54. številka. Ljubljana, v sredg 5. majrca. XYII. leto, 18?34. lt»kl /II .ti Izhaja vsak dan «r«er, izimii nedelje in praznike, ter velja po p o it i prejeman za avstrij'sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za posipanje na dom računa se za 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje deželo toliko već, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od ćetiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi bo ne vračajo. Uredni Stvo in u pravni it v o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „Gledaliika stolba". Upravu iltvu naj se blagovolijo pofiiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Iz državnega zbora. Z Dunaja 4. marca. Budgetni odsek je končal svoje delo in pred-ložil proračun za leto 1884. Debata se ima v prihodnji seji pričeti in tedaj je mogoče, da se o pravem času proračun potrdi in da ne treba zopetnega provizorija. Ker se vsako leto zakon o proračunu Se le tekom leta sklene, razpravljalo se je v odseku o vprašanji, ali ne bi kazalo določiti, da se državno leto ne začenja s 1. januvarjem, ampak s 1. maj-nikom. Do tega časa bi gotovo vselej bil proračun dognan. No, težavno bi bilo, prestopiti od sedanje na tako novo dobo, pa tudi tega ni treba, ako se državni zbor vsako leto skliče vsaj meseca oktobra, ne pa Se le decembra. Potem bi se tudi sesija lahko končala do velike noči, kar do sedhj Se nikoli ni bilo mogoče. Tudi letos ui misliti, da se zbor pred veliko nočjo sklene, ker je še silno nakopičenega dela, katero se vsaki dan množi. Državni proračun za leto 1884 kaže spet napredek — v stroških in — v deficitu. Vsi stroški so izračunjeni na 515 milijonov gld., za 14,383.000 gld. višje od leta 1883. Dohodki so pa tudi narastli od 464 milijonov gld. leta 1883 na 4741/« milijonov gld. leta 1884, tedaj za 10 milijonov gld. O posamičnih točkah še govorimo. Budgetni odsek ima jutri še jedno sejo, da sklepa o resolucijah. Na vrsti bo tudi resolucija zastran slovenskih paralelk na gimnazijah v Celji, Mariboru in Gorici in zastran slovenskega učnega jezika na učiteljišči v Mariboru. Resolucije bodo gotovo vsprejete, pa kaj pomaga, ako g. ministru ni resna volja, se po njih ravnati. Dokler bo učno ministerstvo v sedanjih rokah, naj le Slovenci puste vse upe do uresničenja še tako pohlevnih svojih želj in zahtev. Saj še češki klub se zaman napenja za češke obrtnijske šole. Gospod minister je, kakor znano, sestavil neki osrednji obrtuijsko-šolski svet, ki ima svoj sedež na Duoaji in za ude, razume se, samo take prijatelje Slovanov, kakor so Wiseoburg, Exner in jednaki. Po mislih in sklepih tega sveta se morajo le z nemškim učnim jezikom obrtnijske šole delati in na Pemskem le v nemških krajih. Še drugo ljubav je storil g. učni minister Čehom. Poklical je iz Prage v ministerstvo, ker se temu ni mogel izogniti, dva izvrstni! strokovnjaka, deželna šolska nadzornika "VVeberja in Germana, a dal jima je take referate, zaradi katerih bi Se prav labko bila ostala v Pragi in gotovo tam več koristila svojemu narodu, kakor moreta na Dunaji. Kakšnih ljudskih šol potrebujemo Slovenci? „Nicbt filr die Schule, sondern Hir das Leben." Zgodovina slovenskega naroda nam pove, da je imelo naše šolstvo v obče vedno le tujo nenaravno podlago in torej tudi nepopolni razvitek. V starih verskih šolah bila je „ nemščina" glavni predmet vsega poučevanja, tako celo, da je bil materni jezik, če ne popolnem izključen, pa veoder proti vsem pedagogičnim načelom potisnen v tisti kot, kjer ga je slabo nemščine se učeči šolarček zastopal z oslovskimi ušesi na glavi. Ali tudi z novo šolsko dob o 1. 1869. ni naše šolstvo mnogo boljega pridobilo. Šole so se sicer pomnožile in razširile, ali nemški jezik ostal je le važni predmet in učitelji se še navadno kvalificirajo jedino po gojitvi tega predmeta. Urinilo se nam je tudi z najostrejšo silo 81etno šolsko obiskovanje, brez pomisleka na revščino marsikaterih krajev in veliko število jednorazrednic. Bila je to naredba nepremišljenega liberalnega fanatizma, ki je ostala celo v teoriji še bolj pa v praksi neizpeljiva. Kako je tudi mogoče pridne in nadarjene otroke siliti v jednorazredno šolo s tremi ali štirimi oddelki celih 8 let, ako vsak priden in talentiran učenec dovrši tako šolo lahko v 3, oziroma 4 letih. In če tudi še prištejemo 2 leti ponavljavne šole, vender šolsko obiskovanje traja k večjemu 6 let. Kaznovali so se neusmiljeno stariši revnih otrok zaradi šolskih zamud pri domačem delu, mesto da bi se bilo mislilo na sredstva, kako bi se takim otrokom s podporo omogočilo ali vsaj na drugi uačin zlaj-šalo šolsko obiskovanje. V teh zadevah se je sicer z zadnjo šolsko novelo, dano 2. maja 1. 1883 , nekoliko na bolje obrnilo, akoravno je Še ta naredba zelo nepopolna. Če tudi so lažiliberalci pri tej priliki najljutejši napadali zdanjo vlado, očitaje jej reakcijo; vender že domača navadna pamet lahko razsodi, da se otroci ne morejo ne toliko in ne tako dolgo (8 let) učiti na jednorazrednici, kjer jo jeden učitelj, kakor na 4 aH 5 razrednici s štirimi ali petimi učiteljskimi močmi. — NajjaBneja in najprimerneja šolska postava bi se torej glede šolskega obiskovanja morala glasiti: „Šolsko obiskovanje se ravna po številu razredov in oddelkov." — Tudi z ozirom na tvarino, posebno pri tako zvanih realijah, se je nekoliko /boljšalo s prej imenovano postavo, toda še vedno se zahteva preveč teorije in premalo ozira na praktično življenje, kateremu je vender v prvej vrsti namenjena ljudska šola, vsaj že Herder uči: „Nicbt fur die Schule, sondern fiir das Leben.u Ali naša ljudska šola še ni „ učilnica za življenje", kakor bi morala biti. To trditev hočemo natančneje dokazati. V šolski postavi sicer beremo: „ Učencem najdoum-nejše in najimenitnejše, kar je vredno vedeti iz pri-rodopisa, prirodoalovja itd.," ali v resnici spremenilo se do zdaj še ni veliko, kajti knjige ostale so Še stare. Tako se v geografiji še vedno uče oddaljeni deli sveta tako natančno, ko domača dežela, mesto da bi učenci popolnem poznali domačo deželo in državo, o drugih pa ni prisvojili le površen pregled v primeri z domovino. V zgodovini pase Se preveč sistematično obravnava stari, srednji in novi vek, mesto da bi učenci si pridobili temeljito znanju domače zgodovine v primernih slikah, ki bi ucepile v mlada srca ljubezen in navdušenje za vero, dom in cesarja. Veliko ho še /mirom greši pri naravo-znbnstvu. Učenci se še vedno spoznavati uče živali in rastline vseh trop, tako da večkrat o domačih veliko manj vedo, ko o tujih. UČe naj se torej natančneje spoznavati naše koristne in škodljive živali, koristne in strupene rastline, sadno in gozdno drevje, grmovja in rude. Po okoliščinah, posebno na deželi, pa naj se tudi nekoliko seznanijo z živino-, sadje-, vinorejo ali gozdarstvom, sploh naj se v naših ljudskih šolah obrača večja pozornost na kmetijstvo, ker znano je, da je to podloga naše države in da se čez dve tretjini prebivalstva peča s tem. Tudi s prirodoslovjem se nič bolje ne ravna. V ljudski šoli razlagale naj bi se popularno le najbolj navadne naravne prikttzni, najpotrebnejši stroji in obrtnijske naprave (kakor lončarstvo, izdelovanje opek, sveč, platna, papirja, sladorja, itd.) z ozirom na krajne razmere, vsa druga znanstvena tvarina naj bi se opustila in prepustila srednjim in drugim šolam. Jako koristen predmet za ljudske šole bil bi tudi kratek pouk o zdravji (/.dravjevarstvo), ki se dandanes še LISTEK. Časnikarstvo in naši časniki. (Odgovor g. prof. Šukljeju.) 