92. številka
Ljubljana, v petek 23. aprila.
XIX. leto, 1886.
Izhaja vsak dan iTitder, iziniši nedelje in pravnike, ter velja po posti prejen:an M * v s rr i j s k o-o g ur s ke dežele za vse lato 15 trni., z* pol leta S gld., za č-trt leta 4 ghL, za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pobijanja na dnin za ^se leto 13 gI<L za Cntrt leta .» gld. 30 kr.. n% jeden mesec 1 >?!d. 10 kr. Za pošiljanje na (U»ni rakunu se po
10 kr. zu im-sec, po 80 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko već, kakor poštnin-.i znafta, Za o z'n a u i I a plačuje so od četiristopne petii-vrste po o" ki., će se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. -  Rokopisi s   ne vraesijo. Uredništvo in lipra vnifitvo je v Rudolfa Kirbiša hiši. . Gledališka stolb«-1. Upravni štv u nij se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
V tihem tednu.
Parlamentarni šum, ki je cele tedne neprenehoma odmeval iz državne naše zbornice, razburjajoč valovje javnega mišljenja, je prenehal in utihnil, ker je prišel lepi čas cerkvene resnobe in tihote. Tudi v političnem življenji koristijo dnevi, v katerih je dano z jasnim očesom premeriti svoja in drugih pota, z mirnim srcem dosezati zavest o danem položaji. Taki dnevi so sedaj. Ne motijo našega premišljevanja pritiski državnozborskih govorov, na drugej strani pa so zadnji parlamentarni dogodki taki, da so za naše politične nazore jako važni momenti. Jedro prvega državnozborBkega leta po zadnjih volitvah more se imenovati ravnokar prošla doba zborovanja. Predlog Scharschmidov, budgetna razprava v odseku in v zbornici, razprava o črnej vojski, — to so bila tista prevažna vprašanja, na katera so odgovarjali ministri, poslanci, klubi Ti odgovori pa so razodevali vlado, so razodevali desnico in levico, pojasnili nam položaj, do katerega je zastopstvo avstrijskih narodov sretno prispelo v sedmem letu Taaffejeve vlade. A okolu tistih vprašanj je bilo še kaj drugega, pozitivnega in negativnega za spoznanje razmer sploh, pa tudi posebnih naših razmer, katere so zavisne od postopanja naših slovenskih poslancev. Ali nam ne bi sedaj v „tihem tednu" kazalo, ozreti se nekoliko na te razmere? Naravno je, da nam je pri tem pred vsem položaj Slovencev pred očmi, ter kako je zastopan po svojih poslancih, in da je še le v drugej vrsti naše zanimanje obrneno dogodkom, ki se nas neposredno ne tičejo. Vendar pa je naša delegacija le drobno kolesce v gibanji državnega zbora in zato na njo upliva gibanje celote, parlamenta splošnji položaj.
Splošnji parlamentarni položaj je tačas tak, da glasovi slovenskih poslancev sedaj manj veljajo, kakor pa so prejšnja leta v starem državnem zboru. Večina državnega zbora bila je poprej v normalnih razmerah zavisna od slovenskih glasov. Ker je bila levica v fakcijoznej opoziciji, bi se lahko bilo dogodilo, da grof Tnafte ni imel večine, če bi mu bili zastopniki slovenskega naroda odrekli svojo pod poro. To je bila cena, kakeršne nikdar več ne bo demo imeli! Sedaj se lahko milo nazaj oziramo —
zamujeno, zamujeno! Drugače je že bilo, ko so bile končane državnozborske volitve. Očitno je postalo, da ima vlada svojo gotovo večino, Če tudi ne bi imela slovenskih poslancev na svojej strani. I , Strike" je že tedaj za nas v normalnih razmerah j bil le teorija brez praktične vrednosti Še manj semnja pa bode z našimi glasovi v bodoče, če se stvari tako razvijejo, kakor so se razvijati začele in so do neke stopnje že razvite pred našimi očmi. To pride od tod, ker je „nemško-avstrijski klub4' premenil svojo taktiko nasproti vladi, ker ne misli več grofu Taaifeju opozicije delati za vse slučaje. Prvič je letos ta del levice glasoval za budget in tudi vladna predloga o „črnej vojski" je uživala milost treznejše levice. Njen organ „N. Fr. Presse" je v nedeljo izjavil, da mora vsaka pametna opozicija težiti na večino; ker je pa levica ne more tako hitro pričakovati, mora vsaj gledati, da si desnica preveč ne ukoristi položaja, mora rajši sama grofu Taaffeju pomagati, če bi imel desnico pridobiti s to ali ono koncesijo. V tej taktiki sicer tiči veliko pasje zavisti, ali tu je in treba je računati z njo. Če se je bode res držal „nemško-avstrijski klub", potem stranke na desnici ne bodo mogle za svoje glasove terjati kompenzacije od vlade. Žali-bog stoji namreč solidarnost desnice na tenkem ledu in njene klube veže — „meni nič mari". Videlo se je to pri predlogu Scharschmidovem, kjer sta vsak po svoje zavila češki in poljski klub. Prihodnjič se lahko pripeti, da bode grof Taaffe premagal Čehe z nemško-avstrijskim in poljskim klubom. Vit. Chlumetzkv in njegovi intimni so že pokazali, da jih je volja, vselej ustreči grofu Taaffeju, kadar mu ustreči ne more ali ne mara ta ali oni del desnice. Doba „strikov" v avstrijskem parlamentu je skoro minula, posebno za nas Slovence in res se lahko vprašamo: če bi naša opozicija tudi opravičena bila, če bi res silila naše poslance v opozicijo — kaj nam bi ta opozicija sedaj koristila?
Zares obupno bi delo naših zastopnikov bilo, če bi nasproti vladi bile merodavne gole številke. Trinajst komadov gori ali doli — bi si sedaj lahko mislil grof Taaffe, če bi ves njegov program bil le v tem, da šteje glave poslancev. Če bi to res tako bilo, potem bi res ne znali, čemu je našemu na-
rodu ustava, čemu so mu volitve in poslanci. A te skrajnosti še nečemo trditi, ker še nam živi svest, da državno vlado vodijo etični motivi, ker še nesmo obupali, da se pred vlado grofa Taaffeju dajo zastopati tudi težnje slovenskega naroda. Še zmirom bi dejali, da bi poslanci slovenskega naroda tudi dandanes kaj dosegli, če bi bili dobri in pridni, Če bi bili skupina, katera po svojej inteligentnosti in delavnosti kaj zaleže pri parlamentarnem delu, če bi imeli za slovenske težnje urejeno in složno dotikanje z vlado. Spoštovani kot parlamentarci bili bi s tem priporočeni tudi v vladnih krogih in če bi njih postopanje v teh krogih ne bilo le golo naštevanje naših terjatev, katero se dvakrat ali trikrat zgodi v Šestih letih, potem ne verjamemo, da bi se moglo govoriti o neuspehih, katere imamo tudi pod grofom Taaffejem!
