25. štev. > • rfCHCNMH 'JCJ'--' ■■■H«« 1 ■— ■lfWWW— Velja v Ljubljani in po pošti: m. Pašič se Je držal doslej odklonilno napram predlogom dr. Korošca, a dal mu Je biičas razumeti, da sc čuti vezanega predvsem po lojalnosti do demokratov. Ako doseže zato dr. Korošec kompromis z demokrati, mu sprazum s Pašičem ne bo težak. Ne vemo še, na kaki bazi bodo poskušali doseči sporazum. Da bi pristali demokrati na Protlčcv ustavni načrt, Je Izključeno. Ravno tako ni misliti, da bi mogla. Jugoslovanski In narodni klub sprejet l Markovičev načrt, AU sc bo našla srednja pot? V Interesu države želimo, da bi se, pa naj izdela posredovalni predlog Peter aU Pavel, Korošec ali Prlblčevlč. REGENT NA SVETOSAVSKI BESEDE LDU Beograd, 28. Jan. Na včerajšnji •retosavsk! besedi Je bil regent prestolonaslednik Aleksander burno pozdravljen od akademske omladine. Mod svečanostjo Je nagovoril regent več prisotnih ter Je posvetil posebno pozornost navzočim poslancem Iz Zagreba. V svojem razgovoru z zagrebškimi zastopniki Je obljubil regent prestolonaslednik, da bo v kratkem posetll Zagreb, kjer hoče ostati dalje časa. SVETOSAVSKA ODLIKOVANJA. LDU Beograd, 28. Jan. Na dan sv. Save so bila podeljena odlikovanja sv. Save III. razreda med drugim tudi nekaterim br-vatsklm umetnikom In profesorjem. ZAČETEK LJUDSKEGA ŠTETJA NA HR-VATSKEM. LDU Zagreb, 28. Jan. Danes sc Je pričel v Zagrebu to pokrajin) popis prebivalstva In živine. Mesto Zagreb Je pri tem delu razdeljeno na 2S0 okrajev. V vsej pokrajini mora biti popis Izvršen najkasneje do 10. februarja. POGAJANJA O RAZVELJAVLJENJU SEKVESTROV. Dunaj, 28. Jan. (Izvirno poročilo.) Poll-tischc Korrespondenza javlja, da so se že dalje časa naznanjena pogajanja glede razveljavljenja sekvestrov lastnine avstrijskih državljanov v novlb ozemljih Jugoslavije pričela v Beogradu v nedeljo, 23. tm. Najprej se Je razpravljalo o programu pogajanj. Prihodnja skupna seja se bo vršila 6. tebr. tl. V dunajskih krogih upajo, da bodo pogajanja kljub zamotani naravi vprašanj, ki pridejo v poštev v kratkem času dovedla do uspeha. FASISTOVSK1 NEMIRI V RIMU. LDU Rim, 28. Jan. Tukaj so sc stepli fašisti in poštni in brzojavili nameščenci. Policija je morala poseči vmes. Vsled tega so poštni in brzojavni nameščenci ustavili delo. tako da poštni in brzojavni promet počivata. KONEC BRZOJAVNE STAVKE V RIMU. LDU Rim, 28. Jan. Tukajšnji brzojavni nameščenci so danes zopet začeli delati. MAD2ARI PROTESTIRAJO PROTI BE-NEŠEVEMU EKSPOZEJU. Budimpešta, 28. Jan. (Izvirno poročilo.) Vse madžarsko časopisje zavrača kar naj-odločnejšc izjave čsl. zun. ministra Beneša. Grol Julij Andrassy ogorčeno Izjavlja, da smatra minister dr. Bcneš Madžarsko za svojo provinco in meni, da se bo v Budimpešti tako plesalo kakor bo svirala Praga. LETNI CAS V FRANCIJI. LDU Pariz, 28. Jan. Od 15. marca do 25, oktobra sc uvede y Franciji letni čas, ZAVEZNIŠKA KONFERENCA ŠE BO NADALJEVALA. LDU. Pariz. 28. jan. Konferenca vrhovnega sveta, ki bi sc imela končati danes, se bo najbrže nadaljevala 3e nekaj dni. Ker sc dnevni red vedno izpreminja. še vedno n! gotovo, katerega dne ie pričakovati zaključka v avstrijskem vprašanju, MIR MED POLJSKO IN RUSIJO. Varšava, 28, Jan. (Izvirno poročlloj Ministrski predsednik Vitoš Je Izjavil v. zbornici, da Je mir z Rusijo in rešitev, vprašanja Vilne blizu. Vojska Je skoro žo za polovico demobilizirana. STAVKA ANGLEŠKIH MORNARJEV RAD! ZNIŽANJA MEZD. LDU London, 28. Jan. Po poročilu iz. Grlmsby]a Je delavska zveza angleških mornarjev radi napovedanega 50 % znižanja mezd danes sklenila, da stopi v stavka. MOČAN POTRES V AMERIKI. ' LDU VVashington, 28. Jan. V Filadelfiji SO čutili močan potresni sunek. Na mnogih krajih so bife poškodovane hiše. RUDNIŠKA NESREČA. LDU Duisburg, 28. Jan. V tukašnjera rudniku sc Je danes zasula Jama, pri čeme' Je bilo zasutih več delavcev. BORZNA IN TRŽNA POROČILA 28. Januarja. Valute hi devize. Zagreb: Berlin 259—262, Italija 530 —532, Italija ček 525—527, London 545— 550, New Vork vezano 136—140, New York ček 136—139, Pariz 1025-1035, Praga 194 —197, Švica 2209—2275, Dunaj 23.75—24.30« Bukarešta 203. Valuto: dolarji 137—138.50, avstr, krone 24—25.50, carski rubUl 65—75, napolendor 470—474, nemške marke 240— 248, rora. leji 202—204, Ital. llr0 515—520, bolg. levi Ii5, angl funti 535, češke krone 175—185. Dunaj: dolarji 623, nemške mark« 1091, funti 2390, Iranc. Irank) 4425, Ure 2310, dinarji 1716, poljske marke 85225, S vic. Iran-ki 9825, madž. krone 122.50. Praga: dinarji 197, marke 127.50, 8vlc. franki 1153.50, liro 273, Iranc. franki 520.50, lunti 284, dolarji 72, avstr, krone H« 80, poljske marke 8.625. Curlb: Berlin 11, New York 621.50, London 24.25, Pariz 44, Milan 23.15, Praga 8.65, Zagreb 4.60, Budimpešta 1-30, Dunaj 1.85, avstr, krone 1.30. Efekti. Zagreb: Ilrv. eskouiptna banka 1520 —1530, Jadranska 1800, Jugoslovanska 583 —599, LJublj. kreditna 900—910, Narodna 645—650, Rljcčka pučka 460—480, Prva 1it* vatska štedlona 9225-9275. / Dr. Lscnid Pitamlc: Razmejitev na severu in mariborska,Straža4. Dolo razmejitvene komisije za na So se-vtuo mejo je bilo v naših listih opetovano kritizirano. Razumljivo Je, tla zasleduje Časopisje pazljivo lo delo in popolnoma upravičeno jo. da izreče svojo sodbo. Nikoli pa ni bila naša delegacija pri razmejitveni komisiji tako vehementno napadena, kakor v članku mariborske »Straže« z dne 24. t. m.. NI moja naloga braniti v sodaitfem momentu delegacijo. Hočem le napram trditvam mariborske »Straže«, ki se bavi z rektorjem od Sv. Duha do Mure, ugotoviti nekoliko taktov. Dopisnik pravi, da »so Po večini slovenske občine Boč, Gradišče, Klanci. Vrhovec, Pcsnica, Star potok, Špičnik, Račane, Belič, Spllska Kresnica in Spilje, ki Štejejo pe 1+sdskcm Štetju leta 1910 okoli 6000 Slovencev (v resnici pa gotovo do 10.000; /ržene v žrelo gladnemu »nemškemu volku«. Pri čltanju navedenega članka dobi človek utis, da je bilo mogoče pridobiti vse te občine za nas In da je — poleg mirovne konference in gosp. dr. Žerjava (?) — malomarnost naše delegi-cije pri razmejitveni komisiji krha, da nismo všeJi teh krajev dobili. Po senžermensk pogodbi sme revidirati razmejitvena komisija le nekatere sektorje po tej pogodbi določene meje In to 1« radi lokalnih gospodarskih Interesov In v maihnem obsega. Razmejitev onega sek-torja, ki Je podlaga za članek »Straže., sega po mirovni pogodbi od točke, kjer seče razvodje med Sckavo In Dravo upravno mejo med okrajema Maribor In Lipnica, do one točke, kjer sreča ta administrativna gramca Muro. Skušali smo sicer pomakniti začeta točko bolj proti severovzhodu, da bi