2o-po; ou iaocvt',5, aXXa B'aSucciv rt nas imamo take naredbe kmalu pričakovati, ker preradi Pruse posnemamo; vender bi bilo dobro, da bi se ta pravica nekoliko omejila, da se ne zlorabi, kot se je to godilo prej mnogokrati. Dobro bi bilo, da bi učitelj v takih slučajih, ko druge kazni ne zdajo nič več, odločil telesno kazen z vednostjo nadučiteljevo (ali po sklepu cele konference), oziroma krajnega šolskega nadzornika (sveta). Naposled hočemo še omeniti nekoliko šolsko uradno opravo. Jako zlorabila se je pri nas do zdaj oddaja nadzorniških služeb. Tu veljala je vedno le protekcija v zvezi s politiko, kakor pričajo neredki slučaji, ker drugače bi se ne moglo zgoditi, da bi take službe dobivali ljudje dvomljive sposobnosti nestalnega značaja in nestrokovnjaki. Ko bi biii učitelj) popolni ljudje brez napak, kar seveda ueso in nikdar ne bodo, bilo bi najprimerneje, da si sami volijo nadzornika iz svoje srede, katerega potem vlada potrdi ali pa zavrže. Vsem razmeram bi pa gotovo najbolj ugajalo, ko bi se za ta posel zahtevala večletna praksa in uspešna skušnja, pri kateri bi moral kandidat dokazati temeljito in obširno znanje pedagogike, metodike, šolskih postav in zmožnost uradnega poslovanja. Službe naj bi se potem razpisale. Na ta način odpravila bi se vsa protekcija in njene zle posledice. Oddajale pa naj bi se sti.lno, kakor se je to že zudnjiČ naglaševalo tehtno v deželnem zboru. To bi bil tudi jedini avancement marljivih in zaslužnih učiteljev. Druga zadnja učiteljska skušuja bi se pa pač lehko od- vanega jjodlistka v „Slov. Narodu" omenil. Jaz misbni, da bi vsak zanikal vprašanje in tudi g. prof. Šuklje, eejeodkritosrČen,bi odgovoril: Jaz prej nikdar na take knjige, na take stvari celo mislil nesem". Da podlistku L. Woerla (Pressverhiiltnisse — —) ni poznal in ga tudi sedaj še ne pozna, čudim se le, da mu preučeni Šuklje tega ne očita! Poslej se prof. Šuklje košati, zakaj se ne-sem po francoski navadi z imenom podpisal. Pre-čudno se mi zdi to očitanje od njega, če je res pazljivo čital devet predalov obsegajoč moj podlistek od 22. dne decembra. In iz tega podlistka je urednik „Slov. Naroda" izbrisal skoro tretjino gradiva. Ta tretjina ravno je obdelovala tudi Šukljeja in še nekega druzega Slovenca v državni službi, ki iz gole uečimernosti podpisujeta s polnim imenom dopise v politične slovenske liste. Kazal sem tam, kako odveč je po tem potu iskati narodnega mučeništva. Od takega m učen ištva naš ubogi narod nema prav nič, da nasproti po takem mučeništvu narod le škodo trpi. Ne brcaj ob osti, svari že sv. pismo. Za se podlistkar nema in ni imel tega strahu, ker ni z državnimi službami v pravila, kakor so že tudi davno storili naprednji Hrvatje; mesto tega pa naj bi se za definitivno nastavi j enje zahtevala 2 ali 31etna uspešna praksa. Omeniti moram le še, da bi se vse te prenaredbe dale hitro izpeljati, ako bi posamične dežele imele avtonomijo v zadevah ljudskega šolstva, kakor jo imajo Hrvatje in kakeršno si tudi Čehi že dolgo dobiti žele. Potem pa bi se naše Šolstvo hitro povzdignilo in popolnem ustrezalo našim potrebam! —z—. Politični razgled. Vohaiijr dežele. V Ljubljani 5. marca. Dvoje jako važnib posvetovanj imel bode ta teden državni zbor. Gospodska zbornica se bode v Četrtek posvetovala o izjemnih naredbah, in grof Taaffe bode najbrž porabil to priložnost, da bode dal pojasnila o najnovejših anarhističnih pojavih. V zbornici poslancev se pa v petek začne generalna budgetna debata, ki bode že v soboto sklenjena. Težko da bi kateri naših slovenskih poslancev takrat dobil besedo in objavil naše težnje ter osvetil, kako se po slovenskih pokrajinah ger-manizuje pod Taaffe-jevo vlado. Minister pravosodja dr. Pražak priganja, da bi kmalu bil dovršen nov kazenski zakonik. Na njegovo željo sklical se je kazenski odsek v posebno sejo, v katerej je minister silil, da odsek vsaj v tem zasedanji dovrši svoja posvetovanja, in pride potem nov kazenski zakon že v prihodnjem zasedanji pred zbornico. Pri tej priliki se je minister izjavil, da še nikakor ni gotovo, da bi se to zase-sedanje državnega zbora zaključilo o velikej noči, a je celo verjetno, da bode trajalo do biokošti. — Češki klub se je posvetoval o delovanji centralne komisije za obrtne šole in pri tej priliki se je poudarjalo, da vlada ne stori za obrtnijske šole na Češkem in Moravskem toliko, kolikor se češkem klubu potrebno zdi. Predlog pražkega nadškofa, o izvedenji jednakopravnosti na bogoslovskej fakulteti v Pragi se je vsprejel. Štedilua komisija bode imela še dve ali tri seje, v katerih bode končala vsa svoja dela; predlogi se potem predlože vladi. Zadnji čas se tudi na Ogerskein prikazujejo anarhisti, zlasti z Dunaja pregnani se tja preseljujejo. To napravlja že Ogrom skrbi. Bile je že nekaj anarhistov pregnanih. V spodnjej zbornici je v soboto interpeloval Eotvos ministra Tiszo o teh odgonih. Tisza pa je obljubil kmalu odgovoriti. Časniki se pritožujejo, da se drugej zatrti listi preseljujejo na Ogersko, kjer zlorabijo ogersko tiskovno svobodo in svoje anarhistično delo nadaljujejo. — Pri j)osvetovanji o železnici Munkacz-Stry je mini-sterski predsednik dal nekatera zanimljiva pojasnila o vnanjem položaji. Sedanja situacija je, kakor on pravi, jako mirna. Ruska vlada hoče za trdno ohraniti mir z Avstrijo in Nemčijo; pa Rusija zaradi tega ne bode nehala razširjati svojih železnic proti zapadu, zato pa tudi naša država ne sme rok križem držati. Potem je predlogo vsprejela skoraj vsa zbornica. Viiiiiij** države. Italija m Avstrija sti se sporazumeli, da se bosti podvrgli razsodbi mejnarodne komisije v zadevi Chioggio skih ribičev, ki se bode v ta namen sklicala, ko bi se sami v komisiji, ki se bode sklicala v Gorici, ne mogli sporazumeti. Da so Rusi prisvojili Merv, to daje „Repu-blique Francaise" povod, da Angležem svetuje, da bi se včasih malo ozrli na srednjo in vzbodnjo Evropo. „Journal de Saint Peterbourg" odgovarja na to, da zapadni Evropci uemajo nič presojevati o ruskih zadevah, kajti politika treh carstev je poli nikakeršni zvezi. Držal se je le stare navade, ter z ono Juniusovo frazo zadovolil radovedne čitatelje. Odgovorite g. Šuklje: „ali bi podlistki (časnikarstvo in naši časniki) bili le za las boljši ali slabši, ko bi se bil podlistkar podpisal s popolnim imenom V Kaka pregreha pa je to, da mesto imena stoje Juniusove besede: „stat nominis umbra" ? Š u k 1 j e v svojem srdu le kriči, da so tudi te besede ukradene. Za Boga, ali je glasoviti Anglež bil vzel patent na njeV Jednako nespametno je očitanje zaradi citata Napoleonovih besed. Kaj misli profesor Šuklje, da bi se moral zarad takih stvarij po poslanstvu obračati do board of patent v Londonu in do bureau de brevets v Parizu, potem naj bi še le smel rabiti take citate in besede! Profesor Šuklje je toli zamaknen v svojo zgodovino, da misli, razen zgodovine druge stvari ni in ne sme biti na svetu. Prečita naj one podlistke v „Slov. Narodu", ki podlistek obravnavajo. A če se mu dozdevajo ti preveč zarobljeni, pregleda in premisli naj, kake podlistke spisujejo razni evropski narodi. Podlistki nemajo z zgodovino ničesa opraviti; podlistki po svojem bistvu ne smejo imeti z zgodovino ničesar tika interesov, ne pa politika prevelike občutljivosti in gneva. Na to odgovarja omenjeni francoski Ust, dokler kak „ukaz" ne prepove svobodne izjave svojega mnenja zapadnej Evropi, tako dolgo bouio mi zastopali misel, da nemško-avstrijsko rusko spo-razumljenje škoduje Angliji na Balkanu in v Aziji. — Ta ostra pisava francoskega časnika kaže, da Francozom približanje Rusije k srednje-evropskima državama ni po volji, da tega ne bodo lahko odpustili Rusiji. — Katkova list trdi, da se je položaj Anglije na Bosporu popolnem spremenil. Zdaj, ko je z otoki bogati Egipet postal ključ orijenta in so vse glavne štacije v Indijo v angleških rokah, nema nevtraliteta Bospora za Angleže več prejšnje vrednosti. Papež je imenoval kardinala Ledobovskega tajnikom za prošnje. To mesto je jako važno. Sodi se, da je papež s tem hotel ustreči Nemčiji, ker kot tajnik bode Ledohovski moral bivati v Rimu in se bode tedaj lahko vsled tega odpovedal Poznanskej škofiji. Tako bi se rešila ta kočljiva zadeva, ki je mnogo ovirala zbližan je Nemčije z Vati kunom. jFrancoski pomorski minister dobil je v 1. dan t. m. brzojavko iz Ha-Noi-ja, katera poreča, da so Francozi vzeli sedem pagod v kotu mej Song-kanom in morskim zalivom. Vzela sta jih brez upora jeden batalijon pešcev in jedna baterija topničarstva. V 25. dan februvarja je pa