Posamezna Številka 1 Din. Št. 1. Leto XIX. - Kranj, 5. januarja 1935. Uredništvo in uprava je v Kranju, Strossmajerjev trg štev. 1. Telefon št. 73. »Gorenjec" izhaja vsako soboto. Dopise sprejema uredništvo do srede zvečer. Rokopisi se ne vračajo. Nefranki-ranih pisem ne sprejemamo. — Naročnina za „Qorenjca": celoletno 40 Din, polletno 20 Din, četrtletno 10 Din, pos.št. 1 Din. List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto Vprašanje naše mladine V uredništvo našega lista prihajajo dan za dnem zlasti iz nekaterih krajev kaj žalostna poročili glede naše mladine. Bogo-kletstva, nočno razgrajanje, uničevanje tujega premoženja, razbijanje po gostilnah, pretepi in pesem noža itd. je na dnevnem redu. Mi smo si voščili pravkar srečo v novem letu. Ta sreč« pa je kaj dvomljiva, če naša mladina ne obeta lepših nad. Dvomljiva ni toliko za posameznika, ki ga sicer taka pokvarjena mladina ogroža, dvomljiva je bolj za celoto. Mladi rod se kvari in s tem narod nazaduje. Mi želimo, da bi bil mladi slovenski rod zdrav, pošten, preudaren, zaveden v narodnem, verskem, gospodarskem, socialnem oziru. Mi želimo, da bi bila mladina vredna človeškega dostojanstva in se ne bi poniževala v vsestransko umazanost. Mi želimo, naj se mladina vzgaja k vzorom plemenitosti, izobrazbe, poštenega dela. To so naši cilji in naše želje. To so tudi n^še zahteve. Vendar pa te zahteve ne bodo prej izvedljive, dokler se ne odstranijo gnezda, kjer se kote zamisli, po katerih se vzgaja mladi rod k takim delom, s katerimi se celo ponaša. Ne smemo prezreti tega dejstva, da so navedena in podobna grozodejstva nekaterim celo v ponos, da jih ;udi ščitijo ljudje enakih nazorov, ker jim je všeč, če je pahnjen v nesrečo in oškodovan poštenjak. Huda je ta ugotovitev in žal nam je, da je resnična, ker jo živijenje vsak dan dokazuje in potrjuje. Ti pokvarjeni in zločinski tipi namreč vidijo v poštenjaku vedno nasprotnika, kateri jim očita napake, jih svari, preprečuje zločine. Zlobnež, pokvarjen duševno, nasilnež, ki se izogiblje poštenih sredstev, rabi za svoje grde namene svobode, ali to svobode samo zase, za svoja zločinska dela. Poštenjak pa je ovira, zato proč z njo! Zato je vsaka škoda, prizade-jana poštenjaku, v zločinskih očeh velih čin. Kje so taka gnezda? Vsak poštenjak jih v svojem kraju prav dobro pozna. Mi moremo navesti le nekatere. Naj se spomnimo le nekaterih beznic, ki nosijo ponosen naslov gostilne, kavarne, hotela. Harmonika ali drugi glasbeni instrumenti se slišijo iz beznic, kričavo »petje« zanikrnih deklin, točijo se spančane pijače. V tem ozračju se ne zadovoljujejo samo najslabše strasti, ampak se kujejo tudi zločinski načrti, ki dozorevajo toliko bolj naglo, čim bolj je tak lokal m višku beznice. Koliko gorja so že zakrivile beznice! Kako veliko odgovornost nosij) lastniki beznic. Jmamo tudi organizacije, tajne celo, ki imajo kar v programu zločinska dela, čeprav je zunanji program radi oblasti še kar .čeden. In koliko načrtov se rodi v teh organizacijah, ki so bližnjemu samo v kvar. Kako prav bi bilo, da bi pristojni činitelji izsledili vse Uke družbe in jih razgnali. In tisk! Kar poglejte svobodomiselno časopisje! S kakšno naslado opisuje razne perverznosti, potek zločinskih dejanj, kako kvari nravnost in zavaja mladino. In ni ga, ki bi temu početju preprečil nravstveno kvar-jenje naroda. Beseda in slika naj se cenzurira v nravstvenem smislu, pa bo narod zdrav, pošten in ne bo potreboval izrednih ukrepov. Narodna vigoja! Ali res ne vidimo, da so razni »vzgojitelji" sami najbolj glede vzgoje zanemarjeni? In kako naj bo to v soglasju z geslom: BBesede mičejo, zgledi ylečejo"? Še so razne skrivalnice in gnezda, koti-šča zločincev. Odpraviti je treba najbolj vidne najprej, pa bomo zdrav narod, ki ne bo potreboval dosti jetnišnic. Denar pa, potreben za kriminal, bo služil prosveti, delu, gospodarstvu, socialnim institucijam. Bog daj, da bi kmalu dočakali tak dan, ko bodo naše vasi in mesta obljudena le s poštenjaki. Nova vlada na delu Nova vlada je podala na seji narodne skupščine dne 3. januarja izjavo o svojih načrtih. To izjavo je javnost zelo težko pričakovala. Med veliko pozornostjo je izvajal predsednik vlade g. Jevtič med dru-drugim sledeče: Čuvajmo Jugoslavijo! Kraljevina Jugoslavija je teritorialno, politično in moralno pridobitev mnogoštevilnih rodov. To je sveto poslanstvo kralja-mučenika, ki ga moramo čuvati in samo okrepljeno izročiti bodočim rodovom sedanje, po vojnah in stiskah prizadete generacije. Da bo v polni meri izpolnila to svojo nalogo v zunanji politiki in da bo trajno ohranila in zagotovila na zunaj mir, red in napredek ter moč Jugoslavije, bo kraljevska vlada z neumorno delavnostjo nadaljevala isto zunanjo politiko, ki vam je znana in ki je pod modrim vodstvom pokojnega kralja visoko dvignila ugled naše države na vsem svetu in nam pridobila zanesljive prijatelje in zveste zaveznike. Nato je obsodil teroristična dejanja atentatorjev in obljublja storiti vse, da se v smislu sklepov Zveze narodov dobi zadoščenje za marsejski zločin. Notranja utrditev države. Iz spoštovanja resnice in trezno opaženih dejstev gleda kraljevska vlada brez samoprevare na stanje naših splošnih razmer in na potrebo notranje konsolidacije države. Prepričana, da slone temelji vsake dobre državne uprave na brezpogojni vdanosti, blaginji in napredku domovine, uverjena o potrebi neomejene in resnične službe kralju in narodu, bo kraljevska vlada v tem oziru pred-njačila, prepričana, da bo deležna razumevanja in podpore vseh svojih sodržavljanov. V tej službi splošnim interesom bo kraljevska vlada, stopajoč odločno in neomajno po poti naše nacionalne in državne politike, izražene z velikim delom kralja-mučenika, in začrtane z ustavo leta 1931 — sprejela