pridobili več terena, toda konfercnca poslanikov v Parizu je odločfla, da leži ta Po pogodbi odrejena točka približno 200 metrov vzhodno od cerkve Sv. Duha. Zato večina od »Straže« navedenih občin ja rasmeiKev sploh ni prišla v poStev. Sto Je le za administrativno mejo od Sv. Duha do Mure severovzhodno od St. Rja. Mogli bi biil prepustiti celokupni komisiji revice te administrativne granlcc; komisija bi odločila t večino glasov na podlagi Izpovedb obmejnega prebivalstva. li katerih razlogov smo mi hoteli premeči« to tepraSevanje ptcW-va.ii v a, h kateremu bi komisija Stela tudi one Sterilne ljudi, ki stanujejo v Avstriji, U p« Imajo svoja posestva na naši strani bo vsakemu poznavalcu razmer razumljivo. Zato uno se odloča ta direktna pogajanja z avstrijsko delegacijo, ki so dovedla do sledeče sporazumne »roditve: ati dobimo onstran administrativne meje Juinl del občine Vel Boč ta sicer okoli MO hektarjev. Avstrijci pa tostran dele katastrainlh občin Vrhovce, Pesnica, Špičnik, Slatinski dol, Slatina, vse skupaj okoli 540 hektarjev. Po Izjavah od uglednih Slovencev teh občn |e narodno posestno stanje v delih, Id so pota« naveden* kotnpenzaclle pre*l v Ar-Btrik>. sledeče: 133 nemških (ozir. nemčar-«kih> posestnikov In 23 slovenskih posestnikov: smola J« P®4 Ma, da so tl slove«' skl posestniki obkoljeni od Nemcev aH nemčirjev. Zakaj pa smo hotoli dobiti ut te neizogibne žrtve ravno Južni det občine Vel. Boč, to kaže vsakomur poelod na karto. Seveda ni meja sijajna; z mirno vestjo pa lahko ročem, da smo dosegli vse to, kar Je bik) pri danih razmerah mogoče. Imeti moramo pri naSem delu vedno v vidu celo mejno Črto te-ral vodja nemške delegacije opetovano biti tolmač Jugoslovanskim delegatom naprsni krajov, ki Jih nismo dobUL Težko bi našli moča, ki bi se z večjo vnemo ta vestno s ti o boril za t*a5e narodne interese in ki bi se, zapostavljajoč svoje zdravje, trudil za naše meje. Kar se moje osebe tiče, moram prepustili presojo svojftga delovanja, šefu naše delegacije. Omenim le mimogrede, da sem se udeležil in se udeležujem kot pravni eks-port in tolmač za francoski jozlk vseh sef komisije in da sem prestavil oziroma sestavil v francoskem jeziku vso naše dopise na komisijo in vse ckspozeje, ki so SJl na konfercnco poslanikov v Pariz. Glede trditve gosp. dopisnika, da setn »rad sprejemal raznovrstno ?»rže« je znano, da Je moj poklic profesura na univerzi v Ljubljani Ln da se za druga mesta nikoli nisem trgal. Opetovano ln že dolgo pred početkom razmejitve sem bil Izrecno na-proSen, da sodelujem pri razmejitveni komisiji. PoverlenlStvo za notranje zadevo sem bil prevzel na prošnjo In pritisk !z Bograda. Prodseduištvo deželne vlade ml Je bilo telegrafično poverjeno, ne da bi me bil pred kdo vprašal. Kako »rad« sem sprejel te »šarže« spričtiie dejstvo, da sera v zadnjih dveh mesecih že dvakrat d emisijo* nlral, da pa žalibog moja demisHa še vedno td sprejeta. Se ena lastnost prodesthtira gospoda dopisnika mariborske »Straže« za diplomata. In to je znanje francoskega Jezika. Moram namreč domnevati da zna dobro francoski, sicer ne bi mogel soditi s tako zavidanja vredno sigurnostjo o mojem neznanju toga jezika. Ker Izreče sodbo, da nisem vešč tega Jezika, ga mora obvladati vsekakor boljše kakor ona komisija francoskih profesorjev v Parizu, pred katero sem položil Izpit iz tega Jezika In Id ml Je Izdala spričevalo sposobnosti za podučevanie francoščine. Dotlčni diplom Je gosp. dopisniku mariborske »Straže* ako ga želi vpogleda-H, na razpolago na mojem stanovanju v UiihVjatil, Resljeva cesta štev. 30, I. nadstropje. Vendar pa Je možna še ena podlaga za trditev gosp. dopisnika mariborske »Straže«. NI namreč pri njegovi komplicirani duševnosti Izključeno. da mi predbaclva neznanje francoščine vsled tega, ker občujem privatno z angleškim članom in ob enem predsednikom komisije, — v angleškem Je- J tiku. Ne more biti torej »značilno«, kakor t«H gosp. dopisnik da Jo moral vodja nemške delegacije opetovano biti tolmač Jugoslovanskim delegatom napram Francozu, Angležu itd., temveč ta trditev Je značilna za gosp. doplsnfcal Zelo hvaležen bi bi anonimnemu gospodu dopisniku mariborske »Straie«, nko bt ml oaznanfl svoje btte in NvaHSče, da zatnoremo ministrstvu predlagati, naj sa zaradi nenavadnih kvalitet njegovega značaja ln uma Imenuje namesto mene v razmejitveno komisijo. Rad ae vsak trenotek umaknem modremu možu in odličnemu rodoljuba. Bavfl sem to mogoče več s člankom »Straže«, nego ie b*o vredno. Nise« to storil rani svoje osebe. Pač na radi naše javnosti ln v to svrbo, da se vendar enkrat neha tako brezvestno beganje našega ljudstva, končno tt»di radi tega ker si daio komisarji veles* v komisiji prestaviti vse članke naših časopisov, ki te tičejo razmejitve. Kakšno sodbo o resno .rti našega časopisja in o naši kulturi sploh si morajo napraviti, ko čltajo take očivldne neresnice! Ce pa misli gospod dopisnik mariborske »Straže« — čigar srce bo, kakor pravi aa koncu svojega članka vedno napolnjeno z velikim srdom nad »krivd«, da sem pred-stoječe pisal radi svoje osebe, naj skuša ohladiti svojo sedaj mogoče podvojeno jezo s tem, da me smatra za ono žival, o kateri pravi francoski izrek, Id mu lo gotovo zaan: Cet anlmal est trfcs mčehant auand on J’ attaaue H ce dčfend. (Za vsak slučaj prestavljeno: Ta žival )e zelo huda, brani se kadar Je napaoena.) Minister Beneš o zunanjem položaju. , Zunanj! minister češke republike dr. Beneš je Imel, kakor smo 2e včeraj poročali, na četrtkovi seji poslanske zbornice obširen eksjioze o zunanjepolitične,n položaju. Danes priobčujemo iz nletrovetra govora najvažnejše odstavke. Dr. Beneš Je izvajal: Najvažnejši interesi Evrope se že mnogo let presojajo s stališča angleško - francoske zveze kot edine avtoritete v zmedeni sedanjosti. Ta zveza je najboljše Jamstvo, da se države držiio mirovnih •'""■ndb, in za Češkoslovaško Je intimno sodelovanje s Francijo in Angliio v monarhije preveč oddaljeni. Kar se tiče Češkoslovaško, je gotovo, da to misel odklanja že od vsega začetka. Avstrijsko vprašanje m le problem Srednje Evropp. marveč svetovni problem. Potruditi sp moramo. da skupno z Jugoslavijo In Romunijo natanko preniotrimo vse gosjx>darske pogoje, da postavimo naše bodoče razmerje do Avstrije in Madžarske na trdno, trajno podlago in preprečimo vse bodoče poizkuse vseueniške Sreduie Evrope. Povrnitev bivšega cesarja Karla na Madžarsko bi bila za sosede Madžarske casus belli. Po skiepu konferenco veleposlanikov z dne 2. februarja 1920 je izključen vsak povratek dinastije Habsburgovcev v kakršnikoli obliki ali osebi in na kakršenkoli