sovražuik napal pagoae in bil z velikimi zgubami odbit. Francozi so zgubili samo nekaj ranjenih. Koncentrovanje francoskih čet v Tonkingu je končano. V soboto poročil je poveljnik angleške ekspedicije iz Suakima: Ker neso ustaši na poročilo, katero se jim je bilo poslalo po parlamentarji, ničesar odgovorili, odrinila je angleška vojska, obstoječa iz 3000 pešcev, 750 mož konjice, 7 gosto-strelk in 8 topov majhnega kalibra, danes zjutraj dalje in našla pri El-Tebu ustajnike s Krupovimi topovi za novo napravljenimi utrdbami. Mi smo jo zavili na desno, prijeli sovražnika od zadaj in vzeli utrdbe z naskokom. Priplenili smo mnogo streliva, štiri Krupove in tri dru^e topove Bitva je trajala tri ure in sovražnik se je kaj trdovratno ustavljal. Njegova sila se ceni na 10.000 mož in njegove zgube bile so velike; 900 mrtvih našli smo za utrdbami. Mi smo zgubili 28 mrtvih, 142 ranjenih in 2 se pogrešata. — Potem je pa Graham poroči! po ujetnikih poveljniku v Tokar, da zahteva, da se uda pod pogoji, katere je že on stavil prejšnji dau. Izmej častnikov so Baker-paša, polkovnik Burnaby in polkovnik Barnov težko, petnajst drugih pa lahko ranjeni. — Potem se je že v soboto Tokar ud-1 brez boja. — Khkor poročajo angleški časniki, dalo se je Grahamu povelje, da naj se zdaj vrne iz To-karja in priredi potrebne priprave, da se čete povrnejo domov na Angleško. Vsi časniki obsojajo to povelje vlade, ker bodo smatrali Sudanci to ze beg in kar bode pomnožilo nevarnost. — Osman D'gma neki taboruje osem angleških milj od Suakima. Ko se bodo vračali Angleži iz Tokarja, bode jih morda zopet napadel s svojo Četo. Vsi angleški časniki jako pretirujejo angleške vspehe v petek, ravno tako, kakor so povzdigovali lani zmago pri Tel-el-Kebiru. Kdor pa nepristransko sodi, mora priznat/, da se imajo Angleži mnogo zahvaliti slabemu obo-roženju nasprotnikov. — Gordonova m sija se bode neki popoluem ponesrečila. Izdal je 26. februv"rja sicer drugo proklamacijo, v katerej žuga Sudancem, da poki če angleške čete, ker ueso slušali njegovih svetov, ter bode potem vse one strogo kaznoval, kateri ne nehajo ustavljati se njegovim naredbaiu. Sudanci se pa neki za to drugo proklamacijo kaj malo zmenijo. Gladstone je predvčeraj imel veliko srečo v parlamentu. Spodnja zbornica vzprejela je v prvem branji volilno reformo. Poleg tega je pa še dobil zaupnico za svojo vnanjo politiko. Ko je Hartington Dalje v prilogi. "W| opraviti. Kdo bi razen preučenega prof. Šukljeja zahteval od podlistkov, da bi bili prav po zgodovinski vestnosti in natuučnosti spodaj obrobljeni 8 citati raznih knjig. Čitatelj podlistkov še zapaziti ue sme, da je spisovatelj podlistkov imel količkaj težav in preiskav pri njih sestavljanji. Zato je toli nespametno od prof. Šukljeja, očitati podlistkarju, da ni pri podlistkih o kamnotiskanih dopisovalnicah, o novinarskem uradu in o dalekopisnih poslanicah od pike do pike, od besede do besede navedel, kje je to ali ono našel. In na dveh mestih sem naravnost rekel, da ti podlistki so neki pall-mall, neki pick-uick v slovenskem časnikarstvu. Z resnobno zgodovino nemajo ničesa opraviti. Le zlobnež more od njih terjati zgodovinske obleke. In tako dela tudi ta preučeni zgodovinar Š uk 1 j e, najbrže zato, da je podlistkarju mogel očitati „literarno tatvino". Zato sem na čelo postavil one Sophoklejeve besede: učen češ biti, pa si le strahovito zloben. Ob jednem pa se prof. Šuklje ravna po nemški prislovici: was grob ist, das ist stark, ter misli, da je na ta način kaj dokazal in omenjene podlistke uničil. (Dalje prih.) / Priloga „Slovenskemn Naroda" St. 54. 5. marca 1884. objavil, da instrukcije, ki jih je vlada dala Grahamu izključujejo večjo ekspedicijo ia mu je samo naročeno, razkropiti sovražne čete, ki nadlegujejo Suakim, in ko je Gladstone naznanil, da od Gordona ni dobil nikakih vznemirjevalnih poročil, ter da ta še misli nekaj Časa ostati v Kartumu, predlagal je Lawson, da se odloži zborovanje parlamenta, da bo moč vso pozornost obračati na sudansko vprašanje, in pro-testoval proti vojski. Na to sta Gladstone in Harting-ton zagovarjala vladno politiko in pobijala Lavvsonov predlog. Konečno je zbornica zavrgla Lawsonov predlog s 150 proti 103 glasom. — V zgornjej zbornici objavil je Granville, da pri Gladstonovem obiskn v Kodanji nesta imela ruski car in angleški ministerski predsednik nikakega političnega razgovora. Dopisi. Iz Idrije 29. februvarja. [Izv. dop.] Letošuji predpust se je pri nas jako dobro obnesel. Veselic in plesov bilo je na izbiranje. 20. januvarja napravili so tukajšnji „veterani" sijajen ples v krasno in trudapolno dekorirani pivarni g. Tuječevej. Ta bil je prav zelo obiskan, navzoč bil je tudi obče spoštovani gospod rudniški nadsvetnik J. Novak. V kazini bili bo sijajni plesi 26. janu7., 9. in 23. februvarja, kateri so bili v posebno izjemo tudi od meščanstva zelo obiskani, kajti zdaj so gg. višji rudniški uradniki skoraj sploh vsi narodni možje. Tudi „leseverein" napravil je v kazinskib prostorih svoj ples, a ker se je gosp. predsednik malo prej v očitnej družbi jako žaljivo o čitalnici izrazil, se zaradi tega čitalniški udje plesa neso udeležili. Da so bili prejšnje čase te baze ljudje predrzni, se nam ni kar nič čudno zdelo, a da jim še zdaj greben tako visoko raste, tega ne razumemo. Na tem vabilu glasi se podpis: nDie Direcktion des k. k. Aufsichts-Lese-Vereins in Idria". Daje Lese-Verein tukaj, to vemo — od kdaj pa je postal c. kr., tega ne vemo. Da bi to izvedeli, morali bi še le slavno c. kr. vlado ali pa državno pravdništvo naprositi, da bi se stvar pojasnila. A pustimo to reč za zdaj in poglejmo raje, kuko je Čitalnica pretekli predpust svoje družabnike razveseljevala. Sleherni četrtek imeli smo „plesne vaje", katere so bile vedno obilo obiskane. V 2. dan februvarja napravila je „slovesno Besedo" neumrljivemu Vodniku v spomin. O slavnostnem govoru, katerega je prevzela gospa Albina Tre v nova, soproga predsednikova, reči moram, da tako obširnega in jedrnatega govora o Vodniku nesmo še čuli, kar se jej je tudi sploh očitno pripoznalo. — S. Gregorčičevo „0 pepelnični noči" deklamovala je jako izvrstno gospa. M. La-pajnetova. Petje bilo je skoz in skozi izborno, in v igri „Otelo" ali „Beli zamorec" oddane bile so role v najspretnejše roke, pohvale in smeha bilo ni konca ni kraja. Po dokončanej igri videli smo prizor, kakor se le redko kdaj nahaja. Mali hčerki čitalniškega predsednika g. Trevna, Ahaciju (stara 5) in Tomazina (stara 3 V,), podali ste za našo čitalnico neprecenljivi gospodičini Lavoslavi Punčubovej zlat prstan in jako lep šopek iz kameli j b primernim nagovorom. Stareja hčerka je govorila tako razločno, glasno, neprestrašeno in točno, da so igrale poslušalcem solze v očeh. Priznati pa moramo, da to je bilo tudi resnično zasluženo priznanje, kajti že od začetka, kar naša Čitalnica obstoji, (ustanovila se je leta 1866) igrala je ona skoro pri vsakej Knez Serebrjani. (Ruski spiaal grof A. K. Tolstoj, poslovenil I. P.) VIII. Poglavje. Pir. (Dalje.) Ko so pojeli labuđe, šli so sluge paroma iz sobane, in vrnili so se s tristo pečenimi pavi, katerih razpuščeni repi so se majali nad skledami, kakor pahljače. Za pavi donašale so se ribje pastet-e, pečene kokoši, pirogi z mesom in sirom, kolači vseh vrst, krivi pečeni rogovi in opresniki. Dokler so jeli gostje, prinašali so jim sluge kupice medice, čreš-njevca, bezgovca in višnjevca. Drugi so podajali razna inostranska vina, kakor: romansko, rensko in muskatsko. Posebni stolniki hodili so mej mizami, gledali in uredovali po mizah. Nasproti Serebrjanega sedel je nek star bojar, na katerega je bil car jezen, kakor so govorili. Bojar je že naprej slutil svojo nesrečo, pa ni vedel kako, in čakal je mirno svoje osode. K začudenju vseh prinesel mu je nadtočaj s svojima rokama čašo vina. — Gospod Vasilij — rekel je Basmanov: — veliki car te počasti s to časo. igri. Brez ugovora prevzela je vsako rolo, a vedela I jo je pa tudi vselej izvrstno izpeljati, naj je bila še tako