. _ - . Edini slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan Izvzemši nedelj in praznikov. ■a List slovenskih delavcev v Ameriki. & The only Slovenic daily* in the United States. Issued every- day except Sundays and Holidays. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., nnder the Act ot Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. NO. 252. — ŠTEV. 252. NEW YORK, TUESDAY, OCTOBER 27, 1908. — TOREK, 27. VINOTOKA, 1908. VOLUME XVI. — LETNIK XVI. Velikanski kolodvor v Chicap, III. GRADILA GA BODE CHICAGO & NORTHWESTERN ŽELEZNICA IN VELJAL BO 20.000.090 DOL. Velikanska stavba mora biti dodelana tekom dveh let. NAJVEČJI KOLODVOR NA SVETU. -o- Chicago. I1L, 20. oktobra. Chicago & Northwestern železnica je sklenila, da zgradi največji kolodvor na svetu. Posamezne pogodbe ^o že podpisane in oddane podjetnikom Fuller & C*>. iz Chh-aji New York. Novi kolodvor bo v prvi vrsti namenjen samo potniškemu prometu. I'ogodba določa prvotne stroške na $5.000.000 in določuje, da mora kolodvor biti ^grajen v najmanj dveh letih. Podjetniška tvrdka pa je naznanila, da bode kolodvor že v osemnajstih -mesecih izročen javnemu prometu. Kolodvor l*>'le največji na svetu in skupno s prostorom, kjer bodo sta-li via ki bode meril deset akrov sveta. Skupni stroški za zidavo in za nabavo sveta, mi proračunjeni na 20 milijonov dolarjev. Stajališče za vlake bode 850 čevljev dolgo in 3*20 široko ter iit.elo 3<» različnih tirov, kjer bodo lahko stali potniški vlaki s 15 vozovi. Da pa ne bode kolodvor satno velikanskega obsega. je železnica odredila. da se mu podeli umetniška lepota. P,, rt al bo zgrajen iz belega marmorja ter krasnih stebrenikov v visokosti 120 Čevljev. Tudi tla bojo iz bc-lega marmorja po istem vzoru kakor pri tiewyorskem Custom House. Gla-soviti kolodvor bo glede obsega in lepote presegal še onega. kterega namerava /graditi New York Central železnica, in kterega stroški so tudi prora čuti jeni na 20.000.000 dol. \:i novi kolodvor bo vsako minuto lahko \ nzilo 10 vlakov; ves prostor bode tako primerno urejen, da se vlaki takoj izmaknejo na dritire proge, ko spraznijo vozove. Ce bodo vsi vozovi vseli vlakov polni na vseh tirih novega kolodvora se bo naenkrat lahko odpeljal«» vsako minuto po 12.06© potnikov. MILICA V ARKANSASU MOBILI-ZUJE. Nočni jezdeci so požgali več skladišč bombaža. MeCrorv. Ark.. 20. okt. V Arkansas postajajo takozvam nočni jez-deei vedno >1 j živahni in so tekom zadnjih dni napravili povsodi veliko Škodo s požiganjem skladišč bombaža. Ker ni mogoče ljudstva rešiti te nadloge, je governer I*indall odredit mobilizacijo državne milice, kar se je takoj zgodilo in sedaj je že bataljon vojaštva pripravljen za takojšnji nastop proti nočnim jezdecem. koji za bran ju je jo farmerjem prodajati bombaž, dokler se cene ne poboljšajo. Gverner je tekom zadnjih dni dobil vse polno grozilnih pisem, s kte-rimi se mu preti, da ga bodo ubili, če bode poslal vojaštvo proti njim. Denarje v staro domovino pošiljamo za $ 10.35.......... 50 kron, za 20.50................100 kron za 41.00................200 kron n 102.50...............500 kron za 204.50........ 1000 kron za $1018.50........ 5000 kron Postarina je všteta pri teh vsotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. . Naše denarne posiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilič-neje do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneeke po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft. FRANK SAKSER CO., 82 Oortlandt St, Hew York, N. Y. 6104 St. Glair Are., N. R Cleveland, Ohio. 40,000,000 let stara prodpotopna žival. OBISK NECEGA FARMER J A V NEWYORSKEM MUZEJU; STAROST MU NE IMPONIRA MNOGO. Ko so mu razkazovali ostanke pred-potopnih živali, je dejal, da so e starejše, kakor njegova kobila. RAZKAZOVANJE V MUZEJU. M i nolo nedeljo je dospel v New York nek farmer iz gorenjega dela države in je takoj pri svojem prihodu v naše rnesto obiskal dr. \Y. 1». Matthewa. ki je oskrbnik muzeja za naeijonalno in drugo zgodovino. Imenovanega oskrbnika je nagovoril, ko je prišel v veliko poslopje: 1 'Sav, ali vi spadate k temu muzeju?'" Oskrbnik mu je odgovoril, da spada. '4 Well", nadaljeval je farmer, "meni so ljudje mnogo pripovedovali od tega poslopja, zlasti pa o starih predmetih, koje hranite v muzeju. Slišal sem. da imate take predmete, ki so bili že tedaj na svetu. predno je prišel vesoljni potop. Sedaj sem si ogledal že mnogo starih kosti in kamenjev. Sedaj bi vas prosil, da mi pokažete najstarejši predmet, kar jih imate in ki je tak. da je svoječasno imel življenje v sebi." ''Gotovo", dejal mu je oskrbnik, •'bas sedaj stojite kraj kosti nekega konja, ki je živel pred najmanj tri milijoni let." ''Ta je pa sftarejši, nego moja ko-hila. kajti ona bode letos spolnila šele 27. leto. Kaj pa imate še tako starega?" "Well", nadaljeval je oskrbnik, "tu je okostniea nekega dinosaura. Lastnik te okostnice je živel pred osem milijoni let, kajti živel je v dobi. koja je že pred pet milijoni let minola. A endar pa imamo kosti o-uih predzgodovinskih živali tukaj in jaz jih vam pokažem, a ko jih hočete videti. Vse to je pa še mlado proti pravim starim predmetom, koje vam tudi pokažem, ako hočete iti z menoj." Oskrbnik mu je nato pokazal o-kostniee živali, ki so podobne sedanjim 'rakom, in je kmetu povedal. >!a >«• je ta rodbina živali pričela razširjati v takozvanej silurijanskej dobi. oziroma pred 20.000.000 leti. Ona doba je trajala tudi pet milijonov let, tako da so nektere živali, koje imajo v muzeju, živele pred najmanj 21.000,000 leti. "Je li to vse, kar mi morete pokazati?" vprašal je farmer, ne da bi se pri tem tudi le malo začudil. "imamo tudi nektere okostnice rib, ki »o živele pet milijonov let, predno so se pričeli raki." "What next?" vpraša farmer. "Vi stojite sedaj skoraj na najstarejšem predmetu, kar jih je vtem muzeju in sploh na svetu, kajti ta lupina je bila last nekega trilobita, ki j«' živel pred 35 ali 40 milijoni let. Ta žival je bila prva, kar jih je bilo na našej zemlji." "That beats my time", odvrnil je farmer in odšel. KOLERA V MANILI. Nevarna bolezen se je pričela zopet bolj razširjati. Manila, Filipini, 26. okt. Minolo nedeljo se je pripetilo v Manili sedem novih slučajev kolere, kar je izdatno več, nego kterikoli dan v prejšnjih tednih. Oblasti so mnenja, da se je kolera pričela bolj razširjati radi tega, ker se je v soboto in nedeljo vršilo v Manili mnogo slavno-sti, pri kterih se je zbralo mnogo ljudi, tako da so prišli okuženi v do-tiko z zdravimi. Kljub temu, da se je število novih slučajev kolere pomnožilo, oblasti položaja še ne smatrajo nevarnim in trdijo, da kontrolirajo položaj. Mogoče je sedaj, da bode vlada prepovedala nadaljno zbiranje ljudi in da bode bolj pazila na jestvine, koje se na javnih prostorih prodajajo. Proti nočnim jezdecem v južnih državah. V ARKANSASU SE JE PRIČELA MOBILIZOVATI TAMOŠNJA MILICA, KER JE POLOŽAJ VEDNO SLABJI. Preiskava o umoru Rankin a v državi Tennessee; sodilo bo vojno sodišče. NOVI POŽIGI. McCrov, Ark., 27. oktobra. Vsled odredbe go verne rja držav« Arkansas, še je državna milica tekom zadnjih dni pripravila na operacije proti nočnim jezdecem, pred kterimi ni sedaj nihče več varen in ki vsaki dan požirajo skladišča tobaka in bombaža in farmerje tako terorizujejo, da se nihče več ne upa pridelovati bombaža in tobaka. Vojaštvo je sedaj pripravljeno in zamore vsaki ireno-iek nastopiti proti nočnim jezedeeem, kakor hitro bi se kje pojavili. Častniki milice so že pričeli dobivati grozilna pisma, s kterimi jih nočni jezdeci poživljajo, naj odstopijo od milice in resignirajo, ker inače bodo morali umreti. Union City, Tenn., 27. oktobra. Pri tuk. vojnem sodišču so včeraj zaprisegli posebno poroto, koja bode preiskovala linčanje 'kapitana Quentin Rankina. kojega so nočni jezdeci umorili. Obravnave proti nočnim jezdecem. koji so prišli v roke pravici, se bodo vršile kasneje. Nashville, Tenn.. 27. oktobra. V soboto po noči so nočni jezdeci požirali veliko Curtisovo skladišče, ki je bilo polno bombaža. Škoda je zelo velika. Volitve v Canadi. Liberalci v večini. V NOVEM CANADSKEM PARLAMENTU BODO IMELI LIBERALCI IZDATNO VEČINO. Liberalni ministerski predsednik Sir Wilfrid Launer ostane na krmilu. IZID VOLITEV. -o- Ottawa. Ontario. 27. oktobra. Včeraj so se po vsej Canadi vršile volitve v parlament in izvoljenih je bilo 221 poslancev ali ljudskih za>topni-kov iz vseh krajev in dežel eanadske-ga dominiona. Iz dosedanjih poročil o izidu volitev je razvidno, da ostane ministerski predsednik Sir Wilfrid Laurier na krmilu in sicer z večino 06 glasov za nadaljnih pet let. Njegova sedanja večina je sicer nekoliko manjša, kakor je bila pred petimi leti, toda kljub temu je še dovoljna. V Ontario, kjer so konservativci mislili, da bodo dobili velike pridobitve. in kjer je bil volilni boj proti se-danjej vladi najbolj živahen, niso dosegli onih vspehov. koje so želeli in pričakovali, 'kajti izvoljenih je tam 39 liberalcev in 47 konservativcev. Opozicija je nekoliko napredovala v Manitobi, toda liberalci so zmagali skoraj povsoli drugod na zapadu. V Novi Scotiji so konservativci pridobili nekoliko sedežev. Vsi ministri so bili zopet izvoljeni, le William Templeman iz Victorije, B. C., je propadel z petimi glasovi. V New Brunswicbn so liberalci popolnoma porazili konservativce, kajti od trinajstih poslancev, so jih oni izvolili deset. • o Južne republike. Venezuela in Nizozemska PREDSEDNIK CASTRO SE JE PRIPRAVIL NA OBRAMBO VENEZUELSKEGA O-BREŽJA. Mesto La Guayra je že pripravljeno na boj proti Nizozemski. PRED VOLITVAMI NA CUBI. 'Caracas. Venezuela, 27. oktobra. Predsednik Castro je sedaj odgovoril na nizozemsko noto, koja zahteva, da prekliče svojo odredbo, vsled koje naj se blago, namenjeno v Venezuelo ne prekrcuje v nizozemskem Curasao, vsled česar ima nizozemska trgovina velikanfeko škodo. Predsednik je odgovoril, da svoje prvotne odredbe nikakor ne prekliče in se čudi, da nizo-7.omska sploh kaj tacega zahteva potem. ko je priznala, da ima Venezuela pravico izdajati odredbe. Nadalje je svetoval nizozemskej vladi naj .pošlje posebnega svojega zastopnika v Caracas, da se vsa zadeva mirnim potom poravna. Šef venezuelskega topništva je ravnokar dogotovil svoje priprave za obrambo mesta La Guayra. ker je pričakovati, da bodo nizozemei dne 1. novembra priredili veliko morn ari eno demonstracijo proti Venezueli. Topovi, koje ima Venezuela na razpolago ob svojem obrežju so povsem moderni in so že preskrbljeni z potrebnim streljivom. Predsednik Castro je še vedno bolan in njegovi prijatelji so v velikih skrbeh radi njega. Santiago de Cuba. 20. oktobra. Tukaj je včeraj ljudstvo z nepopisnim navdušenjem sprejelo Jose Miguel Gomeza in Alfredo Zayasa, oziroma predsedniškega in podpredsedniškega kandidata za letošnje predsedniške volitve. V Santiago je prišlo vse polno ljudi iz vseh krajev otoka in veliko jih je prišlo celo i;: Havane. Tekom popoludne .-o je vršila po mestu krasna parada, ki je bila dve milji dolga. Zvečer se je v počast obeh kandidatov vršil sijajen banket, kojega seje vdeležilo nad 3000 ljudi. Položaj na Balkanu : časniškim poročevalcem, da ima srb-! slci prestolonaslednik nalogo pri rus-j kem carju izposlovati intervencijo vedno bol zamotan.1 T,k5iJi ^t- Bre p,°Av~ * t striji. Srbija bode imela v Kusiji j brezdvomno lepe vspehe, to tem bolj. i ker so poleg Rusije tudi vse ostale Iz Avstro-Ogrske. izzivanja, KLJUČ VSEGA POLOŽAJA JE SE DAJ V CARIGRADU IN SRBIJI; NEMIRI V TURČIJI. Italijanski kralj je poslal Fran Jo-! sipu lastnoročno pismo glede Herceg - Bosne. AVSTRIJA ODJENJUJE. London, 27. oktobra. Položaj glede Balkana postaja vedno bolj zamotan, zlasti se pa v Carigradu in Srbiji, kjer je iskati ključ sedanjemu položaju, vedno bolj poslabšuje. V Carigradu se že govori, da se med Avstrijo in Turčijo preneha vsako diplomati-čno občevanje in vsaki trenotek je pričakovati kaj novega. Mladoturška poleg linsije tudi vse ostale evropske velesile na strani Srbije. Prestolonaslednik je pred par dnevi izjavil, da on ni bojevit ter da iz vsega srca želi mir. toda pred vsem mora skrbeti za to. da se Srbija po Avstriji ne uniči, kajti Srbi se bodo borili do zadnje kaplje krvi, ako jih bodo velevlasti ostavile. Kotor. Dalmacija, 20. oktobra. Tukaj vlada izvanreden mir, dasiravno je le javna tajnost, da bodo tukaj najp.eje pričeli grometi topovi, ako pride do vojne med Avstrijo in Črno Goro ter Srbijo. V^ Boka Ivotorska je polna vojaštva, kojega tukaj še nikdar ni bilo t oliko, kakor sedaj. Mir ki vlada sedaj tukaj in v Krivo-šijah. je nekako tak. kakoršen je oni, ki vlada pred nevihto. Ako bi pa tukaj ne bilo toliko vojaštva, potem bi naravno prišlo tudi v južnej Dalma-i eiji do velikih nemirov, kteri so se-! daj zlasti v Herceg-Bosni na dnev-1 nem redu. Vojaštvo v Dalmaciji je a , , , i; | ko, da zamore z operacijami pričeti, ko dobi povelje. takoj stra-nka, ki zahteva, da se aneksiia i • Ilereeg - Bosne ne pripozna, postaja i popolnoma za vojno, ta- vsaki dan jačja. Da bi se preprečili izvanredni dogodki, bi morala biti turška vlada neutralna, toda na tako j -o- vlado ni v Turčiji niti misliti. Zajed- j no se ^roča iz Carigrada da so se , ZA P0VEČANJE VOJNE MOR-pričeli tudi reakeijonarji gibati, ker smatrajo sedanji čas ugodnim za na sprotovanje Mladoturkom. Nemiri in napadi so sedaj v Carigradu na dnevnem redu. Zlasti po noči se pripeti na ulicah vse polno napadov. Po vsem Carigradu prevladuje panika in nihče ni več varen ter nihče ne ve. kaj se zamore naslednji trenotek pripetiti. Berolin. 27. oktobra. Ministerstvo inostranili del naznanja, da se vrše obravnavanja med nemškim državnim kanclerjem in ruskim, ministrom inostranih del. Izvoljskim v smislu, da se ohrani evropski mir. Oba želita, da se izogneta komplikacijam, vslel kterih bi zamoglo priti med velevlasti do sporazuma. Med tem. ko se j vrše obravnave, nemško in avstrijsko j časopisje 'napada Anglijo, kojo dolži, da je ona zakrivila, .la Turčija neče več obravnavati zAvstrijo glede Her-ceg-Bosne. Anglija je tudi Turčiji obljubila, da jej posodi .$350.000.000. Milan, Italija, 27. oktobra. Italijanski poslanik v Nemčiji je ostavil Berolin in odpotoval v Italijo, da naznani vladi važen predlosr. kojega Nezgoda na morju. Fernandina, Fla., 26. okt. V tukajšnjo luko so dovedli ameriško ja-dranko Arlington, kojo so našli na prostem morju brez vsake pomoči, kajti vihar jej je polomil vse jambore in raztrgal vsa jadra. Jadranka je bila namenjena iz Connetdale v New York, toda pri Hatteras jo je zasačil izreden vihar, ki jo je vso poškodoval. Ladijo bodo tukaj popravili, nakar odpluje v Boston. ROPARJI NAPADLI ŽENSKO. Najpreje so jo do nezavesti pretepli in potem spraznili njeno stanovanje. Henry Grant, 581 Jersey Avenue. Jersey City. X. J., je minolo nedeljo popoludne ob 2. uri prišel domov, kjer je našel svojo ženo Rozo nezavest no ležati na tleh. Ivo jo je hotel pobrati, je opazil, da je zvezana na rokah in na nogah in da je imela tudi usta zamašena. Soprog je takoj pozval na lice mesta zdravnika dr. Klopečnv, kteremu se je kmalo posrečilo žensko spraviti k zavesti. Zdravnik je tudi dognal, da ni nevarno poškodovana. Mrs. Grantova je potem pripovedovala. da sta prišla v njeno stanovanje dva možka in sta jo takoj napadla. Kaj se je potem z njo godilo. ni zamogla povedati, ker se na ničesar ne spominja. Ko so potem sobe preiskali, so dognali, da so napadalci odnesli za $200 zlatnine in obleke. Policija dosedaj ni zamogla najti niti najmanjšega sledu o tatovih in napadalcih. * NARICE. Predsednik Roosevelt bode zahteval tudi podporo za trgovinske parnike. Washington, 2G. okt. Tukaj se naznanja. da je predsednik Roosevelt sklenil prihodnjemu kongresu predložiti svoj načrt za povečanje vojne mornarice, ki določa, da se zgrade vsako leto za našo vojno mornarico štiri nove oklopnice. Nadalje je tudi sklenil, da bode priporočil kongresu, da se bolj zanima za trgovinsko mornarico, koja nikakor ne napreduje tako. kakor hi bilo želeti. Vsled tega bode priporočil, tla se da trgovinskim parniškim družbam zdatna vla-diua podpora, zlasti pa onitrl družbam. koje imajo take parnike, koje so lahko rabi v slučaju vojne kot pomožne križarke. Nekteri častniki naše vojne mornarice so mnenja, da se nove brze mu je naročil nemški državni kancler križarke Chester. Birmingham in Sa- »zirotn na evropski kongres radi i Balkana. Nemči ja namreč ne zaupa več Italiji kot svoji zaveznici, ker jo j je t-udi pri konferenci v Algeeiras i <> sta vila na cedilu. Nemški kancler jr imenovani predlog italijanskemu poslaniku spisal v tako robatem jeziku. da je slednji smatral umestnim osebno potovati v Rim in se o tem posvetovati z italijansko vlado, kte-rej bode naznanil tudi mnenje, koje prevladuje v Nemčiji in ki nikakor ni v zvezi z italijanskimi misli in željami glede Balkana. Ri m, 2/. oktobra. Iz Dunaja se brzojavlja, da bode avstrijski cesar še ta teden sprejel v avdijenco italijanskega poslanika, vojvoda Avarna, kteri mu bode izročil lastnoročno pismo italijanskega kralja. V tem pismu odgovarja italijanski kralj na Fran Josipovo pismo glede aaeksije Ilereeg - Bosne po Avstriji. Dunaj. 27. oktobra. Avstrija ostavi sandžak Novi Pazar koncem tega me-; seca ali pa početkom novembra. Mnogo vojaštva je že odšlo v Bosno, od kjer pa ni nikakih, tudi najbolj nedolžnih poročil. Bel grad. Srbija. 27. oktobra. Pre- lom ii'' bodo dobro obnesle v slučaju vel i kili viharjev, radi česar priporočajo, da se za take križarke preina-čijo vsi načrti. Nadalje so častniki mnenja, da bi bilo umestno, ako bi vlada skrbela za tu. da bi naša trgovinska mornarica dobila saj par takih ladij, kakoršnji sta Cunardovi Lnsitania in Mauretania. O vsem tem bode predsednik poročal kongresu v svojej letnej poslanici, dasi-ravno je že sedaj znano, da se bode moral zelo boriti, ako bode hotel, da njegovi rodoljubni načrti uspo. PITTSBURŠKA BANKA V STISKAH. Cosmopolitan National banka ima en milijon dolarjev primanjkljaja. Pittsburg, Pa.. 26. okt. Pitisbur-ška Cosmopolitan National banka je v velikih stiskah, o kojih se je še le včeraj nekoliko natančneje zvedelo. Banka je prešla v upravo receiverja, kajti dognalo se je. da znaša njen PREDSEDNIKOV ROJSTNI DAN. Predsednik Roosevelt je danes star 50 let. Washington, 27. okt. Predsednik Theodore Roosevelt obhaja danes svoj petdeseti rojstni dan. Posebnih slavnosti tem povodom ne bode v Washingtonu, kajti svoj rojstni dan bode proslavil le v kroga svoje rodbine in intimnih prijateljev. Čestitanja so pričela že danes na vse zgodaj prihajati iz vseh krajev sveta, zlasti pa iz vseh krajev naše republike. stolonaslednik Gjorgje Karagjorgje vie je včeraj odpotoval preko Avstrije v Rusijo, kamor potuje kot pose- Primanjkljaj lepo svoto v znesku mi-ben poslanik srbskega kralja. Pred odhodom prestolonaslednika je bilo vse prebivalstvo Belgrada na nogah in je odhajajočemu prestolonasledniku priredilo burno slovo. Prestolonaslednik se baje tem povodom zaroči v Petrogradu z veliko kneginjo Marijo Nikolajevno. Dunaj, 27. oktobra. Največjo nevarnost za vojno tvori še vedno Srbija in radi obiska srbskega prestolonaslednika na nrskem dvoru, vlada v Avstriji velikanska ra2ibnrjenost, ker na nikak način ne morejo dognati, čemu potuje srbski prestolonaslednik baš sedaj, ko je čas tako kritičen na rnski dvor, to tem bolj, ker je znano, da je imenovani prestolonaslednik nad vse za vojno proti Avstriji. Z princem potuje tudi bivši srbski ministerski predsednik Paši6, kteri je na potu skozi Budimpešto dejal lijon dolarjev. Ravnatelje je sedaj državno pravništvo obtožilo malomarnega poslovanja s tujim denarjem. Ravnatelji banke niso bogati, V■ podpredsednik imenom Kitzmiller ima lepo premoženje, toda dosedaj ga ni bilo mogoče pozvati na odgovornost, kajti on se je v svojej hiši zabarikadiral in ne pusti nikomur v hišo, da bi mu vročil sodni poziv. Člani ravnateljstva se bodo morali zagovarjati pred kazenskim sodiščem. ker se je dokazalo, da so sprejeli $100,000 že potem, ko so vsi natančno vedeli, da je banka insol-ventna. V PRAGI NA ČEŠKEM. SO KLJUB ZADNJIM DOGODKOM NEMŠKI DIJAKI ZOPET IZZIVALI. Policija jih je pregnala iz ulic in ker so se upirali, je bilo mnogo ranjenih. PRED KRIZO -o-— Dunaj. 27. oktobra. V Pragi s o nemški mlečozobi dijaki zoper pričeli izzivati domačine. Kakor znano je občinski -vet mesta Pra-re -klenil. daj se nemškim dijakom prep.ve izzivati z fran*kfurtarskimi trakovi jv> mesta, ker je to povod vsem nemirom. Avstrijska vlada je pa to prepoved razveljavila in to se je nemškim prite-pencem tako dopadio. Ja so včeraj pt> mestu zopet javno izzivali z nemškimi trakovi. Povsem naravno je. da domačini pri tem niso za mogli ostati mirni in da so nemške vseučilišč ne smrkovee nagnali in p.šteno pretepli. Policija jih ni mogla drugače rešiti iz rok občinstva, nego. da jih je zapodila na vrt nemškega kazina. Ker so se pa dijaki policiji ustavljali, je bila prisiljena paglavce nagnati z meči na nemški vrt. Pri tem je bilo 10 dijakov nekoliko ranjenih. Poli ei j a izjavlja, da bi bilo par dijakov prav gotovo ubitih, ako bi jih v vsej naglici ne nagnala na nemški vrt. Rektor nemške univerze v Pragi se je pri češkem deželnem namestniku pritožni radi postopanja policije z nemškimi dijaki. Položaj Tia Češkem se hitro bliža krizi, ki zamore postati za vso Avstrijo osodepolna. ROJAKI NAROČAJTE SB HA "CtLAfi NARODA", NAJVEČJI XW NAJCENEJŠI DHHVHXKI Maryland za Tafta. Baltimore. Md.. 20. okt. Tukajšnji list 1' Baltimore American " je ravnokar dobil iz vseh eountvjev države Maryland poročila o dosedanjej registraciji za predsedniške volitve. Iz teh poročil je razvidno, da bode imel Taft. oziroma kandidat republikanske stranke v Marvlandn najmanj 8000 glasov več. nego njegov demokratični nasprotnik. Nadalje je iz teh poročil tudi razvidno, da l»odo vsi ostali republikanski kandidatje izvoljeni. \ kolikor je bilo mogoče dosedaj dognati, bode Taft prodrl v 13. od 23 eountvjev tukajšnje države, in sicer z večino od 1200 do 7000 glasov. V Marvlandn je kacih 5000 volilcev, koji bodo podpirali demokratično stranko, v kolikor pridejo volitve za državni tiket v poštev. Tudi pred štirimi leti je Maryland volila republikanski, kajti tedaj je imel sedanji predsednik Roosevelt v državi. veliko večino. Sneg pokopal 20.000 ovac in šest pastirjev. Santa Fe, N. Mex., 26. okt. Tekom zadnjih dni je divjal izreden blizzard ali snežni vihar na Cumbers Mountain Range v countyju Rio Arriba. 140 milj severno od tukaj. Sneg-je zamedel nad 20,000 ovac. ktere vse-so se zadušile, kajti takega snežnega viharja ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Tudi šest ovčjih pastirjev se pogreša in splošno se domneva, da so zmrznili, ali pa da so zamedeni, kajti sneg je po nekterih krajih po 10 do 15 čevljev visok. Cena vožnja* Parni k Avstro-Americana črte na dva vijaka MARTHA WASHINGTON odpluje dne 4. novembra. Parnik vozi 14 dni v Trst. Vafaji listek velja iz New Torka: do Trsta ali Reke..........$28.00, do Irfnhljana ..............$28.60, do Sacnfe ......$29.20. k.:. 1 1 "GLAS NARODA" (Slovenic Daily.) knjig; tisoč in tisoč izobraževalnih društev in čitalnic skrbi za duševno izobrazbo itd., tako da je na tem po-' lju dosegel že višek in mu ni nujno -.OVENTc 'pUB^HrNC c'o^ANY: ^ ^ancipir,. (a corporation.) Je popolnoma od nemškega vpliva., FKANK SAK.SER, President i Žal, da naš narod ni z enakimi ko-i VIOTOK VcA.4LJAVEC, Sec retary. raki napredoval na gospodarskem po-j LOl IrS BENEfrlK, Trwurarer. i ... ,l „ „ . n m M , _ . ..T* .. , ! priscu! Tu se pac se ne more govo-| Place of Bcsiueaa of the corporation and . . J . . • - ] addressee of ulnm? officers: S'_' Cortlandt] riti o kaki emancipaciji! .Nemci se 9tre»t, Boron^h of Manhattan, New York vedno prevladujejo s svojim kapitani* j, N- Y.___ lom, kojega nemalo izkoriščajo za i Za leto velja list za Ameriko in i okreplienie nemškega življa pred na-! Canado.........$3.00 1 J Dejanje rabimo, ne besed. Guverner države, Tennessee je baje sklenil, da skliče konferenco več I sosednih guvernerjev posameznih držav, s kterimi bi se posvetoval, kako 1 ugonobiti takozvane 1' ponočne jez-! deee", ki so posebno zadnje dni s 1 svojimi grozodejstvi obrnili na sebe pozornost vseh Zjedin jenih držav. Kakor znano, so predrzni morilci pred jednim tednom vjeli nekega ka- 1.50 4.00 2.00 4.50 2.50 j, „ ,, c«*rt leta .... 1.75 V Evropo p-jšiljamo skupno tri številke. M .pol leta........ ,, feto za. meeto New York . . u pol leta za meeto New York „ -Evropo za vse l»to . . . M u u pol leta šimi rojaki v stari domovini. In čuj! . . . J ... pitana m polkovnika; kapitana so nino5iljatvam naredite naalov: "OUAS NAKODA" 82 Cortlandt Strtnst, New York City. Telefon: 46tS7 Cortland i Gospodarski prevrat stari slovenski domovini. Oglejmo si torej to hranilnico nekoliko bližje ter povejmo, kaj in kakšno je njeno delovanje, da jo bodo poznali natačneje tudi amerikan-ski Slovenci! Stara je res že 88 let. in tekom te dolge dobe ei je nakupieila hranilnih vlog okroglo 67 milijonov kron in pa zraven še posebne rezervne zaklade, ki so znašali koncem leta 1906 še 0,210.085 kron 99 vin., a koncem — leta 1907 pa radi raznih kurznih izgub in druzih izdatkov na tako-y zvanih podporah le še 8,643.095 kron I 96 vin. — Vsi rezervni zakladi so >e tedaj v teku jednega leta znižali skupno za svoto 566,890 kron 3 vin., ali okroglo več nego za pol milijona kron! Nastane sedaj važno vprašanje: Kakor smo že opctovano poročali, kdo jamči za varnost tega ogroinne-je tekla dne 20. kimovea letos v beli ga premoženja-? Ljubljani slovenska kri vsled kruto- Navadno se misli, da jamči za sti, s ktero je v sporazumu Sloven- "Kranjsko hranilnico" cela kranj-aem toli neprijazne vlade postopala >ka dežela, kar prihaja od tod, da pruti d»m<>nstrantom vojaška sila. ima hranilnica po deželi svoje ime! Demonstracije so se uprizorile radi ''Kranjska lnpmilnica" ni ne de-tevra, ker bili zborovale! šolske želni. ne kak občinski zavod, ampak družbe sv. Cirila in Metoda v šta- ona je privatno društvo, obstoječe iz i j«!-krni ni> >tu 1 *t u j u brez vsacega 65 članov nemškega mišljt^ija, ki naj j {»uvoda napadeni, opljuvani in ra- bi vsi skupaj jamčili za svoto 67 mili-1 , i rri v i j » 1 . . . . . besede. Toda pomislimo se sledeče njeni: jonov kron, ali vsak posebej za nad Dva mladeniča od vojaških kro- jeden milijon kron!! — l'ravila gelj zadeta sta na mestu obležala, i 44Kranjske hranilnice" mnogo drugih Slovencev pa je bflo težko ranjenih. A to niso bili ni-kaki demonstrant je, ampak mirni ljudje, ki -o večinoma vračajoči se od svojih nedeljskih izletov z dežele v njega še potem, ko je mrtev visel na drevesu; polkovniku se je posrečilo pobegniti v trenotku, "ko so se jezdeci posvetovali, kakšne smrti naj umrje. Nastop guvernerja dišave Tennessee nas spominja na energične besede in obljube guvernerja v državi Kentucky, ki se je s policijo, milico, detektivi in sodni jami bojeval proti nočnim jezdecem v svoji državi; že zdavnej je naznanjal svetu, da bode s požigalci kmalo obračunal, vendar je položaj še dandanes isti, kakor je bil pred meseci in meseci, ko se je divjanje nočnih jezdecev pričelo. Če se snidejo vsi guvernerji in govore energične besede, sklepajo o odločnem nastopu proti požigalcem in morilcem. s tem nam še ni dosti poma-gano. Tupasem pač ulove kako ubogo paro, ktero zapro, vendar stvar ostane neizpremenjena. Vzroki divjanja nočnih jezdecev še vedno obstoje in vzroki iavajajo posledice. Vse države so glede sodnjega problema na istem stališču. Kjer ima kapital moč, ima z močjo vpliv in z ; vplivom se prepreči kaznovanje mar-i sikake hudobije. Kjer imajo nočni jezdeci moč, divjajo po svoji volji.. Tako dolgo, dokler bodo obravnave proti nočnim jezdecem vodili oni sod-I niki, ki so sami izvoljeni po nočnih ; jezdecih, tako dolgo bodo nočni požigalci in morilci vselej oproščeni po istih sodnikih, kterim so sami zlo-; činci podelili moč, da sodijo nad njimi. Tako dolgo in nič dalje. Nekterim se bodo čudne zdele te pa nimajo nikakega določila, ki bi članom tega društva nalagalo kako posebno jamstvo za varnost v hranilnici se nahajajoč-i k vlog! Ker "Kranjska hranilnica" ni ne naključju došli na ■ ravno streljalo! (okolice) le p prostor, kjer s« Naskok s jaštva je I aede zavraten! Nobenega kakor je predpisan za take nobenega opomina, nikakega jenja. da se b»»de streljalo. Če bi postave, oziroma če bi čuvarji postav malo bolj pazili, da se postave v vseli to«%ah dosledno izpolnjujejo, bi se ne pripetil slučaj v Tennessee; vlada je namreč naznanila, da prebivalstvo več ne smo ribariti po Reel Foot jezeru; znano je pa, da postava dovoljuje prosto ribarenje in lov po deželni, ne občinski zavod, za ko- . ... ... , .. ~ ,. . . ... vseh rekah, jezerih in gozdovih. Ce jetra varnost tudi clani-upravitelji T . , , .. , . . . ... ie ze vlada ljudstvu odvzela to pra- signala, slučaje, op« »zorni pri- reljajočega nemškega v o- niso obvezani — kdo torej jamči za ! v prave m pomenu be- sigurnost oirroninoga premoženja? Odgovor na to je: vsa varnost leži le v rezervnih fondih, koji se pa tako upravljajo, da so je njih stanje v jednem letu znižalo za več kot pol milijona kroti! Druiro vprašanje pa nam sili na pamet, in sicer: "lvakošno jamstvo za svoj vloženi h-nar imamo pri druzih v Ljubljani se nahajajočik denarnih zavodih ? Ktero posebno jamstvo daje za varnost hranilnih vlog na printer "MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA''?'* Tudi ta hranilnica ima rezervne zaklade: poleg teh zakladov pa še žlo ne od vojaštva, ne od političnega komisarja. Hipno so počele pok:#i puške, tako da -e občinstvo ni moglo ikniti pravočasno umaKtuti s pozorisca To neusmiljeno postopanje nemške vojaške sile; kri nedolžnih žrtev, ki je napojila tla pri stolni cerkvi sv. Nikolaja; skrajno ter dosledno kri-vično preziratije zajamčenih narodovih pravic; vedno zapostavljanje slovenskih uradnikov na korist nemških ali točneje uHinšku-tarskih privržen- vico, bi morala prizadetim prebivalcem plačati tudi gotovo odškodnino in bil bi mir besedij. Kdo bi se poleni čudil, če ljudstvo zdivja, ko se 1 mu odvzamejo pravice, o kterih se je ! menilo, da so samo ljudske in niko-| trar druzega. V tem oziru je grešila i kolikor toliko postava, oziroma oni. 1 ki so postavljeni. da čuvajo po-i stave. Ista stvar je pri proliibiciji. Kjer | vlada uvede prohibicijo. se morajo oh določenem času zapreti vsi saloo-I ni in pijača, ki preostaja, se zlij^ v vodo. Ali je to pravica? Ali more j taka postava imeti pravomočno moč? Nikdar ne! Kaj pomagajo besede in razna posvetovanja guvernerjev, če manjka dejanja in razsodnih mož?! Malo več razsodnosti, malo več spoštovanja postav, malo manj grafta pri javnih uradnikih, malo manj besedij, pa bode vsem ustreženo. m \ oči strani pristranske vlade: vse jamči mesto Ljubljana s svojo imo-t«> je prebudilo naposled naš sloven- vino in svojo davčno silo. Tudi dru-ski narod, da se je odločil od sedaj gi denarni zavodi imajo zadostne re-naprej najstrožje in dosledno pošto- j zervne zaklade! pati ter se držati gesla: '"Svoji k I)a se vrnemo zopet k "Mestni* svojim!" in na trospndarskem pol^ju hranilnici ljubljanski". Ta obstoji zadeti živo -tran med Slovenci ošab- sicer le dobrih 10 let, a ima žc ^Aaj no gospod u j očega nemštva! nad 27 milijonov vlog in rezervnega V tem snffslu so se zvoeale vse slo- zaklada nad 9O0.000 kron, kar doka-venske politične in gospodarske zuje dovolj, koliko ugleda in zaupa-stranke in društva, vse svoje moči j nja ima ona med Slo.venci! napeti proti nemškemu nasilstvu, ter Od 20. kimovea letos nadalje vrši ▼ladi pokazati, da* je ta čili narod se močan "RUN" na "Kranjsko zmožen mirnim potom spodkopati tla hranilnico" in cele množice vlagate-oni trdnjavi, kojo hoče nemška bur- ljev hite dvigat svoje težko zflslu-žoazija na umeten način vzdrževati žene prihranke ter jih večinoma, re-sovražnemu germanstvu! I kli bi skoro izključno vlagajo v Slovenski listi v stari domovini "MESTNO HRANILNICO LJUB-oduševljeno poživljajo naše rojake na LJANSKO". bojkot proi i nemškemu kapitalu, Zarotili so se nekako naši bratje nemške j trgovali, nemškemu obrtništvu in podjetništvu. Nemci že bridko tožijo, da nimajo več zadostnega; ne samostojnosti. V "Mestno hra- i manjkalo le za las, pa bi Pouren mo-obcata v svojih podjetjih, tla bi si nilnico ljubljansko" se je vložilo v j ral potovati v Rusijo. Tu je pa po-ohranili ek-istem-o in že se nekteri dobrih štirinajstih dneh več nego je- segel vmes državni oddelek in odlo- Slučaj Pouren. Časopisje v zadnjih dnevih kaj pogosto poroča o ruskem revolucijonar-ju Jan Ivanov Pouren, ki 6e je zatekel v Zjedinjene države pred krutostjo domačih postav, ki mu obečajo najmanj smrt ij«j«tr« črx* la M« tU* o4 M A« 46 centov galona. fttar« b«l« aii tr%* wm* Lk mtoi galona. 66 centov galea* Kdor kupi manj k&koz i* f^Jc* vina, mora ism posodo pia&a-tL Drciafk po $2.56 galona. IHrtrin po $3JM gmlona. Pri wljt narofcln dta* Spoštovanjem STMPMJUI JAX&2. Oomtra OoiU Čri. Pozor rojaki! Kdor kupuje uro ali drugo zlatnino, naj piše po lepo slikani slovenski cenik. Cene so zelo nizke, oziraje se na blago. Pišite danes po cenik. Dergance.Widstich &Co. 1622 Arapahoe St., Deiver, Colo. _______ Jugoslovanska fakorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota* Sedež v ELY, MINNESOTA. Bol. Pod. Društvo. 16. januvaija 1892. Sedež: Frontenac, Kans. URADNIKI: Predsednik: FRAN ME D OŠ, 9483 E-wing Are., So. Chicago, 111. Podpredsednik t JAKOB ZABUKOVEC. (Radi bolezni na dopastu « KvxopL) Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, P. O. Box 424, Ely, Mina. Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŠNIK, L. Box 363, Rook Springs, Wyo. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105; Ely, Minn. GLAVNI ODBOR: John Bedene, (predsednik, P. O. Box 154, Fronteuae, Karol Starina, podpredsednik, Mulberry, Kan—, Ij0o Hromek, tajnik, P. O. Box 263, Frontenac, Kan Blaž M uri j, blagajnik, P. O. Box 294, Frontenae, NADZORNIKI: predsednik nadzornega odbora, P. O. Box 67, Brad- IVAN GERM, ■loek. Pa. ALOJZIJ VIRANT, n. nadzornik, Cor. 10th Avenue ft Globe Street, 3onth Lorain, Ohio. IVftN PRIMOŽIČ, m. nadzornik, P. O. Box 841, Eveleth, Mina. UPRAVNI OfDBOR: Frank MarkoviS, Frontenac, "Ksniran Frank Presek, Cherokee, yflnrt Frank Buchmia, Rad ley, ^nnttae Anton. Lesjak, Chieopee, Kanem«. POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, predsednik, porotnega odbora, 115 7th Streei, Calumet, Mich. ' ' IVAN KERŽIŠNIK, D. porotnik, P. D. Box 138, Burdine, Pa. IVAN N. GOSAR, III. porotnik, 5312 Butler St., Pittsburg, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. IVEC, 711 North Chicago Btreet, Johet, UL 7 * t r Krajevna druitva naj blagovolijo poiiljati vse dopise, premeiB.be udov Im drage listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 434, Sly, Minn., po svojem tajniku in nobenem dragem. Denarne po&iljatve naj pcailjajo krajevna društva aa Nag^aika: JOHN GOUŽE, P. O. Box 106, Ely, Mima., pe sto jem zastopnika im mW »eni drugem. Zastopniki krajevnih druiter naj pofijejo d optika t rmk» pošilja tve tudi na glavnega tajnika Jsdottk. t * Vse prftožbe od strani krajevnih društev Jednote ali p>.«annik«t aAj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: MICHAEL KLOBtJ-1 ČAR, 115 7fch St., Calumet, Mieh. Pridejani morajo hiti natančni podktki vsake pritožbe. _ w Društveno glasilo je "GLAS NARODA" 4 DrobnostS. KRANJSKE NOVICE. Demonstracija pred sodiščem. XI. — Senat: predsednik dvorni svetnik Pajk. votant: nadvestnik Pole, nad-vestnik Aii.iolšek, sod. svetnik Hauf-fen, zapi>- ikar Jenčič; javni obtoži-telj državni pravdnih Trenz, zagovornik d v. Hribar. — Kolikor nam je znana sestava senata, se nam zdi, da je Ifil za t# zadevo sestavljen — izjemoma. B!a> i' r.:at, hlapec v Koslerjevi ]»ivo', ar.. . o ve, koliko je star, se-d:-<'•<- n.- nekaznovan, je obto- žen. da j. iine JE", septembra popo^t-dne v Sizaklieal orožnikom, Iraie-ri so >premljali one vojake 27. peš-polka. ki se pred ogorčenim slovenskim ljudstvom skrili v Ančniko-vo gostilno: "preklete svinje žandar-ske" in večkrat ter pozneje, ko gu je oro/> -da patralja gnala ia Spiske v zapore ljubljanskega sodišča, poživljal n.inioidoče oboinstrvo: "če it<- Slovenci, pomagajte," s femer je zakrivil preirrešek v zmislu paragrafa 279 in pi'estojK'k v zmislu paragrafa 312 kaz. zak. 1'irnat ,-e zagovarja, da je bil tefliifj nekolfiko pijan, priznava, da je bil lahko zaklieal inkriminevane besede, a da jih ni mislil naperjene nasproti orožnikom, temveč vojakom "Z'i-benundevacgarjem," na ktere je bil za K) jezen, ker so mu zlomili palico. •iznava tudi, da je po aretaciji morda klical na pomoč. Zagovornik: Ali vam je k«to pomagal? Obtoženec: Nobede«4 Zaslišijo nato priče, c. kr. orožniki: Karel Kopic, Fran Šprajcar, Viljem Vi voda in Adolf Bmndl (Nemec iz Nižje avstrijskega,) ki se za-pniseltejo. prvi trije slovensko, zadnji nemške. C. kr. -fraz. mojster Karel Kopie izpove, da je i — ti dan, bila je nedelja, pobegnilo 8 vojakov Ji7. pešpolka po krat k«-n. tepc/.u s ei vili—11 v gust i 1 no k A :.' niku, 4.jer so se zaprli. V krat-k< n -e je zbrala nato pred gostilno m: ožica |H irto do šesto ljudi, ki so čakali vojakov, da pridejo iz gostilne. Vojake je opremilo orožništvo v mesto in ledaj se je oglasil v množici obtože: >e ter zaklieal: "Svinje žaudarske" ter te besede še ponovil. Priča je vzdignil roko ter tako pozval v bližini stoječega orožnika Šprajcarja, da obtoženca aretuje. Obtoženec je zbežal, a Šprajcar ga je vjel in aretiral. Priča ni slišal, da bi bil obtoženec po aretaciji klical na pomoč. 1 tuje, da obtoženeo tedaj ni bil pijan, , da je sani tt> priznal, in da ga je pri-«a celo opozoril na to, da te ne bi morebiti pri obravnavi izgovarjal s pijanostjo. 1 C. kr. postajevodja Brandl se je za časa svojega interimnega službovanja v Ljubljani navadil toliko sloveašči-ne, da je slišal, ko je obfroženee zaklieal: "svinje žandarske." Predsednik je že hotel zaključiti dokazovanje, kar se na opovnin priče, stražmojstra Kopica Švigne postajevodja Šprafcar in še pove, češ da je prej pozabil, da se je tedaj,"ko je on Ljnal obtoženca v za por, pripeljal mimo kolesar. k'i je zaklieal njemu in njegovemu dragu. bosvde: ••Sram.ta za vas. da Slovenca aretirate!" (Ta kolesar se bo radi tejo krivilo. prH*. c. kr. orožniki, so potrdile izrek inkrimtniranih besed, predlaga, da se obtoženec spozna krivim v zrdfcda paragrafa 210 in 312 kaz. zak. Gbieievalno: skuip pregres-ka in prestopka; olajševalno: dalno priznanje, mladost, razburjenje. Dr. Hribar je maenja, de. jo obtoženec jK>p^lnoma neopravičeno obtožen pr^ii-eška v zmislu paragrafa 279 kajti \»pil je na pomoč, kakor pač vpije vsak arctiranec, in priče, e rožni ki, so tudi potrdile, da mu ni pri-nibče na pomoč. Predlaga, da se ga opresti pregreSka v zrmislu paragrafa 279 in zaradi krivde v zmislu paragrafa 312 sodi čim najmilostnej-ie. Ze z oairom nato, da je bil od 27. septemibra v p»eiskovalnem zapcyu in da mora skrbeti za svojo mater tar osem bratov in sestra! Po kratkem posvetovanju razglasi predsednik razsodijo, jk> kateri se obtoženec kaznuje na 14 dni strogega zaq>ora zaradi pregreška in prestopka. Soddšie je %7>oštevalo njegovo " razkačenost" in drage olajševalne okolnosti in zato se je izrekla kazen pod najmanjšo mero. Branite I j svetuje obsojencu, da sprejme kazen, kajti vsaka pritožba bi stvar še poslabšala, ©»bsojenee se torej zadovolji s kaznijo. Navzoče nemško poslušalstvo je pozdravulo izrečeno razsodio s — "Habe die Ehre! !"-- Tudi orožniki že izzivajo! 12. okt. so odhajali orožniki, ki so jih poslali s Tirolskega in Nižje Avstrijskega "mirit" Ljubljano. Ko so na kolo- C. kr. postajevodja Fran Šprajcar dvoru čakali na odhod dunajskega izpove, da je stal pri Keršiču, ko je vlaka ob 3. in gorenjskega vlaka ob gospod -tražmojster dvignil roko. tričetrt na 4., s« *ves čas, na peronu Priča je tekel za obtožencem in ga stoječ, ne oziraje se na slovensko ob-ar^tiral. Ko ga je gnal v mesto, je ob-. činstvo, kričali kakor da bi bili obtoženec celo pot kričal: "Slovenci sedeni T'beil, heil." Navzoča o rožni š-pomagajte, Je ste zakaj!" > ki nadporočnik je z vidnim dopade- C. kr. postajevodja V i votle izpove njem opazoval demonstrirajoče o rožen ako ter potrdil, da je obtoženec ei- j nike ter ni ukrenil nnčesar, da bi na-emr eel čas klical na pomoč, ko sta ga , pravil konec tej neumestni provoka-gnala on in pa Šprajcar v zapor, a ciji, dasi je mora-l opaziti, da so te da pomagat ni priSel nihče. Konsta- provokacije s strani odhajajočih o- pnžniKov povzročale silno razburjenje med slovenskim občinstvom. Tako postopanje je že res od sile. Možje postave, ki bi morali biti vzor mirnosti in taktnosti, tisti ljudje, ki so v preteklih dnell vsakega Slovenca, ki je na ulici zaklieal "aivio", kot provokaterja prijeli in ga ovadili so-dLšcu kot nevarnega zločinca, ti možje postave pa smejo sami z iz-rečnim j odobrenjem svojega predpostavljenega nadporočnika po Ljubljani izzivati in na kolodvoru demonstrativno kričati "Heil!" Postave so menda pač samo za Slovence! '' Kranj ska hranilnica * * vzdržuj e "schulvereinsko" šolo v LJubljani. S svojim dopisom z dne 23. maja t. 1. je društvo "Deutschar Ssohulve-rein" "Kranjsko hranilnico" obvestilo. da je povišale ljubljanskim šalfernjnskim učiteljem plačo v -rnislu društvenega sejnega sklepa takole*: 1. Henriku Weinlicliu za 3fi0 K: dobi 40S0 K. 2. Henriku Ludwi->jn za S30 K: dobi 3920 K. 3. Filipu Uhlu za 630 K; dobi 3720 kron. 4. Francu Bersinu za 2S6 kron; dobi 3!)76 H. "Deutscher Sebulverein" je II.-v^ kteri potujejo čar Puluth. Mine . povoSmo Josip Scharabon=a, - 4M WEST MICHIGAN Jt'i DULUTH. MINN., kteri ima woj SALOON prav Mizo kolodvora. roja* * pri njena najbolj« postreien Zdravju najp-'-'-.T- f» L, G ! S s V- C) ktero ie varjeno iz naj bo; j s«;, v * . naj n;kdo ne zaiuucli pcv-k>is. • ■> sjiroie družine svojih pjrtjanef -. . Lelfi^ prvo ie r»* r--... gostilnah podrobnev^ kteri V-am dragevolje vse po ■ THE ISAAC LEks> CLEVi -v--.'i'- tršLkef "Tr.f » -"'it - i. „,- v-. i.V S . M J . } - >ioo • -<- *- '» - iKV-ib'-OUtZ 1 I KXtViWb CJDfN^i« ^ ^r k o. AVSTRO-AMERIKANSKA ČRTA (prej« bratje Cosulich.) NajpripravnejSa in najcenejša parobrodna črta za Slovence h Hrvate. ^ SKLAD za spomenik padlima žrtvama Lunder in Adamič in za podporo ranjencem v ljubljanski bolnišnici: Karol Karlinger, Ctevcland, Ohi«, $1.15. Ivan Ramuta. Great Falls, Mont., $1.00. Skupaj dosedaj izkazano $17.15. Živeli darovalci in njih nasledniki! Uredništvo "Glasa Naroda". -m-" t Prodam yak o po ceni GROCEBJJSKO TRGOVINO, ker nameravam odpreti drugo trgovino, ki bode vedno preskrbljena s obilnim in ž vrstim blagom. W okolici ] stanujejo skoraj Izključno sami Slo- j vanL Vprašajte pri; | J. Eak. 434 E. 75th St^ New York City, i Novi pamik na dva vijaka "Martha W.«ni!C(7?os". REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM IN REKO. j "V 8i spodaj navedeni novi parobrodi 1 na dva vijaka imajo breažifinl Pozor Roiaki! Novoizqaj deno garantirano mazilo it pleiaite in eolobradce, od katerega ▼ # tednih lepi lasje, brki in brada popol- ma zrastejo 1 i^evmatizem ali i v nogah, rokah in polnoma odstranim. Potne noge. lrar-je oCfeaa, bradorice in oceblbio Vam v 3 dneh popolnoma odstranim, 4a k to resnica se jamCi $600 Uprafajte se Pri Jakob WahHč. R. O. Box 09 CLEVELAND, OHIO I Cms voznih listkov iz NEW YQRKA za ill. razfod so do: TRSTA.............................................$28.- LJUBLJANE........................................$28.0ri KEKE.............................................92*.— ZAGREBA.........................................$29.20 KARLOVCA....................................... $29.25 IL ^AfTRUp do TBSTA an .................$50.0«, $554)0 in $S0JW A 'MABTHA WASHINGTON (na dva vijaka) odpluje 4. novembra. ASaSNTLNA odplaje na 18. novi Ta parnik plnje direktno v Patras na svojem pota proti istokn. Phelps Bros. & Co., Gen. Agents, |2 Washington Street, NEW YORK brrojav: ALIOS, JjAURA, MARTHA WASHINGTON, '' ABOBKTOrA. noma ^tejol^evmati^m aH^trg^j« jy ^^^ bodetA agora] navedenemu brodovju pridružila ie dva droca nova petnlika Spisal Karol May; za "Glas Naroda" priredil L. P TRETJA KNJIGA, IZ BAGDADA V STAMBUL. The Way to Keep the Wolf From the Door. roba, si takoj ( Nada! jevanje.) Zaupati m?»eni snjel nikomur; počasi in previdno se splazim prav tik do moža in ga mahoma zgrabim za vrat. Prestrašil se je tako hudo, da jo e< lo zakrivati pozabil; brez upora ga zvežem in nesem k ognju. Tam ga vržem na tla in potegnem bodalo. "Človek, ne gani se, sicer si takoj mrtev!" ga svarim. Sicer :iisem tako hudo mislil, vendar tujec se prestraši mojih besed, ker sklene roke in zakliee: "Milost, gospod!" "Milost zavisi od tebe; če mi ne poveš čiste resnice, si zgubljen. Kdo si?" '''Turkman, rodu Reja t." Turkman? In v tem kraju? Oblečen je bil sicer kot Turkman, torej sem m u skoro verjel. Tudi sem spomnil, da so prej ob Tigridu in perzijski n:<■,;: res prebivali Turkmani, in da so bili Turkmani rodu Bejat. Divjali in o lurijski puščavi. Ko je pa Nadir-šah napadel s svojimi četami Ejalet Bagdad, je preselil Bejate v Korošan. "Bejat?" vprašam. "Ti iažeš!" "Govorim, resnico, go-spod!" "Toda Bejati ne stanujejo v tej okolici, temveč v daljnem Korosanu." *4Imaš prav. gospod; toda iz Korosana se je preselilo mnogo Bejatov v te kraje, in njih potomci so se precej pomnožili, da štejejo danes že preko tisoč hrabrih bojevnikov. Svoje šotorišče imamo v okolici Kizzel-K a raba in ob bregovih Kuru-Čai." - ; 'Spomnim se, da sem res nekaj enakega slišal. "In sedaj ste res v bližini?" t **Da. gospod." J "Koliko šotorov imate?" "Nobenih," Slednje je bilo kaj sumljivo. Če zapusti nomadski rod svoje taborišče, ne da bi vzel s seboj šotore, gre navadno na rop ali na vojno. Vprašam torej nadalje: ''Koliko mož vas je zbranih?" "Dvesto." "In žensk?" "Žen-ske niso pri nas." ■ "Kie taborite?" . L J* "Ne daleč od tukaj. Če za vi ješ tam okoli gozdnega pri nas." "Torej ste najbrž opazili naš ogenj?" "Da, videli smo ga, in kan je odposlal mene, da poizvem, kdo tabori pri ognju." « ' * . - . ■ "In kam ste namenjeni?" ~ ' " "Proti jugu." » - r » * ~ i- - . „ "Kje lezi vaš cilj?" ~ "V bližini in okolici Sine." e te izjH.vedi in odgovori so bili dozdevno zelo resnični, vendar možu kar nisem mogel v rje ti. Vendar so nam Bejati lahko koristili. Ce se podamo z njimi do Sine, je nevarnost za nas prestana. Med enakim premišljevanjem. me vpraša Turkman : "(ioi-jpod, kaj ne da me spustiš, ker ti nisem ničesar naredil?" "St. ril -i le svoj« dolžnost, ker si spolnil povelje svojega načelnika: prost si!" Mož se odahne. "Hvala, gospod! Kam ste vi namenjeni?" "Proti jugu." "In prihajate od poldneva?" ' Da. Haš >mo se mudili pri bervardskih Kurdih in Kaldejcih." "Torej -te zelo pogumni in hrabri možje. Kt-eremu rodu spadate?" "Tu mož i:: jaz sva e-mira iz Frankistana. in ostali so moji prijatelji." •*lz Franki?tana! — Gos]«>d, ali hočete z nami potovati?" "Ali mi bo vaš kan kan ponudil svojo gostoljubnost?" "Gotovo. Znano nam je. da so Franki pogumni vojniki. Ali naj mu grem povedal?" "Pojdi in vprašaj ga, če nas sprejme!'' Mož vstane in se oddalji. Vsi so bili zadovoljni z mojim ukrepom, posebno se je veselil Mohamed Emin. "Efendi,"* reče, "že večkrat sem slišal o Bejatih. Z Arabci rodu Džerboa. Obeidov in Beni Lam žive v večnem sovraštvu, torej nam lahko koristijo, ker tudi mi nismo prijatelji imenovanih. Arabcev. Vendar jim nečemo povedati, da smo Hadedink. ker je bolje, da zamolčimo." "Seveda, ]»revidni moramo biti, ker še ne vemo, če nam njih kan obljubi gostoljubnost. Pripeljite konje in pripravite orožje, ker previdnost nikdar n« škoduje." Bejati so se morali glede nas precej dolgo posvetovati; predno nam pošljejo sela. smo nii že spekli jarca in povžili. Konečno začujemo korake; Turkman, kterega sem prej ujel. pride s tremi tovariši. "GoHjHid," r«V-e, * * k a n me pošilja. Takoj pridite k njemu, ker ste mu dobrodošli.'' "Torej korakajte vi naprej!" Zajedno - svojimi tovariši stopim na konja in sledimo vodnikom 6 puškami v rokah. Ko prekoračimo gozd, še ne opazimo nobenega taborišča; naposled pa dosj>emo do nekega mesta, ki je bilo popolnoma zaraščeno z grmovjem; v sredini je plapolal velik ogenj. Taborišče je bilo izborno, ker ca je bilo zelo težko opaziti. Ogenj so najbrž zapalili. da si skuhajo večerjo. Dvesto temnih postav leži v travi precej tesno vsaksebi, in na osamljenem prostoru zapazim kana. ki se pri našem prihodu počasi dvigne. Jahamo prav do njega in poskaJ"-emo s konj. "Mir bodi s teboj!" ga pozdravim . "Mi nevahet kjerdem — se klanjam!" odvrne kan in ee prikloni. Govoril je perzijsko. Morebiti je hotel s tem dokazati, da je res Bejat, kterega glavni oddelek ima svoje bivališče v Korosanu v Perziji. Perzijanec je orijentalski Francoz. Njegov jezik je upogljiv in lerpo doneč, kar ima posledico, da ga govore skoro na vseh dvorih azijatekih vladarjev. Toda prijavno, priliznjeno kretanje Perzijanca ni nikdar dobro upljivalo na mene; veliko bolj so mi ugajali Arabca s svojim odločnim, skoro surovim nastopom. Tudi ostali vojniki so planili po koncu in skušali priti do nažih konj, da jih odvedejo na pašo; toda držali smo jih krepko za trzde, ker že nismo vedeli, če bomo gostoljubno sprejeti. "Le izrofci jim konje! Moji ljudje bodo skrbeli ta nje," zagotovi kan. Botel sem biti gotov, rad i tega vprašam kana, seveda v perzijskem jesalro: "Heetn iršad engic — ali smo varni pri teta?" (Kjjpn se zopet prikloni in rrfe: New York, October.—(Special.)—The Sim said today: "A prominent Wall street broker told one of Ida customers today that if at any time between now and election day the election of Bryan seemed to be even probable within twenty-four hours there would be a slump of 50 per cent in the volume of business and 25 per cent in values in the street. Betting or offers of betting on the result of the national election oontinue at 2 to 2 1-2 to 1 on Taft. No Bryan money is offered at these odds." Watertown, S. D., October.—(Associated Pi-ess Dispatch.)—Governor Charles E. Hughes of New York in a speech here today said: "Everything which goes to conserve business, to institute a return to prosperity, everything that pertains to an honest enforcement of law, makes it important that we should continue the Republican party in power. We have accomplished important reforms by legislation. It would be most unfortunate for the country if at this critical time we should give way to visionary proposals*" "Mi saukend liordem — prisegam! Vsedite se ipoleg mene, da se pogovorimo !" Bejati odpravijo naše konje, le Halef obdrži mojega, ker je dobro vedel, da 'bom odobraval njegov nastop. Vsedemo sc poleg kana; ogenj je živo plajpolal in razsvetljeval obraze. Kan je bil srednje starosti in zelo bojevitega izraza. Obrazne poteze so vzbujale spoštovanje in odkritosrčnost, in dejstvo, da so se mu njegovi vojniki bližali z velikim spoštova-njem. je pričala o njegovem velikem upljivu. "Ali ti je že znano moje ime?" me vipraša. "'Ne," odvrnem. . _—"" S4— • - Jaz sem Heider Miriam, nečak slavnega Hasan-Kerkuš beja. Ali si že slišal o njem?" ""Da. Prebival je v bližini vasi Dšenija. ki leži ob poštni cesti Bagdad in Tank. Bil je zelo bojevit človek, vendar je ljubil mir, in vsak zapuščeni je dobil pri njem dovoljnega varstva." Imenoval mi je svoje ime, in uljudnost je zahtevala, da mu tudi jaz povem svojega; raditega nadaljujem: "Tvoji poslanci so ti meznda že povedali, da sem Frank. Imenujejo me Kara ben Nemsi---" (Kljub orijentalskemu saonozatajevanju se ni mogel zdržati začudenega vzklika. "Ajah — oh! Kara ben Nemsi! Torej je oni emir, ki sedi poleg tebe, emir iz Inglistana, ki koplje kamenje in starodavna pisma?" "Ali si že slišal o njem?" "Da. crosjMid -. samo svoje ime si mi povedal, vendar poznam tebe in njega. Mali mož. ki drži tvojega konja, je pa gotovo hadži Halef Omar, kterega se boji toliko velikanov." (Dalje prihodnjič.) NAŠI ZASTOPNIKI, kteri so pooblaščeni pobirati naročnino za "Glas Naroda" in knjige, kakor tudi za vse druge v našo stroko spadajoče posle. San Francisco, Cal.: Ivan Stariha. Pueblo, Colo.: Peter Čulig. Indianapolis, Ind.: Alojzij Rudman. Waukegan, 111.: Fran PetkovSek. Chicago, 111.: Mohor Mladič. South Chicago, 111.: Josip Kom-pare. La Salle, 111.: Mat. Komp. Calumet, Mich.: M. Grahek, Mat. F. Kobe in Pavel Shaltz. Benwood, W Va. • R. Hoffman. South Range, Mich.: Ivan Baric. Dulutb, Minn.: Josip Scharabon. Hibbing, Minn.: Ivan Povfte. Ely, Minn.: Ivan Gonže. Eveleth, Minn.: Jurij Kotze. Kansas City, Mo.: Ivan Kovačiž in Ivan Rahfja. Aldridge, Mont.: Gregor Zobec. Brooklyn, N. Y.: Alojzij Če£arek. Little Falls, N. Y.: Fran Gregorka. West Seneca, N. Y.: Jovan Milifi. Cleveland, O.: Frank Sakser Co.. William Sittar in Mat. Pečjak. Oregon City, Ore.: M. Joe tin. Conemaugh, Pa.: Ivan-Pajk. Canonsburg, Pa.: Geo. M. Shultz. Claridge, Pa.: Anton Jerina. Greensburg, Pa.: Fran Kebe. Braddock, Pa.: Ivan Germ in Ivan Varoga. Johnstown, Pa: Fran Gabrenja. Forest City, Pa: Josip Zalar. Pittsburg, Pa.: Ignac Podvaanik. Steel ton, Pa.: Marko Kofalt in Jo-sip A. Pibernik. Willock, Pa.: Fran Seme. Youngwood, Pa.: Nik. L Grba. Wast Jordan, Utah: Anton Paliii. Black Diamond, Wash.: Or. Po- ! državi Pennsylvaniji, Michigan in ; Colorado. Vsi naši zastopniki so s nami te dalje časa v poslovni zvezi, vsled ** sar jib rojakom najtopleje pn ' iamo Knjige »družbe sv. Motierja" so došle v naše uredništvo in jih pričnemo naročnikom takoj razpošiljati Vsak naročnik dobi e> knjig:* V zalogi pa imamo par sto iz tiso* teh knjig več in te prodajamo, dokler zaloga ne poide, po $1.30 s poštnino ali ekspres-st roški vred. Rojaki iz Clevelanda, O., in okolice dobe iste tudi pri našej podružnici v Clevelandu, O., 61®4 St. Clair Ave.. N. E. Naročniki na te knjige, kteri so spremenili svoj naslov, oziroma ki so se preselili, naj nam naznanijo svoj novi in stari naslov, da knjige gotove dobe. Upravništvo "Glasa Naroda". Kje je JANEZ ROZMAN? Pred pe-itimi leti je odšel od doma. Zadnja njegova poročila prejela sem iz Milwaukee, Wis., in iz Indianapolis, Ind. Star je sedaj 28 let. Meseca februarja letos prejela sem eno pismo od neke ženske, ktera piše svojim srtarišem, da je videla, ko je mojega sina vlak povozil. Prosim cenjene rojake, če kdo ve kaj o njem, da mi blagovoli poročati, za kar mu bodem zelo hvaležna. Objednem naznanjam, da je letos spomladi umrl njegov oče, oziroma moj mož. — Moj naslov: Elizabeta Rozman., Ježca št. 42, pri Ljubljani, Kranjsko, Austria. (27-29—10) din AiA m Gompagnie Generale Transaiianiipt (Francoska parobrodna družba.) BfflEKTHA ČHTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBUAlt. Postni paniiki to:] M dTa vrjaka..................ton. 30,000 konjskih mo£- -Laiavoie „ „ „ ..................12Jik)0 „ 25,000 „ ^Lorraine" „ „ „ ..................12,000 25 000 " 2AI0,faine»' " " ................~ 10,000 12:000 " ^ Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK. corner Pearl Street, Chesebrough Building. Paniki •dplojpjo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. nr? Sopolndne iz priitanišča št. 43 North Rm>r, ob Morton St., N. I. *LA PROVENCE *LA LORRAINE ♦LA TOURAHSTE *LA SAYOIE *LA PBOYENCE 29. okt. 1908*LA LORRAINE 5. nov. 1908. *LA TOURAINE 12. nor. 1908 La Bretagne 19. nor. 1908 *LA PROVENCE 26. nov. 1908. *LA LORRAINE 3. dec. 1908. 10. dec. 1908. 17. dec. 1908. 24. dec. 1908. 31. dec. 1908. POSEBNA PLOVTTVA. Novi parni k na dva vijaka CHICAGO odpluje 7. nov. v Havre. Parnik CALIF0RNIE odpluje *ne 12. dec. v Bordeaux. Samo dragi in tretji razred od pomola 84 N. R., vznožje sap. 44. ulic«. Coi dragega razreda i* Barra: in rilj«. tunika i, wezdc žatnsuiuufii; ;majc k < ' ■» 5ji.fi. M« W. Kozrninski, geuirain. agent ta 7» Deaoorn SL, Chicago, H> ruži nska r i W. Va.: Josip Bos. Milwaukee, Wis.: Jodp Trataik in Josip Cunta. Book Springs, Wjo.: Maks Ker-HšmSk ia. !IL JinflUn. NASI POTNIKI: J. A. Pibernik, John BahoriS in Joe Cuzak, kteri potujejo sedaj po Iščem FRAN KMETA, doma iz Do-le»jskega, fara Dobernie. Pred dvema leti bil je pri meni na stanu in je potem odšel nekam v Illinois. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njega, naj mi naznani, ali pa se mi naj sam javi, ker mu imam nekaj važnega sporočiti. Moj naslov : John Ravnikar, 304 Grove St., Milwaukee, Wis. (27-29—10) Kje je ŠTEFAN MEDVED (vulgo Baer) f Doma je iz Čepovana na Primorskem. V Ameriki je približno 18 let, star je 60 let. Pred 5. leti je odpotoval iz Brooklyna, K. T., proti sapadn. Radi neke •mine zadeve bi radi zvedeli za njegov naslov. — "Glas Naroda", 82 Cortlandt St., New York, N. T. Ako hočeš dobro postrežbo z mesom in groceriio, tako «e obrni na Martin Geršiča, 301-303 E. Northern Ave., Pneblo, Colo jfndi naznanjam, iu. tniani ! V zalogi vsakovrstno suh^ ^ meso. namreč: klobase, rebra, jezike Sunke itd. 2» leto I909 je dobiti po 12c. pri SL0VENIC PUBLISHING CO. 82 Qortlandt Street, New York City. Pozor! Slovenci Pozor! ^SALON^ zmodernim kogljldčem. Sveže pivo v sodičkih in buteljkah ia druge raznovrstne pijače ter unfjsk*. smodke. Pomniki dobe pii meni Čedne prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna iti izborna. Vsem Slovencem in drugim Slovanoar? se toplo priporoča Martin Potokar 684 So. Center Avb. Chicago, IR Bratom Slovencem in Hrvatom naznanjam, da imam na prodajpo zelo niitki ceni dobra, stara narav, na vina. Imam bela in rudeča vina po 4f»c. galona s posodo vred. Pri manjših naročilih kot 50 galon računam za posodo $12. Z naročilom naj se pošlje polovica zneska in ostanek se plača pri sprejemu vina. Za obila naročila se priporoča posestnik vinogradov Frank Stefanich iyiwiuip!imiglH- ninmymiy.i ' U Govorim v vseh slovansk o ODLiXL'. o bis t Ifji ................. ejfr-1»' Cast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, lil., kakor tudi rojakom po z-jed. driavah, da sem otvoril novo urejeni saloon nri "Triglavu", 572 Blue Island Ave., Cliicafo. IIL kjer točim pristno uleiano Atlas pivo, uvrstili whiskey. Naj bol ja vina in di£e£e smodke so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejen« kegljišče ia igralna min (pool table). Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse bodem dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča Mohor Mladič, 573 Blue Island Ave., Chicago, 111. U. R. R- No. 1 Box »I FRESNO, CAL- jp !» JI^IU il^j.-'j^ itfjr HARMONIKE bodisi kakorSnekoli vretc izdelujem in popravljam po najniijih cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem ie nad 16 let tukaj v tem poslu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike te računam po delu kakoršno kdo zahteva brez nadaljnih uprašanj. JOHN WENZEL, 1017 E. 62nd Str., Cleveland, O. Belokranjci poslužujte se Mestne hranilnice v Črnomlju katera se nahaja v občinskem uradu (kancliji). BOJ AKt, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK. Posojuje na zemljišča po 5% na leto. Vsak dolžnik plača toliko na leto na kapital, da znašajo obresti in odplačilo ravno 6%. ^a ta način se ves dolg poplača ravno v 35£ letili. pa lahko svoj dolg tirdi poprej plača kadar hoče. Vloge obrestuje po 4% in jih poluletno pripisuje h kapitalu. Da je varnost popolna, svedoči to, da vlagajo v to hranilnico tudi c. k. sodišča svoj denar za mladoletne otroke in varovance. Vsak, kdor potrebuje posojilo, naj se zaupljivo obrne do mestne hranilnice v Črnomlju. TJraduje se vsaki dan, izplačuje in vplačuje pa vsako sredo in petek od 8. do 12. are dopoladne in od 1. do 4. nre popolndne. Brez deležev in oruoili stroškov! -