prestol v osrednji Evropi. Ne smemo podcenjevati Poljske, ki bo važen političen faktor v Evropi. Življenski interesi na5e države nam narekujejo, du pazimo na to. da Poljska ne bo ogrožena ln fla obdrži svoj mirni obstoj. Našo politiko vodi uveijenje. da sta obe državi navezani druga na drugo. Naša vlada hoče voditi sistematično politiko zbliževanja. Naša politika napram Rusiji Je, da ne interveniramo; seveda mora biti ta politika obojestranska. Nimamo pravice, vmešavati ^e v delovanje sovjetske vlade. Toda mj moramo od nje zahtevati Isto. Rešitev ruskega problema moramo prepustiti Rusom samim. Podlago za naše razmerje do Jugoslavije tvorita zvezna pogodba ter sporazum z Romunijo, kratko-malo politika male antante. Med nami in Jugoslavijo ni niti enega vprašanja. kjer bi zastopali nasprotne interese. Minister dr. Beneš je svoj ekspo-ze končal z ugotovitvijo, da hoče češkoslovaška vlada voditi politiko miru. pri tem pa mora paziti da bo to mir demokracije in n^^ka. Ee tako se bodo razmere tudi doma konsolidirale. Pismo iz Prage. Praga 25. ian. Ministrstvo za notranie zadeve Je v smislu ustavne listine izdelalo ustavo Podkaroatske Rušile. Dežela bo avtonomna V Narodni skupščini bo imela 9. v senatu 4 noslance. Lastni deželni zbor bo štel 45 Doslancev in bo skleoal o jezikovnih Šolskih, verskih stvareh, o lokalni samoupravi in o drugih zadevah ki lih bodo zakoni Češkoslovaške reDublike nani orenesli. Zakone sankciionira orevident rcnublike. Deželni zbor skrbi za Dremoženie Podkaroatske Rušile, za njene zavode in fonde, kontrolira premoženje in dolgove. Na čelu dežele ie guverner, ki ga ime-nuie prezident na predlog vlade. Podkarpatsko Rusko zastopa na zunaj guverner, ki oodnisule listine, ki so v njenem imenu izdane, ter uoravlia premoženie. Odgovoren ie za to češkoslovaški vladi in deželnemu zboru. V deželnem zboru zastopa vlado Stvari, ki spadalo v ministrstvo za notranie zadeve, šolstva in narodne orosvete ter oolle-delstva rešuje guverner v imenu teh ministrstev, pri čemur te vezan na niihova navodila. Izdatke, ki so združeni s šolsko, versko ?n lokalno unravo. nosi Pod karpatska Rušila sama. v kolikor 1c stvari soadalo v zakonodajo deželnega zbora. Proračun izdela vsako leto guverner 'm predloži deželnemu zboru, ki more zaookritie skleniti doklade v meiah splošnih finančnih zakonov republike. mu na ta način mtiirlobokeiše soošto-vgrk* in simoatiie Češkoslovaška ie lahko Donosna na to imenovanje, ka-tereea so bili dosedai deležni le nai-več*> svetovni znanstveniki. Pri človeški naravi, kakoršna ie. je tc?ko verovati v napredek socijal-ne nravnosti skuoin in držav. Toda kitub pesimizmu se mora reči: če bi Lz politike izginili šušmarji in diletant’ in če bi iih nadomestili možle vede. tedai bi bJ vendarle konec ko-ristolovstva v ooliriki. Češkoslovaška renublika si lahko če?tita. da ima med svoiinii vodilnimi možmi veliko število znanstvenikov. Dr. P—n. Razna poročila. Italija §? ni zadovoljna z rapaUsko pogodbo? „Era Nuova“ poroča, da Italija zavlačuje izvršitev rapallske poxodbe vslcd tega, ker zahteva demilitarizacij« cele jadranske ohalc. Te klavzule v rapall-ski pogodbi ni. Italija bo tudi zaluevata, da sc Boka Kotorska ne sme preurediti v vo-JaSko oporišče. Spopadi med fašisti lu socljalisti v Italiji. Zadnje dni Je priSlo v razmti italijanskih mestih do ostrih spopadov mod fašisti ln sooijalisti. Spopade So IzzvaU taSisti. Ponekod so se radi krvavih nerodov proglasile delavske stavke. Tržaški komunisti In „Lavoratore“. Do podobnega slučaja kot svojCas v Prairi pri najvplivnejšem socijallstičnem organu Je prišlo te dni tudi v Tr^tu. V ureanlStvo ..Lavoratora" so namreč vdrli komunisti ln so zavzeli tiskarno * listom vred. Uredniki so se sprva upirali, toda naposled so se moral! udati. Tiskamiško osoble se s komunisti ne strinja Iti Je v mak protesta proti nasilju zapustilo tiskarno, vsled če- sar list ni Izšel. O na^aljni usodi ,,Lavo-ratora" bo odloial izredni obč. zbor tri?, soc. organizacij. Evropska bauka za sanacijo Avstrija Francoski minister Louchcur le izdelal projekt o ustanovitvi evropske banke, katere delnice naj bi podpisale velesile In nasledstvene države. Evropska banka bi imela nalogo, preskrbovati Avstrijo z ?.iviu in sl-rovinaml In skrbeti za splošno obnovo In otvoritev prirodnih pomožnih virov. Turčija se udeleži orijeolske konturon-co. Turška vlada Je obvestila antleškeca zastopnika v Carigradu, da je pripravljena odposlati prihodnji mesec v London delegate k zborovanju, ki ga je predlagal vrhovni svet. Pol]alU pristajajo na plebiscit v Viltrt. Zunanja komisija poljskega parlamenta Jo sprejela na svoji torkovi seji resoluelj. v kateri Izjavlja, da Poljaki ne bodo nasi>.o> tovali plebiscitu v Vilni, čeprav smatrajo to ozemlje za poljsko. Gospodarstvo. Francozu, Angležu in Japoncu. Beograd, i vsej1 vprašanjih evropske politike Beograd! Kako sl Izbiral, ko sd določeval | conditio sine qua non. Ml . izvaja dr. Beneš: Vprašanje zdru- mo?e, ki so soodločevall o naši usodil te obtožujemo!« O. dopisnik mora biti velik diplomat, ker tako suvereno sodi o diplomatskih zmožnostih naše delegacije. Pa tudi sicer. Tupatam se silil, da govorijo diplooiatje resnico, bi dopisnika dia ta diplomatska lastnost v veliki meri. Drugače ne bi mogel trd Ul, da ni bEl naš delerat gospod general PJcveHč posebno vnet za rešitev onih žitve z Nemčijo sc ne more staviti na dnevni red. ne glede na to. da Nemčija danes niti nima možnosti, da bi resno na to mislila. Ravno tako tudi nima podlage dilema: združitev ali podonavska federacija. Jugoslavija in Romur.ila ne prihajati v poštev, ker sta od središča blvSe Sicer ni tu ničesar novega. Mor da vas zanima, da ie minister za zu-nanie -zadeve dr. Beneš. ki ie b*. pred voino docent na filozofski fakulteti. začel zooet s predavanji na univerzi, kjer je oglasil predavanje »Ideia češkoslovaške države«. Češkoslovaško so ustvariali res znanstveniki: filozof in sociiolog Masarvk. sociiolog dr. Benes. zve-zdoslovec Stefanik. Kakšen sloves uživa Masarvk kot znanstvenik, to izpričuje okolnost. da ie pariški »Institut International de Socoloeie« mavkar imenoval za predsednika za leto 1921. Masarvk le član tega naj-noveišega mednarodnega instituta za sociologijo že od leta 1894. Institut združute vse naivečie politike in sociologe Amerike, in Evrope. Za podpredsednika le imenovan Macha-do bivši predsednik portugalske republike. Poincarfi, bivši predsednik francoske republike ter Wilson. Glavni tainik zavoda Renč Worms piše v dopisu na Masarvka. da so hoteli tovariši v sociiologtji izraziti ZADRSKO PAROBRODNO DRUŠTVO. Kakor poroča »Jugoslovenski j L!oyd« poziva italilanski dvolezičnl list ,La Dalmazia*. ki izhaja v Zadru, na snbskrincHo za osnovanje zadrskega Darobrodnega društva- V tem pozivu ie zanimiv sledeči odstavek: --Pa zamorc naše mesto vsled nastalega novega noložaia tudi zanaorel živeti kot središče, ki bi širilo italiianstvo v Dalmaciii. se ie sestavit odbor za neposredno osnova nle zadrskega narobrodneca dru-ši\" ki nal bi prevzelo obrežno sh.