teška, ali kakor pravimo nehvaležna, njej vender ni nikdar spodletela. Zakličemo jej toraj še jedenkrat na tem mestu: Živela!! — Kakor vsako leto, tako je bila tudi letos v Čitalnici „maskerada", katere se je vdeležilo 36 lepo in okusno opravljenih mask. Tu smo videli lepe narodne noše, izvrstno opravljenega „Tolminca" s košičem napolnenim z orehovimi jedrci, hruškami, češpljami itd., kar je jako veliko smeha vzbudilo. Za njim sprehajali so ue lepo opravljeni vitezi iz srednjega veka, potem dr. Faust z Marjetico, za njimi lepe ciganke, s kakor vran črnimi lasmi, Poljakinje, Bošnjakinje, Zilke, mlekarice, kuharice itd., a tudi zeleni žabi ragljali ste vmes. Naj več posla imel je „po'ac," kateri je svojo nalogo popolnem izvrstno izpeljal. Vabljenih p. n. gostov bilo je toliko število, da je bila sicer prostorna pivarna veliko premajhna, in se je sploh želelo še jedenkrat toliko prostora. Plesala se je ta večer tu prvikrat „Beseda," češki salonski ples, katero nas je prostovoljno učil vrli narodnjak gospod Iv rol Svoboda, naslednik g. Onderke. Želeti bilo bi, da bi se ta v resnici lep ples po vseh Čitalnicah udomačil. Pri vseh veselicah počastil nas je tudi gosp. rudniški nadsvetnik J. Novak s svojo obiteljo, kajti naša Čitalnica ima čast omenjenega gospoda prištevati svojim udom, a ne le ta, nego tudi drugi gospodje uradniki, njegovi somišljeniki, pristopili so k Čitalnici, katera ima sedaj ponosno število 82 svojih p. n. družbenikov. Da je to število tako mogočno narastlo, gre v prvi vrsti hvala gospodu J. Novak-u, c. kr. rudniškemu nadsvetniku, zaradi njegove vsestranske spravljivosti in pravicoljubnosti, kar sleherni pripoznati mora, največ zasluge pa sedanjemu tajniku gosp. učitelju A. Novaku, kajti on je značajen in neutrudljiv delavec na narodnem polji; on skrbi noč in dan kaj in kako ukreniti, da bi se vsem družbenikom po moči ustreglo. In v resnici se mu je Že marsikatera prav dobro posrečila, kakor tudi nam vsem dragemu in ljubemu blagajniku gospd. F. Vončini. Neutrudljiv za blagor Čitalnice je tudi gos. Vinko Lajiajne, kateri vedno skrbi, da nas s kako mikavno igro razveseli. Zdaj pripravlja za velikonočni ponedeljek J. Nestrojevo, po J. Alešovcu poslovenjeno burko s petjem „Lum-paci vagabund" ali „1 lu lolmi dub", katere že vse teško pričakuje. Želimo mu že naprej vsi dobrega uspeha! Iz Slovenske IIi strice 3. marca. [Izv. dop.] Našo 5 razredno ljudsko šolo v Slov. Bistrici obiskuje več nego 400 slovenskih otrok, u vender je štajerski deželni šolski svet po zaslišanji deželnega odbora ukrenil, da mora počenši od tretjega razreda, to je od tretjega šolskega leta nemščiua biti izključno učni jezik. Samo po sebi se umeva, da taka naredba meri sumo na ponemčenje slovenske dece. Ta naredba pa tudi kaže, da deželna šolska oblast prezira svoje v prejšnjih časih izdane naredbe, samo za tega delj, da se kaže poslužno nemškemu „Schulvereinu', po katerega nagibu se je ravno storila prememba glede učnega jezika na Starec je ustal, poklonil Bi je Ivanu in izpil je vino, a Basmanov Be je vrnil k carju, in mu je sporočil: — Gospod Vasilij izpil je časo iu se ponižno zahvaljuje. Vsi so ustali in poklonili se starcu, pričakovali so, da se bode bojar tudi jim priklonil, pa bojar se ni ganil. Težko je dihal in tresel se je po vsem telesu. Pri tej priči zalile so se njegove oči s krvjo, njegov obruz je počrnel, in zgrudil se je na zemljo. — Bojar je pijan, — rekel je Ivan VasiljeviČ, — uesite ga ven ! Nastalo je šepetanje mej zbranimi, zemski bojarji so se spregledali in povesili oči v svoje krožnike, a neso se drzuili ziniti besede. Serebrjani se je stresel. Malo poprej še ni veijel pripovedovanjem o grozodejstvih carja, a zdaj je sam bil priča njegovega strašnega maščevanja. „Morebiti pričakuje mene jednaka osoda?" mislil si je. V tem so starca odnesli iz sobane, in kosilo se je nadaljevalo, kakor bi se ne bilo ničesar prigodilo. Gosli so zvučale, zvonovi so zvonili, carski dvorniki so se pogovarjali in glasno smejali. Sluge, imenovanej šoli. V naredbi z dne 14. sept. 1870 odstavek 9. slove: Če se v kakej šoli poleg inater-nega jezika poučuje tudi drugi deželni jezik, držati se je načela, da se sme s poukom druzega deželnega jezika pričeti stoprav tedaj, ko so učenci v čitanji in pisanji materinega jezika dobili že trdno podlago. — Izvestno ! 1870. leta je deželna šolska oblast imela še nekoliko pojma za pedagogična načela, 1884. I. pa je ta načela popolnem preskočila, zaukazavši, da morajo slovenski otroci dobivati pouk i/kijtn-ivo v njim nerazumljivem jeziku, in to je — naša ravnopravnost. Občinski predstojniki okolice Bistriške preklicali so svoje po lokavosti ulovljene podpise na do-tičnej peticiji in prosili so deželni šolski svet, naj se ne jemlje ozir na ono peticijo in tudi n e na sklep okrajnega šolskega sveta zaradi upeljave nemščine kot učni jezik v tretjem razredu. Pa vse zaman, ostalo je kakor zgoraj povedano in ponemčuje se pridno naprej. Kaj bi se ne, saj je načelnik okrajnega šolskega sveta ob jednem tudi nučelaik krajne skupine nemškega Šulferajna. Sv. pismo sicer pravi: „Dvima gospodoma ne more nihče služiti", a šulferajnskim agitatorjem ju tudi to malenkost. Taki ljudje spravijo vse v jedno in isto vrečo. Iz Itibuice 29. februvarja. [Izv. dop.] Na jednej strani v boji s spominom na ravno minulo pustno iluho, poskusil sem na drugej strani iztrgati se za par trenutkov iz rok omamljajočib duhov — melanholičnega posla, iz jediuega namena, Vam g. urednik sporočiti, da je za časa osodepol-nega Kurenta tudi v dolini „loncev in reščet" nekako — „ranku lii>tnu bilo!" BaŠ ko sem se usedel k trdi hrastovi mizi in zgrabil za „jugoslavjansko pero14 da bi pisal, —- prilo-mastili ste mi na jedni strani zopet Vi g. urednik s papirnim košem, — a na drugej Btrani priplavale so pred oči iz minulih nabavnih večerov — „žive podobe": „Cvetličarica", ki je tako radodarno delila dišeče sveže šopke, — „Kraljica strelcev" v po-polnej opravi, „lovkinja", „rudečefiepkarica", — „huzar" kot deuarničar, potuhueni „pajazzo" z dvaj-setkrutnim plesom (!), okrogloličoi npek s palico svežih prest", jedna maska kot „unbekannt", druga kot „ungenannt sciu vvollende", in za vsemi temi cela vrsta tistih „živih podob", ki so v onih večerih osobito dne 24. in 2G. februvarja plavale in švigale mimo naših očij v lahnih in zalih „belo-modro-rudečih" krilih, in deloma v prijetno razdeljenih okusnih kostumih rorijeutulske fantazije" i. dr. Ta oddelek polnil je od začenšega mraka druge ure — do ranega jutru plesno sobano v prostorih restauranta Ant. Arka, mej tem, ko se je v ostalih stranskih sobah kratkočasila na izbran način mnogobrojna većina inteligence naAega trga; in ž njo vred sošli smo se drug za družim v krogu uljudnih iu razveseljuj oči h se gostov. Povsod vladal je red, in nihče se ni kesal, da je one ure daroval udeležbi teb zabavnih večerov ! Niti godba se ni mogla pritožiti, da je svirala ^nehvaležnemu ali celo dolgočasnemu svetu", kajti počila je tistokrat marsikatera struna, in tako se je zbog teh nedostutkov in neprijetnih slučajev inarsi-katerikrat neutrujeni naš reditelj plesa — gospod ki bo do zdaj biii v baržuoastlh oblekah, prišli so zdaj v suknenih dolmanib. Ta spremena oblačil bila je jeden iz razkošev carskih obedov. Na mize postavili so sprva razne mrzle jedi; potem žrjave s močno poprovanim zeljem, slane peteline z primako, brezkostne kure in race s kumarami. Potem so prinesli razne sladkarije in trojne kurje juhe: črno, belo in žafranovo. Za juhami prinesli so jarebice s češpljami, gosi s kašo in divje peteline z žafranom. Prenehalo se je kosilo za nekaj časa, v tem prinesli so gostom jagodovca, knežje in bojarske medice, aSikantskega in busterskega vina in mal-vazij*1. Razgovarjanje b?lo je vedno glasneje, hohotanje, vedno gosteje, vsem se je v glavi vrtelo. Serebrjani ogledaval je opričnike, in zagledal je za oddaljeno mizo mladega človeka, kateri ga je malo poprej rešil od medveda. Knez je vprašal sosede, kdo je, pa