Le deloma bi se prenaglil, kdor bi že sedaj si hotel napraviti misel o slovenskoj delegacij, ako-tudi jo opazujemo še le nekaj mesecev. Saj so v njej tri četrtine starih znancev, starih zmožnostij, starega postopanja. Zelo opravičena je torej že zategadelj bojazen, da bodo slovenski poslanci tudi naprej tako postopali, kakor se je tolikokrat že grajalo po slovenskih glasilih. Ravnokar prišlo obdobje zborovanja nas le potrjuje v tej bojazni. Vzemimo le ta slučaj! Dobili smo novega naučnega ministru, gospoda pl. Gautscha, v čegar rokah so poglavitne žile slovenskega napredka. Pač je bilo vredno, da smo se takoj začeli zanimati za moža in njegov program. Zvedeti, kakšne nazore on ima glede na narodno šolstvo in jednakopravnost, to bi morala biti prva skrb slovenske delegacije. Res so se v ta namen nekoč zbrali slovenski poslanci, — ne vsi, ker prvič vseh poslancev v istem času ni nikdar bilo na Dunaj i, drugič pa, ker si je slovenski narod izvolil nekaj poslancev s privilegijem, da so vselej odsotni, kadar bi se zbrati in o posebnih slovenskih vprašanjih posvetovati imeli vsi poslanci slovenskega naroda. Prišla je tedaj komaj večina in ti so dve uri pretresali, kako bi se stopilo pred gospoda pl. Gautscha. Jedni so bili za to, da ide vsa skupina, drugi pa so bili za deputacijo. Temeljiti razlogi so odločili — deputacijo. Ta pa se bi imela — pozneje voliti in predsednik — ki pa ni ekscelenca grof Hohenwart — imel bi v to sklicati
LISTEK.
Postna pisma.
IV.
Milostiva!
Upam, da Vam to zadnje letošnje postno pismo za časa dojde mej bele prstke, s katerimi je po Vaše vzamete v strah ter je raztržete na drobne \ kosce, ako se prepričate, da sem rekel katero preveč o naših Slovenkah. Ko sva se zadnjič šetala pod ze-lenečimi se kostanji, ste me tudi karali, kako neredna so postna pisma, veleč mi, da ako že brskam po naših napakah, naj povem vse na jeden pot, da me toliko lažje pobijete in razorožite korenito. Milostiva, nerednemu dohajanju postnih pisem nesem kriv jaz, pa ni gospod urednik, nego kaj moreva midva, ako si slavno državno oblastvo privoščava ravno one številke „ Slovenskega JNaroda", v katerih so postna pisma. Tako je bilo II. pismo okli-cano trikrat, III. dvakrat! Morda, da so se postna pisma dopala vsaj na onem mestu in so zato segli po njih ali pa — kar je verjetneje — se je posebno nekim gostom  .Pod Turnom"  hotelo dalj
časa odtegniti nekaj pisemskih rekov, ki so sami ob sebi jako pohlevni, ako bi se dotični ne čutili z njimi zadetih. To pa so čutili nekoji kavopivci v gorenjih prostorih, to je smetana Švicarske „gornje hiše", ter Častne dame v dolenjih prostorih. Vsi so bili jedini v mislih in iskali so zlobnega pisca mej onimi štirimi „Slobenarji", ki so zahajali in menda še zahajajo v njih sredino. Pritegnili so k sebi še miroljubno Ano in omenjeni štirje pravili so vsi iznenađeni, kako so več dni j iskali na njih licih znamenja pisateljstva ter kako jih je zadel marsikateri oster pogled. — Kako po nedolžnem! Kakor da more biti pisec samo iz onih gotovih štirih, in kakor da nam listkarjem ni dovoljeno tudi nekoliko licentiae poeticae! Največ suma pa je baje letelo na mladega c. k. sodskega uradnika. C. kr. uradnika! Milostiva, vidim Vas, kako od srca se smejete in jemljete v roko letošnji letopis in imenik članov „Narodne Čitalnice11? Ondi nahajate sod-skih uradnikov manj kakor je prstov na jedni sami roki in mej temi jednega celega c. kr. sovetnika Torej tak je pomirljivosti sad mej vlado in Slovenci ? Jeden c. kr. sodski sovetnik! Potem pa se išči še listkar slovenskih novin mej c. kr. sodskirai
uradniki V Pojdite gospodo to iskat v imenik kazine in v njih urade, kjer se neprenehoma urijo v svojej „Amtsprache", ter ne iščite jih v slovenskem listku.
Milostiva, tako si pač mislite Vi in prav imate; jaz pa sem Vam omenil to stvar, samo da pokažem, kako so ona gospoda slabo sledili ter kako jih je njih znana lastnost pustila na cedilu. Milostiva, ravno ko sem se pripravljal, da Vam pišem le-to postno pismo, ustopi listoiioša ter mi prinese pismo dobrega prijatelja, ki je bil pred ne-kojimi dnevi pri meni na obisku. Ta prijatelj je jako poštena duša; prepotoval je skoro vso Evropo, pozna kraje in ljudi ter je cel Mezzofanti. Pripovedovati ve mnogo in lepo, o tem pa, kar je videl, ima, kot izkušen Človek, vselej zdrav razsodek tako, da sem ga z največjim veseljem slušal, ko je bil zadnjič čez dolgih 30 let zopet v Ljubljani. Vendar ves Čas bil je prijatelj nekako zamišljen in skoro žalosten; ko pa sem ga povpraševal po uzroku tega pojava, odgovarjal je le: kmalu ti pišem. Res mi sedaj piše iz Prage; pismo pa mi je pisano tako iz srca, da Vam ga hočem objaviti, tem prej, ker vem, da se prijatelj ne bode hudo val zato. To pismo v pismu slove: -~
še jedno sejo. Ali ste kedaj kaj čuti o tej deputaciji-pri naučuem ministru? Seveda, nič! Saj je dovolj bilo, da je bilo sklenjeno. Prišla je tedaj razprava o naučnem proračunu v budgetneiu odseku in znano je, kakšne odgovore je gospod pl. Gautsch dajal na vprašanja gospoda pl. Tonklija. Tujec je odgovarjal tujcu! Da bi bil gospod pl. Gautsch preje stopil h kateremu naših poslancev, bi morebiti tudi bil drugače odgovarjal. A dobra misel mu je prišla prepozno, ker, ko je bilo razprave o slovenskem šolstvu že konec, še le tedaj je gospod pl. Gautsch omenil navzočnemu slovenskemu poslancu: „1, kako to, da ni nijednega izmej vas bilo k meni, jaz sem se držal le oblastvenih poročil!"