sodelovanje tudi vseh tistih, ki jih bo vodil isti duh, ne glede na to, na kateri strani so bili v naših prejšnjih političnih razprtijah. Ureditev samouprav. Ena izmed prvih nalog kraljevske vlade bo reorganizacija državne uprave, popolna organizacija banovin kot upravnih in samoupravnih edinic z izvedbo popolne dekoncentracije oblasti. Uprava mora biti cenena, enotna in napram narodu neposredna. V veri, da more samo popolna in od vseh spoštovana zakonitost biti edino me-rilo*v občevanju med državljani in predstavniki oblasti, bo posvetila kr. vlada največjo pozornost na strogo izvajanje zako-konov napram vsem in vsakomur v popolni enakosti vseh državljanov, in bo skrbela, da postane zakonitost ena glavnih vrlin naše notranje politike. Kršitve zakonov ne bo trpela v nobenem oziru, pa najsi pride s katerekoli strani. Konkordat. Kr. vlada je prešinjena z najboljšo voljo, da odnošaje in iskreno sodelovanje med državo in katoliško Cerkvijo z uspehom in trajno zagotovi s sklenitvijo konkordata s sveto stolico. Gospodarska vprašanja. Podpiranje produktivnih sil prebivalstva na vseh pod- ročjih gospodarskega delovanja, tako v kmetijstvu kakor v industriji, trgovini in obrti. Največjo pozornost bo posvetila kmetijstvu kot najštevilnejšemu in najvažnejšemu delu prebivalstva. Mi moramo povzdigniti našo vas, pomagati zadružništvu kot gospodarsko socialnim organizacijam in vsem zadružnim oblikam, kar bo eden izmed ciljev gospodarske politike kr. vlade. Upoštevaje, da izhaja gospodarska kriza pri nas v prvi vrsti iz krize kmetijstva, bo kr. vlada priskočila na pomoč pred vsem kmetu in njegovemu gospodarstvu. Napredek kmetovalcev je pogoj za ohranitev in razvoj ostalih gospodarskih slojev, industrijcev, delavcev, trgovcev in obrtnikov, ki bo zanje kraljevska vlada poskrbela vse, kar bo moglo izboljšati njihovo gospodarsko stanje. Davki. Davčna obremenitev je dosegla svoj višek. Kr. vlada bo to dejstvo upoštevala in se pri tem trudila, da prepreči preveliko davčno obremenjenost s pravično razdelitvijo javnih dajatev in s tem, da spravi davčno obremenitev v sklad z davčnimi možnostmi državljanov. V dosego tega cilja na gospodarsko-finančnem polju bo kr. vlada iskala sodelovanje samih gospodarskih organizacij, zbornic, zvez in zadružnih ustanov, tako da bodo ukrepi, ki jih bo treba storiti, z vseh strani proučeni in bodo kar najbolje dosegli svoj namen. Vlada obljublja storiti tudi vse za dvig prosvete, posebno pozornost bo posvečala radi miru naši obrambni sili. Tedenske nouice Kranj »Peterčkove poslednje sanje" na od ru Ljudskega doma v Kranju. To znano in obenem najboljše delo Pavla Golie uprizori v nedeljo, na dan sv. Treh kraljev, G. januarja ob 4. uri popoldan naša agilna igravska družina Jugoslovanske strokovne zveze. Vloge so razdeljene po vsej uvidevnosti, tako da pridejo do razmaha tudi naši najmlajši igravci. Važnejše vloge so pa seveda v rokah starejših, izkušenih igrav-cev. Sivestrovanje. Kranjci so si dali duška na Silvestrovo. Kar nič niso bili slabe volje, da je leto 1934 minulo. Zlasti je bilo živahno na »Stari pošti« in pri »Jelenu« po končanih programih drugod. Med temi se je postavil zlasti »Ljudski dom« z ljubkim programom. V Narodnem domu se je vršilo silvestrovanje le v ožjem krogu in brez določenega programa. Poroka. Na praznik sv. Štefana sta se v župni cerkvi v Kranju poročila g. Terno-vec Boleslav, privatni uradnik pri tvrdki Gorjanc v Kranju in gospodična Božena Rooss, hčerka g. davčnega nadupravitelja v pokuju. Ženin je sin dvornega svetnika Matevža Ternovca, ki je bil svoj čas zelo znana osebnost na dunajskih in tržaških narodnih krogih, in je gojil zveze z vsemi vodilnimi, nacijonalnimi, slovenskimi in hrvaškimi osebnostmi, ki so se shajale v njegovi družini. Zanimivo je, da sta bila tudi velika prijatelja z veliki .t; škofom Jurijem Štrossmajerjem. Gibanje prebivalstva. V letu 1934 je bilo v kranjski župniji rojenih 124 otrok, in sicer je bilo v mestu rojenih 49 otrok, v okoliških vaseh: Premskovo, Rupa, Huje, Klanec in Čirčiče pa 75 otrok. Kranjci imajo malo otrok! Lani je umrlo v kranjski župniji 72 oseb. Oklicanih je bilo v župni cerkvi v Kranju 80 parov, poročenih pa je bilo 51 parov v Kranju. RazSiritev ceste. Pri Delavskem domu je okrajni cestni odbor podrl poslopje, ki je stalo nad veliko kletjo in jo je rabil g. Mayr za svojo pivovarno. Cesto bodo tudi precej znižali, da bo tamkajšnji klanec precej znižan. Razširitev ceste na onem kraju je bila zelo nujna, posebno ob semanjih dneh je bila včasih tam cesta tako natrpana, da je bilo že nevarno tam voziti in hoditi. Z razšititvijo ceste bo Kranj mnogo pridobil, pa tudi dohod na sejmišče bo postal pri-kladnejši. KatoliSka akcija ima svoj shod v četrtek, dne 10. januarja ob 8. uri zvečer v Ljudskem domu. Nove ulice in nove Številke. Na Silvestrov večer so pričeli mestni uslužbenci nabijati po hišah napise novoimenovanih ulic, trgov in hišnih številk. Milo je milo, si misli marsikatera gospodinja. Toda dejstva ji dokažejo drugače. Res je namreč, da je med milom in milom zelo velika razlika, večja kakor med moko in moko. Pri tej obstoja razlika le v mletju, dočim ostanejo redilne snovi iste. Kljub lemu pa zahteva vsaka gospodinja le gotovo moko, dočim marsikatera pere s poljubnim milom, četudi ji perilo v kratkem razpade. Razumna gospodinja pa se tej nepriliki izogne in pere dosledno le z ZLATOROG-ovin MILOM, ki ne škoduje niti najfinejšim tkaninam. ObCinske zadeve. Točno poročilo o zadnji občinski seji bomo prinesli v prihodnji številki lista in s tem odgovorili na nekatere nepopolnosti poročil »Slov. Naroda« in »Jutra«. — Prepričani smo, da se bo smelo poročati o vsem, kar se je govorilo na tej seji in sicer izčrpno, tako, da bo slika razprav