nobeden zemskih bojurjev ga ni poznal. Mladi opričnik se je naslanjal na mizo in podpiral glavo z roko, »edel je zamišljeno in ni se udeleževal občnega veselja. Knez je že vprašati hotel prišed-šega slugo, pa to trenutje zaslišal je za seboj glas Basmanova: R .... li v ustnici ugriznil Češ: „Da bi vas dihur zglodal, ve malovredne strune!" A, že se Vas bojim g. urednik s svojim preobširnim poročilom — tolikanj post festum ! Oprostite vašemu nadlegovalcu, če tudi njega objame in poljubi včasi „Nirvana" lenobe, saj se bode poboljšul — v postnem tem času ! . . . Lejte, mej tem, ko se naš trg navadno brezskrbno ziblje in ujska po Morphejevem naročji, za-rušta sem pa tam vender katerokrat v kučem kotu v R'bnici, po čemur bi se skoraj soditi dalo, da tudi tu domuje nekakšno „društveno življenje", seveda v najširjem pomenu besede, — „Mensch! iirgere dich nicbt!8 — Slednjič pa vam povem, da je za Kurenta ro-divši se klub eminentnih „oponentov" zabavam — potem „ein konsequeut bleiben vvollender Amors-kandidat", in zatem „die niegenden Đlutter" budalastih pratikarjev „sv. Kleštre", da so vsi ti izvanredni duhovi — izvrstno na cedilu obsedeli, ker Kurent jim je dal tako fino „ nezaupnico", da si ne bodo nikdar več upali s svojim blamiranim programom na dan! Tako se sedaj lahko izjavimo, da je tudi v dolini „loncev in reščet" včasih — „luštnu". Domače stvari. — (Konfiskacija.) Včerajšnjo številko našega lista zaplenilo je c. kr. državno pravdništvo zaradi dopisa „S Štajerskega. Kako smo!" v katerem se je opisoval naš položaj glede ravnopravnosti. Z ozirom na zaplenbo dodali smo današnjemu listu prilogo. — (Presvetli cesar) podaril je za popravo cerkve in minoritskega samostana v Piranu 300 gld. — (Konečni reaultat volitev v trgov-skej in obrtnej zbornici kranjskej) je naslednji: Po skrutiniji volilne komisije dobila sta v obrtnem oddelku narodna kandidata gg.: J. N. Ho rak 1919, Miha Pakič 1918 glasov. V kup-Čijakem odseku gg.: Fran Kol man 197, Vaso P e-tričič 197, Janez Knez mlj. 193, Alfred Ledenik 193 in Josip Lozar 193 izmej 258 oddan n glasov. Volilcev v tem odseku upisanih je 349. Nemškutarski protikandidatje dobili so največ 61, najmeuj 58 glasov. Poglejmo pa, kako je bilo razmerje glasov, ko je pred tremi leti, 1881. leta v 17. dan maja, narodna stranka pri prvem naskoku po jako živabnej agitaciji si priborila večino v zbornici z zmago v trgovskem in obrtnem oddelku. V trgovskem oddelku se je od 356 vpisanih volilcev volitve udeležilo 320, skoraj 90 (89-85) °/0. Mej temi 320 glasovnicami bila je jedna prazna, dve pa nepravilni, od ostalih 317 pa so dobili uarodni kandi-datjegg.: Josip Kušar 179, Vaso Petričič 178, Fr. Souvan 177, Ivan Perdan 175, Fran Hren 174, in Ferdo Sajovic 168 glasov. Nemškutarski kandi-datje bo dobili: A. Dreo, 145, Treun 144, E. Maver 142, Leopold BUrger 141, Josip Luckman 140 in Henrik Maurer 137 glasov. Takrat je bilo še polovičarskih glasovnic, katerih se je naštelo 21, od teh je prišlo na narodne kandidate 61, na uemšku-tarske 63 glasov, V obrtniškem odseku bilo je leta 1881. vpisanih volilcev 4446, oddanih 2881 glasovnic dobrih 64 °/0, vmes so bile 4 prazne, 5 jih je — Nikita! veliki car ti pošlje to čašo. Serebrjani se je stresel. Za njim stal je zvito Bmejajoč se Teodor Basmanov, in podal mu je časo. Ne opotavljajoč se, poklonil se je knez carju iu spraznil je posodo do zadnje kaplje. Vsi so ga gledali, čude se, on sam je pričakoval gotove smrti, in čudil se je, dane čuti učinka otrovauja. Namesto mraza in tresenja prešinila ga je po žilah blagodejna toplota in pregnala bledost z njegovega obraza. Pijača, katero mu je bil poslal car, bilo je staro in čisto bastersko vino. Serebrjanemu je zdaj bilo jasuo, da mu je car odpustil krivdo, ali pa Še ne ve za njegov pretep z opričniki. Že več kakor štiri ure trajalo je razveseljevale, a kosilo še ni bilo končano. Odlikovali so se ta dan carski kuharji. Nikdar so jim ni še tako posrečila kalja (juha iz iker, govejega mesa in kumar), obistna pečenka in kurasi s koštrunino. Posebno začudenje vzbujale so velikanske ribe, ujete v ledenem morji in poslane iz Soloveckega samostana. Pripeljali bo žive v velikanskih sodih; to potovanje trajalo je nekaj tednov. Te ribe so jedva mogli položiti na velike srebrne in zlate tase, in vsako je neslo v sobano po več J j udi j. Iznajdljiva umetnost prišlo prepozno in 119 nepravilnih, večinoma tacih, na katerih so bile podpisane same ženske brez poslovodij, katere je zbog tega kakor tudi pri sedanjih volitvah komisija zavrgla. Na ostalih 2753 glasovnicah so imeli narodni kandidatje gg.: dr. Poklukar 2407, Peterca 2407, Klein 2405, Sark 2403, Ribič 2403, Žitnik 2402 in Škerbinec 2401 glas. Nemškutarski kandidatje so dobili: A. Achtschin 260, Bilina 258, Korn 258, N. Rudholzer 257, Hansel 257, Detter 252 in Stadler 252 glasov. Ako se ogledajo te številke, razvidi se, da je napravila narodna stranka v treh letih veliki napredek, nemškutarska stranka pa doživela v trgovskem odseku velikansk poraz, osobito ako se primerjajo ravno v tem oddelku Številke prejšnje in sedanje volitve. Konstatovati pa je treba, da se je ta, za narodno stranko toli povoljni volilni resultat dosegel brez vsake imena vredne agitacije in da bi bila narodna stranka v obrtnem oddelku prav lahko si pridobila še 500 do 600 glasov za svoja dva kandidata, a agitacije ni bilo, ker se je znalo, da se nemškutarji v tem oddelku volitve ne udeleže. S konečnim rezultatom teh volitev sme narodna stranka zadovoljna biti, in uresničile so se zopet besede ranjkega Jurčiča : „Zmaga je /mirom in povsod pri vsakej volitvi naša, če vlada ne pritiska zoper nas, če ostane neutralna!" In tako je bilo zdaj in zadnjič. Nemškutarji pa so pri tej volitvi lahko uvideli, da jim ne pomaga nič, ako-I»ram se postavi kak denarni matador na čelo volilne agitacijeza njih „stranko", kakor sedaj g. K. Luckmann. Kadar gre za to, da se spozna mnenje cele dežele, takrat se vselej pokaže pravo statistično razmerje, to je 96% proti 4%, in kandidatje kakor tudi agitatorji nasprotne stranke preverijo se vsakokrat, da zastopajo v deželi samo 4°/0. „ Brez biričev ne gre" za gospode nemškutarje, rekli smo že jedenkrat in pri tem ostanemo. Nuj bolj smešno pa je, da imamo mej nami tacih čudakov, ki ravno omenjene volitve smatrajo dokazom posebne spravljivosti. Na kakej podstavki pride,o do tega sklepa, nam je faktično nedoumno. Kdor stavi protikandidate in za j nje agituje in glasuje, vender s tem ne kaže po sebne spravljivosti, in če se jedna stranka v naj-številnejem oddelku volitve ne udeleži, se to vender pri vseh normalno sestavljenih ljudeh nazivlje „Abstinenzpolitik." Seveda, so pa tudi ljudje, ki so druzega mnenja. — (Odlikovanje slovenskega skladatelja.) Presvitli cesar blagoizvolil je s najvišjim odlokom s 21. februvarja t. 1. premilostivo vspre-jeti prvo knjigo F. S. Vilharjevih glasbutvorov. — (Imenovanje.) G. dr. Jakob Kavčič, sodniJBki pristav v Ilirskej Bistrici imenovan je pristavom pri deželnej sodniji v Ljubljani, g. avskul-tant Josip Stari č imenovan je sodnijskim pristavom v Ilirskej Bistrici. — (Deželne sodnije predsednikgosp. Gerčar) že zopet dlje časa boleha na svojej navadne.) bolezni, na putiki, in torej ne more predsedovati porotnim obravnavam, pri katerih ga zastopa deželne sodnije svetovalec g. Ludevik Ravnikar. G. Gerčar je pač v neugodnem položaji, da jo večino leta v postelji ali pa v toplicah. — (Odsek za olepšavo mesta) je po predlogu svojega načelnika g. J. Hribarja sklenil nasajevati Golovec in tako pokriti rujave proge, ki v kuharjev pokazala se je tukaj v vsem blesku. Je-setre in nevrjuge bile so tako narezane in položene na tase, da so bile podobne petelinom z razprostrtimi perutami, in krilatim zmajem z odprtimi Žreli. Dobri in okusni bili so tudi zajci z rezanci, in gosti, kakor so se že tudi bili najeli, vender neso pustili niti prepelic s črešnjevo primako, niti škrjancev s čebulo in žafranom. In na znamenja stolnikov, pobrali so z miz sol, poper in