žbc v Ctelmaciii in istrskih otokih ter z Reko in Trstom in Pulo. Vrhu-tetra b‘ Imelo brzo zvezo z Jakinom (Ani. ena). Osnovni odbor le odooslal oomisiio v Trst in Rim. da si zaero-tovi moralno in materiialno prjmoč. oziv zakliučuijB z apelom na itall-ansko vlado za oomoč društvu v »interesu® cele italijanske Dalma-cile« Na^ela-no se. da bo naša vlada znala rrenrečiti nakane oarobrodne-ca dr'?tve ki na tako lasen način odkriva svoio nacionalistično - nro-oaganc^iftičTie namene ter da ne bo dovolila temu snujočemu društvu obrežne nlovbe ob na§i obali. V našem nteresu ie tud' da se ukrene vse potrebno da se ram ne bo potreba posluževati tuieca brodovla. BREZPOSELNOST V ANGLIJI. stalno naraušča. Dočim ie bilo 27. avcusta m. 1. v Anglil; preko 281.000 breznnselmj! dclavcev. ie niihovo število narasilo do 8. t. m. na 859.000 (570/»G0 mehkih. 215.000 ženskih 35.0ff) dečkov. 39.000 deklic). 31. decembra m. 1 le bilo število brezposelnih delavcev 748.000. Naraslo ie tnrei v ent ni tednu. t. i. do 8. t m. za 111.000. Pri tem pa niso šteti v to statistiko dnavci s skraišan?m delovnim časom m tnnopo brezposelnih delavcev ki na kakoršenkoli način niso vneseni v to statistiko Beda. v kateri se ni.i-?lato brezposelni delavci. ki uživalo podporo, le tako velika, da se ie obrnilo 28 žunanov londonskega itiec.ia s pozivom za oomoč brezposelnim delavcem na javno dobrodelnost da se s tem nreorečiio poulični obhodi in neurejeno nabit a-nie mil/)d?.rov. Resno znamenie Industrijskega položaja je tral"* nezaposlenost v važnih premogokopih. Taki nciivaio v okraju Swansea tisoči oremocrariev Pred delegati konstitucijonelne delavske stranke jo imel nedavno lord Curdy govor, v katerem le na-glašal, da je brezooseV-cf sedaj najhujša v Ameriki, potem v Angliji. Franciji. Belgiji in nazadnje v Italiji in Nemčiji. Po teh besedah sklepati, je torej Anglija druga država na svetu, ki le naiboll prizadeta vsled brezposelnosti, število bre^os^nih pa še seveda davno ni zaključeno, ker se ustavljajo in omejujmo vedno na novo obrati v razni« tvornlcah. Muretince, od Sv. Lovrenca na Dravskem polju skozi Cirkovce na Račje v zvezi na Maribor, od Gornje Pristave v Dravinjski dolini do Ptujske gore in od SikolJ na Mo* steCno — Popraviti se nameravajo tudi sledeči mostovi: dravski most pri Borlu id dva dravinjska mosta, eden v St Vidu In drugi pri Ptujski gori. Za popravilo mostov Je proračunano pol milijona kron. kat pa najltrže ne bo zadostovalo. — Zaprosila se Je državna pomoč pri deželni vladi, da bi cestne zgradbe subvencionirala ln pomagala pri popravi mostov. + Borza v TemeSvam Je zopet otvor Jena za blago ta efekte. + Sirarskl tečaj se vtSi od 14. februarja do 12. marca v mlekarni v Vodical (Oorenjskr). Pouk bo teoretčen In praktičen. + ZcIeznlca Ormož—Murska Sobot« zagotovljena? Ministrstvo saobračaja je do. volilo trazlranje proge Murska Sobota — Vržej — Križevci — Ljutomer — Veličane — Ormož. Imenovana ie te v ta namen gradbena sekcija s sedežem v Ljutomeru. + Padanje premogovnih cen. Vsled mnogih ponudb cene premoga na svetovnem trgu stalno padajo. Tako ie n. pr. amorl-kanskl premog, ki Je stal v Trstu 36 dolarjev, padel 7,2. t m. na 12 dolarjev. + Upravni svet Obrtne banke v Ljub. Ijanl Je v »vojl seil dne 15. t. m sklenil predlagaU na Izvanrednetn občnem zbora, ki bo 12. februarja ob pol 11. dopoldne r dvorani mestnega magistrata ljubljanskega, zvišanje glavnice od 2,000,000 K aa 5,000.000 K. P. n. delničarji naj sc tega U-redaega občnega zbora polnoštevilno udeleže. + Prodaja beočlnske tvornlce četne n« ta? Kakor poročajo dunajski Usti, namerava oeka angleška družba prevzeti akcije beočlnske cementne tvornice. Akcije bodo kupljene po pet angleških funtov za komad. + Obrat ▼ kermellske® premogovnik«. V šentjanžkem (kermeijskem) rudnik« le prišlo med lastnikom ta delavci do sporazuma. Delavci dobe poviške kakor velenj-skl rudarji, nekaj razlike bo le v dodaik'.b za žlvfla. 4- Olsiek kot baza trgovinske mornarice. Poročali stno že, da onogočuje gosp, Eger x motornimi čolni promet med Novim Sadom in Pctrovaradinom Z Istimi čolni Je 1. 1919 za časa železniške stavke otpremH SO vagonov sodov vina Iz Vršca In Bele Cerkve v Pančevo, d Eger je kupil pred kratkim od naše vojne mornarice malo vojno ladlo, ki lo bo preuredil za prevoz blaga Pozneje namerava osnovati v Osijeku večjo trgovinsko mornarico. Fuztla bank. Kakor Javlja splitski »Život«, se namerava združiti podružnica »Banca Commerciale Tricsttaa« z banko »Franco-Serte« v Beogradu. List dostavlja, da se mu ta vest zdi neverjetna, ker naši ljudje v Beogradu vendar nc bodo Sli na roke dalmatinskim Italijanašom In banki, koje uradnIStvo se Je kompromitiralo a veriženjem r valuto + Novosadski žitni trs. Trgovina z žitom bi bila Izvrstna, če bi bilo dovolj vagonov na razpolago. Tako pričakujejo veli« ke količine na prevoz. Cene so sledeče: Pšenica z mesta: 970-1000, rž 920-930 K, oves 200-320 K, ločine« 520—540 K, koru- 23 350 380 K. Povpraševanje po fini mold je precejšnje. Cena Je 14.80—15.20, moka za kuho in kruh je za krono cone-jSa. so 2.70—3 K. Otrobi 4- Ceste ln mcsiovl v ptujskem okraju. V ptujskem okraju nameravajo zgraditi nekaj občinskih cest za okrajne In sicer: od Spmhlje na Podvine o, od Mofikanjc na I I Mtt J Dnevne vesti. — Postopanje s koroškimi begunci. Pišejo nam: K nekemu posestniku tovarne za čevlje v Tržiču le prišla prosit dela koroška begunka. ki ima preživljati 2 otroka. Mož ji vkljub temu. da mu ie znano, da se nahaja begunka v veliki bedi. ni dal dela. temuč jo le radi narodnosti še surovo smešil. — Ravno tako je odslovil v veliki bedi se nahajajočega moža-begunca. očeta velike družine, ki je prišel prosit dela. Bil ga je z roko na čelo in volil nad njim: ..Ali si tako neumen, da si za Jugoslavijo glasoval ?“ — No morda ie optiral ta gospod, ki sj ie nabasal ob žuljih jugoslovanskega delavstva in iz žepov Jugoslovanov že polne žepe. za Avstrijo in morda bo šel vsaj zdaj tja. kamor ga srce vleče?! — Plačevanje davkov. Komai so davčne oblasti razglasile, da ie treba za I. četrtletje 1921. davke naorei olačati. že so se obenem začele raz-nr.