popolnoma jasna. Povedali bomo, kdo in zakaj je govoril o hujskanji, prav tako pa tudi, zakaj so nekaterim gospodom neljuba izvajanja opozicije, ki so jih nazvali brez jed ra in smisla. Ti gospodje, ki so se doslej s praktičnim gospodarstvom silno mak) bavili — ker to ni bil njih poklic — bi tedaj kot začetniki v tej stroki, lahko pre-vidneje klasificirali nasprotna izvajanja. Osobito opozarjamo na okornost, zakaj je manjšina prvotno glasovala za trošarino in kaj ji je dalo povod, da je tako v javnosti kakor na občinski seji odločno nastopila proti njej oziroma proti načinu nje izvajanja. Tudi članke o obletnici občinskih volitev in njenih refleksih bomo nadaljevali. »Povest o izgubljeni Marti". Minulo soboto zvečer in nedeljo popoldan je bila dvorana Ljudskega doma v Kranju nabito polna radi igre »Povest o izgubljeni Marti, ki jo je napisal g. profesor Mlakar iz Lju-bjane in jo je priredila gimnazijska kon-gregacija pri uršulinkah v Ljubljani. Z igro smo bili zelo zadovoljni in želimo ponovitve. Razglas! Rakor vsako leto, tako bo treba tudi za leto 1935. vsa motorna vozila opremiti z novimi evidenčnimi tablicami. — Lastniki motornih vozil, osebnih in tovornih automobilov, motornih koies (brez razlike teže) in traktorjev se opozarjajo, da izvršijo letno prijavo pri sreskem načelstvu najpozneje do 31. januarja 1935. Obrazce za prijave se dobe pri sreskem načelstvu. Saobračajne knjižice je prinesti s seboj, da se v istih zabeleži prijava in Številka dodeljene evidenčne tablice. — Prijave je kolekovati: za automobile s 100 dinarskim, za motorna vozila pa s 50 dinarskim kolekom. — Proti vsakemu, ki bi do 31. januarja 1935 ne vložil letne prijave, se bo uvedlo kazensko postopanje po tarifni postavki 100 taksnega zakona v zvezi s členom 106 taksnega in pristojbinskega pravilnika. Sreski načelnik: dr. Ogrin, l.r. Stran 2 1 Razglas. Na podlagi tarifne postavke 100. taksnega zakona in čl. 106. taksnega in pristojbinskega pravilnika se opozarjajo vsi lastniki bicikljev, da jih prijavijo pri občini svojega stalnega bivališča najdalje do 28. januarja 1935. Prijava se vrši pismeno po predpisani tiskovini, katera se dobi v občinski pisarni in mora biti kolko-vsna s 5 dinarskim kolekom. — Vsa kolesa morajo imeti prometne tablice, katere morajo biti na kolesu plombirane, razven tega pa mora imeti kolesar še pri sebi prometno knjižico. — Vsak lastnik becikla mora prodajo ali zamenjavo bicikla takoj, a najpozneje v 15 dneh prijaviti na sreskem načelstvu. Tako se mora vsako nerabno kolo tudi takoj odjaviti, oddati sao-bračajno knjižico in evidenčno tablico. — Neupoštevanje teh predpisov se bo kaznovalo po taksnem zakonu in po uredbi o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih (skupaj najmanj Din 130-, a v ponovnih slučajih še več). — Razen tega pa tudi davčna uprava — vsakega zamudnika kaznuje. Za globo pa jamči v prvi vrsti bicikelj. Sreski načelnik: dr. Ogrin, 1. r. Šmartin pri Kranju Igra. Kr. odbor Rdečega križa v Hrastju gostuje v nedeljo 6. januarja v Šmartinskern domu z narodno igro v 6 dejanjih »Ljuba-vi cvet je zamorjen«. Predstava je bila prvič uprizorjena v domačem društvenem domu in je bila v vsakem pogledu odlična. Prepričani smo, da bomo tudi pri nas zadovoljni. »GORENJEC« 3g. Pirniče Saj jc že čas. Na robu vasi stoji lična cerkvica. V njej sameva njen patron sv. Tomaž. O nji se je že večkrat govorilo radi povečave, ki pa se žal odlaša radi pomanjkanja denarja. O kaki povečavi zaenkrat skoraj ni upanja. Sv. Tomaža bi razveselili že s tem, da bi se uredilo vsaj to, kar je neobhodno »potrebno, da mu ne bo treba prerano v pokoj, ter da se tudi mamici Božji prepreči ponovni beg v Egipet. Vsaj to naj se izvede. Najprimernejša darila Vam nudi priznana solidna tvrdka B. RANGUS, zlatar, Kranj Uradi, javni lokali, tovarne in c. tvrdke — zanimajte se za stenske ure Reform. Brez navijanja in električnega toka. Točne informacije in vpogled v trgovini. Kokra Blagoslov mostov. V nedeljo 6. t. m. bomo po popoldanskem cerkvenem opravilu blagoslovili dva nova železobetonska mostova na tukajšnji banovinski cesti. To sta mostova v Hudi luknji in Leskovčev most. Mostova je zgradila tvrdka Slavec iz Kranja. Cerklje Lepo je bilo na novega leta dan v dvorani Ljudskega doma pri .Vrnitvi". Pravijo, da ni bila dvorana že dolgo tako polna gledalcev, ki so napeto sledili tako domače božičnim, a tudi tako tragičnim prizorom. Igravcem se je sicer sprva poznala neka negotovost, ki pa je potem zlasti v 3. dejanju prešla v samozavest dobrih igrav-cev. Krasen je bil zadnji prizor, kakor zelo težko izvedljiv, kruto resničen, a dvignjen v glorijo odpovedi: poveličani križ. Sicer pa bodo Bojevniki to igro ponovili še v nedeljo na praznik sv. Treh kraljev ob 3 popoldne. Na to predstavo, ki bo še bolj skrbno pripravljena, se obeta mnogo gostov iz sosednih fara, pa tudi nihče domačih naj ne zamudi te lepe prilike. Ne bo nas še konec. Prestop v novo leto smo praznovali s slovesnim potrkava-njem zvonov in mnogimi streli. Nič kaj nismo zadovoljni s starim letom, mnogo si obetamo od novega. Rojstev je bilo 109 (8), (lansko leto 115), mrličev 56 (70), porok 19 (18). Drevesnico na svetu g. dr. Jenkove si je pod ugodnimi pogoji omislila Sadjarska in vrtnarska podružnica v Cerkljah. Mohorske knjige se še lahko dobe pri poverjeništvu, čeprav se nisi naročil nanje. Dolgi prsti so nekaj šarili po Gradu in Dvorjah. Čigavi? Samo govore ... Na napačen naslov so se obrnili oni, ki radi dopisa o sestanku krajevne organizacije Boja v štev. 45 dolže imenovano organizacijo prestopka in nedovoljene agitacije. Kaj more organizacija, če smo mi sami od sebe kot kronisti zabeležili vest o zborovanju Boja, pa naj je to le sestanek ah ^ravi zbor. Ni lepo dlakocepiti, grdo pa je ko. i podtikati zle namene. — Poročevalci. Popravek Cerklje, dne 18. decembra 1934 Gospod Kari Eržen, odgovorni urednik v Kranju. Z oziroTi na v tedniku »Gorenjec« z dne 17. XI. 1934 št. 42. na drugi strani v 4 stolpcu pod naslovom »Karambol« natisnjeni članek izvolite objaviti v prihodnji številki imenovanega tednika v smislu 51. 