jesih ter odnesli vsa mesna in ribja jedila. Sluge bo odšli po dva in dva in vrnili so se v novih oblekah. Zamenili so suknene dolmane z letnimi kontuši iz belega aksamita s 8rebernimi našivi in soboljevimi krajci. Ta obleka bila je krasnejša in dražja od druzih. Tako oblečeni prinesli so v sobano kremelj iz sladora pet pudov težek, in postavili ga na carsko mizo. Ta kremelj bil je jako umetno ulit iz sladora. Zobčasti zidovi in stolpi, pešci in konjiki bili so jako nataučuo narejeni. Podobni kremljr, samo da so bili manjši, k večjemu po tri pude težki, krasili so druge mize. Za temi kremlji prinesli so pobarvana in pozlačena drevesa, na katerih so viseli namesto ovočja majhni okrogli in štirivoglati kolački in mali pirogi. Na to so se pojavili na mizah levi, orli, in vsakovrstne taki bližini mesta res ne odpravljajo prijetnega utiša. Po izreku strokovnjakov bode na ta način mogoče v treh letih naš rujavi Golovec popolnem pozeleniti. Slabo vreme zadnjih, dnij sneg in dež, ki neprenehoma pada, napravlja organom, ki imajo skrbeti za snaženja ulic, mnogo preglavic, kajti še tako marljivo odvaženje snega iu blata je skoraj brezuspešno, ker se vedno z novim nadomestuje. Pripoznati pa moramo, da se stori kar le moč in da se posebno pregazi marljivo cedijo. Radikalno osnažil pa bode blatne ceste najhitreje krepek Jupiter pluvius. — („Jour-fixe" Ljubljanskega „Sokola") bode prihodnjo soboto 8. t. m. v steklenem salonu Ljubljanske Čitalnice. Program, ki bode jako zanimljiv, priobčimo v petek. — (In flagranti.) V ponedeljek zvečer ob 9. uri sta dva mestna redarja, zasačila moža, ki je peljal dva zaklana prašiča v deželno bolnico. Kakor se je zvedelo, dale so „milosrdnice" v Kravji dolini zaklati prašiča, in potem brez vse preiskave mesogleda, kar po tihem odpeljati v kuhinjo bolnice. Zopet lep čin 1 Bolnikom kuhajo nepreiskano prašičje meso, katero mogoče, da je bilo celo ikra-8to? — Kje je tukaj kontrola? — In vse to, zavoljo borih 80 novcev, kateri bi se morali plačati v klavnici! — („Kmetova I ec." ) C. kr. kmetijska družba kranjska izdala je svojega novega glasila 1. številko s 1. dnem t. m. Oblika je lična, tisk čeden, tudi cena (2 gold. s poštnino vred) za 2 krat na teden izhajajoč list ni prenapeta. Nesrečna pa je vsekako misel, novi list bodi nekak ponatis „Novic" in obratno. Ta ukrep je kvaren novemu glasilu in neugodno upliva na vsebino, katerej nedostaje izvirnih člankov in mnogovrstnosti. V tem oziru bode treba druzega ukrepa. — („Vrtec." Časopis s podobami za slovensko mladino) prinaša v 3. številki naslednjo vsebino: Mati. Pesen. Miljenko Devojan. — Ilija Muromec. Poslovenil Fr. Hubad. — Kaznovana pregrehe. Roza Kosova. — Nadvojvodica Marija Karo-lina. J. T. — Sv. Gregor. — Votivna cerkev na Dunaji. — Zvonček in vijolica. J. Rosa. — Vrl učenec. Možina. — Golicavi Kras. A. Vakoj. — Črnomelj. — Jutro. Pesen. J. Zagorski. — Hišna lastavica. — Razne stvari. — Vrtec velja za vse leto 2 gold. 60 kr., za pol leta 1 gold. 30 kr. — (Umrl) je 2. marca bivši c. kr. major domačega (17.) pešpolka gosp. Theodor Saulig v Gradci v pokoji. Major Saulig bil je ves čas svojega vojaškega službovanja v domačem kranjskem polku in je vstopil že umirovljen zopet v aktivno službo v Času okupacije, ter bil odredjen v Dalmacijo, njemu dobro poznato, da je skrbel za razne potrebe c. kr. vojske, za katero izvrstno poslovanje je bil odlikovan z vi težkim Fran Josipovim križem. Tukajšnji listi, ki javljajo njegovo smrt, pripovedujejo, kako priljubljen je bil pokojnik v tukajšnjih krogih, a pozabijo povedati, kar je imenitneje, kako občečislan je bil major Saulig v vojaških krogih in to v prvej vrsti v krogih moštva. Da si strog, če treba, neznana mu je bila vsaka surovost napram vojaku prostaku, nikdar ni zasmehoval slovenskih Kranjcev s prej običajnim „dummer Kraner" in posebno, ko je po občej vojaškej dolžnosti prišlo mnogo inteligentuih Slovencev v domači polk, ravnal je z ptice, ulite iz sladora. Mej mesti in pticami uzdi-govali bo se kupi jabolk, jagod in vlaških orehov. Pa sadja se ni nikdo več dotaknil, vsi so bili siti. Nekateri so pili poslednje ostanke vina in žganja iz kupic, bolj iz priličja, nego od žeje, drugi so dremali, opirajoč se na mizo, mnogi so ležali pod klopmi, vsi brez izjeme odpasali in odpeli bo kaftane. Nrav vsakega se je jasno pokazal. Car skoraj nič ni jedel. Mej kosilom je mnogo premišljeval, šalil se in prijazno govoril b poleg sedečimi. Njegov obraz se je spremenil koncem obeda. To se je tudi lahko reklo o Godunovu. Boris Teo-dorovič se, kakor se je videlo, ni branil niti slastnih jedi j, niti krepkega vina; bil je vesel, zabaval je carja in njegove ljubljence z umnim razgovarja-ujem, pa nikdar se ni spozabil. Poteze Borisove bile so ravno take, kakor v znčetku obeda, zmes presunljive in premišljene ponižnosti in zaupanja v samega sebe. Pregledavši s hitrim pogledom tolpo pijanih iu zaspanih carskih dvornikov, zasmehnil se je mladi Goduuov in zaničevanje se je bralo na njegovem obrazu. (Daljt) prih.) njimi z vso ozirnostjo in olajšava! jim s prva težki posel. Posebno pri vojaških vajah jemal je o/jr na vojake, ki eo teiko zapustili svoje posle in jim kolikor je mogel pomagal, da bo mogli iti za nekaj časa domov, v Ljubljani stanujocim pa, da so po opravljenej vojaškej dolžnosti ostali (as smeli uporabljati za svoja privatna opravila. Drugih kompanij vojaki zavidali so one, ki so tako sre m bili, biti pri Sauligovej kompaniji. Na tisoče iu tisoče vojakov kranjskih Slovencev, ki so služili pod njim, gotovo bodo z Žalostnim srcem zaslišalo vest, da je ta blagi mož tako kratko živel v zasluženem pokojnem Btanu. — (Goska.) Petnajstletno nemško dekelce iz Gradca je v abc-zgodovini rimskej prišlo do tiste strani, ki ob kratkem pove, da so gosi 3 svojim vekanjem rešile veličastni „Capitoliuin" starega Rima. Hipoma — Quod natura dat, nemo.. . !w — začela je tudi našej učečej se nemškej stvarici mrgoleti po kljunčku, in v težavah, najbrž s pomočjo gospodičine guvernante izdrl se jej je presunljiv „Mahnruf an die Deutschen!" Le kvišku kvišku armada nemška. . . „lhr zehn Millionen edler deutscher SeeUn, Kennt Eures Kampfes hohen Zweck ihr nicht: '/um eisenfeBten Danima euch zu stahlen An dem „der Slaven Strom aich machtlos brictat?" Tako poje komtesa Edita Salbury, najnovejša nem-fiko-liberalna Minerva! Nemškim listom se od samega veselja v glavi vrti, tako zelo jih je navdu-šila bojevita pesen mlade goske. Vsak hip je pričakovati Schillerja, da spiše novo dramo: „Jungfrau von Graz.u Sedaj bode vsaj Herbst zopet postal eine edle deutsche Seele!" — („Tiskara dra. Davida Starče.viča i drugovah") naznanja naročnikom „Slobode" da je slednje uredništvo dobilo naslednji odlok: nBr. 907. kz. Uslied povedene kaznene iztrage proti ureduičtvu Časopisa „Slobode1' g. Franu Folnegoviču in d-ru Davidu Starčeviću radi prekršaja §. 4. tis. zak. obustavlja se po §. 9. tisk. zak. privremeno izdavanje pomenutog tiskopisa dotle, dok se ne izpune uvjeti zakoniti u §-fib 9 i 9. tisk. zak. sadržani. O čem se kr. drž. odvjetničtvo i uredničtvo tiskopisa „Slobode" ubavješćuje. Kr. grad. deleg. kot. sud u Zagrebu 3. ožujka 1884. Kr. viećaik: Babic v. r." „Slobode tedaj za par dnij ne bode, dokler se ne poravnajo zapreke. — (Vojaško.) Dunajski listi poročajo, da namerava vojskina uprava vojakom olekčati življenje. Peča se z dvema nakanama. Prva meri na to, da bi moštvo dobivalo, mesto dosedanjih šest novcev, na dan osem novcev; zato bi bilo potreba, v vojskini proračun postaviti cela dva milijona več. Še bolj bi bilo treba, da se zvrši druga nakana, namreč, da bi vojaki dobivali kaj gorkega za večerjo. V prvo omenjeni poboljšek ima veliko upanja, da bo dovoli. — (Izpred porotnega sodišča.) Pri včerajšujej prvej obravnavi tožen je bil 29 letni po-btopač Fran Nahtigal iz Smlednika hudodelstva uboja. V veži pred Picblerjevo žgaojurijo v gledaliških ulicah sporekla sta se 1. decembra 1883 z delavcem Andrejem Marinškom, ker je zadnji Nahtigalu rekel nšema". Nahtigal sunil ga je z žepnim nožem pod rebra v trebuh, tako da se je vsled rane začelo gnojiti in je Marinšek G. decembru umrl. Našli so zdravniki še drugo rano na roki, katera je bila z nožem prerezana in naznačena kot teška. Zatoženi Nahtigal dejanja ne taji, a izgovarja se, da ga je Marinšek razjezil. Nahtigal je bil zaradi tepeža, vlačugarstva in tatvine že kaznovan večkrat pri sodnijah v Ljubljani, Kamniku in Kranji in slednjič zaradi hudodelstva tatvine pri deželnej sodniji v Ljubljani 1. 