Ta dogodbica lepo kaže,  kako se tudi v bodoče mislijo paziti slovenske koristi.   Jasno je, da v našej delegaciji ni preobilo zastopniške vnetosti, niti složnega duha.   Bral« se je  opombica,  da se naši poslanci „srčno sovražijo". No, bodala, mislimo, ne nosi nobeden v nedrij i za svojega kolega, to pa je tudi res,  da se ne bosta objemala grof Hohen-vvart pa Kaič, ali poljubovala kanonik Klun pa prof. Šuklje!   Pa to bi nas malo brigalo, če bi mi poslance svoje tedaj vkupe nahajali,  kadar je treba vkupe stopiti in stopati za sveto narodno stvar. Da bomo to težko s to delegacijo dožived, to je žalostno. Reklo bi se „po toči zvoniti", če  bi povpraševali, zakaj je toliko slepote pri nas, da smo zopet vlani volili za slovenske poslance može, ki neso Slovenci, katerim  Je narodna naša stvar toliko mar, kakor cerkveivku na Golovci!   Ne vemo, ali bi se še kje dobil narod, ki bi tudi potem ekscelenco grofa Ho-henvvarta volil, ko je bil ta slovenske poslance tako  „predstavilkakor je bilo vlani popisano. Res   je   odličen   mož,  ki  zastopa   središče slovenstva,  a  naroden ni,  — to jasno kaže, kako smo že daljoč!   Če odbijemo še dva druga, — ki nas tudi ljubita  le „par distance", — imamo jih  torej  potem samo še deset,  katere  kaj več z nami veže, kakor omenjene Nemce Tudi teh de set bi bilo  nekaj  lepega in zdatnega, če bi bilo mej njimi kaj dogovora, kaj vkupnega programa in delovanja. AH ni ga, da bi to doseči vsaj poskušal. Govori s jednim ali drugim o tem, pa ti bode dejal : on ima do mene ravno tako dalječ,  kakor jaz do njega. Štajerska poslanca pravita, da se kranjski ne zavzemajo za Spodnji Štajer. Ali pa sta sama kedaj kako organizacijo nasvetovala, to bi bilo znano, Če bi se zgodilo. Jeden ali drugi še pravi: Dajmo, da bo kaj! A kaj več se ne zgodi   Človek bi mislil, da so morebiti  lokalne težave za shode naših poslancev tako velike. Ali večina jih je vender le v vsake j seji, v zbornici na kupu sede, v zbornici so zbiralnice, — jedna beseda in jeden korak,  pa bi bil gotov shod. Kaj hočete, če ga ne marajo, če ga imaJo za nepotrebnega? Brez dogovora so glasovali o Schat schmidovem predlogu, jedni tako, drugi narobe — akoravno je samo jedna prava tudi tukaj z jednega, to je slovenskega stališča. Klub Hoheu-v**artov je imel sejo o tem, a došla jih je vanje le četrtina slovenskih poslancev. Sploh je politika posameznega tistim  poslancem, ki sploh kak korak storijo, najljubša. Če se to morebiti da odobriti za specifične potrebe jednega volilnega okraja, se pa mora obsojati, kadar velja zastopati kako narodno
željo. Ljubeznivo nič je to, ako za štajerske Slovence govorita dva, za koroške pa jeden, a še to le mimogrede, ne da bi bilo kaj zistema. Pravo čudo bi bilo, če bi si kak minister po takem za stopu dal motiti svoje spanje! Slovenskega programa še nimajo naši poslanci, če bi ga imeli,
poitalijančenih uradih da jej pri priliki prizadene smrtno rano. In zares, italijanstvo ni danes nenevarno, kakor pred nekoliko leti, ko se je samo pogajalo za jezik italijanski. Današnji italijomani dalmatinski, ki so se do včeraj zvali „Slavi dal-mati", prezirajo to   ime in kažejo sedaj čisto ime
delali bi kot možje vse drugače in zavoljo svete I italijansko in sanjarijo o italijanske j narodnosti v stvari, katera je  položena v njih roke, morala bi    Dalmaciji!
izginiti vsa mejsobna in osobna protivja, katera sedaj poleg druzega zabranjujejo, da se ne razvije prava delavuost.
Dobro je, takoj začetkom šestletnega obdobja upozoriti občinstvo, da je jalov njegov zastop in zakaj. Če bodo v našej delegaciji še naprej take razmere, potem čez šest let po njej naš dobiček ne bo velik. Nekaj se tako lahko ne da premeniti, to je tisto, kar je narod pri volitvah brez pravih vodnikov, sam zakrivil. Drugo pa, kar zavisi od dobre volje in poštene trudoljubivosti poslancev-Slovencev, se doseči da. Zato so te vrste napisane „sine ira", toda — „cum studio". Splošni položaj se za malo brojen naš narod dela neugoden, zato je treba hiteti in delati, dokler je čas, ko se še lahko dokaže, da dober zastop kaj velja in doseže pod vlado, ki z jednakimi pravicami hoče pomiriti zatirane narode!
V lijultl.faiii 23. aprila.
Povodom smrti poslednjega dalmatinskega namestnika barona Cornara in še pri odprti njega rakvi čutil je ,,Pester Lloyd" potrebo poudarjati, da se ne sme več po dosedanjem načelu ravnati, kadar treba imenovati novega namestnika za Dalmacijo, to je z drugimi besedami: da dalmatinski naslednik ne sme več biti — hrvatsk genoral.
Kdor pozna Madjarjev upliv v odločilnih krogih in ve, da „Pester Llovd" zajema iz dobrih virov, moral je po rečeni izjavi biti uverjen, da se nam je nadejati, da bode, kakor v Bosni in Hercegovini, tako tudi v Dalmaciji madjarski upliv dobil prevago ter da bode namestnikom imenovan mož, ki je prave madjarske krvi.
V srečo si moramo šteti, da se gospodom v Budimpešti želje neso izpolnile. Odločilni krogi uvide vajo, da mora Dalmacija hrvatska ostati, ker to zahtevajo koristi države in dinastije. Kakor hitro bi se začela v Dalmaciji krčiti hrvatska narodna ideja, rastel bi zopet pogum italijanskega, d»žavi sovražnega življa, ki vrhu tega zastopa le neznatno manjšino v deželi.
Ko bi se posrečili Madjarjev naklepi, bilo bi to le irredenti v prid, najvažnejim interesom krone pa na kvar. Visoki krogi menda neso prezrli, kako so dalmatinski irredentovci že samo italijansko ime pokojnega namestnika Cornara poskušali zlorabiti in z njegovo osobo izzivali spomine na zloglasno Beneško republiko. Zaradi tega je, kakor piše „Narodni list", neobhodno potrebno, daj se čistim, poštenim in naravnim pravicam posegne v upravo Dalmacije in da novi namestnik pred vsem na večne čase razprši v^akeršne italijomanske sanjarije na tej hrvatskej obali.
Kajti, pravi omenjeni list, ne smemo se več varati: italijanstvo v Dalmaciji živi danes samo po milosti vlade, katera ga kakor strupeno kačo na svojih prsih vzgaja po svojih italijanskih šolah in
To je javno izdajstvo, to je krvavo izzivanje in živo razžaljenje narodnega čuvstva te hrvatske dežele. — Skrajni čas je, da prenehajo italijanske komedije v Dalmaciji. Dunajski ministri, tako jim je rekel nedavno dalmatinsk  poslanec, naj mislijo
0 zjedinenji Dalmacije s Hrvatsko, kakor jim drago, a o vladanji v Dalmaciji bi ne smeli niti za trenutek dvojiti; pravec glede narodnosti in deželne uprave ne sme biti protiven narodu in strogi pravici, ako se neče, da ne nastane popolno brezvladje in domači boj.