26 in 27 zakona o tisku sledeči popravek: »Ni res, da sem že po Marijinem zvone-nju usodnega dne s precejšno brzino vozil v smeri iz Vodic proti Cerkljam, temveč je res, da sem vozil le z drugo brzino, torej zmerno. Ravnotako ni res, da sem hoteč sekati ovinek na levi ob vogalu hiše, z vso silo treščil skupaj s krojaškim pomočnikom Petrom Jerajem, ampak je res, da o-vinka nisem sekal, temveč vozil pravilno na desni strani ceste« Julijan Lapajne obč. delovodja v Cerkljah Šenčur Šenčur župniku Francu Vavpetiču Na praznik ustoličenja (29. XII. 1934). Fatum — prinašaš preroda milost in slast. Razpršil nad nami je Jahve poslednjih viharjev oblast, iivaz ljubezni iz src nam veselih zveni. Na njivi Gospodovi zmage luč zlata gori: Cvetje — ki nikdar zvenelo ne bo — tam dehti .. . Uspešno gojil in zalival skrbno si ga Ti! Vrtnar —, naš predobri učitelj, pastir, Auroro pravice med nas si zanesel in mir, V knjigi življenja Tvoje ime bo kot biser blestelo: Pri Bogu, kar vzgojil si, bode brezkončno živelo. Enaka nekdaj Tebi jasna sreča zasine Tam v zarji vekovečni rajske domovine. In »Salve« serafinski zadoni, časti koral mogočno zabuči: Udano Tvoj triumf nebo slavi 1 Novi župnik. Sedem dolgih mesecev je čakala osirotela župnija svetega Jurija na novega župnika. Ugibanja, kdo bo dobil lepo šenčursko župnijo, ni bilo ne konca ne kraja. Vseh župljanov želja je bila, da bi ostal za župnika dosedanji župni upravitelj in bivši kaplan v Šenčurju g. Franc Vavpetič. Na praznik sv. Štefana šele se je izpolnila ta želja, ko je bilo oznanjeno, da bo prišel v soboto, dne 29. dec. 1934 ob pol 4 iz Ljubljane novi g. župnik Franc Vavpetič. Le malo časa je bilo za priprave ob sprejemu, pa vendar je bil sprejem nad vse lep. Ko je odšel g. Vavpetič v soboto zjutraj v Ljubljano k inštalaciji, so za-začeli vihati šenčurski možje in fantje rokave ter začeli postavljati visoke mlaje. V najkrajšem času so jih postavili dvanajst lepih in vitkih. Dekleta so spletla veliKo vencev zidnje večere pred soboto, da so z njimi ovili fantje mlaje. Ko se je približala ura sprejema novega župnika, je bilo vse v redu. Fantje iz skoro vseh vasi šen- Lavtižar Josip: Junaška doba Slovencev Zgodovinska povest iz 15. stoletja. Godi se na Gorenjskem v dobi turških vpadov. I. Pod vaško lipo Občinski modri so možje premišljevali in boljših časov že težko pričakovali. Ako gteš po cesti, ki pelje iz Kranja v Tržič, prideš v slabih treh urah do župnijske vasi Križe. V bližini ondotne cerkve je rasla košata lipa. Pod njo so se zbirali pradedi sedanjih prebivalcev, sedeli v njeni senci in irneli vsakdanje pogovore, večkrat pa tudi važna posvetovanja. Lipa je bila starim Slovencem priljubljeno, rekel bi sveto drevo. Kakor čisla Nemec hrast, Grk oljko, Arabec palmo, Indijec smokvo, tako čisla Slovan lipo, saj je lipa doma v Rusiji. Iz Rusije, kjer je še dandanes veliko lipovih gozdov, so prinesli slovanski rodovi lipovo seme tudi v naše kraje. Pod okriljem prijetno dišečega lipovega cvetja se je vršilo od otroških pa do poznih let veselo in žalostno življenje starih slovenskih očancev. Vsaka stara lipa bi nam lahko veliko povedala, če bi mogla govoriti o zgodovini nase davno pretekie dobe. Kresni dan leta 1470 |e bilo pod omenjeno lipo več k r i ž k i h domačinov. Časa so imeli dovolj, ker so obhajali takrat god sv. Janeza Krstnika kot zapovedan praznik. Popoldansko solnce je sijalo tako prijazno, da je nebroj čebelic šumeio na lipovih vejah in nabiralo po dišečem cvetju. Glavno besedo je imel med zborovalci župan Janez Grašič. Kadar je bilo treba kaj važnega spregovoriti, so klicali Gr^šiča k razsodbi. Kar je on rekel, je vselej obveljalo. »Marsikaj bi bilo lahko boljše«, tako je govoril kmetom, »ker pa ni, moramo molčati in potrpeti. Pritožbe ne pomagajo nič. Človek si le tam lahko pomaga, kjer si more Če si pa ne more, naj nosi naloženo breme. Naš duhovni gospod nas velikokrat tolaži. Se preteklo nedeljo nam jc razlagal, kako voljno moremo svoj križ nositi.« »Duhovnik nas lahko tolaži«, je dejal Podiogar iz Gozda, »ker ne čuti našima trpljenj?. Je sicer usmiljenega srca, potegne pa večkrat z grofom.« »Vr mi- vrani ne izkljuje oči«, mu je pritrdil Ptčnlk z Bistrico. »Vem, zakaj tako govoriš«, je rekel Pcč-niku Grašič. »Tebe je gospod vikar nekaj pokaral, zato ga imaš v slabem spominu. Saj je duhovnikova dolžno*!, da nas opozori, če vidi napake nad nami.« »Sam jih pa nič nima, kajne?«, je nadaljeval Pečnik. »Kadar s/oje popravi, naj popravita druge.« »Ti nisi ti;e;'o/ sodnik«, ga j- zavrnil Grašič. »On ima svojega predstojnika v Kranju. Župnik in apostolski protonotir Prosper Kamuli naj ga pokliče k sebi, če vidi kaj slabega nad njim. Njemu je odgovoren, nc tebi, Pečnik, in tudi meni ne. To si zapomnil Sicer pa poznam našega duhovnika le od dobre strani.