomontažnega estriha, obnovitev starih parketov; gsm 041/724-184.
Boštjan Tkalec s.p., Gotovlje 139 a, Žalec.
◊	KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče.
◊	MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL
Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094.
Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti.
◊	SLIKOPLESKARSTVO TERGLAV
Beljenje notranjih površin in fasad, dekorativni opleski, izdelava izolacijskih fasad, delo na višini z dvižno košaro... tel. št. 03/572-0673, 041/216-214, www.terglav.si
Andrej Terglav s.p., Andraž 96 b, 3313 Polzela.
◊	IŠČEM FRIZERJA ALI FRIZERKO
za samostojno delo, če vas zanima, pokličite na gsm 031/658-784.
Frizerski salon Andreja s.p., Luče 41.
Pujske do 60 kg, krompir za ozimnico, fižol v zrnju - prodam; gsm 041/445-315. Ugodno prodam oblačila za punčko 2 -6 let, obutev in otr. stajico; gsm 070/284514.
Po simbolični ceni prodam peč na kurilno olje, skupaj z gorilcem. Malo rabljeno; gsm 041/324-409.
Prodam rabljeno, litoželezno peč za centralno kurjavo viadrus 58 kW; gsm 041/513-270.
NEPREMIČNINE
Prodam garsonjero v Lačji vasi, 3 km iz Nazarij, 30 m2, je v pritličju, cena 22.000 eur; gsm 031/371-143. V okolici Nazarij prodam delno opremljeno garsonjero; gsm 031/526-984.
V	Nazarjah prodam opremljeno stanovanje, 61 m2, cena po dogovoru; gsm 070/708-154.
V	Ljubljani oddam 1-sobno opremljeno stanovanje, samo študentom; tel. 03/58317-15.
VOZILA IN OPREMA
Prodam audi A4, 1.9 TDI, l. 2001, 238.000 km, karavan, srebrn, 3.400 eur; gsm 041/576-974.
Ugodno prodam otroško kolo (16 col), staro 1 leto, temno zeleno; gsm 041/868553.
OSEBNI STIKI
Podjetnik, star 40 let, išče skromno punco, ki bi živela pri njem; gsm 041/959-192.
26 Savinjske novice št. 37, 13. september 2013
Oglasi
Tudi na MOS-u dokaz, da je kamping "in
##
Številne počitniške prikolice, av-todomi, kampi polni šotorskih prikolic in šotorov je le nekaj dokazov, da je kamping in karavaning ter preživljanje prostega časa v sozvočju z naravo, vse bolj popularno.
To potrjujejo tudi v Freedom centru Celje, v katerem bodo na 46. Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju, poskrbeli za najbogatejšo ponudbo kamping in karavaning opreme doslej.
Življenjski slog se spreminja in z njim tudi razmere na tržišču. Nekoč je bil sinonim za kampiranje pavšal v enem izmed bližnjih kam-pov in bivanje v redko ali povsem nevoznih počitniških prikolicah. V zadnjih letih so navade drugih Evropejcev prinesle spremembe. Vse več ljubiteljev kampinga in ka-ravaninga prisega na potovanja s počitniškimi prikolicami.
Hobby Premium ne odlikuje le futuristična, moderno zasnovana zunanjost, temveč predvsem tudi funkcionalen, dizajnersko oblikovan notranji interier.
Na 46. MOS-u bo Freedom center Celje razstavil nove modele Isabella baldahinov. Danski proizvajalec Isabella je največji evropski proizvajalec baldahinov - že več kot 55 let... inovativen dizajn in izpopolnjeni detajli.
V Freedom centru Celje bodo na letošnjem MOS-u predstavili vroče novosti počitniških prikolic Hobby 2014 in baldahinov Isabella, s šotorskimi prikolicami napovedali visok jubilej podjetja Camp-let ter dodali vso potrebno opremo za brezskrbno preživljanje počitnic na prostem.
To je le nekaj razlogov, da prodaja počitniških prikolic raste, medtem ko je prodaja avtodomov v zatonu. Poleg počitniških prikolic so vse bolj priljubljene tudi šotorske prikolice. Vodilni proizvajalec teh, danski Camp-let, letos praznuje že 45-letnico svojega delovanja.
PR
Vabljeni na Celjski sejem MOS Celje 11,9.-17.9.2013
Posezonska razprodaja počitniških in šotorskih prikolic!
Vabljenil
Savinjske novice št. 37, 13. september 2013 27
predstavitev motornih žag
sam
www.sam.st
SAM NAZARJE
e ektro
vrtni program
Lisa rs k a cesta 2
3331 Nazarje
tel.: 03/83 92 760
e-posta: naz@sam,si
keramika in kopalniška
gradbeni material
barve, laki
oprema
.r., 11
Neka/
za družino!
PUimVMTE 5. 05LETWICE
TkGOVlnc sam niazakje
od °i.QQ
stvHrmtv
do 15.00
Na ra dan vam nudimo:
ctelavnica za oirote
McCvIloch, premazov za tes Mnka..
dfqus-hacúa vina Vipava Agroind