šillali noložnice. ki lih smatralo davčne oblasti ta onomin in za katere so zaračunal' kar 4%. Pri več-iih davkih to ni malenkost. Zakai se pravočasno ne raztrlasi. do katcrfga dne te treba davke olačati da bi se davkoplačevalci izoeniii zlobam za onomin? Davkoplačevalce tudi vz-nemiria delstvo. ker je vsa davščina zapisana v rubriko zemliiški davek ter vsled teea rnisliio. da se Je ta vrsta davkov zvišala za 1000%. Brž se dobe lludle k' izrabliato to do-vršnost za huiskariie oroti državi. + Ana Dlmnikova. V Trbovliali te umrla dne 27. t. m. ca. Ana Diin-n!kova. zrana širom Slovenile nod imenom »Uimnikova mama«. Pokojnica te bila vzor zavedne delavne in požrtvovalne narodne žene. tudi v nnihuiših časih r>reodruž-nice Menda ni bilo v 30 letih nobene glavn«* skimščine. ki bi se le ne bila udelež*a. Edmi nien sin le krški odvetnik v. dr. Ivan Dimnik. Poereb se vrRi v nedelio ob 3. nounldne. Bodi j» oh ran ion oriiazen snomln! — Za razšlrlenle ooiitidnlh zdravstvenih soisov. Da se noliudni zdravstven! spisi čim boli razširilo med nrinrostim narodom in da bi bili zlasti delavskim slolem oristoonl ie zdiavstveni odsek sklenil, da se bo mesečnik »Zdravle« tiskal v izdatno or množeni izdaii in da bo večle število Izvodov brezplačno oošilialo delavskim organizaciiam. ki nai bi lih delile med svoie člane. Načelstva delayskih organizacij se tem ootem vabiio. da sooroče zdravstvenemu odseku število izvodov, ki lih žele brezplačno oreiemati. — Proučavanle stanovanjskih razmer trboveljskih rudarlev. Pokra-iinski zdravstveni svet za Slovenilo in Istro ie na svoli seii dne 21. t. m. sklenil, da odDošlfe no^ebno zdravniško komisijo v Trbovlie. oroučevat tamošnie stanovaniske razmere v higienskem pogledu. Člani komisiie so zastoonik zdravstvenega odseka za Slovenilo in Istro in dva člana Po-Itraiinsketra zdravstvenega sveta višil okralni zdravnik dr. Živko La-oaine in vseučiF.ški profesor dr. Jo-sin Plečnik. — Komisiia se ie odoe-liala v Trbov':e včerai 28. t. m. In se bo tam mudila no potrebi dva do tri dni. Rezultati komisiiskih Studil se bodo predložili oristoinim mestom in sr bo tudi iavnost obvestilo o ni:h. — Ljubljansko univerzo ie ob Iskovalo v zimskem semestru leta 1O20./21. vseh slušateljev 1068. in sicer na filozofski fakulteti 174. na iu rizični 381. na medicinski 98. na tehniški 318.na teološki 97. Izrednih slušateljev le bilo 43. ženskih slušatelj ,nfl 43- rr|ed temi 30 rednih in 13 Izrednih. Vnisnvanie za letni semester traja od 15. do 20. februarja Poletni semester bo traial od 15. febru-sr ja dc 15. junija. Rektor univerze za, tekoče študiisko leto te prof. dr. °ikard Zupančič. — Državna posredovalnica za delo. Pri vseh podružnicah „Drž. oosredov. za delo“ v Ljubljani Mariboru. Ptuju in Murski Soboti Je 'skalo v preteklem tednu od 16. do 22. januarja 1921. dela 156 moških in 80 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 111 moških in 54 zenskih delavnih m oči. Posredovani Sp je izvršilo 102. V delo se sprejmejo: mizarji, krojači za malo delo. žagarji-gateristi. tesarji, železolivar-li. mehaniki za šivalne strote. elek- tromonterji. mlinarji, vzgojiteljice, bolniške strežnice, služkinje, kuiiari- ce. vajenci, vajenke itd. — Kaj le * dokladami za ieleznlS«e Invalide? Od la^etka volne pa do dane* ie niso dobili železniški invalidi nobenih dra-glnjskih doklad. Končno Hm ie bilo obljubljeno, da dobijo prve doklade počcnšl 8 1. januarjem t. 1. v najkrajšem času, t. J. kakor brž bodo končana pisarniška del* v to svrho. S popisovanjem pol pa gre prav po birokratlčuo in počasnosti, tako da lahki med tem časom Se nekaj invalidov umrje gladu. Mnogo invalidov še dosedal sploh ol bilo Idicanih na magistra* k popisovanja. Obupani invalidi se ponovno obrala»o oi poverjeništvo za socialno skrbstvo In na zavarovalnico za nezgode, da se stvar tako) broz zavlačevanja uredi ter se Invalidom Izplačajo dragiaiske doklade. Da se delo in trpljenje še bol| ne poveča, naj se nakažejo doklade vsaj tistim, katerih popisovalne pole so že Izpolnjene. — Korotka Slovenija brez lastnega okrajuesa šolskega nadzornik«. PreJeU sms: De! Koroške, kar ga Je pripadlo JugosIsvIJt, Jo priklopljen v šolskem oziru k Slovenjem Gradcu. Ako Ima Koroška lastno okrajao sodišč« In davkarijo, bi lahko imela tudi svoj okrajni šolski svet s lastnim okrajnim šolskim nadzornikom. Tako pa se bo zgod.-k>. da trije bi v« »lovenskl šolski nadzorniki Koroške ni« učiteljske službe v domov -nJ ne dobe. Vsekakor W bilo pravično, d* se nastavi doma v šolstvu In narodnih b>-|lh preizkušene domačine, a na Štajersko In Kranjsko na! bi se premestili učitelji, kI so začasno zasedli učna mesta na Koroškem. — Poziv reg. častnikom. Sledeči rez. častniki »e poživljajo, da sporočijo talni svoja sedanja bivališča mariborski pukov-ski okružni komandi: Rez. peš. podporu.lk Prane KaUn, rojen 1897, pristojen v Trst, dl-jak, služil pri bivšem tržaškem pešpolku; rez. peS. podporočnik Josip Oosak, roj. 1892 v Žičah, pristojen v ^obrežju pri Mariboru, učitelj; rez. peš. podporočnik Fraojo Greif, rojen 1891 v Stražgoojcih,- trgovski akademik; rez. peš. podporučnik Rudcul Očlto, rojen 1897 v Mariboru, pristojen v Sv. Marjeto, vIsokoEolec; rez. peč. po-rnčnik Vojtob Knop, rojcti 1S97 v Ontiožu, pristojen v Maribor, absolvent realke: rez. peš. podporučnik Milan Megla, rojen 1898 v Svetinjah, pristojea v Podgorcah, okraj Ptuj, absolvent učiteljišča. Istočasno sc naprošalo vst osebe, katerim bi bilo njihovo sedanie bivališče znano, da sporočijo Uto člmpret Mariborski pnkovski okružni komandi v Mariboru. — Nesreča jvl cepljenju drv. Avp'č Marija, žena žagarja Iz Češnjice nad Skoflo Loko, »1 Je hotela doma nacepiti nekaj drv. Pri tem ji Ie poleno odletelo in Jc udarila s sekiro po roki. — Sol araka razposajenost. Koritnik Frtc, 9 letni sin tov. delavca U Hrastnika, le šel z dru?’mi otroci vred Iz šole doma. Sil so na nek breg ln tam uaanjall svoje razposajenosti toliko časa, da ie Kor It mitu spodletelo, da Je padel po skalovju ta -se močno poškodoval po glavi ter >1 zlonul desno nogo v stegna. — lastnega očeta zaklal V Puilobu pri Ložu ie vnoS 24. t. *n. Fr. Baraga v prepiru zabodel z nožem svojega 75 letnesra očeta, ki Je drugi dan uuvi. Nečloveškega sina so zaprli. LjuMjana. Vsi na lovski ples, k| se vrši na Svečnico, dne 2. lebruarja, brez posebnega povabila, v vseh prostorih Narodnega d(v ma. Ples bo posebnost prve vrste. Igralo bo več godb » izvanredno učinkovito lovsko opremljenih droranah. Vstopnina samo 40 K, za zaprisežene čuvaje 20 K. Ker se vrš) na Svečnico popoldne občni zbor Slovenskega lovskega društva. Imajo vsi člani polovično vožnjo po celi Slovennijl. Vozne listke na] vsi obdrže, ker veljajo za vožnjo nazaj. Clanl z dežele naj se udeleže v posebno velikem Števila hi fie le mogoče v narodnih nošah. k _ Glasbena Matica. Koncertno občinstvo še enkrat opozarjamo, da se koncert x dne 24. Januarja t. 1. v ponedeljek 31. januarja ob pol osmi url rvečer ob znižanih cenah ponovi Vzpored bo nekoliko skrai-San, tako da se bodo posetnikl koncerta lahko udeležili umetniške noči v Narodnem domu. — PravcsUr spomladne dneve smo dobili Včeraj smo videli že prvega metulja, ščlnkovcd se živahno kličejo po Tivolskih gozdfh. Posestniki vrtov strižojo ograle, ponekod že celo kopljejo In prirejajo grede, kar pa Je vsekakor prezgodno. — Naš LattermoRov drevored so očistili kričavih ttael-tamgJov, da postane spro-haijallšče miru potrebnim šetalcem. Namesto eksotičnih šotorov pa smo dobili tla — Javna snietiSia Slaba zamenjava. — Lastniki kočij (n avtomobilov se opozarjajo, da poteče z dnem 31. t. m. rok za prijavo voell pri mestnem magistrata Zakasnele prijave se kaznujejo z globo do 2000 K, oziroma do 100 dni zapora. — D’Annunz!o nad Ljubljano. Včeraj v opoldanskih urah se Je pokazal aerophn nad UubUatvo. Drzni avlatik se ie souSčal nizko nad mestom In obmetaval razburjeno občinstvo z letaki. Vse ss Je trlo, da ujame kak letak, ki so padali kot listje po ulicah ln na katerih Je bila sledeča vsebina: II. umetniška noč v Narodnem domu v ponedeljek 31. Jan. V kložbl trgovine Maček na Aleksandrovi cesti so razstavljeni osnutki notranjosti Narodnega doma te noči, let Jih Je izdelal Inženir Kregar. Predprodaja vstopnic v bivši Sešarkovi trafiki v Selen-burgovl ulici In v pisarni Udružentja gledaliških igralcev v dramskem gledališču. — Zahvala. Podpisana se zahvaljujem vsem, Icl so v tako obilnem številu spretm'! mojega soproga na poslednji poti. Posebno se zahvaljujem p. n. Sokolom, pevcem, častlH duhovščini ter vsem velikodušnim darovalcem, ki so mi v moji bedi pomasail. — Ivana Garafolj. — Plesni ver.čak priredi v torek, 1. februarja v prostorih hotela Triglav v Kolodvorski ulici Podporno društvo trgovskih In podjetniških uslužbencev v Llubliani. Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina 10 K. tlsil dobiček pripade društvenemu skladu za obolele dane. — Zabavni večer s tombolo prlreJi kraievna organizacija N. S. S. za Krakovo in Trnovo v nedeljo ob 18. url v Kolezijl (gostilna Smole). Svira tamburaškl zbor »Bratstva*. Vstopnina 2 K. — Našel sem denarnico na cesti proti aTtflerllski vojašnici. Vpraia se pri: J. T. Kolodvorska ulica 34/1. nam obeta zgodnja »pomlad In vroče poletje ter veliko kač. Končno vandarle. Po vseh celjskih ulicah, ki so bile dosedaj zolo slabo razsvetljene, so sedaj vendar napeljali razsvetljavo, Želeti bi bilo le še. da se zadostno razsvetli tudi še OlavnI trg, na katerem ni, razen na dveh oglih, nobene svetilke. Umrl Je celjski boinlcl na kozah poslovodja konzums v Šoštanju g. Tomaž Brglez. Prim orfe. Italijansko nasilje v Opatiji. V Opatiji so priredili Hrvati nred kratkim veselico. Italijani so zahtevali, da se igra italijanska himna. Da ne onemogočilo veselice, so se prireditelji tiklonili tel zahtevj. To na Ha-liianom ni bilo dovolj, ampak so še zahtevali, da okrasijo dvorano z italijanskimi zastavami. Ker na to zahtevo prireditelji niso pristali, so prihrumeli v dvorano karab^ierii in pričeli groziti: ..Kdor hoč« ostati j živ, naj izgine. Druge bomo postrelili." (Živela rapallska pogodba! Poglejmo tudi. kako koroške oblasti zatiralo vsako našo prire^ev. kako pa jih pri nas Nemci v Mariboru prirejajo brez ovir. Diogen bi danes zaman iskal moža pri nas. Op. ur.) Maribor. korozija, opravila Mariborska stanovanjska oziroma stanovanjski preglednik tako »vzorno« službo, da odpove oženjeni družini njeno majhno stanovanje, ter ga dodeli samcu. Ali ima samec večjo pravico do družinskega stanovanja, kakor dollčna družina? Temu stanovanjskemu organu naj bi se na srce položilo, da si malo bolj natančneje pocileda »Uradni list«. Vojaška oblast ie prepovedala vojaški godbi sodelovanje pri nemškem »Borgiestu«. Enaka prepoved se Je Izdala tudi železničarski godbi. Samo to se Je prepovedalo? Saj ima besedo vendar 5c poHUčn* oblasti Jugoslovanska Matica v Maribora sklicuje za ponedeljek ob osmih zvečer v prostore »Čitalnice« sestanek vseh zaupnik jv ln zastopnikov raznih društev ln korporacij na skupen sestanek zaradi žalne manifestacije, ki se bo priredila dne 6. februarja o priliki aneksije zasedenega Primorja po ItalHi. Ta dan bo v Mariboru splošno žalovanje. Priredil se bo tudi cvetlični dan v prid neodreSenlm bratom. Za plesni venček društva Jagoslovenskih poštnih uslužbencev v Maribora dne I februarja ob 20.url v Oficirskem domu v Mariboru se dobe vstopnice v prcdprod.tff pri vsefo linicah mariborskih poštnih uradov, pri paketnih ln denarnih dostavljača!) In neposredno pri Imenovanem društvu. Prijatelji poštarjev dobrodošli! Cisti dobiček Je namenjen društvenemu podpornem n skladu. k Zaradi izvoza iajc v Švico, ki pa »o šle v SpUlc, Ic bU svojčas obsojen veletrgovec Kokoschtnegg na 40.000 kron globe, ki pa Jo Je sedaj vzkllcui senat znižal na 20 tisoč kron oz. 43 ur zapora. Smola zaspanega kavalirja. 20 letna marlborčanka Alojzija Muster, stanujoča na Pobreški ce>ti 27, Je bila 27.. t m. posno zvečer s svojo sestro Elzo v Narodni kavarni. Tam se njima Je pridružil v precej vinjenem stanju S. K., knjigovodja v Marf-boTu, Citrar povabilo na prijateljski sestanek v pisarniških prostorih Je Lolzka po kratkem prigovarjanja sledila. Ko pa ie knjigo- * vodja kasneje v pisarni nekoliko zadremil, Je njegova začasna družica porabila priliko ln mu Izmaknila denarnico * vsebino 8000 kron ter usnjato torbico in pobegnila U*. njato torbico in spise Je kasneje na svojsm doma sežgala. Ona kakor tudi njena »estra sta bHI aretirani. Denarnica se Je naSli, vendar brez vsebine. Ukradeno perilo. Dne 28. t. m. dopnrf-dne je neman zlikovec ukradel soprogi proi Majcena, stanujoči v Turnejevf ulici 10 večjo množino perila, ki se Je sušilo na dvorKčn. Tat, ki so ga prepodili. Je s plenom pobegnil P«** koroSkemu predmestju. Cel^e. Nesamnl po*taW° čez mero nekateri lastniki meblovanih sob v Celju. Kor se obeta, da bodo najemnine stanovanj povišane, hočelo nekateri ie na ta račnn raznim'stanovalcem v meblovanih sobah naprej povišati najemnino. Tl, id morajo stanovati v meblovanih sobah, so izkoriščanju naravnost izpostavljeni. Treba bi btlo, da W ob’vt tudi v varstvo teh nekaj ukrenila. Prosvetno-kulturul ods«k celjskega Sokola J« priredfl v sredo zvečer v spodnji dvorani Narodnega doma predavanje, kate-reza se le udeležilo precejšnje število poslušalcev. Predaval je k. cim. ravnatelj E. Lilck o temeljnih zakonih naše države. Ta predavanja, katwa prireja naš Sokol, so precejšnje kulturne važnosti; želeti bi le bilo, da bi se Jih občinstvo v večjem številu ndc'eževalo. Zvončki so so pojavili že na nekaterih solnčnlh krajih v celjski okolici. Vreme le čisto spomladansko. Našli so se tudi 2e slepiči. ki »o se sotočiiL Kmetje pravijo, da sc povedka.) — C. Golar: Lepa Vida. — Fr, Ločniškar: Povodenj,. — J. Ribičič: Mati, — Pouk in zabava. — Kotiček malih. — List ureja tržaški učitelj Janko Samec, a Iz« daja ga »Zveza slovanskih učiteljskih društev« v Trstu. Opremljen je z ilustracijam!, ki jih je Izdelal Jikar A. Bucik. Uredništvo in upravnlštvo lista se nahalata v Trs*.a, irl. Ruggero Manna 20, I. Celoletna naroč* nKa zjiaša 12 Ur. ZAGONETEN UMOR PODPORllC-NIK\ RIEDLINGA. Dolnla Lendava. 