« Pečnik ni upal več ugovarjati županovi odločnosti. ... Stcv. 1 čurske fare so hiteli na konjih novemu župniku nasproti. Pred šenčursko župno cerkvijo pa se je zbral občinski odbor z županom g. Umnikom, šolska mladina šentjurske šole z g. šolskim upraviteljem Rapetom, dekliška Marijina družba, ženska Marijina družba, tretji red in zastopniki Katoliške akcije. Lep pogled je bil na številno množico, ki je pričakovala priljubljenega g. Vavpetiča, da bi ga sprejela kot svojega novega župnika. V imenu fsntov, ki so jezdili župniku nasproti, je pozdravil Umnik Anton ml., v imenu mož pa Gašperlin Matija, mesar in posestnik iz Šenčurja. Ko je prišel avto z novim g. župnikom, ki ga je spremljal ravnatelj škofijske ptsanie in šenčurski rojak g. Joža Jagodic, pred župno cerkev, je g. župnika najprej pozdravil g. svetnik Blaz Grča. Pozdravil je župnika v imenu vseh duhovnikov šerčurske župnije. Za njim ga je pozdravil g. Umnik Anton, kot župan. Želel je, da bi se novi župnik dobro počutil v Šenčurju. Za njim so ga pozdravili otroci šenčurske ii olševske šole, Marijin vrtec, dekliška Marijina družba, ženska Marijina družba, tretj red in Katoliška akcija. Vsi so ga pozdravili z lepimi izvirnimi pozdravi. V cerkvi so pevci zapeli »Novi župnik bod' pozdravljen«, nakar je imel novi g. župnik litanie z blagoslovom. Zvečer ob 7 so prišli pred župnišče pevci in zapeli tri lepe narodne pesmi. Vmes pa je streljalo in pokalo, rakete so švigale v zrak, da je bilo veselje gledati in poslušati. Pri tej podoknici so Visočani izročili g. župniku lepo sliko, v zahvalo za vse skrbi, ki jih je posvetil g. župnik kot kaplan soseski Visoko. — V nedeljo je imel novi g. župnik ob 10 sovesno sveto mašo. S svojim prihodom ir udeležbo pri tej slovesnosti so počastili g župnika cerkljanski dekan g. Franc Doinar, kranjski župnik g. svetnik Matija Škebec, trbojski župnik g. Franc Čemažar, vojljanski prost g. Franc Rajčevič, in svetnik g. Blaž Grča. Pridigo je imel g. ravnatelj Ježe Jagodic in sicer tako lepo, da ga je pottm nekdo pohvalil, da je samega sebe pr kosil. Po sv. maši sta bila umeščena nova klučarja žup-ne cerkve g. Umnik Anton ir g. Jože Ka-divec. Pred vse cerkvijo ju h nagovoril g. župnik in jima izročil dckrt.J, s katerima sta bila imenovana za častn) in tudi odgovorno službo klučarjev. iopoldne po slovesnih in petih litanijah.lj biia v dvorani akademija na čast novmu župntku. so trdili, da dvorana nikd;, ni bila tako polna, kot ta dan. Okrog 8)0 ljudi se je udeležilo akademije, veliko p j:!i je moralo domov, ker v dvorani ni blo zanje prostora. Ko je prišel v dvpraio g. župink Vavpetič, so zapeli pevci »Novi župnik bod' pozdravljen«. Nato je n;el pozdravni nagovor župan g. Umnik, k je obenem s »Včeraj sem bil v Kranju«, je pripovedoval Grašič, »izvedel pa nisem nič dobrega. Mislil sem, da nam bodo bremena po-lajšali, toda dobili bomo še težja. To veste, da nima cesar Friderik nikoli nič denara, zato nam nakladajo oblasti vedno večje davke « »Kdaj bo že konec večnih dajatev?«, je zopet zabavljal Pečnik z Bistrice. Ta ni nikoli molčal, kadar je bil pogovor o gosposki. »Same dolžnosti, pravic pa nobenih. Najprej delati graščini tlako, potem pa p prepustiti še desetino letnih pridelkov. Vse grajske njive moramo obdelati: spomladi s plugom, jeseni s srpom. In šele potem, ko smo opravili delo ra grofovih njivah, smemo skrbeti za lastno zemljišče. Vrh tega moramo graščini trebiti gozde, sekati drva, dovažati kamenje, [-..sik in apno za zidavo, snažiti grajske prostore in večkrat tudi ponoči stražiti grad. Prašam vas: Ali moremo še kij več storiti?« »Vse je res, kar si naštel«, je pripomnil žup m. »Ne pozabimo pa, da imamo dobrega graščaka, ki nam marsikaj spregleda. Kolikokrat slišimo k drugih krajev, kako trdo delajo grof; s svojimi podložniki. Nič se jim ne smilijo, vse hočejo od njih do zadnje merice in do zadnjega feniga, naj bo slaba ali dobra letina. In kako neusmiljeni so ponekod iztirjevalci desetine ki j;rn pravimo valpeti. Ljudi obkladajo z delom ter jih še mučijo na razne načine. O našem valpttu Čarmanu ne moremo reči kaj takega. Prizanese nam, kjerkoli more. Seveda ima to ukazano od grofa. Ne rečem, da se nam dobro godi; bc; kakor drugje.« »Kaj pa tlaka, ki jo mora kemu vikarju?«, se je oglas »Ali ta nič ne šteje ?« Zupan Grašič je pogledal nega nasprotnika, in mu oc sebno prijazno: »Ta tlaka je v primero malenkostna, da skoraj ne Kljub temu jo ti, Pečnik, 1 bjvijnš, dolguješ vikarju že kaj je naredi! s teboj? Ali j zahteval od tebe? Prijazno tvoje dolžnost^, nič drugega pritožuješ zaradi tega.« »Pustimo ga!«, so govor »Ne!«, je zakiical precej z Golmka. »Če Pečnik ti; lepa, jo bo pa prisiljen. Mi lati, on pa ne.« »Pečnik je bil tiho na de. Zato je nadaljeval Greš »Včeraj sem bil torej v K zvedel, da so nam naložili Možje so osupnili. »Da, nov davek«, je i•■■ »Vsak ga bo moral plačt stanu, še berači. Škofje ioo 40 goldinarjev na leto, op;<; 32, baroni 28, vitezi 10, • župniki in meščani s pos, narja.« »In mi, in mi?«, so vp., glasno. (Dalje prihodn e pa vendar, 0 delati križ-spet Pečnik. ečnika, ved->voriI ne po grajsko tako de v poštev. tako rad za-za tri leta. In je mar s silo te je opomnil Zdaj se pa še 'ini^i kmetic, gorčeno M;'.'i ne opravi z • moramo de Valijeve bese- mju, kjer sem V davek.« avljal Grašič. 1 brez razlike morali dijati prosti in grofj iddijakoni 6. vom 2 gold:- vali vsi eno- Štev. 1 • GORENJEC Stran 3 pozdravom govoril tudi o otvoritvi novega življenja v šenčurskern domu. Tudi g. ravnatelj Jagodic je povedal nekaj novih stvari, ki so pokazale zmožnosti in kreposti novega župnika. Pozdravila sta ga nato v imenu žena naša domača pesnica Mica Ferjan iz Olševka in v imenu mož Jakob Prestor iz Srednje vasi. Za tem je bila verska igra »Teophilus«. Vsem jc ugajala igra, ki jo je režiral g. Janez Celjer in ki je v igri tudi sam nastopil kot pridigar. Vsa prireditev je trajala dve uri. Tako je Šenčur sprejel in počastil svojega novega župnika. Bog daj, da bi sedaj dolgo ne bilo treba sprejemati in pozdravljati novega župnika. Zaprisega vojaških obveznikov. V nedeljo 16. pr. m. se je vršila svečana zaprisega pripadnikov občine Šenčur — 572 po številu — v župni cerkvi v Šenčurju. Vsi udeleženci so obljubili neomajno vdanost kralju in domovini. Kolo popolnoma novo je izmaknil neznan uzmovič Pipan Frančiški. Lipo — simbol slovanstva — smo vsa-dili predzadnjo nedeljo v spomin vrhovnemu zapovedniku vse voj»e sile kralju Petru II. Ob tej priliki je bilo obdržanih nekaj pomembnih govorov za ta dan, kakor tudi na blagopokojnega vladarja Aleksandra I. Nesreča. Predzadnjo nedeljo se je Ber-gant Franc vračal iz Kranja z vozom, na katerega sta med potjo stopila od zadaj Pavel Draksler in Erjavec Marica, ki sta se vračala iz tovarne. Nekako pred Rabičem se jim splaši konj in vsi trije so popadali z vozila na trda tla. Draksler je dobil hude odprtine na glavi, dočim jc dekle radi strahu obležalo nekaj časa v nezavesti. Voznik ni bil ranjen. Previdnost je današnjemu človeku najpotrebnejša. Lesc Kdo je dopisnik. Pri nas jc zmirom kaj novega. Uniforma, cirkus, zasliševanje preganjalcev g. šol. upr. Kristana, o katerem bomo že poročali, ko bo sodba izrečena. Sedaj pa imamo zadevo potegavščine. Pri nas imamo samo eno sv. mašo in sicer ob 7. uri zjutraj. Neki prerokovalec pa je v Palovčah pravil, da bo v nedeljo ob 6. uri in res so mu verjeli in šli k 6 maši. Ko pa pridejo pred cerkev, pa je bila ta še zaprta. Kaj pa sedaj? Ali nazaj v Palo-viče ali v kakšno hišo v Lešah, da čakajo 7. mašo? S tako potegavščino si pač ni pridobil slovesa. Mesto varanja ljudi bi bilo prav, da sam uredi zadeve, ki jih je dolžan. Razglasi- Želeli bi, da se razglasi, ki se kbčejo predcerkvijo, tudi redno uabijejo na občinsko desko, da se jih lahko vsak čas prečita. Suha Na praznik sv. Štefana je bila sv, maša pri naši podružnici, med katero so nekateri fantje hodili po vasi, eden med nprni pa je šel dražit Fendetovega psa, ki ga je za plačilo pošteno poplačal. »Rožice«, ki so se na Jemejevo nedeljo sejale, so bogato obrodile, posebno se to vidi ob sobotah in nedeljah ponoči. Fantje le korajžno v svojo pogubo! Kislo grozdje. Sredi našega mesta stoji, kakor nepremagljiva trdnjava bivša čevljarska tovarna Mally & Demberger, Kupci jo naskakujejo, ogledujejo in delajo načrte, kakor bi jo zasedli, pa d<> sedaj še niso imeli sreče. Godi se jim nekako tako, ka!o>r lisici. Ki je gledala na gro-zdje, katero je bilo previsoko. »Prekislo je----!« Nesreča. 27. decembta 19 54 se je pripetila nesreča. Goričanov avtobus je po vozil pred lekarno 11 letno deklico Elviro Poljane. Dobila je hude poškodbe na glavi. Še hujše so bile pa notranje poškodbo, katerim je podlegla v ljubljanski bolnici. V soboto dopoldne so jo prepeljali v Tržič. Popoldne ob pol šfnh je bil pogr.b ob številni udeležbi šolske mladine, ktr je bila učenka A. razreda ljudske šole. Prijatelji, kupujte le pri tvrdkah, ki oglašujejo v »Gorenjcu". Silvestrovanje v Našem domu je prav lepo poteklo. Gospod Cerkovnik nam je preskrbel primerno igro za božični čas, doleg tega pa še par kupletov, pri katerih so nastopili naši znani trž;ški komiki. Dvorana je bda nabito polna. V splošnem je bilo s potekom vse zadovoljno, igralci in navzoče občinstvo, ki je na ta način dostojno in vendar veselo končalo staro in stopilo v novo leto. Gibanje prebivalstva v letu 1934 je bilo v naši župniji sledeče: rojenih je bilo 123 otrok in sicer 71 dečkov ter 52 deklic. Od teh je bilo nezakonskih 9. Razen tega je bilo v ljubljanski bolnici rojenih še 8 otrok. Umrlo je v domači župniji tO oseb, pokopanih je bilo pa na našem pokopališču 62 in sicer 31 moških in 31 žensk. Otrok pod šestim letorn je umrlo 19, nad 70 let starih je bilo pokopanih 14. Najstarejši mrlič je v življenju dopolnil 82 let 9 mesecev in 19 dni. Bila je to splošno znana in spoštovana Kurnikova mati, ki je umrla pol ure pred novim letom. Porok je bilo v domači župniji 48, oklicev pa 58. Sv. obhajil je bilo razdeljenih 71.200. Rahlo »Vrnitev". Ker na dan sv. Štefana naša dvorana ni mogla sprejeti vseh posetn kov k Vomfiergerjevi drami »Vrnitev«, je prostovoljno gasilsko društvo na splošno željo namenilo praznik sv. Treh kraljev (6. jan.) za ponovitev. Javna vloga predsedstvu občine. Ker je ljudstvo do skrajnosti ogorčeno in ker so neprestano ponavlja kljub tolikim poročanjem v časopisju nočno kaljenje miru, grožnje, bogokletstva, smo poslali na predsedstvo občine vlogo, kakor se glasi: »Podpisani zahtevam z vso odločnostjo, ki jo bom uveljavil na vseh merodajnih mestih, da poskrbi predsedstvo občine Naklo za . . . osebno varnost. Pobijanje šip, grožnje s smrtjo in »crkanjem«, vpletene med strašna bogokletstva, dovolj izpričujejo, da je . . . življenje v nevarnosti. Zato vprašam: 1. ) Kaj misli predsedstvo občine ukrenit za . . . osebno varnost? 2. ) Kakšne korake misli podvzeti napram nočnim kaliletm miru in grozilcem? 3. ) Ali ve predsedstvo občine za zbirališče in hujskanje teroristov in kaj misli ukrfniti vtem pogledu? 4. ) Ali predsedstvo r bčine ve za javno vznemirjenje in pričakovanje, da predsedstvo stori brezobzirno .^vojo dolžnost? 5. ) Ali . . . bo dalo predsedstvo občine na vse to odgovor, predno ukrenem kaj na drugih forumih? Ker je zadeva nujna, prosim takojšnega odgovora in odloč.tve na današnji seji. Podpis. Še to I Vlogo je izzvalo surovo rjovenje dobro poznanih in že javno povedanih oseb, ki so v soboto zvečer divje preklinjale in grozile dvema našima vplivnima s smrtjo in »crkanjem«. Tudi 30. decembra ponočne ure niso bile povsem mirne. Pa hvala Bogu, zakoni še veljajo in nanje se sklicujemo, ko hočemo reda in miru! Kaj pravi obč. odbor na vse to, kar se dogaja v naši prej tako mirni vasi? Oglas v „Gorencu" je najboljša reklama za vsako obrt! Škof j a Liha Pozen napredek. V Vincarjih se šele sedij napeljuje elektrika po hišah, čeprav je že nad 15 let elektrarna na zemljiščih teh vaščanov. Takratni gospodarji so se je »bali«, ko bi jo imeli lahko zastonj po hišah, sedanji pa se je tudi boje zaradi plačila, ker so vsi v stiskah. Zraven hišnih napeljav pa so zaprosili tudi mestno občino, da napravi v vasi vsaj dve javni luči. Občinski odbor opozarjamo, da je njegova dolžnost, da svojim davkoplačevalcem napravi ne dve, temveč vse, kar jih je tam potrebnih za razsvetljavo. V poletnem času se letoviščarji kaj radi senčijo in sončijo po tej cesti, pozimi pa bo smuk, posebno še ko bo skakalnica odprta, poživil vso vas. Zato je občina dolžna primerno razsvetliti cesto. Škarpa in kanali. Prt teli teden so zopet ogledovali mojstrsko izvršeno škarpo ob cesti v Vincarje in pa kanale. Ogled so izvršili gg. glavar, župan, Košir in Hafner. Za gradnjo ni sedanji zimski čas primeren. Trije vaški svetniki. Predstavi na Štefanov dan in nedeljo sta bili sijajno obiskani. Pa so tudi naši igravci dokazali, da imajo zmožnost za nastope. Pa saj ni čudno, ko so predelali šolo naših izbornih re žiserjev, kot so bili gg. Terčelj, Finžgar, Fajdiga in drugi. Vsi, ki so obiskali predstavi, so se nasmejali našim odličnim igrav-cem, vsi so bili hvaležni za teh lepih nekaj ur. vsi polni pohvale tudi glede dostojnega nastopa. Vsemu gledališkemu osobju želi dopisnik, ki je vaš iskren prijatelj, v novem letu obilo uspehov in vam kliče: „Bog vas živi!" Neki sestanki se vrše v obrtniških vrstah, in se nam čudno zdi. da v Združenju nič za to ne vedo. Ali se hoče zanesti med naše obrtnike, ki so vre podpore vredni, kakšen razdor? Ali hoče kdo kakšno mesto doseči? Ali hoče kdo zanesti tudi v stanovsko organizacijo politiko? O takem pravi nek svoje čase odličen mož, naj se mu obesi mlinski kamen na vrat in potopi. Prizadeti trezno premislite I Igra. Na praznik sv. Treh kraljev bo v Društvenem domu igra „Gospa ministrica", ki je lani žela polno priznanje. Vsem prijateljem našega odra obisk priporočamo. Sport Igra. Na praznik sv. Štefana je uprizorilo prosvetno društvo na Brezjah lepo Ja-lenovo dramo „Dom", ki posega globoko v kmetiško življenje. Kljub temu, da so nastopile to pot večinoma mlajše moči, je igra proti pričakovanju dobro izpadla. Med odmori nas je kratkočasil koncert g. Sleba-la, organista iz Mošenj. Dvorana je bila napolnjena do zadnjega kotička; k predstavi so prišli ne samo domačini, marveč tudi ljudje iz bližnje okolice. Neumornemu delu preč. p. Klemena se je posrečilo, da se je društvo vzbudilo k novemu življenju. Kako agilno je postalo naše društvo, lahko spreviditno iz tega, da pripravlja za svečnico še novo igro in sicer Vombergarjevo dramo „Vcda", ki je za tako majhen oder, kot je naš, celo precej težko uprzorljiva. Za to igro vlada že sedaj veliko zanimanje. O tem prihodnjič kaj več. PreddDor V lanskem letu je umrlo v v^asi župniji 19 ljudi, rojenih pa je bilo 52. Prememba posesti. Občina Je kupila hišo nasproti šole od Antona Broliha za Din 187.000--. Nskaj pohištva J*SSS! na upravo lista pod »Rabljeno in novo«. ^ifMiMivtii* S0De in kunčje iščem v kMdhUVdllje Kranju ali v okolici. Ponudbe na upravo lista pod »Mirna tričlanska družina«. Samo Din 143 Št. 995. Elegantna KROM zaptstna ura s finim pravim švicarskim Anker kolesjem, v kamnih tekoča Din 143 — Št. 996. Ista s svetlečim kazalnikom in kazalci Din 154 — Št. 912. Žepna ura Anker Remontoir, prvi švicarski stroj, lepo ohišje, zelo dobra Din 35* Št. 913. Ista z radium svetlobnim kazalnikom in kazalci Din 45— Triletno pismeno jamstvo. Nik. k riziko. Zamenjava dovoljena, tudi se vrne dinar. Cenik zastonj in poštnine prosto. H. Sutlner, Ljubljana 9 Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Smučarska gimnastika. Spisal dipl. rer, gym. Drago Ulaga. Lj. 1934. Samozaložba. Gtna Din 10 —. Priročnik za smučarsko gimnastiko, je bil radi velikega razmaha našega smučarstva nekaj nujno potrebnega. Pričujoča knjižica nam v jasni besedi in slikah podaja osnove smučarske gimnastike. Knjiga vsebuje poleg uvodne besede, ki se bavi z olimpijskim načelon, teorijo smučarske gimnastike (krepilne, sprostilne, raztezne, dihalne in posebne predvaje za tehniko smučanja) ter pregled osnovnih vaj iz smučarske gimnastike; dalje navodilo za trening poedincev in za skupinske treninge. Osnovne vaje spremljajo fotografije gibov. Upamo, da bodo po njej segli vsi naši smučarji. DELAVSTVO Delavci in delavke! Na sv. Treh kraljev dan dopoldne ob 9 bo v dvorani Ljudskega doma v Kranju za vse kranjsko delavstvo in sicer o zadevi volitev obratnih zaupnikov, ki bodo izvršene ta mesec po tovarnah. Na sestanku bo poročal Peter Lombardo, strokovni tajnik JSZ v Ljubljani. Na sestanku boste zvedeli za vzroke sedanjih težkih delavskih razmer in za edino rešilno pot, pred vsem pa o delovanju obratnih zaupnikov, kakšno je bilo in kakšno bo moralo biti, da bo delavstvu v korist. Spoznali boste tudi krivdo raznih organizacij, ki s svojim ravnanjem delajo delavstvu le škodo, namesto da bi mu pomagale, in so zato nevredne delavskega zaupanja. Delavci, za vašo korist gre, zato se udeležite tega sestanka in pripeljite s seboj tudi svoje tovariše! Ne dajte se odvračati in slepiti od raznih delavskih »prijateljev", ki vas poznajo samo ob kakih volitvah! Jugoslovanska strokovna zveza, Kranj Gospodarstvo Tečaj dinarja Po odloku sedanjega finančnega ministra g. dr. Stojadinociča .se smejo svobodno objavljati tečaji dinarja na tujih borzah ter tečaji vrednostnih papirjev na inozemskih borzah. Ta odlok je utemeljen s tem, ker ni razlogov, da bi se prikrivala finančna in gospodarska realnost. Lesni trg Eden naših najbolj važnih virov dohodkov je pri nas les. Če pogledamo nazaj zadnjih 5 let, v kakšnem nesorazmerju z industrijskimi izdelki je padla cena lesa, se nam zdi ta padec nepojmljiv. Da si pa moremo to razlagati, moramo ugotoviti, da lesna trgovina dobiva leto za Utoni same udarce, ki ne povzročajo stabilnosti cen, ampak le nazadovanje. N. pr. ietos, ko smo imeli zopet slučaj, ko se je na naš izvoz lesa in za naš račun povišala carina na našem najbližjem prodajnem trgu, to je na italijanskem, na 45— Lir, ah v Dinarjih na cca 180-- za 1 kub. meter. Seveda velja povišek carine za vse uvoznike v Italijo. Medtem, ko se mora za naš les plačevati polnih 45— Lir. carine, pa je naša seseda Avstrija, katere les je tudi važen Lvozni predmet, pri teh poviških carin odrezala s svojim« prcferenciialnimi tarifami z 20°/0 ugodnostmi napram nam. Tako profiiira avstrijski kubični meter re-z.inega lesa Din 100*— več kot naš les. Naša geognfska lega, pa je temu še kriva, da nam onemogočuje sposobnost konkurence proti jugu, od koder imajo bosanska podjetja krajšo pot za južno Italijo, na drugi strani pa Avstrija s svojimi ugodnostimiv severni Italiji. Drugič pa delajo tudi našemu izvozu težkoče strogi izvozni predpisi, kakor so uverenja, kliringi, obračunavanje tujih valut, ker povsod so le pred- 51 Stras 4 »GORENJEC« Štev. 1 pisi, ki onemogočujejo praktičnost poslovanja pri eksportu. Vidiki za prihodnje leto niso nič razveseljivi, ampak katastrofalni. Potrebna bi bila močna organizacija lesnih izvoznikov, kateri bi regulirali eksport, da bi tudi sami sebe ne tolkli s cenami, tipizirali blago ter prišli v stike direktno z odjemalci. Seveda bi morale tudi pristojne oblasti priskočiti na pomoč in nuditi največje ugodnosti. Dobro bi bilo, da bi se vsi naši mali producenti tega držali ter do-važali na trg le blago, po katerem je povpraševanje, ne pa, da je njihovo blago v stanju, ki kvari ceno in sloves našega blaga. Kar se tiče letošnje kupčije, je bila sledeča : Pred poviškotn carine v Italijo je bilo povpraševanje radi dopolnitve italijanskih zalog precej živahno, potem se je povpraševanje po našem blagu mahoma ustavilo in to iz razumljivih razlogov. Po po-višku carin je cena našemu blagu popustila, ker se je italijanski trg obrnil na Avstrijo radi medsebojnih ugodnosti. Že iz razloženega je razvidno, da ni pričakovati kakega porasta cen, ampak prej nazadovanje. Stvar kakovosti lesa. prevoznih tarif ter carinskih postavk pa je, da se trgovina sploh omogoči. ETIH LI QGLHSI Za vsako besedo v malih oglasih se plača 050 D. Najmanjši znesek je 6 D. Otomane, divane, modrocc in vsa v stroko spadajoča deta Vam nudi naj-cene|e t*r se priporoča Viktor Tonejc tapetnik.v hiši g. F. Ažmana. KUPIM star. dobro ohranjen harmonij. — Nadižar Anton, Trboje. »OPOZORILO". Izjavljam, da ne priznavam dolgov, ki bi jih delala moja žena Julija Bre/gun in tudi nikakih obveznosti. Pavel Brezgun, Kranj. Kmetijski filmi u kranjskem srezu V teku meseca januarja in februarja se bo predvajalo v kranjskem srezu na več krajih zanimiv in poučen kmetijski film in sicer dne 12. januarja ob 6. uri zvečer v gasilskem domu v Žabnici, dne 13. janu arja ob 7 uri zjutraj v Krekovem domu v Selcih nad Škof jo Loko, isti dan 13. janu arja pop. ob 3. uri pop. v Sokolskem domu v Gorenji vasi nad škofje Loko, nadalje 19. jan. ob 6. uri zv. v narodn: šoli v Olševku, 20. jan. ob 7. uri zjutraj v prosvetnem domu v Šenčurju, isti dan 20. jan. ob 3. uri pop. v Ljudskem domu v Cerkljah in 18. febr. ob 10 30 dop. v Kranju v kino Talija. Kmetijski film bo izredno poučen, zato se vabijo merodajni činitelji prizadetih okolišev, da skrbijo za čim večio udeležbo. Vabijo se tudi šole, da pridejo z odraslo šolsko mladino pod nadzorstvom. Za ženine! Črne obleke Din 495 črne suknje „ 395 Velika izbira srajc in spodnjega perila, vsakovrstno blago za obleke, smučar, obleke. Tovarniška zaloga klobukov. Albin Jazbec, Kranj Tavčarjeva ulica 10 Največja trgovina z izgolovljenirni oblekami na Gorenjskem. Specialne gojzarje | ročnega izdelka in vse vrste čevljev za šport in smuk kakor tudi snežk in griloš dobite v trgovini Fr. Strniša, Kranj Sprejemajo se vsa v to stroko spadajoča dela. 1 Ali ste si že priskrbeli za slabo vreme dobro OkuteV ? Najbolj močno izdelane gojzarje. smučarje, vsakovrstne škornje in lovske čevlje, kakor mdi najfineje izdelane čevlje za ples izde-delujern po meri. Prihranili si boste v tej krizi denar in obvarovali si boste zdravje, ker boste nosili nepreraočljivo obutev. Prepričajte se o dobri kvaliteti in naročite si po meri izdelano obutev le pri Andr. Černilcu, Kranj, Kokr.pr. 40 Sprejemajo se vsakovrstna popravila. Cene konkurenčne. Postrežba točna in solidna. [litijski iknju zadruga i Kraiju registrovana zadruga z omejeno zavezo Največja vnoTČevalna zadruga na Gorenjskem Kupuje od svojih članov krompir, fižol in vae poljske pridelke po najvišjih dnevnih cenah. Prodaja svojim članom umetna gnojila, cement, koruzo, semena, krmila, moko, motorje in vse špecerijsko blago po najnižjih cenah. Kjggjggfjcj, bodite člani te »»droge 1 Ves svet je pod Vašo streho s Philips radio aparatom katerega Vam dobavlja na mesečne obroke Typo 961 A po Din 115*-„ 940 A „ „ IBS'— 836 A „ „ 265' B. ŠINKOVEC KRANJ, Glav. trg " S V PER- WWtotfCTAXCMi > P H \ \j IP S RADIO BBBBl Največja radio industrija sveta, saseartf bubi mma (Ljudski dom) r. z. z n. z. Sprejema hranilne vloge in tudi vloge na tekoči račun. — Hranilne vloge se lahko vplačujejo tudi potom poštne hranilnice in so vlagateljem tozadevne položnice na razpolago. Nove hranilne vioge se obrestujejo po dogovoru in se izplačujejo vsak čas brez napovedi. Hranilne vloge se obrestujejo najugodneje. Usnjarska in čevljarska zadruga Runo* r.j.fo. v Jrf/ču priporoča sledeče lastne in zato najcenejše izdelke: ovčine v raznih barvah, kozine za pletene sandale usnje za površnike, boks, ševro, juhtovino, galanterijsko usnje itd. ObiSčite nas! Priporoča se manufakturna trgovina JVt. J(o/(/ - J(ran/ II Priznano najlepša izbira skrajno solidne cene Za uredništvo in izdajatelja odgovarja Kari Eržen v Kranju. Tiska Tiskarna Tiskovne^ društvu v Kranju, predstavnik France UhenX