1880. na 13 mesecev ječe. Porotniki bo vprašanje krivde jednoglasno potrdili in Nahtigal je bil obsojen na pet let teške ječe poostrene vsaki mesec s postom, tamnico in trdim ležiščem. Obravnava vršila se je v smislu kazenskega postopnika popolnem pravilno, skozi in skozi slovenski. Za-Btopnik državnega pravdništvo g. Schetiua, zagovornik odvetnik dr. Abazhizh in tudi predsednik todišča, deželne nadsodnije svetovalec g. Kapretz, govorili so, slednji tudi resume, slovenski, kar dosle ni bilo premnogokrat v navadi pri porotnih obravnavah Ljubljanske deželne sodnije. Prav dobro omenil je zagovornik g. dr. Abazhizh, da hodi že mnogo iet zagovarjat, a zmiroin je uzrok zločinov nesrečno žganje. Res se je z mnogimi stroški za davkoplačevalce ustanovilo zadnja leta mnogo ljudskih šol po deželi, a kaj pomaga šola, če se tudi tako rekoč poleg nje postavi takoj žganjarija. Govornik opozarja gg. porotnike, naj delujejo vsak v svojih krogih na to, da bode postavno omejeno gnjusno žganjepitje — (Tržne cene) donasajo vsi Ljubljanski in deloma tudi drugi slovenski listi po meri, po litrih in hektolitrih, ker jih od dotičnih organov tako dobivajo. Skrajni čas bi bil, da se opusti ta starokopitnost. Po vsem božjem svetu ponuja in prodava se žito in zrnje le im vago, le Ljubljana ostala je na starem ■tališči. Mari res ni možno naznanjati cene po kvint-lih itd.V Veliko lepše bi se čitalo in tudi kupčevalcem bilo bi prikladneje. — (Slovansk koncert na Dunaj i.) Slovansko pevsko društvo a» Duuaji priredi G. marca t. 1. (četrtek) zopet veliko koncertno besedo v cvetličnih dvora na h dunajskega vrtogradnega društva (Blumen-sale der k. k. Gartenbaugesellschaft, Wien L, Park-ring Nr. 12) s sledečim programom: I. l.a) Matjuk W. Gr.: Turgenjeva himna, (veliko-rusk zbor); b) Lawrowski: Čom ričenko, (malo-rusk zbor); 2. Glinka M. J.: Trio iz opere „Življeuje za carja", /a sopran, tenor in bas s spremljevanjem glasovira, pojo gospa Kraus-Mefina in gg. Vilimek in A. A. Bucbta. 3. Dvoifak A.: a) Divna voda, b) Dčvče v haji, (slovaška zbora); 4. Simaudl Fr.: Fantrtzije o reskih narodnih pesnih, zu kontrabas s spremljevanjem na glasoviru, igra g. prof. Fr. Sini h odi. 5. a) Tovačovski A. B : Divčino pozdra-veni, b) Bergmann S. A.: Ten ptaček, ten se naz-piva, čveterospeva pojo gg. Vilimek, dr. Kost-livy, Bucbta iu Vvskočil. 6. Beudl: aj V tom svčtč vse teif usuulo; b) Umeklo stromu šumeni, (reska mešana ; bora ; prVi nastop ženskega zbora slovanskega pevskega društva); 7. Ruske pesni, poje gospa Kr t u s-Mer ina. 8. Nedved Ant. 1 Slovo, (slovanskemu pevskemu društvu posvetil skladatelj), tenor solo poje g. Lni Mltfoch. — II. Koncert vojaške godbe. — Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnice dobe se pri g. dr. Lenocbu, I. Braunerstrasse 4 ; VVetzlar, I. Opernring in zvečer pri kasi. I — (V glavni občini Kosa ni) vršila se je dne 21. svečana t 1. volitev župana in občinskih svetovalcev. Izvoljen je dosedanji župan g. Leopold Dekleva, posestnik Da Bujali, jednoglasno zopet županom. Svetovalci so mu izvoljeni posestniki Anton Dolgan iz Vole, Matija Ainb rožič iz Gorenje, Dominik P up i s iz Dolenje Košane in Fran Volk iz Suborja. — (Iz Ptuja) se nam pifle: Naša „Posojilnica" imela je do 1. t. m. G379 gld. 82 kr.. dohodkov iu izdatkov 4398 gld. G8 kr., tedaj skupnega prometa 10.778 gld. 50 kr. Posojilnica začela je svoje delovanje s 7. februvarjein, tedaj se suie ta resu!tat z ozirom na kratek čas in kot začetek, zaznamovali jako ugodnim. — (V poštne hranilnice) uioHlo se je meseca februvarja na 146 035 ulog 1 412 222 gld. 3G kr., nazaj plačalo pa se je 801.811 gld. 52 kr. Vsega vkupe je zdaj uloženih 6,635.568 gld. 23 kr. Uložnih knjižic je v prometu 230.774 nemških, 100.587 českib, 25.378 poljskih, 3.679 ruskih, 7.046 slovenskih, 587 hrvatskih, 9.881 italijanskih, 2 046 rumuuskih. Telegrama „Slovenskomu MaroduLk London 5. marca. Brzojavka Grabama vojnemu ministru naznanja, da se je podal v Trinkitat, kjer bodo v 5. dan t. m. združene vse vojne čete. V arabskih selih južno od To-karja dobil je dva zapuščena kanona, veliko streliva in tisoč pušek. Bem 5. marca. Schulze, jeden glavnih agitatorjev tukajšnjih anarhistov, tudi zaprt. \iijiio> 4\is«' vesti. Iz Londona se poroča, da je v gorenj ej zbornici Granville izjavil, da je vest, da se angleški vojaki z bregov Iludečega morja pokličejo domov, neistinita. — Policija je na sledu dvema možema, baje Amerikancema, ki sta v zadnjem času na kolodvorih nastavila dinamitne stroje. Cesar dovolil je udovi umorjenega detektiva Blocha štiri sto goldinarjev niirovnine na leto, otrokoma pa vzgojno doklado po sto goldinarjev na leto. Nemški listi poročajo, da je general ćer-njajev, generalni guverner Turkestana vsled lastne neprevidnosti pal v nemilost. Z izgovo- rom, da otvori novo trgovinsko cesto iz Mrtvago Kultuka ob Kaspiskem morji do Kungrada, razširjeval je samovlastno svoj delokrog v severne kraje zakavkaškega ozemlja in tako žalil dotičnega zakavkaškega guvernerja. Vrhu tega izdelal je načrt, kako zavoj evati Indijo in šiloma hotel doseči, da se ta načrt carju predloži. Vojni minister Wanovsky pro-tivil se je temu, poklical Cernjajeva v Peter-burg ter mu očital, zakaj se v tako neumestnem času bavi s takim načrtom. Čemjajev pa je hotel vsekako, da dobi car načrt v roke, napravil je dva prepisa ter poslal ministru Voron-covu-Daškovu in Pobedonoševu po jeden izvod. Na ta način prišla je vest tudi carju na uho. Car bil jako nejevoljen, a z ozirom na zasluge Cernjajeva, pričakuje, da bode slednji sam dal svojo ostavko. Ogerskej spodnjej zbornici predložil se je načrt zakona, da se na Beki sezida poslopje za mornarski urad. Najvišji komornik grof Creneville dal je zaradi bolehnosti svojo ostavko, njegovim naslednikom imenovan je knez Trautmannsdorf, predsednik gosposke zbornice. Z Zagrebu zaprli so preteklo nedeljo krojaška pomočnika Fr. Sernca in Volfganga Hirša. V stanovanji obeh našli so pisma in socijalistične časopise, iz katerih se da povzeti, da sta oba člana tajnega socijalističnega društva in da sta bila v zvezi s Prager-jem, urednikom lista „Radikal" v Pešti in s socialističnima društvoma v Luzernu in Zurichu. V ponedeljek pa so zasegli še štiri socijaliste. Vlada v Bernu (v Švici) sklenila je, da se Komel, predsednik anarhističnega društva, dene v zapor zaradi zločina. V Trebinji sprli so se nemški in mad-jarski vojaki. 14 bilo je ranjenih, mej njimi nekateri prav močno. Sigurno zdravilen uspeli. Naval krvi, težko sapo in vso nasledke slaboga toka krvi ozdravi uspeSno po kratkej rabi pristni „Moll-ov Sei d 1 i tz - p r aS e k". Skat-ljica z uporabnim navodom 1 gld. Vsak dan ga razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tuohlauben 0. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 8 (U90 — 4) Tujci: dno 8, marca. Umn: Vitez pl. Rozkowski iu dr. Pogačnik iz A.cham iz Trsta. — Frašnikar iz Kamnika. — Pri ni, Gradca. — Acham Krnic«- iz Doline. !Jri ?8»*ii«-i: Wedlz Dunaja.— Močilnikar i/. Dolenjskega. — LedereJ z Dunaja. — Niefergall iz Radovljice. — Nietorgall iz Kamnika. Meteorologifcno poročilo. a h Q (aR opazovan j a Stanje barometru v nim. Temperatura. Ve-r.rovi Nebo Mokrim v inu). 