26. tan. V nedello 23. t. m. te šel Dpdoo-ručnik Riedlinsr tukalšnletra 43. o. p. v spremstvu svoiega komandirja ka-netana v. Žalca na lov na divle race. Bilo ie Proti večeru. Pri Dotoku Lendavi sta zavzela svoli stoiišči oddaljena kakih 300 korakov eden od dnieeea. Par minut za tem. ko sta sp ločila, le čnl komand-'r ook lovske ou$ke. V prvem hipu le mislil. da te podporučnik strelial na race. Ko oa le čul kol nato tri revol-vejskn strele in zamolkel pok. le pričel klicati: »Riedline RicciiingU Ker ni dobil odgovora, ie stekel v smeri, od koder le čul strele ln našel tam nodooručnvka mrtveea v krvi. O storile« ni bilo sledu. Tudi oba vojaka. ki sla Šla za o odpor učnikom. nista videla nikogar. Riedling le bil rodom Hrvat iz Zadra in se le oženil šele Dred enim mesecem. Bil le vzor volaka Izredno nriliublien. tako nrl Drjedstoinikih. ket Dri civilnem prebivalstvu. Nenadna nierova traeJčna smrt le srlo-boko oretresla vse prebivalstvo. Sodi se. da te umor Izvršil divi lovec. Prvi strel iz miške te ranfl ood-noručnika v levo roko In mu obtičal v nod. Ker ie imel levo roko ranle-no it? ni mosrel držati miške, le ootee-nil revolver in hotel zasledovati napadalca: oddal ie tri strele oa ni zadel. Ker ie vsled prevelike Izffube krvi ta kol onemoeel. le napadalec priskočil, mu nastavil ouško na srce in odrta! smrtni strel. — Trditev, da ie to sovražen čin proti voiaštvti in armadi, te naibrže napačna. Divli lo-vec ea le no splošnem domnevanju ustrelil le zato da se iznebi neliube oriče. Poereb. ki se te vršH dne 26. t m. ob velikanski udeležbi volaStva in civilnega prebivalstva, ie W1 veličasten. Žalnega sprevoda se ie udele-žJla cela lendavska earniziia in izredno veliko domačeea prebivalstva. Zastopani so bili vsi uradi, tnrovd in obrtniki na so se udeležili snrevo-da skorai polnoštevilno. Treovine so bile za ča* sprevoda zaprte. — Upalmo. da se posreči oblastim kmalu zaslediti morilca. Nesrečni vdovi na*e iskreno sožalle. Šport in turistika. •Šport« Izšla |e peta številka te okusne športne revije. Iz zanimive vsebine opozarjamo oa tele članke: Nekaj te športne statistike lugoslavije (J. O.); Smučarska oprava (nadaljevanje (R. Badjura.); Kolesarska terminologija (Joso Goroc). V ite-vilki se nadajulje razpis smučarske tekme v Bohinju 20. lebr. In tekmovalna določila za sankaftke In smučarske tekme v Sloveniji. Razen tega prinaša ta številka lepe zlmsko-sportne slike in precej pregleda Iz sportenea gibanja. List ctane v naro&nlnl 4 K za številko In ga vsakomur toplo prii» ročamo. Pokrajina. Jesenice, »Dramatični klub« uprizort 29. t. m. ob 8 zvečer in v nedeljo 30. t. m. ob 3 popoldne francosko trldejansko burko Aleksandra Bissoma »Kontrolor spalnih vozov«. —Ve'ekomično snov s svojimi orle'-nainlmi zaptetljajl in razvozila^ je kakor ustvarjena za predpust, zato pričakujeiua, da bo občinstvo obakrat napolnilo gledališče. Ormož, Tukajšnji klub »Antinikotin« te* njega prijatelji In prijateljice nam priredijo v soboto In nedeljo pod okrfljem ormoško čitalnice »Nebesa na zemlji«, na katera so prav Iskreno veselimo. Mali oglasi. Proda se: RAZNO POHIŠTVO In sicer spalna soba. Jedilna soba, sa< Jonska garnitura, zota, otomana. podobo, svetilke Itd. se proda oa (Hlncah it 37 od Tržaški cesti. 298 PRODA SE: Lepa še skoraj nova hiša z Etternitom krU ta, z lepimi lokali za gostilno la trgovino, s oprarvo vred: zraven Je nekaj zemljišča« najlepša tega za lesnega trgovca. Cena sa zve pri lastniku WSe Rupert Potočnik, gostilničar, Šmartno na Pohorjn pri Slov. BI« strici, 164 DVE PLEMENSKI KRAVI 90 teletih se prodasta, 1 mlada dobra mlekarica s drugtan teletom ln I brez njega « Sp. SlŠkl štev. 58.- 154 DVE OBLEKI PO NIZKI CENI prodan, Zidovska steza fclev. lflll. levo, 1(4 KMEČKA OBLEKA (Dlradlkleld) svilena obleka spomladanski površnik, srebrna zapestnica z uro. Gregorčičeva ul. 6, Maribor, priti, desno. 16Z MARIJA BAUMOARTNER, Celje, Gosposka nlica 19. Prodaja spaJnega Jedilnega ln kuhinjske ra pohištva. Zaloga tapetniškiU izdelkov. Kfl POZOR! MESARIJA POZORI Lepo opremljena mesarija v večjem trg« Štajerske se da v najem. Naslov pove uprava »Jugoslavije«. 141 JEDILNA SOBA popolnoma nova se proda. Cena 15.000 K, Ogleda m Rožna ul. t. 15( Kupi sa: PETROLEJSKE VRČE s »H brez zabojev kupuje po aajvlšjlh cenah' Hrovat h Komp., Uubljana. 121 Službe: TRGOVSKI POMOČNIK mešane stroke, prvovrstna moč ki se takoj sprejme. Trgovina Sterk, učeaeo Orno. 1T11 Znanost in umetnost. »Novi rod.« Pod tein naslovom Je izšla v Trstu 1. štev. novega mesečnika ta mladino v zasedenem ozemlju. Vsebina je sledeča: V svet. — C. Golar: Burja. (Pesem.) — Fr. Bevk: Snežec. (Pesem.) — L. Gruden: Uspavanka. (Pesem.) — C. Golar: Kako >o trtlo bratje skuhali kašo. (Po ruski nar. pravljici.) — Slika. — Fr. Bevk: Opica in srake. — S. Rutar - M. Simonov: Len-pbardl in Slovenci v naši deželi. — K. Širok: Na stmnju. (Pesem.) — SSfta. — VI. Levstik: MJSkJna kamnita. (Ruska nar. pri- tnoU, DOBRA KUHARICA, objednem hišna, ki zrn tudi mOtzU krava iščem za takojšnji nastop k 3 osebam v vilo na de2eH, Plača in brana dobra. Ponudbe pod štev. 169 na upravo Usta. 169 GOSPODIČNA IŠČE* mesto natakarice v mestu bodisi v gostilni ali kavami. Nastop takoi Cenjene ponudba pod »Natakarica« na upravo »Jugoslavije«, m SPREJME SE blagajničarka, prva moč z večletno prakso za novo trgovino, Ponudbe na opravo lista. 161 VRTNAR samostojen, vešč vsemu vrtnarstvu in donosni zeljenadorejl, dober dofavec, se !5ča takoj na večji opustošenj graščinski vrt v. Be’okrailnL Ugodna prilika z detetom na dobičku, ugodna prodaja pridelkov brez konkurence. CenJ. opnudbe na upravo »Ju< goslavije« pod »Belokrajlna«, 151 Razno: TRGOVSKI LOKAL na deželi ali v mestu se Iščo v najem. Po« nudbe na J. S. Orčič. Trbovlje I. Poštno ležeče. 16a DOBRO 1DOCA TRGOVINA t mešanim blagom z celim In\<»ntarjom, ve* Uk lokal z dvema Izložbenima oknama, 5(1 korakov od župnijske cerkve, edina brei konkurence, s stanovanjem, skladjem, kletjo In vrtom, v lepem kraju v Slovenskih goricah se d& v najem. Poizve se pri Slavincu, gostilna v PtjJu. 158 SLIKE ZA LEGITIMACIJE Izvršuje najhitreje Mugon iliošer, fotograf Ljubljana. Valvazorjev trg 7, nasproti Kri« lanske cerkve. VI. Zčvaco: Kraljev vitez. Zgodovinski roman (Dalje.) Canestaiurov bliskoviti naval te končal ooboi v malo minutah. Mo-rivoi so mislili nemara, da imaio Dr.sla s celo četo liudi. Canestancr iih ie videl, kako so io udrli krče in nrekliniaie v be?. ter se divie za-erohotal za niimi. Nato se le sklonil in ootrledal ležeče: vsi štirie so hib mrtvi. Plemiča ki sta snremflala Gnisa. sta bila zabodena v vrlo. ona dva na le bi! uhM Diistolovec s svoiim ročniKom. Snoznal Uh ie: bila sta Pontraille in Bazorees. »Dobro!« ie rekel sam pri sebi. »Rinafda n: zraven — tem bolie! Zanl bi bila to orernila smrt... Tu dva in dva ori .Cvetlični košarici*, so skunai štirie: še troie krvavih ra- čunov sem dolžan. Prav. prav. no-maletn rridete vsi na vrsto!« Guise le bil spravil meč v nožnico. Hladno se le ozrl na trupli zvestMt oriiatcbev. ki sta bila dala zani živlienie. Niti v tem hipu mu ni vztrepetalo brezčutno srce. »Boi ie boi!« si ie rekel in stresel erlavo. »Ne mislimo na mrtve: živih ie svet! Gosnod.« le dodal na clas. »doleuiem vam žjvlicnie. Ako hočete stonrti z mano ila’e v dvorec, vam rad ponudim nagrado, ki ]o zasluži vaš poaum.« Ošabna ponudba nagrade ie zadela Canestanea v živo. Hotel le vzrollti: nrav tedai na va ie prešinila nova misel kakor blisk. Oči so se mu hudobno zalesketale. »Svetlost.« ie deial. »naerade mi ne doleuiete nikake. Postavllen sem ut. da vas počakam in branim, ako potreba, in končno, da vas spremim na določeni krak« »Da me spremite?« se ie začu- dil Guise. »Kam? Kako? Čemu?« »Da. svetlost. Vsled svaril, ki so do.šla šele zvečer, ie nemoeoče zborovati tam. kamor ste bili namenle-ni* vosnoda so sc zbrali nedaleč od trd v neki gostilni in vas oričakuie-i ) tam.« ^Pri .Velikem Henriku'?« ie vprašal voivoda živahno. »Tam so se shaiali Condčievci svole dni.« »Da. svetlost, baš tam. In če me izvolite spremiti...« Voivoda Guiški ni imel nikakega povoda da ne bi zaunal človeku, ki va ie bil pravkar rešil smrti. Izore-memba kraia za napovedani sestanek se le zdela novs.em verletna. in napad Concmiievih Budi ie potrjeval očitno, da ie dvorec nadzorovan. »Stoniva in oodvizalva se!« ie deial^brez naimanišeea obotavliania. »Živel moi mali kraliič!« ie zavrisnil pustolovec sam Dri sebi in srce mu ie poskočilo od zmaeo-shvia. LV Krallev vitez. Bravec morda ni pozabil, tla le nekdania l.ureajtleva srostilna noiro-rola tisto krvavo iutro. ko se ie Ca-restanv sam tako slavno in brezuspešno ustavlial navalu maršalovih bolnih sil. Pročelie »Veliketra Henrika« ie štrlelo zdai osmoicno in pusto: notraniost hiše no ni bila urnče-na nrav do zadnieea kotička. Po odhodu Concina Conciniia ž niego-vimi diviaki se ie b!la nenadoma ulila oloha ter olajšala sosedom ea-šenie. Zvorelo ie sicer nodstrešle in nadstronie. kakor tudi del pritličnih prostorov, toda oivniški konec s sosednjim? čumnatami in ku-hinio vred ie ostal razmeroma nepoškodovan. Sirota Coeolin si ie bil nanesel v kuhinio slame ter si uredil ž nfo še dosti udobno prenočišče: in kakor hitro ie spet našel viteza, mu ie razkazal podrtijo, češ. da lima utegne še koristiti v kak? stiski. »Čudim se moistru Lureauiu.« ie rekel Caoestane no tistem ogledu. »Tako reden človek, na se niti ne zmeni za hišo namesto da bi io napravil ter ime! dobiček od nie!« »Naiemnina. ki jo ie vzel od vojvode Robana še ni potekla. In vrhu-teea ie vojvoda tokrat zažueal Lure-au'u. da ea speče na nievovetn lastnem ražniu. ako se drzne stopiti v baito nred koncem roka. Tako sem zdai iaz nien neomeieni vosnodar. Fvo. tu vise kliuči od vseh prostorov: nisem fr'h rabil, ker sem se zadovoljil s kuhinio.« Posledica topa razeovora ie bila misel k’ te napotila pustolovca da ie odvedel Gnisa k .Velikemu Henriku*. Odnrši vozna vrata do oprodovih navodilih. ie nriiel voivodo za komolec ter stonjl ž niim v veliko i2bo. Tema ie h:la kakor v rogu. (Dalje prib.) •v v trgovini oblek Ferner, Maribor, i Gosposka ulica itev. 24. 100 do 150 vagonov Zastopstva vsakovrstne stroke prevzema trgovska agentura v Ljubljani. Ponudbe na anončno ekspedicijo AL. MATELIČ, Ljubljana. Gradbeno podjelje ing. DukK, Ljubljana, Resljeva cesta 9. se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Javljamo tužno vest, da je naSa vrla večletna predsednica ženeke podružnice družbe Sv. Cirila in Metoda v Trbovljah, gospa Ana Dimnik dne 27. t m. v Gospodu zaspala. Pogreb se vrši iž hiše žalosti v nedeljo, dne 90. t.'m. ob 16. uri na pokopališče v Trbovljah Žalujoči odbor „ Ženske podružnice C. M. družbe" Ti kliče: Lahka Ti bode zemljica I Trgovci! Trafikanti! POZOR! Cigaretni ptlpir, stročnice vseli vrst, pis. papir, kremo, ličilo, vazelina, riževa ribarice. konjske Ščetke, nogavice, rokavice, 6viierje, Bale, Žabce, sukanec, bombaž vseh znamk, vezalke, eesalke, plavilo, ter vse galanterijsko blago kupite najceneje in po konkurenčnih cenah pri tvrdki Oroslav Certalič, Ljubljana, Sv. Petra cesta 83. Mirni m)i la ta apnenice, na pol sub, bukovi hlodi■ | kg K 20*— razaBiljo počam od 1 ali okleškf, breiovn gabrov« in »mre- 5 k kao , ie)Jeznicom B2 pouzečc kova debla, na 1 m dolgosti rezani, m L____ I ne težki hlodi ■«*« leto« IA*eJo Ivan Kohek, Zagreb, Nikelltera ullea O. ta sukcesivno, meaečr.o, redno dobavo. Ponudbe prosimo na veletrgovino M. 0SWAT1TSCH, CELJE. Prodala vina. V ekladiSSu južne železnice v Ljubljani ae bode v pondcUflk »1. t. ni. popoldan ob 15. uri na javni dražbi prodalo 12 aodov vina v teži speeijei. »iuvb.no po Macchiavelli: „ Vladar" Poslovenil Abditus cena broš. ... 20 K vez. ...... 25 „ A. S. Puškin: , j 1111 a sur preložil Dr. VI. Borštnik cena bros. . . , 10 K J. Glaser: cena bros. voz. J)obe se v upravi „JUGQ-SLAV1JE“, Ljubljana, Marijin trg 1. © Centralna banka d. d. Zagreb podruinica MARIBOR naznanja, da je začela uradovati na Aleksandrovi cesti Št. 46 (prejšnja kavarna Tegetthof) Izvršuje vse bančne posle, borzna naročila, izplačuje in izdaja akreditive, ima dovoljenje izdajati uverjenja, prodajati in kupovati valute, devize in čeke. Odgovorni urednik Aaton Pesek. Tiska »ilčitciiaka liskama« .v Liuhliani