Te b sede pale so na plodovita tla, kajti, kakor smo že objavili, imenovan je namestnikom dalmatinskim generalni major Blažekovie, rodom Hrvat, mož, k' je dvanajst let v Dalmaciji prebil, spoznal vse razmere in kateremu je bil učitelj in voditelj v Dalmaciji nepozabljeni Rodič.
Jako pogosto vršile se se v zadnjih letih pre-membe v osobi namestnika dalmatinskega. Le malo let in vrste se imena: Rodič, Jovanović, Cornaro, Blažekovič. Kljubu tem hitrim premembam, pa je počenši z Rodičem za Dalmacijo napočila nova doba, kajti dasi Jovanović in Cornaro nesta dosegla Ro-dićove izredne popularnosti, bila sta vender jako priljubljena in vsa Dalmacija obžaluje, da jih več ni. A tudi Blažekovič prihaja „faustis avibus" v kršno Dalmacijo. Visoko čislan je v vojski in v narodu in njegovo imenovanje pozdravlja se z radostjo. Te radosti naših bratov deležni smo tudi mi, želeč, da bi se izpolnile vse iskrene nade, ki so svoje kali pognale ob novega namestnika imenovanji.
Politični razgled.
i Notranje <lcž4-lc
V Ljubljani 23. aprila.
Ko se zopet snide državni zbor, predlo -, žila mu bode vlada predloge o obnovljenji pogodbe
1 z Ogersko.  V tem zasedanji bode pa državni zbor . rešil samo carinski zakon, da bode že v drugej polovici leta stopil v veljavo. Druge predloge ptt bode državni zbor reševal še le jeseni.
Ko ogerska zbornica poslancev reši zakon o narodnem opolčenji, predložil jej bode honvedski minister zakon o preskrbovanji vojaških udov in sirot.
V Dolji v Zagrebškej županiji na Hrvatskem bil je mej kmeti in žandarmi krvav boj. Ko je prišla komisija v vas živino rubit in jo je hotela odgnati, napali so jo kmetje s sekirami in cepci ter s kamenjem. Ko je prišla žandarmerija na pomoč in začela rabiti orožje, bilo je več kmetov ranjenih. Mnogo kmetov so zaprli.
Vitanje države.
Server paša odpotuje danes v Livadijo, da bode v imenu turškega sultana pozdravil ruskega carja. Šakir paša pa odpotuje v Sofijo, da izroči knezu ferman, ki ga imenuje vzhodnorumelijskim generalnim guvernerjem.
Ruska vlada je sklenila transkaspiško železnico podaljšati do Samarkanda. Temu je nekoliko
Dragi pobratime!
Ko sem Ti bil pred kratkim gost, nesem hotel povedati kak gnev ali kako žalost gojim v srci; hotel sem, da se mi jeza nekoliko ohladi; zato čitaj šele sedaj moje misli 1 Isti dan, ko sva se sešla, prišel sem čez celih 30 let zopet v belo metropolo Slovenije.   Nikdo me ni več spoznal in sam, tako sam sem lazil po mestnih ulicah.   Na muogih krajih sem se spominjal preteklih dogodkov, kajti lice mesta ostalo je do malega isto,  ostala pa je tudi notranjost ista, ostalo je ravno isto prebivalstvo — in to me je motilo, to me je žalostilo.   Toliko let mi ni bilo dano v domovini živeti,  toda jaz sem motril z veseljem, kar je prišlo iz nje;  bral s§m naše domače novine doli do slednjega domačega inserata; vse me je zanimalo. In jaz sem si ustvaril po teh sporočilih vso drugačno, slovensko Ljubljano; kako Bem se varali   Prvo jutro hodil sem po glavnem trgu,  kjer krog monumentalnega vod-dnjaka ter  poleg nekaterih  lepih  prodajalnic še zmiraj puhti v zrak Krakovska prežlahtna — kislina, ter kjer košate mlekarice odrivajo radovednega tujca.
Prisluškaval sem prodajalkam in kupovalkam.
Od prvih čul sem res malokatero nemško besedo, kupovalka pa jo je bleknila, če le mogoče; da, celo priproste kuharice so se spakovale, kar za mojega časa nesi  slišal.   Jedina tolažba mi je bila, da so govorile elegantne gospe  in navadne kuharice jednako — strašno slabo nemščino!  Jezen sem se obrnil od živečih bitij ter si ogledaval deske nad prodajalnicami in napise v oknih. Prišel sem z dežja pod kap!   Za Boga, kako se ljudje sramujejo celo svojih slovenskih priimkov, bolj kot se sova boji belega dne! To bodejo napis novi Ljubljanski jahal-nici baje pomeni j i ve je napravili: na vsako stran po jednega jednokopitnika, v sredino pa portrete nemških in slovenskih akcijonarjev.  Pač pomenljiv napis brez napisa! V oknih prodajalničnih pa je poleg klopčiča volne stal napis „Knaul", poleg palice „Stock" itd., v resnici nesem znal, je li tu nazorni nauk Ljubljanskim dijakom,  za  kar bi nekateri trgovci pač zaslužili  podporo  nemškega „Schul-vereina", (ali posnemajo nemška gledališča 16. in 17. stoletja, kjer je bilo poleg par nalavsanih grmov napisano: das ist Wald, poleg par belih sten: das ist Sehloss itd., v obeh slučajih so pohvale vredni). Jednacih slovenskih napisov  nesem zagledal. —
Ravno taka imena, kakor jih imajo ti častilci nemščine, pa sem čital mej Ljubljanskimi mestnimi očeti!   Dosti sem imel, udušiti sem hotel gnev in šel v gostilno, kjer sem se bil nastanil. Natakarji mole mi od vseh strani jedilne liste, a bili so ti' želodčni časopisi — vsi le nemški!   Vprašam, ne» majo li slovenskega? „Es wird nicht verlangt," bil je odgovor, „nur in der Čitalnica hat man's". Ta pogovor poslušalo je mnogo gostov, s katerimi sem se pozneje spoznal;  bili so sami — narodnjaki! Prijel sem za klobuk in hajd v Čitalnico! Hotel sem vsaj v Ljubljani obedovati po slovenskem jedilniku.  Prinesli so mi dvojezični jedilnik. Bolje nekaj kot nič si mislim ter si naročim pol porcije pečenke in sicer slovenski del, veleč, naj nemški del puste v kuhinji! Odšel sem v kavarno, kjer se shajajo z večine narodnjaki; razmere našel sem jednake.   V sveti  moji jezi našel si me Ti in jako sem Ti hvaležen, da si me potolažil z milim Sv. Ivancem in plemenitim Negotincem, sicer bi jo bil še isti dan popihal iz teh pobeljenih grobov. Sklep moj pa je:  da se vsakemu rodu godi kakor sam hoče ter, kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti! Na to pa se upate še pritoževati, da se
oporekal general Černjajev, a na njegove ugovore se ni oziralo. Minister notranjih zadev predložil je državnemu svetovalstvu načrt zakona o reorganizaciji policije v pribaltijskih pokrajinah. — Posadka v Varšavi se bode jako pomnožila. Okrog mesta delajo velike barake za vojake. Ker Rusija čuti, da se sosedna Nemčija vedno pripravlja za boj, hoče pomnožiti vojne posadke na Poljskem. Ruski vojaški krogi so prepričani, da vojna ni več daleč. Pri manevrih, ki so bili te dni, se je nekda general Gurko izrazil proti častnikom: „Zahvaljujem se Vam, da ste tako dobro izvežbali Ćete, kajti čas ni daleč, da se bomo morali vojevati z največjim našim sovražnikom.
Položaj v Belgiji je še vedno jako kritičen. V Huy je bil jako hud boj. Žandarmerija je ranila tudi več radovednih gledalcev.   Delavci po premo- j govnikih nameravajo zbrati se v velikem številu v Bruselji prud kraljevo palačo in zbornicama, da tako I prisilijo, da se jim da, kar zahtevajo. Njih zahteve I so: najmanjši zaslužek 4 franke na dan in 10urni j delavski dun. Delavci v kamnolomih pri Namuru so | tudi ustavili delo.
Gladstonov položaj se ie nekoliko utrdil Ko je bil Cljamberlain izstopil iz ministerstva in so se bili angleški radikalci odločili od vladne stranke, bilo je kaj malo upanja, da bi se sedanja vlada mogla vzdržati. Ko je pa sedaj Gladstone nekoliko predelal svoje irske predloge, se mu je Chamberlain s svojimi privrženci zopet nekoliko približal. Vsaj tako se da sklepati iz Chamberlainovega govora pri debati o nakupu zemljišč na Irskem. Pobijal je sicer predlogo, ker se mu zdi, da ne kaže za Irce tako velike vsote porabiti, ker bode prej ali slej treba denarja, da se zboljša materijalno stanje delavcev v Angliji.   Če se podpirajo kmetje na Irskem, morali bi se tudi na Angleškem in Škotskem. Sicer pa on visoko ceni Gladstona in se nadeja, da kmalu mej njima ne bode nobenega nasprotja, ker je vlada prvo irsko predlogo tako premenila, da Irci ne bodo popolnem izključeni iz angleškega parlamenta. — Bivši irski podkralj Carl of Spencer se je v nekem govoru v Nevvcastlu odločno izrekel za Gladstonove predloge.  Po njegovih mislih je to jedino sredstvo, da se pomiri Irska.  Zločinstev na Irskem pa irski poslanci neso prav nič krivi, kajti jako verno spol-nujejo svojo dolžnost.
Ruski upliv v Perziji se vedno vekša, zlasti odkar se je Rusom posrečilo izriniti iz perzijske vojske avstrijske inštruktorje ter je namestiti s ruskimi. Nekaj let je že, ko se je v perzijski vojski uvel ruski reglement. Za vsako vrsto orožja je nastavljen ruski nadzornik. Nadzornik konjice, ki je poveljnik drugim ruskim tovarišem, je polkovnik generalnega štaba, mohamedanskega veroizpovedanja in popolnem dobro govori perzijski jezik. Njegov pomočnik je nek bivši nemški častnik, ki je ob zadnji rusko-turški vojni stopil v rusko službo in se pozneje pod Skobelevom odlikoval v bojih proti Tur-komanom. Perzijsko prijateljstvo more Rusom mnogo koristiti, ko bi kedaj imeli v Afganistanu boj z Angleži. Posebno se prizadeva ohraniti prijateljstvo z Rusijo perzijski poslanik v Peterburgu knez Asedu-lah kan, ki jako čisla Rusijo.
\f ga uči hitro utrjujejo mejo in razna mesta. Posebno močne utrdbe hočejo narediti okrog Herata in Balkha, kjer dela ves čas po kakih 400 delavcev. Dela vodijo angleški inženerji. Mej imenovanima mestoma napravili bodo široko cesto. Delajo pa tudi nek prerov mej Amu Darjo in mestom Balk-hom, da bodo v vojni lahko po vsej okolici okrog mesta spustili vodo.
Dopisi.
Iz Ptuja 22. aprila. [Izv. dop.] Velikonem-fiki dijaki zijaki na slovensko-štajerskih tleh, in pitani velikonočni voli z venci na glavi; — kako se to sklada? bi kdo vprašal, in vender se sklada,
kar Vam hočem hitro povedati. — 17. in 18. t. m. praznovale so velikonemške dijačke spodnještajerske zveze „Germania", -Franconia", potem „Carinthta" in kranjsko nemška zveza „Carniolau v Mariboru ih Ptuji združeno svojo obletnico. Prvi dan je bil vet-lik kome rs v Mariboru, na katerem je naš poslanec dr. Ausserer svoje govorniške ostanke iz državnega zbora serviral, drugi dan pa so se vsi pripeljali v Ptuj. Tukaj so v „Kasini" dobro jeli, pili in peli, na zadnje pa so se še drugi sledovi po mestu poznali.
In vender nema nič v sebi, če bi se dostojno obnašali, naj bi se veselili.   Ali po dovršeni zabavi so čutili potrebo škandale delati.   Šli so na veliki prostor in so pred hišo nekega narodnega odličnega meščana zaporedoma drug za drugim „pereata klicali, potem pa so se na drugo stran ulice obrnili, in so vis a vis stanujočemu mestnemu županu sere-nado napravili, katero je župan v svoji breztaknosti in v svojem nemškem fanatizmu  tudi vsprejel. — Ali hitro za petami prišla je kazen. Nek hudomušen kmet je tiste vence in šopke, s katerimi so Mariborske in Ptujske gospodičine in gospe dijake okrasile, v Kasini, kjer so jih pustili, pobral in jih je j v neki tukajšnji mesnici za liter piva prodal. Dotični mesar pa je za velikonočne praznike šest zares lepih velikih pitanih volov kupljenih imel.   Mesarji j so te vole z velikonemškimi venci in Šopki krasno ' našopirili, in so dva dni ovenčane vole sera ter tja j po mestu na ogled gonili, kakor imajo mesarji ba- J hači navado, da druge mesarje jezijo, prebivalstvu pa že nekaj dnij prej dobro pečenko pokažejo, katera jih za velike praznike čaka. — Ker so venci na junčevih rogovih, to je velikonemški napuh na spodnještajerskih tleh.
Iz Ljutomera 21. aprila. (Nov župan.) Volilna vojska v Ljutomeru je končana s tem, da je g Ivan Schwarz potem, ko se je poprejšnji župan gosp. Josip Stever temu častnemu mestu odpovedal, za župana izvoljen.   Gosp. Ivan Sclrvvarz dobil je pri volitvi 7 in slovenski kandidat gospod Ivan Vaupotič 3 glase. Nova doba se torej začenja za Ljutomer.   Novoizvoljeni župan je precej, ko je bil izvoljen, svoj program s temi besedami naznanil:  „Jaz vsprejmem to mesto samo v interesu svoje stranke in ne maram pri mojem malem obrtu nobenih žrtev za-se trpeti". To so torej za Ljutomer pomenljive besede.   Novoizvoljeni   župan po svojem namenu ni torej župan občine, temveč svoje stranke; on hoče po takem le interese stranke, ne pa občine zastopati. Iz tega uzroka so udje občinskega odbora slovenske stranke uložili pri občinskem predstojništvu dne 17. t. m. izjavo, da se glede na te, po novem županu kot program izgovorjene besede pri svečani prisegi novega župana ne morejo udeležiti in ob jednem so terjali, da se ta izjava v navzočnosti c. kr. okrajnega glavarja, predno župan obljubo stori, prebere. Ako se je to zgodilo, še zdaj ne vemo. Iz vsega tega pa, dragi slov.  volilci, sledi za nas to, da smo res tehten uzrok imeli, da si slovenski občinski zastop priborimo in kolika sramota zadene torej tiste, ki so nam onemogočili naš namen doseči.  Toda, kar se zdaj ni zgodilo, upam, da se bo pa drugokrat zgodilo, ker je znano, da drevo nikoli z jednim mah-ljejem ne pade. _
prošnje zaradi slovenščine ne uslišujejo? Saj je vender vsaka Ljubljanska branj arija živa priča, kako lepo se izhaja z nemščino! Na jesen pa baje pridejo Čehi v Ljubljano; čemu? Ako imate še kaj prave sramote, sporočite jim: nikar ne hodite! V Čehih vendar je bilo pred tridesetimi leti ravno tako. Rodoljubi stopili so v prosto družbo, najeli so deskopisca in v 14 dneh bilo je tri Četrtine napisov čeških, revneji rokodelci dobili so jih zastonj, premožni kupci povrnili so troske! Jednako se je delovalo po javnih lokalih in v Pragi moraš zelo iskati nemških jedilnikov. Posnemajte jih! Toda odlagati ni časa, ideja narodnostna umira in ako hočete, da se bode na njeni naravni podlagi reševalo naše socijalnokrušno vprašanje, žurite se! K prvi takej družbi pristopim kot član, kadar mi jo javiš.
Dokler pa nemate konci v jednej gostilni čistega slovenskega jedilnika, zarotil se je, da ne pride v Ljubljano
Tvoj stari
Radoslav. Milostiva! Temu pismu nemam ničesar dodati kakor bojazen, da še dolgo ne pričakam svojega
prijatelja, ki sodi narodnost po zunanjih pojavih in ne po „vzvišenih" mislih naše mladezni in, milostiva, tudi starezni, kajti vidite pač, daje starezen mladezni odrivala, kar bi bila samo lahho storila in kar sama tudi v svojej oblasti storiti more, krivda je torej na obeh straneh, samo da je jedna stareja in mladezen je le, kakoršno starezen hoče. Quod erat demonstrandum — milostiva! Zopet bi zapel žalost in ko, a ne upam se, saj take „sveto v no bol ne" pesni neso za Slovence, konci veste, kaj že Preširen svetuje:
„Poj rajSi to, kar treba je pri hi8i,
Za hleve treba, treba je na polji,
Poj to, kar kmet in meščan a pridom sliši."
Tega pa ne znam milostiva, to bi bilo za kakega popotnega učitelja kmetijstva. Zato kličem le starezni in mladezni: važzi v Vas Gospodi oganj svojeje ljubezni, i plamen vječnije ljubvi! S to staroslo-vensko željo, poslavljam se za letos, milostiva, želim Vam prijetne praznike in drugi post veselejših postnih pisem, ter ostajam
pokorni Vam
r a d i k a 1 e c.
Domače stvari.
— (Za piruhe.) V ponedeljek in torek 12. In 13. t. m. bil je naš list zaporedoma zaplenjen. Prvikrat zaradi notice „Bistriški Raavvoschegg1', drugikrat zaradi notice „Konfiskacija". Dasi je druga notica od prve po obliki in po vsebini popolnem različna in nema nobene kritične opazke, dasi zaplenba še danes potrjena ni, videlo je c. k. državno pravdništvo vender v objavljen j j notice „Konfiskacija" pregrešek proti §. 24 tiskovnega zakona iz dne 17. decembra 1862. Vsled zatožbe državnega pravdništva začela se je v tej zadevi preiskava in je bil naš urednik g. Železnikar danes pri c. kr. deželni sodniji zaslišan. Kak bode izid, povedali bodemo ob svojem času.
— („Us t aj e nj e') bode jutri popoludne: O 3. uri v nunskej cerkvi, ob 4. uri v stolnej cerkvi, ob 5. uri pri sv. Petru in v Trnovem, ob (>. uri pri sv. Jakobu in v bolniškej cerkvi na Dunajski cesti. V cerkvi Jezusovega srca bode ustajenje v nedeljo zjutraj ob 4. uri.
— (Dopolniti) imamo zadnjo notico o govorih naših poslancev, da je g. prof. Šuklje govoril tudi tudi še k političnej upravi na Kraujskem ter g. V. Pfeifer tudi o dolenjskej železnici.
— (Umrla je,) kakor se nam z Duuaja poroča, zadnjo nedeljo v Meidlingu gospica Josipina Kol bežen, hči iz tamošnje slovenske rodbine. Pokojna imela je 22 let, a slovela je v zahodnjih krajih Dunaja za izvrstno pevkinjo. Nastopala je po cerkvah in koncertnih dvoranah ter bila tudi društ-venica „Slovanskega pevskega društva". Zato in pa, da se dokaže čut rojaštva na tujem, spremili so jo zadnji vtorek slovenski in drugi slovanski pevci na pokopališče z dvema slovenskima nagrobnicama.
— (Preraemba v posesti.) Gosp Matev-žeta posestvo na barji, takozvani „Karolinengrund" kupil je mesar g. Trškan za 14.000 gld. Na posestvu je lepa domačija, gospodarska poslopja, hlevi, skedenj itd. Vse posestvo obsega 72 oral. V gosp. Matevžeta poslopji bila je doslej ekskurendna šola.
— (Škoda) za pogorelo klejevo tovarno (lim-fabriko) cenila se je na 60.000 gld. ,,Runi-one Adriatica di Sicurto" izplačala bode, kakor čujemo, po svojem zastopniku g. J. Perdanu te dr;
! omenjeno odškodnino. Se li bode tovarna zopet se j zidala, je še negotovo.
j — (Učiteljsko društvo za Sežanski
šolski okraj) bode zborovalo dne 6. maja ob 9 uri dopoludne Nabrežini. Dnevni red: 1. Verifikacija zapisnika slednjega zborovanja. 2. Poročilo tajuikovo. 3. O petji v narodni šoli. 4. Poročilo blagajnika, pevovodje in knjižničarja. 5. Sarkastično »ironična razprava. 6. Volitev treh pregledo-valcev računov. 7. Volitev odbora. 8. Razni nasveti. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
— (Povabilo.) „Cesarjevič Rudolfovo sad-jerejsko društvo za Spodnji Štajer" bode imelo svoj redni letni spomladanski občni zbor dne 9. maja v nedeljo popoludne po večernicah v Št. Juriji ob južni železnici. Obravnavalo se bode: 1. Poročilo ravuateljevo. 2. Poročilo tajnikovo 3 Poročilo blagajnikovo. 4. Prednašalo se bode o sadjereji. 5. Posvetovanje o udeležbi razstav od strani našega društva. 6. Nasveti. K obilni udeležbi vabi ravnateljstvo.
— (Razpisano) je mesto kanclista pri c. kr. okrajni sodniji na Brdu. Prošnje do 25. maja 1886 leta. _
Telegrami »Slovenskemu Narodu".
Dunaj 23. aprila. Naučni minister pl. Gautsch pride še v tem letu na Kranjsko, prepričat se osobno o stanji gimnazij. Za gimnazijo v Celji je pričakovati več prememb v učiteljskem osobji.
Šibenik 22. aprila. Cesarjevič Rudolf in Štefanija pri prihodu z naudušenimi „živio I" pozdravljena. Mestna godba svirala na nabrežji. Mesto praznično in z zastavami okrašeno. Zvečer razsvetljava in bengalični ogenji.
Levov 22. aprila. Po jesenskih manevrih v Galiciji, pri katerih bode tudi kralj Milan, bode baje na ruskih tleh sestanek mej cesarjem Franom Josipom in carjem Aleksandrom III.
KrakOVO 22. aprila. S hribov se naznanja, da je sneg zapadel.
Bukurešt 22. aprila. Ruski poslanik Urusov odpotoval v Livadijo. Rumunski vojni minister Angeles pojde v soboto tjakaj.
AteB6 22. aprila. Delajo se priprave za odhod kralja v Tesalijo, kjer je zbranih 100.000 mož grške vojske.
LjudHko sretlstvo. Moli-ovo „ Francosko Sganje" daje ravno tako uspešno kakor ceneno sredstvo proti trganji po udih, ranah, oteklinah in ulesih. Cena steklenici 80 kr. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moll-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 6 (20—3)
V najem se da takoj
popolnem urejena z vsem orodjem, po nizkej ceni, na Krilil, na zelo obljudenem kraji.
Natančneje se izve pri npravništvu ^Slovenskega Naroda". (278)
AYALA & C-
O lavna cnloga t I.Jublfaiit pri
.. . g. 1'KTKK LASSMK-ii.
v HiHtvena znamka ■
Za zimsko zdravljenje!
Nova napolnitev
medicinainega
Pristno in jako zdnu i In o. 1 steklenici HO kr., dvojne velikosti 1 gold.
Prodaja (674-24;
LEKARNA TRNKOCZY
zraven roto-vžia. -v Xjj-o."tel3eun.i.
.'Novejša iznajdba!
Aa polji obrtfulje za klohnlce Jedina, velikanska in odlična.
Do sedaj se Se neso izdelovali l»ol|ftl, i>r»ktič-nej*i, trajnejši, cenejši, prlpruvnejsl in ue-p»kou«IJlvcjNi klobuki, kakor so po najnovejšej metodi z hidravlično silo izdelani prekrasni, svetovno-zitani, podložeui
Komad
|1. 1.80.
narodni klobuki
■a gospode, dame, dekleta, dečke, pripravni za vse letne čase.
i komadov
gl. 20.
Ti čudoviti, vsnkej glavi prilegajoči se klobuki, narejeni iz fine mehke Dunajske klobueine, dobivajo bo V.VBake) barvi in velikosti; najprimernejša noša za nbojre In bogate, kavalirje, meščane in dolavco. — Kdor bore za neznatno ceno imeti vedno lep nopo-koncljiv klobuk, bodi gospod ali K«spa, naj se obrne na
t. k. :e&.a-:bi:&t©~w3:oz,,
Hutmanufaktur, (214—4)
WIEN, 111., Hintere Zollamtastrasse Nr. 9.
I opozarjam, da se bode novo izutidjenjo kmalu
Jjljf ponarejal«) in da so vsi drugi klobuki dosti slabši od mojih.
V provincije se razpošilja proti poštnemu povzetja.
Meteorologieno poročilo.
s o	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperaturu	Vetrovi	Mo-Neb->   kri na v mm.
X •c a, 98 sj	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	7:Ui--J.", mm. 737-15 sa. 7387;") mm.	8-8° t: 12 2° C 9 8" C	si. jvz. ■1, jz. el. vzh.	obl. d. jas. i 0-00 mm. obl.
Srednja temperatura 10-3°, za 0*5° nad normalom.
dne" 23. aprila t. 1.
(Izvirno telegrafi eno poročilo) Papirna renta..........$4 gld. 75 kr.
Srebrna renta Zlata renta
*4 1 14
85 10
		100 gld. 70	
		w7^	_
Kreditne akcije.....		287 ,	_
London		126 .	3<t
Srebra.......		—	_
Napol.                            . .		10 .	03'/,
C. kr. cekini		1	94
Nemške marke		►il .	85
4°,'n državne srečke iz 1. 1864	250 gld.	128 i	25
Državne srečke iz 1. 1H64	10- > sHL	170 ,	50
Ogrtka zlata renta 4 ,		102 ,	70
„    papirna renta 5"/„ . s'/„ štajerske zemljišč, odvez.		94 .	35
	>blig.	105 ,	—L
Dunava trg. srečke 5',',,	100 eM.	116 ,	—
Zemlj. obč. avstr. 4'/, '„ zlati zast. listi Prior. obli-;. Eizabetine zapad, železnice		126 ,	5 >
		118	25
Prior. obli«. Ferdinandove sev.	železnice	98 ,	40
Kreditne srečke	10O gUl.	180 .	—
Rudoltove srečke	10 .	18 i,	75
Akcije anglo-avstr. banke	120 .	114 .	75
Trammway-društ velj. 170 gld.	a. v.	— ,	—
kr.
Tuf cl:
22. aprila. Pri ilsnsi Dr. Hoflman z Dunaja. — 'Haas iz Gradca.
— Manlicher z Dunaja. — Po-aar iz Trsta. — flrosser z Dunaja. — pl. Schvrarzenberg is Celja. — Groner z Dunaja.
— Sirk iz Gorice. — Blumen-thal iz Berolina. — Bollag z Dunaja. — Broch iz Kočevja.
— Morgenstern /. Dunaja. — Schwarz iz Zagreba. — Brdll-inan z Duiu'ja.
Pri Tlttllvl: Schrott z Dunaja. — Kraut iz Prage. — KOnlngen iz Budimpešte. — Ku pacher iz Gradca — Schu-ater z Dunaja. — Rauzinger iz Kočevja. — Dochler t Dunaja. — Fuchs iz Gradca. — pl. Drobach i Dunaja. — ObergfiSll iz Ribnice.
Pri uesarjl avstrijskem : Wiegel iz Celovca. — Bendik od sv. Valentina.
Usiirll so v Iju-
bljaisuč:
20. aprila: Karol Šubert, lokomotivni vodja v pokoji, 63 let, Marije Terezije cesta št. 10, za rakom. — Rudolf Kremžar, lukomotivnega vodje sin, 4 dni, Kolodvorske ulice št. 11, za slabostjo.
21. aprila: Marija Jasner, sirota, 13 let, Poljanska cesta št. 30, za jetiko. — Robert Steinberg, tovarniškega posestnika sin, 8 dni, Cesta na južno železnico št. 12, za krčem. — Jakob Okorn, črevljar, 75 let, Židovska steza št. 3, za otrpne njem pluč. — Marija Berdajs, delavčeva hči, 4 leta, Reber št. 4, za davico.
V deželnej holnici:
19. aprila: Anton Bohince, dninar, 43 let, za jetiko.
20 marca: Alojzija Rus, delavka, 17 let, za vnetjem obistij. — Anton Potočnik, delavec, 59 let, za edemom v možjanih.
<1 F
C-ii
O""
O * t3> f
r
CD
S"
(0
as
Blagorodni gospod Fragner, lekar v Pragi!
Dolžen sem Vam hvaležnost, ker ste mi poslali dve steklenici dr. Rosovega zdravilnega balzama, kajti od kar ga uživa moja sopro-a, jo ved ne boli v želodci, pojenjal je krč. S tem potrjujem resnico in prosim, pošljite mi še 6 steklenic dr. Rosovega zdravilnega balzama proti poštnem povzetji.
Mihael Miklavcie, h. fit 44, občina Hum, pošta Rogatec.
Častiti gospod Fragner!   Jaz, Matevž  Znkal iz  Strabenie na Moravskera , naznanjam, da je dr. Robov zdravilni balzam mojej ženi, ki je bolehala za krčem v želodci, pomagal, da je krč popolnem  nehal.   Dal sem ga nekaj nekej ženski, ki boleha 7H padavico, pa tudi nji dobro dene; prosim tedaj, pošljite mi ga Še 5 steklenic. Matevž Znkal, v Strabenicah na Moravskem.
Hitra ln gotova
pomoč boleznim v želodci in njih posledicam.
Vzdržanje zdravja
obstoji jedino v tem, da se vzdrži in pospešuje dobro prebavljenje, kajti to jo glavni pogoj zdravja in telesne in duševne kreposti.   Najboljše tintunše sredstvo* da se prebavljenje uravna, da se pravo mešanje krvi doseže, da se odstranijo sprideni in slabi deli krvi, je uže več let splošno znani in priljubljeni
dr. Rosov zdravilni balzam.
Izdelan je iz najboljših, krepilno zdravilnih zelišč jako skrbno, upliva uspešno pri vseh težavah pri prebarljenji, osobito pri slabem apetitu, napetji, bljevanji, telesnih in želodčnih boleznih, pri krči v želodci, pri prenapolnjenji želodca z jedrni, zaslinjenji, krvnetn natokti, hemerojidah, ženskih bolečinah, pri bolečinah v črevih, hipohondriji in melanholiji (vsled motenja prebave); isti oživlja vso delavnost prebave, napravlja kri zdravo in tisto in telesu dd zopet prejšnjo moč in zdravje. Vsled tega svojega izvr-8'nega upliva je zdaj gotovo in priznano IJuil.tk»» it*»mave sredstvtt postal in so splošno razširil.
Na stotine pisem v priznanje je na razgled pripravljenih. Hazpošilja se na frankira.no dopise na vse kraje proti'postnemu povzetju svote.
sW STra-Tjelio© i *THS
Da se izogne neljubim napakam, zato prosim vse p. t. #g. naročnike, naj povsod izrecno dr. Kosov zdravilni »»!«»<w iz lekarne B. Fragnerja v Pragi
zahtevajo, kajti opazil sem, da so naročniki na več krajih dobili neuspešno zmes, ako ao zahtevali samo zdravilni balzam, in ne izrecno dr. Bosovoga zdravilnega balzama.
Pravi
dr. Rosov zdravilni balzam
dobi se  samo v glavnej zalogi izdelovalca B. FrugnerjH, lekarna „k črnemu
orlu" v Pru^i, Ecke der Spornurgaaao Nr. 205—3. V L j h 1> 1 j a n i: O. Ploooll, lekar; VilJ. Mayr, lekar; Eraa. Blrsohltz, lekar; Jos. Svoboda, lekar; J. pl. Trnkoozv, h-kar. V Postoj i ni: Fr. Bacoaroioh, lekar. V Kranj i: K. Savnik, lekar. V Novem Mestu: Dom. Rlzzoli, lekar; Ferd. Haika, lekar. V Kamniku: Jos. Močnik, lekar. V Gorici: Q. Ghri-stofolettl, lekar; A. de Olronooll, lekar; R. KUrner, lekar; Q. B. Pontoni, lekar. V Idriji: Josip Warto, lekar. V O^leji: Della Damaso, lekar. V Trstu: Ed. de Leltenburg, lekar; O. Prendinl, lekar; O. B. Fo-raboaohi, lekar; Jak. Serravalto, lekar; Anton Suttina, k-kar; Karol
Zanettl, lekar.
i|s$~ Vse lekarne ln večje trgovine % materijalnim blagom v Avstro-OgrakeJ Imajo zalogo tega zdravilnega balzama.
Tam se tudi dobi:
IlPrecžifeo d-orrxa*6e nncLa^ilo
zope:- bule, rane in vnetje vsake vrste.
Ako so ženam prsa vnamejo ali strdijo, pri bulah vsake vrste, pri turih, gnojnih tokih, pri črvu v prBtu in'pri nohtanji, pri žlezah, oteklinah, pri izmašee-nji, pri morski (mrtvi) kosti, zoper revmatične otekline in putiko, zoper kronično vnetje v kolenih, v rokah, v ledji, če si kdo nogo spahne, zoper kurja očesa in potne noge, pri razpokanih rokah, zoper lišaje, zoper oteklino po piku mrčesov, zoper tekoče rane, odprte noge, zoper raka in vneto kožo ni boljšega zdravila, ku to mazilo.
Zapite bule in otekline se hitro ozdravijo; kjer pa ven teče, potegne mazilo v kratkem vso gnojico na ae in rano ozdravi. — To mazilo jo zato tako dobro, ker hitro pomaga in ker se po njem rana prej ne zaceli, dokler ni vsa bolna gnojica ven potegnena. Tudi zabrani rast divjega mesa in obvaruje pred snetem (črnim prisadom); tudi bolečine to hladilno mazilo pospeši. — Odprte in tekoče rane se morajo z mlačno vodo umiti, potem še le se mazilo nanje prilepi.
I' Zktutljivah pn Si in        kr. (252—2)
Balzama za uho.
Skušeno in po množin poskusih kot najzanesljivejše sredstvo znano, odstrani nagluhost, in po njem se dobi popolno že zgubljen sluh. 1 sklenica 1 gld. av. velj.
Prejemlje vsa
v njegov strok spadajoča dela
-v iaa.est-u. laa. na, ćLe&eli.
Znano reelno delo.
Nizke cene.
izdelovalec
oljnatih barv, lakov, firnežev
in napisov.
Pleskarska obrt za stavbe in pohištvo.
LJUBLJANA. «,k fc^KEES^i^u. LJUBLJANA.
Santo kemično čiste
oljnate barve,
in firneže.
Prodaja
na drobno in debelo.
Najnižje cene.
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne"•