3. marca 7. zjutraj 9. pop. 9. zvečer 738-38 mm. 738-80 bdi. 789-59 mn. 4- 0-6JU -t- 4-6'C 4- 1-0HJ si. »vz. si. vzh. brezv. obl. obl. obl. 6*90 d. in sn. 4. marca ______ 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 739- 31 mm. 789*16aa. 740- 88 mm. -j- 0-8» C -f- 51" 0 4- l-6°0 Drozv. brezv. si. vzh. megla obl. obl. 000 mm. dežja. Srednja temperatura obeh dnij je znašala: -|- 2-14, jednaka normahi, in 4- 2*5', za 0-2° nad normalom. Tržite cene v EJ ubijani dne 5. marca t. I. Pšenicu, hektoliter . . . Rež, „ . . . Ječmen „ Oves, „ . . . Ajda, n . . • Proso, m • Koruza, „ . . . Leca „ ... Grah „ . . . Fižol n ... Krompir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram. . Mast, n • • Speta tri Sen „ . . n povojen, „ . . Surovo maslo, r Jajca, jedno...... Mleko, liter...... Goveje meso, kilogram Telečje „ » Svinjsko „ » Košiiunovo „ „ Kokoš........ Golob........ Seno, 100 kilogramov . . Slama, , „ • » Drva trda, 4 kv. metre . . mehka, „ „ , trld/ kr. 12 l -».-> 'JO 68 •10 9 10 3 38 94 8ti 04 72 85 2 8 62 G4 G4 40 55 18 88 5 ZDuiASijSisa. borza 1 dne* 5. marca 11. (Izvirno tetografiono poročilo.) Papirna renta . . ....... . | 79 gld. 75 8rebru* renta......... 80 r 75 Zlata renta.......... 102 . 15 6* „ marčna renta......... 95 9 40 Akcije narodne banke....... 844 , — Kreditne akcije........ 319 . 10 London.......... 121 . 45 Napol. , . t........ 9 , 60 C. kr. cekini. ........ 5 B 71 Ne mike marke ..... 59 . 20 4% državne u-ecke iz I. 1854 250 gld. 123 . 25 Državne srečke iz 1. 1864. 100 gld. 169 „ 50 4°/o av-Btr. zlaU renta, davka prosta. . 102 , 45 Ogrska zlata renta 6°....... 121 ,85 i*.'. .... 90 , 75 , papirna renta 5*/0..... 88 , 20 5" 0 štajerske zemljišč, od/ez. oblig. . . 104 . 50 Dunava rog. srečke 5'/# . . 100 gld. 116 , 75 Zeinlj. obč. avstr. 4',y\0 zlati zaat. listi . 120 . 60 Prior, oolig. Elizabetine zapad, železnice 106 „ 65 Pri'>r. oblig. Ferdinandove sev. železnice 105 , 50 prodajalni ca Ape«erijabexa blaga mej postajama Tr-bovlfe in Vod«* pri cesti - nasproti Ocvirka. — Natančneje ho izv« pri lastniku prodajahnice Jakobu Jevaevar-JI it. 57 v Trbovljah. (131—2) Izvrsten kruh, vsak dao frlsen, prodaja (127—3) JOSIP BOŽIĆ, F>cseotn.llc in. lcxdxrxcxr -v KZržlcerja.. Restavracija ali boljša gostilna išče se v najem ali na račun. Ponudbe naj se pošiljajo upravništvu „Slovenskega Naroda«. (141—1) Na plačah bolnim, (etičnim i. t. d. priporoča se brezplačno izvrsten lek. Na vprašanja odgovarja radovoljno (780—12) Teodor Rtissiicr v LLlpsIicm. Proda se ali da v najem mlin s tremi kolesi, prostornim stanovanj cm in lepo lego v Kamniku. — Natančneje se izve pri E2> Zu-uuj-jj-«!--ji, trgovci v Kamnika. (137—2) V torek, dne 11. marca t. 1. dopoludne ob 9. uri se bodo prodala vsa hrastova drevesa v baron C ode 11 i-Je veni » o/.o|»rovi. Pogoji se zvedo pri podpisanem. Anton Podkreischeg, (130—2) Rimska cesta št. 5. Izumil!!! Po neutrudljivih študijah se je dru. pl. Ben* den*n posrečilo napraviti po3XLa.d.o ae» laoer o katerej ae po vsej prnvlei trditi sme, da ia< doatuje svojemu uamena. Po tej pomadi v kratkem času zrastejo gosti lasje in brada, terje tudi dober pripomoček proti izpadanju las. Izu-mif.lj jamci ih gotov vapeh. Comi lon opera«!Je ♦ , zobozdravnik A. Paichel, | poleg Hradeckjjevega mostu, I. nadstropje. * Čudovite kapljice Sv. Antona Padovanskoga. To priprosto in naravno zdravilo je prava dobro-dejna pomoč in ni treba mnogih besedij, da se dokaže njihova čudovita moč. Če se le rabijo nekoliko dnij, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovrat-nejše žeiodeeve bolesti. Pruv izvrstno ustrezajo zoper hemorojide, proti boleznim na jetrah iu na vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženBkih mlečnih mtdležnoBtili, zoper boli tok, božjast, zoper skropok ter čistijo pokvarjeno kri. One ne preganjajo Baino omenjenih boleznij, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo. Prodajejo se v vseh glavnih lekarnah na svetu; za naročbo in pošiljatve pa jedino v lekarni Cristo-lolctti v Oorlci. V Ljubljani jedina zaloga v lekarni Jul. pl. Trnkoeiv, na Mestnem trgu Št. 4. Steklenica stane 30 kr. (89—9) iiJur"" Varovati se je pokvarjenih posnetkov, s katerimi se zaradi doničkaželjnosti tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nemajo nobene moči in vrednosti. Zemljišče s hišo in drugimi gospodarskimi poslopji v Dragi pri Bell cerkvi it. 2 na Dolenjskem se bode 7. marca i**Hi skupno ali pa posamezno na tri ieta prostovoljno v nnj«Mii dalo. Kraj je za kako obrtni jo ali trgovino zelo pripraven. (133—2) kapljice za želodec, Depresežnb izvrstno zdravilo zoper yse bolezni v želodci, iki t ...').>.. in nepresežno zoper nealaat do jedi, slabi želodec, ■mrdeto sapo, naplhne-njo, klalo podiranje, Iftl-panje, katar t- ielodoi, »gago, da se na nareja peaek iu pieno ln alez, zoper zlatonloo, gnjus ln bljuvanje, da glava na boli (če izvira bolečina iz ielodca), zoper kr6 v ielodoi, preobloienje ie-lodoa s Jedjo ali pijačo, 6rva, zoper bolezni na vranici, Jetrah in zoper zlato . Mio. Glavna znlogas Lekar C Bradr, Kremsier, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, kako so rabi, stane afaT '»•» "W Prave ima samo: V Ljubljani: lekarna Gabriel Piccoli, na dunajskej cesti; lekarna Josip Svoboda, na Preširnovem trgu. V Novem mestu: lekarna Dom. Rizzoli; lekarna J ob i p Bergmann. V Postojni: Anton Leban. VGo-rici: lekarna A. de Gironcoli. V Ajdovščini: lekarna Michael Guglielmo. V Celji: lekar J. Kupferschmled. VKranj: lekar I) r ag. Savni k. V Kamniku: lekar Josip Močnik. V Radovljici: lekar A. Roblek. V Sežani: lekar Ph. Ritschel. VCrnomlji: lekar Ivan Blažek. V Škofjej Loki: lekar Karo 1 Fabiani. aW Svaritev! Ker se v zadnjem času naš Izdelek posnemlje in ponareja, zato prosimo, naj 36 kupuje samo v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave Marijinceljske kapljice za želodec morajo imeti v sklenieo vtisnene besede: Echte Mariazeller Magentropfeu — Brady & Dostal — Apotheker, sklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijinceljske matere božje, mora biti poleg te podobe utisneno sod-nijsko spravljeno varNtveno znamenje in zavoj mora biti zapečaten z našim varstvenim zname* nJem. Izdelki podobnega ali istega imena, ki ne-majo teh znakov istinitosti, naj se zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodnijski kaznovani izdelovalci in prodajalci. (148—129, I v sredi ni. Jarneja, na trgu in pri veliki cesti tik potoka, z gospodarskimi poslopji vred, v popolnem dobrem stana, ter piipravna za vsakovrstno podjetje, sedaj se nahaja v njej prodajalnica, proda se iz proBte roke po jako ugodni ceni. — Kdor želi to hišo kupili, zve ceno in pogoje pri g. M. i*-, b. ftt. 14 v st. Jurneji. (123—3) VIZITNICE priporoča „NARODNA TISKARNA" v I. |ul»ljniil. 1 William Lassofi-ovo xaas.ilo s a lase je i/.mej vneli proti izpadanju las, kakor tudi za okrepljen je in ojaČenjo njih rasti priporočanih sredstev vaekako najboljše. Na incstib, kjer ni več lasnih korenin, tudi po tem sredstvu ne zra-tejo lasje (kajti takega sredstva ni. da bi bo to doseglo, če tudi se to o raznih tinkturah v časnikih krivično trdi) — a to sredstvo jači kožo na glavi in lasne korenine tako, da kmalu preneha izpadanje las in se iz korenin, dokler neso popolnem izumrle, razvije novi lasje, kar so mu mnogoštevilni pruktičui poskusi zagotovili. Na barvo las nema to sredstvo uikakega upliva in ne sestoji iz uikukib zdravju Škodljivih anovij. Cena lončls:^ 3 gML (139) Dobiva bo priNtno aamo pri: Edvardu Mahi-u. parfutnerju v l.j ubl Jani, coooooog0000390000000000000 § fe....... ADOLF MM i & Comp. toTarna za blagajnice, jft Praga. Dunaj. Pešta. q —a - 0 S trm naznanjamo, da smo naše Q zastopništvi o % prilepki in roženim dletcem za izdiranje kurjih očes '211 kr. a. *. NB. Pri nakupovanji tega preparata blagovoli p. n. občinstvo vedno paziti na to, ima ii vsaka škatljica na zvunanjem ovitku utisneno gori zaznamenovano var-stveno znamko. Vanlmia iiiamka. (ilavua razpošiljalna zaloga: Ulogguitj:, Nižji-Avstrijsko, lekarna J. ISiltner-ju. I>r. Svliiui«lt-o\e prile|»ke /.a kur a olir-ov živčni eiistmkt prodajata v i.jubijuiii lekarnarja: J. Svoboda iu J. pl. Trukoezj-, ter tudi vci drugi lekarnarji. (671—10) Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarnatt.