GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA OBMURJE
Murska Sobota, 26. marca 1954
Leto VI. - Štev. 12 | Cena 10 din
Ureja uredniški odbor  odgovorni urednik Jože Vild — uredništvo in uprava M Sobota. Trg tmage 5 — ček račun pri NB FLRJ v M Soboti, St 641-T-308 — tisk Mariborske tiskarne — naročnina četrtletna 100 polletna 200 celoletna 400 din — Izhaja vsak petek Poštnina plačana v gotovini
Okrajna konferenca ZK v M. Soboti
V zadružništvu je osnovna  podlaga
za napredek prekmurskega gospodarstva
Izvoljen je nov Okrajni komite ZKS — sekretar Nace Voljč
V novi Okrajni komite KZS Murska Sobota so bili izvoljeni tovariši:
Nace Voljč, Bela Brglez, Franc Ficko, Vanek Štiftar, Franc Rogl, Ferdo Kovič, Ivan Horvat, Jože Vild, Milika Rogan, Jože Varga, Salko Hukič, Ivan Janežič, Milan Frančiškin, Koloman Korpič, Karel Barbarič, Ivan Kelhar in Vinko Šliber.
Delegati za III. kongres ZKS: dr. Tone Vratuša, Nace Voljč, Bela Brglez, Franc Rogl, Vanek Šiftar, Franc Ficko, Jože Vild, Koloman Korpič, ing. Koloman Cigit, Salko Hukič, Rudi Rapl in Milika Roganova.
Prejšnjo soboto je bila v Murski Soboti tretja redna konferenca Zveze komunistov Slovenije za soboški okraj. Konference se je udeležilo 123 delegatov in več gostov; med njimi sekretar CK ZKS tovariš Miha Marinko, dalje drž. podtajnik dr. Tone Vratuša, zvezni poslanec Vanek Šiftar in republiški poslanec dr. Jože Rus.
Poročilo konference, ki ga je podal član Okrajnega komiteja tov. Ficko, je zajelo področje gospodarstva, delavsko upravljanje, sezonstvo, delo , ljudske oblasti, stanje Socialistične zveze in ostalih množičnih organizacij ter delo okrajnega partijskega vodstva, občinskih komitejev in osnovnih organizacij ZK.
Iz poročila, pa tudi razprave, je bilo razvidno, kako se razpleta v zadnjih letih gospodarsko, politično in kulturno življenje Prekmurja. Temu ustrezni so tudi sklepi, ki jih je ob zaključku sprejela konferenca.
V obdobju med dvema konferencama je sicer v marsičem viden napredek dela, ki so ga v okraju vodili komunisti, ki pa kot celota le niso bili vedno kos svojim nalogam. Mnogi komunisti še niso dojeli prave vsebine novega dela po VI. kongresu ZKJ, še vedno razmišljajo, ne vedo, kaj naj počnejo. Zadnje volitve v zvezno in republiško skupščino so pokazale, da so ljudje v Prekmurju že po svoji socialni strukturi nujno navezani na našo družbeno stvarnost, da odobravajo njeno vsebino. Nizek odstotek članstva SZDL napram številu volivcev pa opozarja komuniste, da je tu premalo storjenega, da je SZDL v Prekmurju več ali manj prepuščena sama sebi. Logično pa bi moralo biti. da more šele čvrsta in zavedna organizacija dati takšne uspehe, kot so prav jesenske volitve.
Zadružništvo je v okraju razpredlo že široko mrežo, vsebina dela pa je še vedno slaba. Tudi delavsko upravljanje v podjetjih in obratih je v mnogih primerih še brez zadostnih perspektiv. Analiza dela ljudske oblasti je prav tako pokazala na številne pomanjkljivosti. Še vse preveč je samovolje posameznikov, diktiranja in neznanja. Manjka množične kontrole in čestokrat poznavanje naših
predpisov in pravic, ki jih imajo posamezniki in družba.
Nekateri komunisti so si razlagali novi statut tako, da si bodo sedaj lahko »oddahnili«, namesto da bi spoznali, da je novi način dela le še težji in da zahteva več znanja in prizadevnosti. Kdor hoče kot komunist kaj veljati, ga morajo množice sprejeti, mu zaupati in verjeti. Prav zato pa mora komunist vedeti, kaj hoče, vedeti mora, kaj hočemo doseči tu v Prekmurju, dobro mora poznati tekoče naloge; poznati pa mora tudi cilje razvoja socialistične Jugoslavije. Le tako lahko stoji komunist na čelu delovnih množic.
V razpravo po poročilu, ki je bilo zelo kritično, saj ni govorilo o uspehih, temveč bolj o pomanjkljivostih in napakah pri delu, je poseglo več delegatov, med njimi tudi sekretar Centarlnega komiteja ZKS, tovariš
Miha Marinko. Poudaril je, da je z ozirom na socialni sestav za Prekmurje izredno važno zadružništvo. To morajo komunisti vedno upoštevati, osnovne organizacije ZK pa svojo delavnost usmerjati na pospeševanje in napredek zadružništva.
Tovariš Marinko je poudaril, da je delo SZ obenem zrcalo delo komunistov posameznih krajev, ki pa tej vseljudski organizaciji marsikje niso znali dati prave vsebine. Organizacije Socialistične zveze morajo voditi določeno politiko do vseh pojavov, morajo biti motor napredka na vasi, v njih mora biti najpestrejše življenje s socialističnim konceptom. Organizacije Socialistične zveze ne morejo kar tako mimo pomanjkljivosti in napak občinskih ljudskih odborov in drugih nepravilnosti na vasi. Kakor hitro bodo organizacije SZDL resnično zaživele in postale žarišče
vsega napredka na vasi, jih ljudje ne bodo več gledali z nezaupanjem in bodo hitro postale v resnici množične organizacije, ki bodo zajele vse poštene delovne ljudi, ljudje se bodo Socialistične zveze oklepali z večjo vnemo in tudi uspeh bo mnogo večji.
Govoreč o gospodarstvu Prekmurja, je tovariš Marinko po-
udaril, da ima ta pokrajina možnosti za gospodarski napredek. Osnovna podlaga za to pa je v zadružništvu. Tu morajo komunisti vložiti vse svoje sile. V okviru zadrug je možnost povečanja kmetijske proizvodnje tako, da bo Prekmurje postalo gospodarsko aktivna pokrajina.
Delegati so izvolili tudi nov, zdaj le 17-članski okrajni komite. ZKS in 12 delegatov za III. kongres ZKS. Za sekretarja Okrajnega komiteja ZKS Murska Sobota je bil izvoljen tov. Nace Voljč, dosedanji sekretar OK ZKS Ljubljana-okolica. Tovariš Voljč je bil med komunisti Prekmurja že nekaj časa pred tem, odkar ga je sem poslal kot političnega svetovalca v pomoč Okrajnemu komiteju Centralni komite ZKS.
5. april-
krajevni praznik Cezanjevec
Občina Cezanjevci je ena izmed onih v ljutomerskem okraju, v kateri se je razvilo aktivno partizansko delovanje. Ljudje teh krajev so bili povezani z narodnoosvobodilnim gibanjem in prispevali tudi žrtve. Petindvajsetim talcem, padlim pri Ribičevem mlinu 25. aprila 1944, nameravajo še letos postaviti spomenik. Nedavno pa so sklenili, da bodo v spomin na partizanske borbe pred desetimi leti razglasili tudi za cezanjevsko občino krajevni praznik.
Leta 1944, prav v dneh okrog 5. aprila, so bili največji spopadi med partizani in okupatorji ne le pri Ribičevem mlinu, kjer je padlo pet gestapovcev, temveč tudi v Desnjaku, Vogričevcih in na Stari cesti. Borbe so trajale teden dni, tako da je okupator bil primoran prositi za ojačenje. V teh borbah se je izkazal skojevec Janko Ribič, ki je tudi padel 6. aprila 1944 v Vogričevcih. Na njegovi rojstni hiši bodo odkrili spominsko ploščo.
Na pobudo občinskega odbora Zveze borcev NOB so sklenili, da bo odslej 5. april vsakoletni občinski praznik cezanjevske občine. Letos ga bodo praznovali prvič. Na ta praznik se že v teh dneh pripravljajo v vseh vaseh občine. Predvidevajo več prireditev, med drugim nameravajo do tega dne urediti tudi cestno razsvetljavo v Cezanjevcih. Udeleženci praznika si bodo lahko ogledali tudi muzej NOB občine Cezanjevci, po svečani seji občinskega ljudskega odbora bo skupen odhod k odkritju spominske plošče, popoldne pa je predviden kulturni spored, v katerem bodo sodelovala domača in sosednja kulturnoprosvetne društva.
Cezanjevčani vabijo prebivalce bližnjih in daljnjih vasi, predvsem pa one, ki so kakorkoli sodelovali v gibanju NOB v teh krajih, da se v čim večjem številu udeleže prvega občinskega praznika v Cezanjevcih.	S. F.
Predsednik Ljudske skupščine LRS
Tovariš Miha Marinko med volivci
v Bodoncih in Tišini
Predsednik Ljudske skupščine LR Slovenije in zvezni poslanec soboškega okraja, tov. Miha Marinko, je prejšnjo nedeljo obiskal volivce v Prekmurju. Imel je dva razgovora z volivci, dopoldne v Bodoncih in popoldne v Tišini.
K dopoldanskemu zborovanju v Bodoncih se je zbralo okrog 250 ljudi, ki so z zanimanjem sledili besedam tovariša Marinka. V največjem prostoru tišinske osnovne šole pa se je zbralo toliko ljudi, kolikor jih v Tišini zlepa ne pomnijo na podobnih
sestankih. Prišlo je nad 300 ljudi iz Tišine in ostalih vasi občine, tako da je bila dvorana pretesna za vse.
Tovariš predsednik je volivcem govoril predvsem o možnostih gospodarskega napredka Prekmurja, o dvigu kmetijske proizvodnje in vlogi kmetijskega zadružništva pri tem. Tovariš Marinko je tudi odgovarjal na razna vprašanja volivcev, ki so se zanimali za obdavčitev po katastru in podobno.
Z letnega sestanka SZDL v M. Soboti
Napredek -
ki pa ni popolen
Prejšnji petek so se sestali k letnemu zboru tudi izvoljeni delegati osnovnih organizacij SZDL s področja soboške mestne občine.
Letni sestanek Socialistične zveze v Murski Soboti je spremljala ugotovitev, da je bilo v razdobju med prejšnjim in zadnjim letnim zborom sicer precej storjenega, kar kaže na zboljšanje dela organizacije SZDL na mestnem področju, da pa s stanjem še vedno ne moremo biti zadovoljni.
Trenutno deluje na vsem področju 13 osnovnih organizacij SZDL, osem v samem mestu in pet v okoliških vaseh, število članstva se je v mestu sicer dvignilo za nekaj sto, v okolici pa je stanje precej slabše, tako da v vsej občini število članov SZDL še vedno ne dosega polovice števila vseh volivcev. Med najboljšimi organizacijami prednjači še vedno V. mestna osnovna organizacija SZDL (predel Turopolja), z njimi pa so zelo delavni tudi člani SZDL kolodvorske četrti. Lep napredek je pokazala mestna mladina, ki se v zadnjih mesecih povsod živahno udejstvuje.
Ob teh dobrih organizacijah
pa je še vedno več slabih, kjer še niso našli pravega dela, kar narekuje vsem vodstvom, predvsem pa soboškim komunistom, večjo skrb za stanje in življenje znotraj organizacij SZDL.
Na zboru je bil izvoljen nov petnajstčlanski Mestni odbor SZDL. V odboru je šest predstavnikov SZDL iz okoliških vasi.
Delovni pomenek soboške mladine
V četrtek prejšnjega tedna je bila v Murski Soboti izredna konferenca LMS za Mursko Soboto. Udeleženci tega delovnega pomenka so se razšli s prepričanjem, da bo soboška mladina po uspehih, doseženih v zadnjih mesecih, v bodoče še bolj pokazala svojo voljo do dela na vseh področjih borbe za napredek.
Na konferenci so izvolili tudi novo vodstvo, mestni komite LMS, ki ga sestavlja 11 najboljših mladincev in mladink.
Obvestilo bralcem
V začetku februarja smo razpisali anketo za novi podlistek v našem tedniku. V zadnji februarski številki smo že obvestili bralce o dotedanjih rezultatih ankete. Do kraja februarja je bilo največ predlogov za objavljanje zgodovinske povesti »Miklova Zala«. Ko smo to povedali bralcem, pa so nas številni opozorili, da je isto povest objavljal v lanskem letniku »Kmečki glas«, ki je tudi precej razširjen v naših krajih.
Uredništvo se je odločilo za objavo izvirnega dela in danes že lahko sporočimo vsem čitalcem ,da bomo v prihodnji številki že začeli objavljati
naš novi podlistek
„Zemlja“
Za tako delo smo se odločili po predlogih mnogih naših bralcev in naročnikov, ki so predlagali, naj objavimo kako izvirno delo, ki pa naj ne bo predolgo. Ker je bilo uredništvu predloženo primerno krajše delo, smo se odločili za objavo in bomo novi podlistek tudi začeli objavljati v prihodnji številki.
Avtor dela je našim bralcem že znan po krajših sestavkih v našem listu, »Zemlja« predstavlja njegov prvi daljši tekst v prozi. Vsebina zajema življenje kmečkih ljudi v Prekmurju. Upamo, da bodo bralci z našim novim podlistkom zadovoljni.
Uredništvo
Z nepoštenostjo je treba pomesti
Zgube, zgube... ali naj s e ta pesem iz leta v leto ponavlja?
Kmetijsko zadružništvo je že pognalo globoke korenine med prekmurskimi kmeti. To so pokazali letošnji občni zbori, ko so kmetijske zadruge polagale obračun o svojem lanskem delu. Še  večji razmah zadružnega delovanja pa v marsikateri zadrugi ovirajo razne organizacijske napake; slabo delo upravnih in nadzornih odborov in nepoštenje zadružnih uslužbencev. Zlasti slednje je največje zlo, ki zadrugam v Prekmurju povzroča veliko škode.
Primanjkljaji, izgube, poneverbe; pojavi, ki se v posameznih zadrugah kakor črna nit vlečejo iz leta v leto. Od 88 zadrug, kolikor jih je lani poslovalo, je bilo pregledano poslovanje v 34 zadrugah. In kaj so pokazale revizije?
NAD PET MILIJONOV DIN JE ŠLO PO VODI — PA NE PO »VIŠJI« SILI
Ugotovljeni so bili večji in manjši primanjkljaji, ki se ne dajo opravičiti z neko »višjo silo«, če jih namreč seštejemo do. bimo vsoto, ki presega 5,000.000 dinarjev. V zadrugah se pojavljajo zelo pogosto. Prvenstvo ima seveda zadruga v Rakiča-
 nu, kjer ni zaleglo premeščanje zadružnih uslužbencev, niti sodno kaznovanje, saj je primanjkljaj vedno bolj naraščal, dokler ni zguba v zadružni gostilni in trgovini dosegla enega milijona din! Poslovodja družne trgovine v Melincih je v kratkem času »prigospodaril« zadrugi pol milijona din zgube. Nekaj podobnega se je pripetilo tudi v Kobilju, samo s to razliko, da je to »delo« opravil kar sam predsednik zadruge. Precejšnje zgube so ugotovili tudi v Turnišču, Bodoncih, Srednji Bistrici, Gederovcih, Pertoči, Predanovcih in Markovcih. Njim se je letos pridružila še zadruga v Šalamencih, kjer so odkrili kar za 600.000 dinarjev primanjkljaja. Poslovodja sicer pravi, da mu ni znano, kako je do njega prišlo, vendar pa bo moralo sodišče izreči zadnjo besedo.
POSLOVANJE ZADRUGE — DEVETA BRIGA NEKATERIH VODSTEV Pa se vprašajmo: odkod naenkrat tolikšne zgube in kdo so krivci? Če pogledamo, kaj so storili upravni in nadzorni odbori zadrug, da bi take »kata-
strofe« pravočasno preprečili, lahko kaj kmalu ugotovimo, da zelo malo, ponekod pa prav ničesar. Že samo dejstvo, da so le redki zadružni odbori zahtevali revizijo, čeprav, je bilo kot na dlani, da poslovanje zadruge ni v redu, meče slabo luč na zadružna vodstva. Še več! Ponekod so se posamezni odborniki celo trudili, da so se vrinili v zadrugo z namenom, da kot blagajniki in nakupovalci
 pridejo do »izrednih« dohodkov. Ti ljudje pa so najčešče kazali slabo razumevanje za poslovanje zadrug po ustaljenih pravilih. Brž ko so poslovodje to opazili (bodi povedano, da so to večinoma trgovci z večletno prakso), so nastalo »vrzel« spretno izkoristili in postali neomejeni gospodarji v zadrugi, ki je postala tako rekoč njihovo »podjetje«. Rezultati takega poslovanja so se kmalu pokazali v zgubah. Pri tem nečednem poslu so imeli prste vmes tudi nekateri knjigovodje, ki so z nepravilnimi knjižbami. pošiljanjem lažnih bilanc itd. napačno prikazovali stanje v zadrugi in tako slepili poštene zadružnike
(Nadaljevanje na 2. strani)
OLO Murska Sobota je razpravljal
o razdelitvi katastarskega dohodka po občinah
V ponedeljek, 22. marca, je bila skupna seja obeh zborov OLO Murska Sobota. Kot najvažnejši točki dnevnega reda je razpravljal o razdelitvi kata-
strskega dohodka po občinah in o pavšalni skočnini.
Odlok
Predstavnik komisije za ureditev katastrskega dohodka, ki je bila izvoljena na enem izmed zadnjih zasedanj, je poročal o njenem delu. Proti koncu februarja se je komisija sestala in v dveh dneh določila povprečni katastrski dohodek za vse katastrske občine. Pri tem je upoštevala katastrski dohodek, ki je bil izračunan po starem katastru, vendar le v manjši meri, bolj pa se je oslanjala na ugotovitve zadnjih let. Komisija je štela 17 članov iz vseh krajev Prekmurja, zato je svoje delo lahko dobro opravila.
Dobro delo komisije potrjuje tudi ugotovitev, da sta doslej bili vloženi le dve pritožbi za spremembo povprečnega katastrskega dohodka v katastrskih občinah. Tudi razprava je pokazala, da je sorazmerje med posameznimi katastrskimi občinami določeno dokaj dobro. Pri
njivskih površinah se giblje od 18.000 do 40.000 din; najnižje je v hribovitih krajih, najvišje pa v ravnini ob Muri in Ledavski dolini Pri sadovnjakih pa je najvišje povprečje v hribovitih krajih, kjer sadno drevje bolje uspeva, in znaša do 55.000 din V ravninskih krajih, kjer je kapar uničil mnogo drevja, pa je najnižje povprečje 35.000 din. Katastrski dohodek za travnike je določen od 10.000 do 28.000 dinarjev, za gozdove pa 2500 dinarjev.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Uspel diskusijski večer v Murski Soboti
V okviru Ljudske univerze je v ponedeljek zvečer predaval v Murski Soboti o temi »Odmevi III. plenuma CK ZKJ« tov. dr. Anton Vratuša. Razveseljiv je bil obisk tega predavanja, saj je bila kino dvorana polno zasedena, med udeleženci pa je bilo precej mladine in delavcev. Udeleženci predavanja so ob koncu stavljali predavatelju razna vprašanja in dobili nanje pojasnila.
 O praznovanju pomladi..
Začetek pomladi je bil pri vseh narodih povezan s praznovanji in darovanji bogovom, ki so v deželo prinesli veselje in življenje. Ti običaji so pri nekaterih ohranjeni še danes, sicer ne več v prvotni obliki, ampak le še kot ostanek teh lepih običajev. Na severu, kjer traja dan kakor tudi noč nekaj mesecev, se ljudje vesele kresne noči, kajti tedaj zopet vzide sonce. Ta prehod iz noči v dan proslavijo s plesi in veselicami.
Pri naših prednikih, starih Slovanih, so bila praznovanja nekoliko drugačna. Ko je skopnel sneg, so proslavili ta dan s požigom kipa Morane, boginje zime, in slovesnimi obhodi s kipom Vesne, boginje pomladi Vendar je bil pravi praznik pomladi šele ob koncu aprila, na Jurjevo. Tedaj so ves večer peli pesmi, plesali, okrašeni z gozdnim zelenjem, in opravljali daritve. Ta praznovanja je zaključil praznik Kresu, bogu | ognja in sonca, kajti tedaj se je pričelo težko poljsko delo . . .
Sekretar CK ZKS tov. Miha Marinko
Stran 2
OBMURSKl TEDNIK
Murska Sobota. 26. marca 1954
Uspešnega razvoja Prlekije
ne smemo zmanjšati
Zakaj naj bi ljutomerski okraj, ki stopa v leto 1954 z močnim državnim kmetijskim sektorjem, v bodoče napredoval počasneje, kakor je brez njega v letih 1950—1953
Okrajni ljudski odbor v Ljutomeru je 10. marca t. l. že tretjič popravil proračun, da bi v smislu novih uredb in zakonov vskladil njemu prepuščene dohodke in predvideno dotacijo z izdatki, ki bi okraju tudi v letu 1954 omogočili normalno administrativno upravljanje in minimalno gospodarsko napredovanje. Primanjkljaj v administrativnem delu proračuna znaša 73 milijonov dinarjev, pri investicijskem pa 105 milijonov dinarjev.
Čeprav je ljutomerski okraj izrazito poljedelski, saj nima skoraj nobene industrije, je doslej veliko storil za svoj napredek.
Za največji uspeh je smatrati razvoj elektrifikacije. Tako je pridobljena osnova za razvoj kmetijstva na višjo stopnjo, s povečano storilnostjo. V letih 1950-53 je bilo zgrajenih 72,5 km daljnovoda, 205 km mreže nizke napetosti ter 27 transformatorskih postaj. Skupna vrednost opravljenega dela na tem področju znaša 256 milijonov dinarjev. Od tega je prispeval OLO 6,200.000 din, za 10 milijonov so prosilci dobili kreditov. Ostalo vsoto, t. j. 239,980.000 din, pa so dali sami. Največ so investirali zasebniki, precej pa tudi občinski ljudski odbori, kmetijske delovne zadruge, KZ in kmečka gospodarstva. Zaradi tako velikega uspeha na tem področju bo prva faza elektrifikacije — ki bo zagotovila električno razsvetljavo vsaki hiši, ki si jo želi — letos zaključena.
Vzporedno s tem se je tudi široko razmahnila mehanizacija kmetijstva, saj je bilo v okraju leta 1945 vsega 5 traktorjev, danes pa jih je 53 itd. Druga faza elektrifikacije pa bo omogočila tudi mehanizacijo zasebnega kmečkega gospodarstva in gospodinjstva.
Poleg velikega števila stanovanjskih hiš, ki so jih gradili v glavnem delavci, uslužbenci in kmetje v večjih središčih ter mestni občini Ljutomer in Gornja Radgona za svoje potrebe, je bilo v najbolj zaostalih viničarskih krajih obnovljenih, popravljenih, novograjenih in urejenih 394 hiš, vse to v skupni vrednosti 72,550.000 din. Prometna vrednost tega je še večja, ker so delovni kolektivi vložili v te objekte mnogo prostovoljnega dela.
Okraj Ljutomer je v zadn jih letih hitro napredoval, kljub vsem težavam
Gradbena delavnost je bila v okraju zadnja leta razmeroma močna. Na novo zgrajenih ali razširjenih je bilo več desetin zgradb raznih podjetij ter obratov, skladišč, delavnic, garaž; precej obsežna je bila tudi komunalna delavnost, skrb za ureditev šolskih prostorov, več splošnih in zobnih ambulant, dalje nabava 6 novih kinoprojektorjev in podobno.
Skupno je bilo v zadnjih letih vloženih za investicijsko izgradnjo in družbeni standard 635 milij. 550.000 dinarjev — ne upoštevajoč pri tem vrednost nabavljenih radijskih sprejemnikov in opreme. V tem znesku je 313,555.000 din iz družbenih
sredstev, ostalih 323 milijonov pa iz lastnih.
Skupno je v okraju od dve milijardi 444 milijonov din letnega družbenega bruto produkta ustvarjenih nekaj nad 500 milijonov dinarjev letno. Od tega
se je odvedlo za splošno družbene potrebe n. pr. v lanskem letu okrog 300 milijonov dinarjev, dočim je okrog 200 milijonov ostalo v okraju. Davkoplačevalci so vplačali od začetka leta 1950 do vključno 1953 naslednje vrsto davka:	zasebni
kmetovalci 442 milijona, zadru-
 ge 12 milijonov, obrtniki 17 milijonov, svobodni poklici 4 milijone; skupno torej 475 milijonov dinarjev.
 Za sedanje področje okraja pa so znašali za isti čas skupni proračunski izdatki 526 milijonov dinarjev. Od tega za investicije 27 milijonov, za prosveto in kulturo 147 milijonov, za socialno-zdravsteno zaščito 117 milijonov, za državno upravo 235 milijonov in od tega za ceste 70 milijonov.
Razlika med proračunskimi dohodki in izdatki, ki znaša v treh letih 31 milijonov, je bila krita s plačilom prometnega davka na dediščine ki darila ter iz dohodkov gospodarskih podjetij.
V letih 1950—1053 so znašale skupne investicije v okraju 635,000.000 din, od tega že prej omenjenih 313,555.000, iz družbenih sredstev, ostalo pa iz lastnih. V istem razdobju pa je bilo plačanega 475,000.000 din davka, kar pomeni, da je bilo v treh letih plačanih 161,445.000 din več davka kot pa, je bilo skupno investiranih družbenih sredstev v okraju. Ker je bilo iz lastnih sredstev investiranih 323 milijonov, pomeni to, da je okraj hitro napredoval kljub vsem težkočam.
Kako pa bo z razvojem v bodočnosti
Poleg tega je treba omeniti še to, da so izdatki socialnega zavarovanja v okraju za leto 1952 znašali 183 milijone dinarjev, za naslednje leto pa 187 milijonov. Od tega znašajo v letu 1952 vse vrste pokojnin nad 61 milijonov dinarjev, izdatki za otroške doklade nad 91 milijonov in za zdravstveno zaščito 30 milijonov dinarjev. Ta bremena, ki so v glavnem na ramenih socialističnih ustanov, se bodo v prihodnje še povečala, ker bo v socialno zavarovanje vključenih veliko število vini-
čarjev, ki jih bodo skupno z vinogradi prevzela državna posestva.
Letos bo zaključena prva faza elektrifikacije, ki bo poleg prostovoljnega dela terjala še 50 milijonov dinarjev v gotovini; v prihodnjih letih pa bo treba posvetiti prvenstveno skrb regulaciji Ščavnice in Plitvice, obnovi vinogradništva in sadjarstva, dvigu živinoreje, gradnji objektov za novo nastala kmetijska posestva ter nabavi živine in opreme za ta posestva, gradnji tovarne za predelovanje
sadja, gradnji vinskih kleti v Ljutomeru in pri Kapeli, gradnji Šolskih poslopij, stanovanjskih hiš in podobno.
Del teh načrtov bi OLO skupno s prebivalstvom, ki je zelo vneto za napredek, brez težav uresničil, če bi mu za investicije ostalo toliko lastnih sredstev, kolikor mu jih je ostajalo vsa leta do letošnjega; le za melioracije in za ureditev gospodarstva novih državnih posestev bi moral okraj dobiti kredite, oziroma dotacije.
Ivan Kreft
Obveščamo
vse naše cenjene odjemalce, da smo odprli v M. Soboti na Titovi ulici maloprodajno trgovino, v kateri prodajamo in razstavljamo vse kmetijske potrebščine.
Na zalogi imamo in vam nudimo:
KMETIJSKE STROJE — motorne, vprežne, ročne ter rezervne dele, KMETIJSKO ORODJE UMETNA GNOJILA — domača in uvožena: SEMENA — najboljše kakovosti; MOČNA IN MINERALNA KRMILA, strokovno sestavljena za razne potrebe domačih živali
OBIŠČITE NAS. POSLUŽUJTE SE NASVETOV NAŠIH KMETIJSKIH STROKOVNJAKOV!
»AGROMERKUR"
zadružno trg. podjetje MURSKA SOBOTA
Zadružniki v Križevcih
na Goriškem - dobri gospodar ji
Prejšnja leta so o Kmetijski zadrugi v Križevcih (Perkmurje) ni slišalo kdove kaj dobrega; letos je precej drugače. Že sama udeležba in razprava na občnem zboru sta pokazali, da so se člani začeli bolj zanimati za poslovanje svoje zadruge, kar je pripisati dejstvu, da je lani dosegla precej uspehov, kar bo prvenstveno njim koristilo.
V preteklem letu je zadruga imela 20 milijonov prometa in nad 700.000 din čistega dobička. Dohodki so bili doseženi v lesnem, trgovskem in odkupnem odseku, ki pa ni bil preveč aktiven zaradi slabe sadne letine. Pri traktorju so imeli sicer 41.000 din škode, vendar pa so jo nadoknadili s tem, da so z njim dovažali za zadružni dom gradbeni material in celo pesek iz Mure. Brez njega bi verjetno zadružni dom ne bil pod streho. V tem je upravni odbor ob podpori članov in celo sosednih vaščanov uspel; prispevali so precej gradbenega materiala in prebili na gradbišču nad 6900 ur. Največ je pripomogla mladina. A dom še ni gotov, zato čaka novo vodstvo obilo posla; zaprosili so že za investicijski kredit in upajo, da ga bodo dobili.
Danes znaša vrednost osnovnih sredstev zadruge že nad 3 in pol milijona din; zato imajo kritje za kredit.
Ko so delili dobiček, so name. nili 40.000 din za sadjarstvo, 20.000 din so dali članom kot prispevek za pavšalno skočnino, za kulturni-prosvetni sklad so odrinili 50 tisočakov itd. Pogovarjali so se tudi o socialnem zavarovanju članov. Vendar niso bili zanj preveč navdušeni, saj pride na družino okrog 5000 din, zavarovati pa bi bilo treba 90 članov.
Povedati pa je treba, da se naši kmetje še premalo zanimajo za izboljšanje svoje proizvodvek, ker ne pridelajo toliko, kolikor bi sicer lahko z umnim gonje; zato s težavo plačujejo da-spodarjenjem. Lani je Ljudska univerza priredila nekaj predavanj, vendar Še to ne bo mnogo koristilo, če se kmet sam ne bo izobraževal in sprejemal modernih metod gospodarjenja. Znano je, da je Gorička zelo primerna za sadjarstvo, a kmetje še ne razumejo, da bi jim večje površine sadovnjakov prinesle bolj obilne dohodke kot pa razdrobljene parcele. Potrebno je, da jim zadruga s propagando in zgledom pokaže, kaj je koristneje in bolj donosno.	-er
V Beltincih malo članov SZDL
Pred dnevi je bil v Beltincih občni zbor SZDL, katerega so se udeležili domala vsi člani. Prinašamo nekaj glavnih misli iz poročil in živahne razprave.
Čeprav je organizacija SZDL v Beltincih lani uspešno opravljala svoje poslanstvo, je treba vendarle povedati, da je šla pri tem premalo v širino; v organizacijo je namreč včlanjenih le 27% volilnih upravičencev, kar je odločno premalo. Beltinske socialiste je bilo lani videti kot. sodelavce pri mnogih političnih in gospodarskih akcijah. Posebno so se izkazali pri organizaciji občinskega dneva, novembrskih in zadnjih nadomestnih volitvah. Vodstvo zasluži vse priznanje.
Na zboru so precej govorili o načrtih za bodoče delo. Člani so izrazili željo, da bi čimprej prišlo do zbora volivcev, kjer bi občinski ljudski odbor položil obračun o svojem delu. Ker se Beltinčani že od nekdaj prištevajo med tržane in vaščane, so topot rekli, da bo treba misliti tudi na lepši zunanji izgled trga. Izreku so se za ustanovitev Olepševalnega društva. Urediti nameravajo tudi park.
Kdo bo porod škodo ? - problem št. 1
(Nadaljevanje s 1. strani)
Vprašanje, ki grize vse tiste zadružnike, ki nimajo s temi umazanimi posli ničesar skupnega. Ni blaga, ni denarja! Od ugotovljenih 5 milijonov din zgube so krivci doslej poravnali le 160 tisočakov! Niso pa ravno redki primeri, da krivci, ki so zapravili manjše vsote, sploh niso bili sodno kaznovani. Upravni odbori le redkokje odločno zahtevajo, da morajo brezvestni trgovci povzročeno škodo tudi poravnati. Vzrok — tu ali tam imajo prste vmes tudi člani upravnih odborov, zato se jim ne ljubi vtikati v zadevo, v katero so sami zapleteni, marveč jo poskušajo čimbolj potisniti na stran. Kdo se naj ob takem stanju še čudi, če zadružniki izgubljajo zaupanje v svojo zadrugo? Računi
kompromitiranih voditeljev se potemtakem glase takole: primanjkljaji, zgube in poneverbe so sicer tu, a vendar naj ostanejo zavite v temo, da zadružniki, ki naj bi poplačali ves »račun«, čeprav pri stvari niso bili soudeleženi, ne bi kaj več zvedeli ... Lepa morala!
JAMSTVO — INSTRUMENT
V ROKAH ZADRUŽNIKOV
Zato ni slučaj, če letos zadružniki na zborih odločno zahtevajo, da je treba zadružno imovino zavarovati, da se bo vsakdo prav dobro premislil, preden se bo utegnil nad njo spozabiti. Upravni odbori naj zahtevajo od uslužbencev jamstva, ki bodo preprečila marsikatero nepošteno delo. Če pa tega ne bo storil, naj sam nosi odgovornost za škodo, ki bi nastala v poslovanju zadružne trgovine.
Seveda še to ni edino zdravilo. Zadružna vodstva bodo morala bolj nadzirati poslovanje trgovskih uslužbencev in
jih sproti opozarjati na storjene napake. Potrebna je močna revizijska služba, ki bo vsak poizkus nepoštenega poslovanja že v kali zatrla, hkrati pa pomagala zadrugi in njenim članom z nasveti — kar naj bi bila njena glavna naloga, ne pa ugotavljanje primanjkljajev. Le zadruge, ki se bodo teh nevšečnosti, ki so letos močno škodovale njihovemu ugledu, znebile, bodo lahko dosegle večji razmah in uspehe v kmetijski proizvodnji, postale bodo organizacije, v katere se bo prekmurski kmet rade volje včlanil.
Krajna
Zadnjo nedeljo so nas obiskali igralci iz Cankove in v zadružnem domu uprizorili igro »George Dantin«. Nastopajoči so svoje vloge dobro podali, udeležba gledalcev je bila zadovoljiva. Cankovčani, kmalu spet na svidenje!	G.
POMLADNI DAN
Pomlad!... Ob tej besedi te prešine nekaj osveženega, pomisliš na sveži zrak, na ozelenelo drevje... Začutiš prelivajoče se
življenje, ki v močnih tokovih lije iz gozdov, iz zraka, od vsepovsod ... Ljudi se polašča neko noro, razposajeno veselje in nenadoma silno zahrepenijo po pesmi, samo peli bi in peli... Zvečer so nekoliko utrujeni in tedaj jih zagrinjajo spomini v svojo kopreno ... Ah, koliko je teh spominov! Nekateri te zabolijo
in hočeš se jih rešiti, jim ubežati... In res! Na svežem zraku se uteši vsaka pekoča bolest.. Ob lepih spominih se ti pa obraz nasmejano razleze, oči ti zažare in v hipu brezmejno vzljubiš življenje...
Pri nas v šoli je bil ta dan vedno nekam svečan, zlasti prva leta po vojni, ko smo dobili slovenskega učitelja. Spominjam se prvega jutra, ko smo vsi bili nekam nestrpni, nemirni in smo prišli v šolo že zgodaj zjutraj. Tudi učitelj je prej prišel in s seboj je prinesel violino. Ne spominjam se, kaj vse nam je zaigral, a vem le to, da smo ga poslušali kot bi bili začarani. Ob trepetajočih zvokih smo drhteli in se v predstavah počasi pomikali v nek daljni svet, kjer ni ne noči, ne dneva, ne predmeta, kjer ni ničesar razen neke nejasne, motne svetlobe.. Vse je izginilo in ko je nehal igrati, smo ga gledali s pričakujočimi, žalostnimi, zamišljenimi pogledi. Zakaj? Ne vem, a slutim, da zato, ker smo se vrnili iz sanj v resničnost. . . Potem smo šli na kratek izlet med polje in počasi smo postajali zopet veseli in razigrani.
Učitelju smo pa bili hvaležni, kot bi nam daroval nekaj velikega neprecenljivega ...
B. P.
Odlok o začasni ureditvi katastrskega dohodka ho začel veljati 1. aprila 1954
(Nadaljevanje s 1. strani) Pri določanju katastrskega dohodka za posamezna gospodarstva je možno predpisani povprečni dohodek za tisto katastrsko občino zvišati ali znižati za 25 odstotkov. To je treba upoštevati tamkaj, kjer ni vsa zemlja enako donosna. V nekaterih krajih so sicer sprejeli sklep, da se bo za vsa gospodarstva katastrski dohodek izračunal po povprečnem katastrskem dohodku. Tak postopek je pravilen tam, kjer zaradi razdrobljenosti parcel gospodarji imajo svojo zemljo razmetano v mnogih parcelah po vsej katastrski občini. V primerih ko nekdo ima večinoma dobro ali večinoma slabo zemljo, pa bo to povprečje treba zvišati, drugemu pa znižati.
Ob zaključku razprave je OLO sprejel odlok o začasni ureditvi katastrskega dohodka, ki bo začel veljati od 1. aprila 1954 in 
se bo za letošnje leto že po
 njem izračunaval davek. Od lok pa daje vsakemu, ki lahke dokaže, da se mu je zgodila krivica, možnost pritožbe.
OLO je razpravljal tudi o pavšalni skočnini, kar je bilo načeto že na predzadnji seji. Pred začetkom razprave je predsednik OLO prečital dopis Okrajne zadružne zveze, v katerem so
bile prikazane dobre strani pavšalne skočnine in nevarnosti, ki lahko nastopijo z njeno odpravo. Napačno bi bilo ukiniti pavšalno skočnino sedaj, ko so jo že uvedli tudi po vseh sosednjih okrajih in ko so se že pokazale dobre strani ter vsi napredni živinorejci izražajo željo, da je pavšalno skočnino treba pustiti. To se je pokazalo predvsem na letnih zborih kmetijskih zadrug.
V razpravi je večina odbornikov pritrjevala, da je treba pavšalno skočnino obdržati še vnaprej. Le redki so se oglasili s svojimi pomisleki zoper pavšalno skočnino, ki pa so bile tako malenkostni, da jih ni bilo moč upoštevati. Zato so ob koncu razprave soglasno sprejeli odlok o pavšalni skočnini, ki je določena na 250 din za vsako kravo in telico, ki je ob času plčila stana eno leto. Pavšalna skočnina se bo plačevala v dveh obrokih, in sicer prvi do maja, drugi do oktobra vsakega leta
OREL SE JE ULOVIL V PAST Pred nedavnim je lovski čuvaj pri Sv. Petru nad Begunjami našel velikega živega planinskega orla — v pesti za lisice! Meril je z razpetimi krili 2 metra. Nenavaden plen je prevzel ljubljanski zoološki vrt.
JOŽE PINTERIČ:
Zgodba o laneni njivi
Sredi zelenega polja je pogrnjena sinja preproga. Kakor da je nekdo ukradel pas pomladanskega neba in ga skril semkaj 
med žitno polje, da ga bo sam naskrivaj hodil opazovat in bo 
uživaj ob čudoviti nežni barvi cvetočega lanu. Od daleč je kakor skrivnostno gorsko jezero, ki živi samo od sebe, brez pritokov in odtokov, v čigar kristalni gladini si vrhovi gora ogledujejo svoja raskava lica in ponosna čela, v njihovih svetlozelenih globinah pa plavajo mrzla telesa gorskih vil.
Kadar zaveje veter, se tisoče glavic, okrašenih s sinjo krono, priklanja druga k drugi, vedno globlje in globlje, toliko časa, da sinje kronice zdrknejo z glav in plavo jezero postopoma postane zeleno, rjavo, nazadnje pa rumeno in tedaj je pravljica o gorskem jezeru končana.
Štiri ženske so odšle na konec njive. Njihovi prsti na rokah, razpokanih od dela na polju, urno prijemajo skoraj pol metra visoka stebelca in jih s korenino vred ruvajo iz zemlje; hkrati je prst otresena s korenin in v levi roki se nabira rokovet toliko časa. da kazalec v objemu še doseže palec, nato jih z nekaj bet-
vami povežejo in položijo v kup, kjer že ostale rokoveti stoje pokonci z glavo navzdol, da se korenine čimprej posuše.
Ženske hite, vmes pa klepečejo 
o vseh mogočih vaških dogodkih, samo Marička, ki je še dekle, je bolj tiha in vase zatopljena. Njene kot laneni cvet plave oči so žalostne. Spomladi je na zvit ženski način prepričala očeta, da je treba letos sejati veliko lanu, saj so hramu potrebne travnjače, ponjave, vreče, pa še stolnjek bi se dalo naredit  iz finejšega prediva. Mislila je pa v resnici vse bolj na brisače in prte, posteljne prte, ki bi jih na zimo kot balo peljali na njen novi dom, saj je bila domenjena z Markom, da se bosta takrat vzela. Zadnji čas pa se ji je Marko odtujil in ona ve, da hodi z Justiko, s tisto jezično, nakodrano punčaro, ki bo imela vse kupljeno in prav nič iz domačega platna, saj bi se tega, gosposka kot je, sramovala. Zato je bila svetli sinjini Maričkinih oči primešana temna modrina oblačnega dne. Samo pridno in neprestano delo ji je pregnalo nekaj bridkosti
Zvečer se iz skednja slišijo čudni glasovi, kakor da se je tamkaj zbralo krdelo hripavo la-
jajočih psov. Rrl, rrl, rri... Pa vendar nič posebnega, le Marička in oče rlata — tako pravijo Goričanci — ali rilata — kakor se izražajo k bolj pojoči govorici nagnjeni »Marki«. Na velikanskem lesenem glavniku — rilu, nekdanjim velikanom je mogoče nekdaj služil za česanje njihove skuštrane grive, češejo lan, držeč ga s koreninami k sebi, da uboge glavice, glavine imenovane, kar brizgajo na vse strani, ko so posnete s tankih nežnih vratov, na katerih ostanejo samo zeleni, naškrobljeni ovratniki. Obglavljene rokoveti zvežejo v bremena, glavine pa spravijo na kup in jih pokrijejo, da se »zvüžgejo«.
 Ko posije toplo sonce, znosi Marička glavine na ponjavo, ob  njej poseda dolge ure in misli, misli. Včasih je pela, zdaj raje na tihem joka. Že kot otrok je dolge dneve presedela ob ponjavi, na kateri so bile v tanki plasti nasipane glavine. Nikoli se ni naveličala opazovati, kako so se prezale. Komaj so bile nekaj minut na soncu, že se je začelo v njih življenje; tu je poskočila ena z rahlim, komaj slišim pokom, tam druga, čedalje pogosteje, tako da nazadnje ni vedela, kam bi pogledala. Kakor da v nekem miniaturnem svetu brez
vrstnega reda eksplodira tisoč granat! Ni razumela, kaj se dogaja, dokler ni na robu ponjave zagledala glavine, ki se je pravkar s pokom siloma odprla, da so se pokazala znotraj lepo nabrana rebra, iz katerih so kakor rakete švignila krasna, rjavo polirana oljna semena. Zdaj je razumela, da glavine prezajo zato, da se seme enakomerno razseje po vsej okolici, da ne pade na en kup.
Tudi Maričkino srce je kakor lanena glavina. V njem je nabrano toliko bridkosti, razočaranj in bolečin, da ga kar razganja. In ona se boji, da se ne bi kdaj s silo odprlo in bi iz njega bruhnila vsa dolgo zadrževana bolečina. Boji se, da bi srce takrat ostalo prazno. ona pa ljubi svojo skrivnost, čeprav je tako boleča.
Drugi dan je znosila Marička ves dan na trato in ga lepo na tanko razprostrla v ravnih vrstah. Naj ga izmenoma obdelujeta toplo, suho sonce in mrzla, mokra rosa, da postanejo kožna vlakna voljna in odporna, leseni del stebelca pa krhek! To traja več časa. Trava že kar skozi dan k soncu rase, ko pride Marička in lan spet poveže v rokoveti, nato pa ga odnese domov ali pa v posebne, bolj daleč od hiš postavljene pečnice, kjer se mora temeljito posušiti. Tukaj pri pečnici Marička najraje poseda. Tu
Zvezni ljudski poslanec Ivan Kreft
se skriva v samoti, saj rase okrog pečnice nekaj krivenčastih vrb, ki zakrivajo razgled.
Marička sanjari pri pečnici. Lani je bil njen Marko tukaj, da je kuril v pečnici. V krogu je bilo postavljenih sedem trlic in pri vsaki je stalo dekle ali žena. One so krepko sekale krhek lan, da se je kup pozderja naglo dviga ob trlici. Delo je šlo gladko od rok, saj je Marko dobro kuril in dajal tericam v roke še vroči lan, ki ga je bil pravkar vzel iz peči.
Marko je imej kar dosti dela, saj je moral paziti, da mu ognjeni jezik ni obliznil lanu, sicer bi bilo v enem samem hipu vse v ognju, moral pa je tudi odgovarjati na hudomušno zbadanje deklet, ki so ga z besedami obletavale kot ose zrelo hruško, moral je neprestano gledali y Maričko, ki mu je bila izmed vseh najbolj všeč.. Ni se mogel nagledati gibčnosti in ljubkosti njenih kretenj, ko je z desnico bliskovito sekala trdi lan, ali pa z levico vlekla predivo skozi trlico, kakor bi gladila svoje ,lepe, dolge lase. Z naglo kretnjo je položila lepo očiščeno predivo na kup in že segla po novi rokoveti, vmes pa pogledala Marka s svojimi žametnimi očmi, da ga je kar pogrelo in vrglo med oblake hrepenenja, tako da ga je stara Lena
morala spet priklicati nazaj: »Le preveč ne zijaj, skrbno pazi na ogenj! Zakaj pa si tu?«
Ob spominu se Marička nasmehne. Večer je bil mrzel in ženske so se naglo razšle. Marko je ostal, češ da mora pogasiti ogenj, ona, Marička pa mora vse lepo pospraviti, saj pridejo jutri semkaj tret druge ženske in mora biti vse kar v najlepšem redu. Tedaj so na nebu zažarele prve zvezde, njima, Marku in Marički, pa so sijale njune oči. Umirajoče oglje, temna pečnica in stare skrivljene vrbe so bile priče, ko sta si obljubila večno zvestobo.
Eno leto je komaj preteklo in kje je večna zvestoba! Ne, letos ga ni prosila, da bi nalagal v peč, prehudo jo je bolel spomin. Raje je opravila vse sama, kakor da bi poslušala ženske, ki bi ves dan govorile samo o Marku in o tisti..
Konec prihodnjič
Murska Sobota, 26. marca 1954
TEDNIK
Stran 3
Pred senatom Okrožnega sodišča v Mariboru je pred dnevi bila razprava proti Francu Zemljiču, ki mu kot »prizadetemu« ni bil všeč zakon o odpravi viničarskih in njim podobnih razmerij, zato je na dolgo in široko razlagal, da mu današnje razmere v državi prav nič ne ugajajo, češ, da dobivajo viničarji in hlapci pokojnino, on »revež« pa mora na stara leta le garati in stradati. Zatrjeval je da bodo viničarji nastopili proti novemu zakonu, češ, da bodo sedaj mnogo bolj stradali, kakor so pod zasebnimi gospodarji, ker so jim le-ti dajali dovolj hrane in pijače, zadostno plačilo. Gospodarske razmere v državi je imenoval za anarhične in trdil da naši vodilni gospodarstveniki prav nič ne znajo, skratka, da bi on vse prav uredil, če bi bil na oblasti.
Tako je torej govoril bivši
lastnik mariborskega hotela »Orel«, sedaj vinogradnik v Filovcih v ljutomerskem okraju!
Sodišče ga je obsodilo na 9 mesecev zapora, pogojno za dobo treh let. Pri izreku kazni je upoštevalo obtoženčevo starost, bolezen in nerazgledanost. Zemljič si je pridržal možnost za pritožbo proti sodni odločitvi senata.	sd
Mrtvo so našli
V Ivanjševcih v Prekmurju so našli 78-letno prevžitkarico V. F. mrtvo v sobi. Še opoldne je družina z njo vred sedela pri kosilu, nakar so šli vsi razen stare matere v gozd pripravljat steljo. Ko so se ob štirih popoldne vrnili domov, so jo našli mrtvo, z zažgano obleko na telesu. Zdravnik domneva, da je hotela zakuriti ogenj, pri tem jo je obšla slabost in se ji je vnela obleka ter se je tako zadušila.
Gomilice
Člani naše zadruge so imeli pretekli petek svoj letni občni zbor, na katerem so ugotovili, da je bilo lani poslovanje zadruge vsekakor uspešno, saj je zabeležila 160.000 din dobička. Pogovorili so se tudi o nakupu novih kmetijskih strojev. Kupili so že škropilnico za sadno drevje, v kratkem pa bodo nabavili še mlatilnico in elektromotor. Na zboru so izvolili novo vodstvo.
V Nuskovi je gorelo
Pred kratkim je izbruhnil požar na domačiji posestnika Benka v Nuskovi pri Rogaševcih. Upepelil je podstrešje. Škodo cenijo nad 200.000 din, vendar poslopje ni bilo zavarovano, zato bo lastnik moral utrpeti vso škodo.
Goreti je začelo v dimniku, ki ni bil ometan in urejen tako, da bi bila izključena vsaka nevarnost požara. Zato se je ogenj lahko naglo razširil na podstrešje, kjer je bilo v bližini dimnika celo nekaj sena in slame, smeti in druge lahko vnetljive navlake.
Spet nauk več, da je treba dimnike ometati, jih urediti in speljati tako, da bo nevarnost za požar čim manjša. Slama in druge lahko vnetljive snovi ne sodijo na podstrešja!
Prav bi bilo. da komisije, ki pregledujejo dimnike in druge požarne varnostne naprave, posvečajo temu vprašanju več pozornosti in da lastnike sproti opozarjajo na ugotovljene pomanjkljivosti.	K.
Za vsak primer... Ivanjkovčani so pripravljeni
Pred kratkim so v Ivanjkovski občini zaključili tečaje protiletalske zaščite. V štirih središčih jih je obiskovalo 172 ljudi, od katerih je 56 tečajnikov položilo izpite z odličnim, 82 s prav dobrim in 3 z zadostnim uspehom. Predavatelji so svojo nalogo dobro opravili, pa tudi tečajniki so v pouk vložili obilo truda. Najbolje se je izkazalo središče na Maleku, kjer so tečaj obiskali večinoma delavci tamkajšnjega vinogradniškega posestva in zadružniki, ki so — čeprav so bili cele dneve zaposleni pri rigolanju, ki je težko delo — po večerih redno obiskovali predavanja in dosegli na preizkušnji tudi najboljše uspehe.	T.A.
Drobiž iz radenske  občine
Na drugi letošnji seji Ob LO Radenci so potrdili sklepčni račun za leto 1953. Sprejeli so tudi finančni načrt za I. četrtletje v znesku 955.000 din.
Na področju občine so ceste v v zelo slabem stanju, zato so na nje že začeli navažati gramoz. Navozili ga bodo nad 700 kub. m. Mnogo so govorili tudi o čiščenju in škropljenju sadnega drevja. Odborniki so menili, da je škropljenje z »Unimogom« predrago. Za eno uro škropljenja je treba plačati nad 700 din. Seznanili so se tudi s pregledom o neskladnosti med katastrskimi podatki in dejanskim stanjem zemljišč. Očistili bodo tudi nekatere vodne naprave.
Od občinskih podjetij sta donosni le pekarna in klavnica, ostale pa bo treba, kolikor bodo šla rakovo pot, ukiniti.
Hrastje-Mota dobi železniško postajo. — Na zadnji seji Sveta za komunalno dejavnost pri Ob LO Radenci — prisoten je bil tudi republiški poslanec tov. Pirher — so razpravljali o regulacijskem načrtu za Radence in še o drugih problemih. Za izdelavo načrta bodo razpisali natečaj. V Hrastju-Moti bodo letos predvidoma gradili novo železniško postajo. Sedaj je tamkaj samo postajališče.	Ki
Na Kapeli bodo kmalu gledali prvi film. Kinoprojektor bodo dobili od radenske občine, ki je dala svojo prvo aparaturo temeljito popraviti, tako da bo lahko služila svojemu namenu. Težave imajo pri gradnji prostorov za kabino. Zidati so začeli že v jesen, pa so z delom morali prenehati zaradi zime in pomanjkanja denarnih sredstev. Vendar upajo, da bodo z delom nadaljevali in — če bo šlo vse po sreči — že 1. maja odprli svoj kino.
 Po sledovih vlomilcev?
V Gomilcih v okraju Murska Sobota so v noči na 20. marec neznanci vlomili v trgovino KZ. Razbili so šipe, odprli okno in zlezli skozenj, pokradli nekaj predmetov in izginili. Za neznanimi storilci poizvedujejo preiskovalni organi.
Veščica
Naš gasilski dom je že doslužil. Zato si hočemo postaviti novega, sodobno opremljenega. Kmalu bomo prijeli za delo. Na pobudo gasilskega društva smo s primitivnimi sredstvi naredili že nekaj desettisoč opeke. Tudi prostor že imamo in apno je pripravljeno.
Delo bo terjalo precej denarnih sredstev, ki pa jih društvo samo ne bo zmoglo. Zato so sc obrnili na razne ustanove in jih zaprosili za pomoč. Upajo, da jo bodo dobili. Z razumevanjem je prisluhnila željam vaščanov tudi
 mestna občina.
Pri delu se je dosedaj najbolj izkazala mladina, ki je že pri- | spevala lepo število delovnih ur.  Sicer pa tudi odrasli vaščani tekmujejo med seboj, kdo se bo bolje odrezal; to je hvale vredno in tudi potrebno zaradi tega, ker bo gasilski dom služil tudi volivcem za razne sestanke, zbore in prireditve. Takih prostorov pa v naši vasi doslej nismo imeli.
Ali si že podaljšal veljavnost osebne izkaznice?
S preteklim ponedeljkom so v Prekmurju začeli podaljševati veljavnost osebnih izkaznic; triletno obdobje veljavnosti teh listin bo namreč v kratkem po teklo. Zato je treba po 4. Členu zvezne Uredbe o osebnih izkaznicah njihovo veljavnost spet podaljšati za 3 leta. Ta posel opravljajo matičarji na sedežih ObLO, kjer se mora vsak imetnik osebne izkaznice določenega dne' osebno zglasiti. Službujočega organa je dolžan obvestiti tudi o spremembah, ki so nastale v njegovih osebnih podatkih.	K.
Pretekli teden je trgovinska zbornica Ljutomer priredila ob sodelovanju Okrajnega ljudskega odbora in Okrajne zadružne zveze predavanje o umetnih gnojilih in zaščitnih sredstvih.
Na predavanje so bili poklicani vsi poslovodje in trgovski pomočniki prodajaln kmetijskih zadrug in ostalih trgovskih podjetij, ki prodajajo umetna gnojila in zaščitna sredstva. Predavatelji so jih poučili o vskladi-
ščenju, da se blago ne bi kvarilo, preden pride do kupca. Seznanili so jih tudi z uporabo, da bodo lahko kupce poučili, kako morajo s takimi sredstvi ravnati.
Kmetijske zadruge ljutomerskega okraja so nabavile 30 plemenskih merjascev
V	ljutomerskem okraju primanjkuje dobrih plemenskih merjascev, brez katerih ni mogoče izboljšati svinereje. Zato so se kmetijske zadruge zavzele tudi za nabavo dobrih plemenskih merjascev.
V	januarju in marcu so nabavile 30 mladih merjascev na državnih kmetijskih gospodarstvih Beltinci in Rakičan v Prekmurju in na gospodarstvu Apače-Črnci. Cena dobrih merjascev je zelo visoka, vendar so kupci plačali le po 130 din za kg, okrog 120 din pa je prispeval OLO Ljutomer. Večino merjascev so kupile kmetijske zadruge. Svinerejci so z njimi zelo zadovoljni.
V	ljutomerskem okraju bi rabili še okrog 60 dobrih plemenskih merjascev.
KUD „Štefan Kovač" s „Hmeljsko Princeso" tudi v Lendavi
Po uspelem prvem gostovanju dramatske in glasbene sekcije KUD »Štefan Kovač« iz M. Sobote pri Gradu, so Sobočani prejšnjo soboto obiskali tudi Lendavčane. »Hmeljska princesa«, opereta Radovana Gobca, je v izvedbi Sobočanov prijetno razvedrila tudi Lendavčane, ka so prišli k predstavi v velikem številu.
KUD »Štefan Kovač« namerava z opereto izvesti, še nekaj gostovanj po Prekmurju in sosednjem ljutomerskem okraju.
„Dve nevesti" v Tišini
Naše kulturno-umetniško društvo je pripravilo vaščanom Golarjevo veseloigro »Dve nevesti«. Uprizoirtev je bila v šolski dvorani, ki so jo ljudje napolnili do zadnjega kotička. A na žalost moramo zapisati: igralci so nas razočarali, saj si niso posrečeno razdelili vlog, niti jih niso dobro obvladali. Drugič se temeljiteje pripravite!
Drevo ga je oplazilo
Pretekli ponedeljek okrog poldneva je Mikola Koloman iz Vaneč odšel s svojimi spremljevalci podirat drevo v gozd ob bližnjem potoku. Da bi se drevo podrlo v določeno smer, so na vrh navezali vrv in vlekli. Ko so drevo podžagali, se je nagloma podrlo, tako da so Mikolovi spremljevalci komaj zbežali, njega samega pa je vrh tako močno oplazil po glavi, da se je pri priči zgrudil in podlegel. Kot starček, ki ni imel več urnih nog, namreč ni mogel uiti naglo padajočemu drevesu.
Tudi v Ivanjkovcih novi gasilski dom
Ivanjkovski gasilci se pridno pripravljajo na gradnjo novega gasilskega doma, ki jih bo stal okrog 4 milijone din. Les za ostrešje že imajo, brž ko bo boljše vreme, pa bodo začeli izdelovati opeko. Upajo, da bo dom že letos pod streho.
Gasilcem bodo pomagali tudi vaščani. Z veseljem pa bodo sprejeli tudi kakšno denarno pomoč, saj bo tako njihov dom lahko še prej služil svojemu namenu.	L. T.
Največja žarnica
Največjo žarnico na svetu so izdelali v ZDA in sicer v spomin Edisonovega rojstnega dne. Preizkusili so jo na trgu pred Rockfellerjevim nebotičnikom v New Yorku. Visoka je 1 m ter je 75.000 »svečna«.
Vprašanja uredništvu -
odgovori bralcem
L. G., Mačkovci v Prekmurju. — Pišete, da imate mlad sadovnjak, v katerem ste zasadili okrog 40 drevesc jablan in sliv. Ker v gospodarskih listih ni rubrike za mladi nasad, vas zanima, ali vam bodo finančni organi tudi za ta sadovnjak računali dohodnino, ozir. ali boste tudi od njega morali plačati 
davek.
Odgovor: Popolnoma se strinjamo z vami in kmetovalci, ki imajo podobne probleme, da bi obdavčitev na mlade nasade (bodisi sadnega drevja ali pa vinske trte) občutno zavirala obnovo sadovnjakov in vinogradov. S tem je računala tudi ljudska oblast. V 26. členu Zvezne uredbe o dohodnini (Uradni list FLRJ, štev. 53 z dne 31. decembra 1953) stoji zapisano, da so davkoplačevalci oproščeni davčnih dajatev za vse mlade nasade — v vašem primeru, ko gre za nasad žlahtnih sadnih drevesc, za dobo 8 let. Podobne oprostitve so tudi za mlade nasade orehov in koščičarjev ter vinske trte.
Da pa bo vaši pravici zadoščeno, ste po tej uredbi dolžni, poslati ustrezno prošnjo finančnim organom OLO, v kateri navedite vse bistvene podatke, ki so njim potrebni za dokončno odločitev ozir. ugodno rešitev prošnje. Če boste tako ravnali, boste prav gotovo svoje dosegli.
L. M., Miklavž pri Ormožu. —V svojem dopisu navajate, da vam je Komisija za zemljiški sklad odkupila vinograd s pripadajočimi parcelami po republiškem zakonu o odpravi viničarskih in podobnih razmerij. Spričo tega ste v skrbeh, kako se boste preživeli do svoje smrti, saj, kakar navajate, nimate nobenih drugih dohodkov in vam je bil vinograd edini vir za preživljanje.
Odgovor: Napravite ustrezno prošnjo in jo pošljite Komisiji za zemljiški sklad, ki vam po že omenjenem zakonu lahko dodeli odkupljeno zemljišče v dosmrtno uživanje, vendar le tedaj, če ste do te ugodnosti zares upravičeni. Komisija vam bo svojo odločitev sporočila v posebni odločbi.

Bralci, oglašajte se, mi vam bomo radi odgovorili!
Ali bo v Gančanih letos bolje?
Minuli petek so se v Gančanih zbrali člani SZDL. Njihov občni zbor je kljub slabi udeležbi še dokaj uspel, saj so se odkrito pogovorili o vsem, kaj je bilo zadnja leta pri njih slabega, in poiskali vzroke za mlačno delo svoje organizacije, ki bi bila lahko marsikatero nepravilnost preprečila; člani so dolgo molčali, preden so spregovorili, a to pot res tako, kakor smo od njih že dolgo pričakovali.
Govorili so o gradbenem materialu za zadružni dom. Kmalu po osvoboditvi so vaščani podrli grofovski hlev v Hrahčicih, pripravili nekaj strešne opeke, zidakov in lesa. Pri delu so domala vsi sodelovali. Material so spravili v svojo vas. Kmalu zatem pa se je zgodilo, da je iznenada izginila strešna opeka, ki je ni nihče plačal — kar so prizadeti na zboru tudi priznali. Prav tako je bil prodan les, vendar ni denarja. V vasi imajo
tudi 12 instrumentov za godbo na pihala še izza časov okupacije; vendar jih uporabljajo privatni godbeniki, ne da bi zanje plačevali kakršnokoli odškodnino. Mladinska organizacija je imela svojčas lepo vsoto denarja, ki je neznanokam izginil. Pa še marsikaj drugega so si povedali iz oči v oči!
Kako da je organizacija SZDLJ mogla dopustiti, da je sploh prišlo do takih nepravilnosti? O tem so mnogo razmišljali, dokler se naposled niso odločili, da izvolijo komisijo, ki bo vse to raziskala in članom o rezultatu poročala na prihodnjem zboru.
Letos nameravajo elektrificirati vas. Z delom so že začeli. Ugotovili so tudi, da bo treba poživiti prosvetno delo, ki je zadnja leta, zaspalo, čeprav je pred leti delovala v vasi dokaj delavna igralska družina. Zato je spanje na tem področju tembolj kritike vredno!
Od novega odbora, ki je bil tokrat izvoljen, člani pričakujejo, da bo pometel s starimi napakami in napravil prelomnico v delu organizacije. Drugače še bo drugo leto spet ponovila stara pesem.	by
Športne vesti Sobota—Nafta 1:3 (1:2)
Zadnjo nedeljo sta se na soboškem igrišču srečali nogometni enajstorici ŠD Sobote in Nafte iz Lendave. Zmagali so gostje. Njihova zmaga je zaslužena.
V predtekmi so se na zelenem polju pomerili Ljutomerčani in Sobočanci. Zmagali so domačini z rezultatom 6:0.
ŠAH. — V tekmovanju za moštveno prvenstvo med društvi Prekmurja so bili doseženi naslednji rezultati: Lendava—Lipa 5:3 (moštvo Lipe je bilo v oslabljeni postavi), ESŠ (M. Sobota)— Černelavci 6:2, Grad—Kuzma 6:2, Sobota —Gimnazija (M. Sobota) 4,5:3,5.
NAMIZNI TENIS. — Preteklo nedeljo je bilo v M. Soboti srečanje med skupinama Železničarja iz Maribora in Sobote. Zmagale so domače ženske s 3:2, moški pa so bili poraženi s 6:3.
GOSPODINJE, POZOR!
Z močno razstopino soli in trdo krtačo prav lepo očistimo pletene stale, pletene slamnate sedeže, slamnate obloge sten itd.
TEDENSKI KOLEDAR Nedelja, 28. marec — Janez
Ponedeljek, 29, marec — Ciril Torek, 30. marec — Branimir Sreda. 31. marec — Brina Četrtek. 1. april — Boško Petek. 2. april — Franc Sobota, 3. april —  Žarko SONCE  l. aprila ob 5,43 in
 zaide ob 18,29, dolžina dneva 12 ur in 46 minut
GIBANJE LUNE — 27. marca ob 17,14 — zadnji krajec; 3. aprila ob 13,35 — mlaj.
SPOMINSKI DNEVI 27. marca 1713. Kmečki punt na Tolminskem s pohodom proti Gorici. — 1941. Ljudstvo zrušilo vlade Cvetkovič-Maček.
29. marca 1923 v Julijski Benečiji so z dekretom poitaljančili slovenska in hrvatska imena.
1.	aprila 1943. Franc Rozman-Stane prišel na Koroško reorganizirat koroške partizanske čete. —1944. Začetek bojev IX. korpusa pri Idriji, ki so trajali do 16. aprila. — 1947. Začetek del na mladinski progi Šamac—Sarajevo.
2.	aprila 1868. Začel izhajati v Mariboru ,,Slovenski narod", ki ga je urejal Anton Tomašič, učenec pisatelja Frana Levstika. 6. oktobra 1872 je Levstik preselil list ,,Slovenski narod“ v Ljubljano.
3.	aprila 1942. V Mariboru ustreljenih 30 Slovencev kot talcev. — 1944. Nacifašisti so na strelišču na Opčinah pri Trstu ustrelili 80 talcev.
SEJMI V APRILU
0KRAJ MURSKA SOBOTA — Beltinci, 25. aprila; Rogaševci, 24 aprila, živinski in kramarski; Križevci, 16. aprila, živinski in kramarski; Tišina, 10. aprila, živinski m kramarski; Turnišče — prvi četrtek v aprilu, živinski in kramarski sejem.
OKRAJ LJUTOMER. — V Ljutomeru, 9. aprila, splošni sejem; Videm ob Ščavnici, 25. aprila, splošni sejem.
KINO
Murska Sobota. Od 26. do 29. marca ameriški film »Cyran-no de Bergerac«, od 30. marca do 1. aprila ameriški film »Moč orožja«.
Radgona. 27. in 28. marca nemški film- »Niki«, 31. marca ameriški film »Key Largo«.
Grad. 28. marca mehiški film »La Malquerida«.
Čepinci. 28. marca francoski film »Clochemerle«.
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR GORNJI PETROVCI razpisuje mesto
POSLOVODJE
v občinski mesnici v Gornjih Petrovcih. Pogoji: mojstrski izpit iz mesarske stroke. Interesenti naj nam pošljejo pismeno prošnjo z obširnim strokovnim in osebnim življenjepisom, dokazila o strokovni izobrazbi in dosedanjih zaposlitvah.
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR GORNJI PETROVCI razpisuje službeno mesto POSLOVODJE
v občinski gostilni. Pogoji: strokovni izpit iz gostinske stroke. Prednost ima ženska moč z daljšo kuharsko prakso. Interesenti naj nam pošljejo pismeno prošnjo s strokovnim in osebnim življenjepisom, dokazila o strokovni izobrazbi in dosedanjih zaposlitvah.
MALI OGLASI
KUHINJSKO OPREMO ali pa samo kredenco, novo, prodam. Ludvik Andrejč, Predanovci štev. 47.
HIŠO, z opeko krito, ki je za porušit, vendar je gradbeni material primeren za gradnjo
 nove stavbe, prodam. Cena po dogovoru. Josip Kuronja, Križevci v Prekmurju.
STANOVANJSKO HIŠO, enodružinsko, prodam v Murski Soboti. Informacije v upravi lista.
LEPO POSESTVO z zidano hišo in gospodarskim poslopjem prodam. Poizvedbe: Franc Cer, uslužben, Murska Sobota, Titova ul. 2.
HIŠO prodam v središču Murske Sobote. Naslov v upravi lista.
Gradbeno podjetje MOSTE, Ljubljana; Šmartinska 64b sprejme v službo več dobrih Z I D A R J E V
Gasilska objava
Obveščamo delegate PGD. da bo občni zbor Okrajne gasilske zveze Murska Sobota predvidoma v torek, dne 6. aprila 1964, ob 8. uri v dvorani mestnega kina v Murski Soboti.
Že zdaj opozarjamo delegate, da se zbora zagotovo udeležijo. V kratkem vam bomo poslali vabila in poverilnice.
Gasilska zveza LRS je v biltenu štev. 4-54 na 37. strani objavila, da v bodoče ne bo treba več voditi kartoteke o evidenci nad članstvom PGD, temveč bo treba voditi matično knjigo. Vsa društva vabimo, da nam čimprej pošljejo naročila.
Iz pisarne OGZ M. Sobota
VREMENSKA NAPOVED za čas od 26. marca do 1. aprila.
Vseskozi nestalno vreme s pogostimi manjšimi oziroma kratkotrajnimi padavinami, v zadnjih dneh marca (30. ali 31. marca) pa močnejše padavine.
V jasnih nočeh slana oziroma 
mraz, zlasti v začetku prihodnjega tedna.
Dramatska skupina KUD »Kajuh« v Rakičanu pri Murski Soboti se uvršča med najboljše igralske družine v Prekmurju. S HašekGorinškovo komedijo »Dobri vojak Švejk« so lani nastopili na prireditvah Prekmurskega festiva la (na sliki), prejšnjo nedeljo pa so v Rakičanu uprizorili »Begun ko«.
OBMURSKI TEDNIK
Murska Sobota, 26. marca 1954
Da bo tudi Prlekija
dostopna turistom!
Ali je še treba dokazovati, da je tudi pokrajina, ki ji radi pravimo »Prlekija«, polna lepot, značilnosti, zgodovinskih znamenitosti, šeg in navad, ki so svojstvene samo njenim prebivalcem?
Na tej zemlji so se rodili veliki možje, ki so dali mnogo v zakladnico slovenske kulturne tvornosti: Stanko Vraz, Fran Miklošič, Ksaver Meško... to so bleščeča imena. Povzpni se na Jeruzalem, položen griček, kjer raste svetovno znana vinska kapljica, in občudoval boš lepoto pokrajine, ki se tl razprostre pred očmi, prebij dneve v znanem zdravilišču Radenci, in dalje Kapela, Gomila ... položni prleški grički vabijo, vabijo...
In vendar je ta dežela klopotcev še neodkrit svet za mnoge domače in tuje turiste!
V tem pogledu ji leta po osvoboditvi niso prinesla kdo ve kakšnih pridobitev. Razen skromnih uspehov — razgledni stolp na Gomili, modernizacija nekaterih gostinskih obratov, lepše zunanje lice posameznih krajev — je bilo bore malo storjenega v prid tej gospodarski panogi, ki bi že lahko prinesla prebivalstvu precej koristi in dohodkov, da je niso v preteklosti nekam mačehovsko zapostavljali.
A znano je: Prleki so vedri ljudje, ki znajo gostoljubno sprejemati svoje prijatelje in goste!
Zato je tu treba pozdraviti vsako pobudo in take pobude zasledimo v desetletnem načrtu Gostinske zbornice, ki se zavzema, da bi kraji Jeruzalem, Videm in Radgona bili proglašeni za turistične. V bodočih desetih letih naj bi ti kraji dobili vrsto turističnih in športnih objektov, sanitarnih naprav, parkov, boljših cest. Zavzemajo se tudi za preureditev in modernizacijo nekaterih gostinskih obratov, ki zaradi svoje zastarelosti ne morejo več služiti svojemu namenu, še manj pa turizmu.
Uresničenje te zamisli pa bo terjalo polno mero dobre volje in razumevanja onih činiteljev, ki lahko z gmotnimi sredstvi in tudi drugače pripomorejo, da bo načrt postal stvarnost. Znebiti se bo treba mnogih predsodkov, ki so lahko velika ovira na tej poti; primer s planinsko postojanko pri Jeruzalemu nam to zgovorno dokazuje. Vsa prizadevanja PD v Ljutomeru, da
bi to postojanko, ki bo služila predvsem turističnim namenom, čimprej odprli, so se razblinila ob odklonilnem stališču odgovornih ljudi tamkajšnjega vinogradniškega gospodarstva. Pri-
merne stavbe ni bilo moč dobiti, čeprav tamkaj stoji. Sicer pa; kaj bi prigrevali stare slabosti; upati je, da bo delovni kolektiv tega posestva vendarle uvidel, da je za turizem treba nekaj
napraviti. Pričakovanja se bodo uresničila, če bo vsaj upošteval priporočilo OLO, ki je predlog planincev podprl in prispeval za postojanko tudi dokajšnjo vsoto.
In v drugih krajih?
Za Ljutomer, ki je že proglašen za turistično mesto, predvideva načrt, da bi bilo treba povečati in modernizirati sedanje poslopje hotela »Jeruzalem«, v katerem naj bi dobili svoje mesto tudi kavarna in dvorana za družabne prireditve, urediti park, regulirati Ščavnico, zgraditi letno kopališče. Slatinsko podjetje v Radencih je predvidelo v načrtu obsežna dela, ki bodo terjala precej sredstev in močno vplivala na ugodje gostov. Semkaj sodi ureditev parka, tlakovanje cest, gradnja garaže, povečanje zdraviliških prostorov itd. O načrtih Radgončanov smo že poročali. Do udobnejšega gostinskega obrata in kopališča pa bi radi prišli tudi Videmčani v Ščavniški
dolini.
Posebej je še treba omeniti, da so avtorji načrta predvideli tudi nakup avtobusov, ki naj bi služili za prevoz potnikov iz okrajnega središča v turistične kraje. Ta postavka načrta je tembolj pomembna zaradi tega, ker je Ljutomer prometno zelo slabo povezan z oddaljenimi kraji in so mu stalna prevozna sredstva tudi s prometnega vidika nujno potrebna. Zasilno rešitev bi se morda dalo najti tudi v tem, da bi v Ljutomeru postavili vsaj garažo; tako bi mariborsko avtobusno podjetje lahko spet vzpostavilo stalno zvezo med Ščavniško dolino in okrajnim sediščem. Zdaj pristaja avtobus v Bučkovcih.
Pa sredstva? Kakor na dlani je, da večja gostinska podjetja kot investitorji sama ne bodo zmogla vseh bremen. Zato računajo tudi na pomoč okrajnih in republiških ustanov, skratka činiteljev, ki jim je pri srcu, da se bo Prlekija razvijala tudi na področju turizma. S. K.
Toda ostala trojica se je smehljala. Vsak od njih je segel v žep in pokazal posvetilo — z isto vsebino.
JUGOSLOVANSKA LOTERIJA
Poročilo
o žrebanju srečk 52. kola dne 23. marca 1954 v Zaječaru Srečke štev. dobitki din 1050	30.000
1590	5.000
4910	5.000
7400	4.000
0168710	10.000
1168980	200.000
7971	6.000
0168711	300.000
0620811	10.000
1168981	10.000
72	1.000
452	3.000
6962	4.000
7302	4.000
4862	6.000
0168712	10.000
0620812	200.000
43	300
73	300
0007663	10.000
0620813	10.000
9994	4,000
25604	100.000
0007664	1,000.000
0178124	10.000
5	100
4595	4.100
16815	50.100
0178125	500.100
0007665	10.100
16	300
746	2.000
3356	10.000
99336	50.000
0178126	10.000
27	500
5817	20.000
6097	10.000
1153667	10.000
8	100
0098	8.100
0518	5.100
3018	6.100
7888	8.100
1153668	200.100
1153669	10.000
1168979	10.000
Skupno je bilo izžrebanih 304.488 dobitkov in 6 premij v vrednosti 80. 400.000 dinarjev.
V zneskih za izplačilo so vezani dobitki že sešteti. — Dobit-
ke izplačujemo samo po uradni žrebni listi od 26. marca dalje.
Srečke 53. kola so z današnjim dnem že v prodaji. Srečka številka . . 25604, ki je zadela 100 tisoč dinarjev, je bila prodana v Radovljici. — Vsi dobitki se izplačujejo v celoti brez slehernih odbitkov!
,,Veseli Prlek“, prvič v prodaji
V sredo bo izšla prva številka humorističnega lista »Veseli Prlek«, ki bo bogato ilustriran in bo prinesel kopico zanimivih člankov za razvedrilo in zabavo. V njem sodelujejo: Vüjec Balaž iz Vüjdrimlake, Bahirov Tunek iz Skunkačove grabe, Jaka Vsesliši iz Zlate Tišine, Bonifacij Kljuka iz Zavoda za živčne ljudi in druga, zelo znana in mnogo obetajoča imena. List za vesele Prleke bo med drugim prinesel tudi naslednje članke: »Velika afera v Ljutomeru« — »Prlekija, dežela, v kateri bodo kmalu iskali uranovo rudo« — »Biser, najden na dnu Mure« — »Kako so Verženci jahali tikve« itd. itd. Kdo bi vse našteval!
Skratka: za 10 dinarjev — obilo smeha!
»Veseli Prlek« ob izhajal vsak prvi četrtek v mesecu. Prvič bo v prodaji že v četrtek in sicer  v vseh prodajalnah in trafikah | ljutomerskega okraja.
 Lahko pa se nanj tudi naročite. Cenjena naročila sprejema »Drašek« iz ljutomerskega »Slikopleska«.
MALO ZA ŠALO
RAZUMLJIV O
»Kako je to mogoče, da niste prej opazili vloma?«
»Veste, mislila sem najprej, da je moj mož iskal svoje manšetne gumbe !«
OTROŠKA
Učitelj opozarja Ivana, naj že enkrat molči.
»Tovariš učitelj, zares nisem spregovoril niti besedice. Mihec je slišal, ki sedi poleg mene.«
Dulles in trije zvončki
O berlinski konferenci sluje še ta zanimiva zgodba:
Ko se je ameriški zunanji minister Dulles poslavljal od svojih kolegov Molotova, Edena in Bidaulta, je hotel pokazati svojo popularnost. Zato je potegnil iz listnice kos papirja ter pokazal njemu posvečeno pesem, neznanega avtorja, v kateri ga hvali do nebes. Del stihov se je glasil: »Kakor zvonček, ki napoveduje pomlad in obsoja zimo v njenem trpljenju, tako tudi vaša prisotnost med nami napoveduje skorajšnjo zmago modrosti.«
ŽRTVE PROMETNIH NESREČ
Kolikor več motoriziranega sveta, toliko več žrtev. Tako kažejo statistike. Govore pa tudi o tem, da zahtevajo kakih 70 odst. vseh žrtev prav avtomobilske nesreče in da odpade večina primerov na otroke in mlade ljudi.
Po nesrečah na prvem mestu  je Avstralija, kjer pride na milijon prebivalcev 300 smrtnih nesreč. Slede Kanada z 234, ZDA 252, Švica 202 in Južna Afrika z 201.
OD TEDNA DO TEDNA
Čim bolj se bliža ženevska konferenca, tem širše in podobnejše komentarje lahko beremo o njej. Toda ne samo to! Po izjavah nekaterih vodilnih osebnosti tako Vzhoda, kakor tudi Zahoda sodimo, da ne bo šlo vse tako, kakor si miru željna svetovna javnost predstavlja. Ameriški zunanji minister Dulles je v enem od svojih govorov izjavil, da se prav lahko zgodi, da bodo konferenco preložili; britanski zunanji minister Eden je opozoril poslance v Spodnjem domu, da bo ženevska konferenca morda še bolj zamotana kakor berlinska in da zato ne smejo pričakovati od nje kdo ve kakih uspehov. Edina tolažba za politične opazovalce je, da je večji del držav, katerih čete so se borile pod zastavo OZN na Koreji že zaprosilo švicarske oblasti, naj jim rezervirajo sobe v ženevskih hotelih. Če že ne drugo, je vsaj udeležba zagotovljena.
Zahodne zaveznike tare te dni huda kriza. Ženevska konferenca se bo dotaknila korejskega vprašanja in vojne v Indokini. Prav te dni Ho Ši Minhova narodnoosvobodilna vojska s svojimi močnimi sunki spet prisilila francosko poveljstvo v Indokini k obrambi. Vsak hip pričakujejo padec važnega francoskega oporišča v Severnem Vietnamu Dien Bien Fuja. Francoska vlada in parlament sta zavrnila Nehrujev poziv k neposrednim pogajanjem, Ho Ši Minh pa je pokazal, da njegovi pomirjevalni predlogi ne temeljijo na slabosti, temveč na zavesti moči. Francija je sedaj v zagati. Ameriški uradni krogi zahtevajo, naj čimprej potrdijo pogodbo o zahodnoevropski obrambni skupnosti ter dovoli, da se vanjo vključi tudi Nemčija. Francoski parlament zavlačuje razpravo o tem, Washington pa govori o »francoski obstrukciji«. Pariška vlada želi najprej sporazum z Nemčijo o Posarju in sicer v duhu »evropeiziranja« tega področja, tako da bi še vedno imela prevladujoč vpliv nad njim. Nemci se temu upirajo in vsa prizadevanja Zahoda, da zadevo uredi, so ostala doslej zaman. Na drugi strani je Francija za pomiritev v Indokini, ki jo francoska javnost vse bolj zahteva, pripravljena popustiti SZ in Kitajski. Namerava se odreči zahodnoevropske obrambne skupnosti, česar bi bili v Moskvi, pa tudi v Pekingu, zelo veseli.
Toda tako ravnanje je naperjeno proti ameriškim obramb-
nim načrtom v Zahodni Evropi. Zato se ameriška diplomacija s pomočjo britanske trudi, da bi najprej pobotala Nemčijo m Francijo glede Posarja, nato pa nudila Franciji posebna varnostna zagotovila, če pristane na nemške udeležbo v zahodnoevropski obrambni skupnosti in če se tudi sama vključi vanjo. Washington se v tej težnji tu in tam poslužuje celo groženj.
Kaže, da bo šele ženevska konferenca, ki se bo predvidoma pričela 27. aprila, razčistila ta problem.
Posebno pozornost je vzbudil tudi sklop obeh domov zahodnonemškega parlamenta. Spremenila sta namreč nekatere ustavne določbe, tako, da se bo Nemčija v bodoče smola oboroževati. Sklep bodo morali potrditi še trije zahodni visoki komisarji — predstavniki zasedbenih sil. Toda že dejstvo, da je parlament posegel po teh sredstvih, kaže, da so tako imenovane nevralistične sile v Zahodni Nemčiji doživele polom.
Ali že veste
.. da ima 64 most na svetu več kot milijon prebivalcev. Deset največjih mest na svetu: New Yorku 12 milijon. prebivalcev, London 8, Tokio 6,3, Moskva 5,6, Chicago 5,5, Šanghaj 5,4, Pariz in Kalkuta 5, Los Angeles 4,3, Bombaj 4 in Philadelphia 3 milijone.
... da zraste v Braziliji skorajda polovica svetovnega pridelka kave. Po vsem svetu pridelajo letno 2260 milijonov kilogramov, v Braziliji pa 1100 milijonov kg kave.
... da od početka šestega stoletja pa tja do 18 stoletja v Evropi ni bilo nikoli več kot 180 milijonov ljudi. Šele v 19. stoletju se je število Evropejcev kljub Napoleonovim vojskam naglo dvignilo. Pred prvo svetovno vojno je že znašalo 460 milijonov.
... da imajo ledene plošče veliko probojno moč, da večkrat uničujejo pred seboj vse, kar se jim postavi po robu. Tako so na primer leta 1929 ledene plošče prebile stene parnega vlačilca »Zemun«, ki se je zatem pogreznil v vodo. Nesreča se je pripetila prav na sotočju Donave in Save pri Beogradu.
Kulturni zapiski
Nekaj misli k uprizoritvi drame „Sveti plamen“
 na soboškem odru
Preteklo soboto in nedeljo je na soboškem odru nastopila že druga dramatska skupina SKUD »Štefana Kovača« s Somerset Maughamovo dramo »Sveti plamen«. Tematika tega dela je vzeta iz povojnega življenja na Za-padu. Delo je bilo do sedaj pri nas docela nepoznano. Sama tehnična izvedba ni pretežka, zahteva pa karakterne igralce. Na soboškem odru je uprizoritev dosegla svoj namen. Režiser Kukanja se je zelo potrudil in dobro opravil svoje poslanstvo.
S svojo igro nas je presenetila Sonja Meglič, ki je igrala Stello. Morda v samem govoru ni izražala tega, kar nam je pokazala v mimiki. Svoj višek je dosegla v drugem dejanju, prepričan pa sem, da bi bila lahko boli prepričljiva tudi v prvem.
Darinka Skalarjeva je igrala bolniško sestro Vaylandovo. Njen jezik in mimika sta zgovarno utemeljevala karakter vloge, kot si jo je zamislil avtor in tudi režiser. Igralka je imela ves čas z gledalci pravi kontakt, kar je dokaz, da je bila vloga podana v splošnem prav dobro.
Edi Gregorič, ki je nastopil v vlogi z letalom ponesrečenega letalca Mauricea, ki prenaša svojo nesrečo že šest let pogumno, čeprav s trpkostjo, je bil najmočnejši lik na odru. Njegova nekdanja drznost se tudi sedaj odraža ali jo premaguje pikrost ponesrečenega človeka, ki se večkrat počuti manj vrednega. Seveda. po načelih zapadne morale! Svojo ženo Stello ljubi morda še bolj kot poprej. vendar ga vedno spremlja občutek, da se mora ta ljubezen na en ali
drug način končati, ker kot invalid ne bo mogel dati ženi tistega, kar bi sicer želel. Tudi njegova mimika je verno slikala lik človeka, ki si ga je zamislil avtor.
Vlogo matere, ki jo je podala Matilda Čenarjeva, je zapletena in nam jo avtor včasih slika tako, da je našim pojmom nerazumljiva. Bila je dokaj dobro podana, vendar včasih premalo prepričljivo.
Tudi Colin, brat ponesrečenega letalca Maurica, ki je povzročitelj vsega zapleta, saj je Mauriceva žena Stella postala mati njegovega otroka in mu darovala tudi svojo ljubezen, je svojo vlogo odlično podal.
Po objektivni presoji in oceni lahko rečemo, da je skupina igrala nad povprečjem, ki smo ga bili doslej vajeni v Soboti. Delo, ki je psihološko zapleteno, je bilo dobro izvedeno. Tudi jezik so igralci dobro obvladali. Skupini priporočam, naj s to dramo gostuje tudi na drugih odrih.
Lojze Štefanič
,,Deseti brat“ — lep uspeh radogonske „Svobode‘‘
Dramska družina DKUD Svoboda je vprizorila pred dvema nabito polnima dvoranama, kar je za Radgono redkost. Jurčičevega »Desetega brata«. Že pri prvih prizorih se je opazilo, da je bila režija v veščih rokah. S spretnimi režiserskimi prijemi je tov. Zdravko Živec pričaral na oder tisto vzdušje, ki ga ta ljudska igra zahteva. Tudi pri izbiri vlog je imel spretno roko in je bila večina vlog do-
bro izbrana. Naslovno vlogo  Martineka Spaka je izoblikoval  režiser sam in s tem opravil dvojno nalogo. Za prodoren uspeh so ga nagradili gledalci.  Odlično je odigrala svojo vlogo Manica, ki je bila nežna in  topla. Igralec, ki pozablja na odru samega sebe, je polnokrven igralec, in taka je bila  radgonska Manica. Naj se le večkrat pokaže na našem odru! Dobro se je uveljavil tudi Lovro in zelo mladi igralec tov.  Mir, ki je odigral vlogo Marjana. Krjavelj v osebi tov. Fekonje je bil najboljši v prizoru,
 ko je razkladal veselim svatom zgodbo o hudiču, ki ga je presekal na dvoje.
Najbolj ljubka slika je bila | ob ženitovanju, kjer je sodelovala tudi radgonska folklora, ki  je odplesala ljudski ples ob klarinetu, basu in harmoniki nad vse živo.
Na splošno vzeto je »Deseti brat« uspel nad pričakovanjem. Vsi igralci so vložili v študij igre vse sile. zato uspeh ni izostal. Do večjega uspeha je pripomogla tudi dobra scena, ki se je spretno povezovala z novimi zastori, ki so tudi pripomogli, da odmori niso bili tako neusmiljeno dolgi.
Brez dvoma je bil uspeh »Desetega brata« na radgonskem odru velik, ki ga niso zasenčili manjši spodrsljaji (zelenke pri Gabrščaku, svatovska obleka neveste, letnica nad vrati 1894 itd.), vsekakor bo treba nekoliko paziti tudi na jezik.
Za uspešno izvedeno ljudsko igro »Deseti brat« so bili gledalci igralcem hvaležni, saj je bila ta uprizoritev pomemben kulturni dogodek za našo od-
maknjeno Radgono. Gledališki družini čestitamo!        -KO
Ob ponovni uprizoritvi drame „Via Mala“ na ljutomerskem odru
V četrtek, 11. marca 1954 zvečer, je dramatska sekcija KUD  »Ivan Kaučič« v Ljutomeru uprizorila dramo John Knittela  »Via Mala«. Delo je bilo na 
študirano že lani, vendar je zaradi obolelosti glavnih igralcev prišlo samo do ene izvedbe. Kot gost se je pri tem delu predstavil režiser tov. Peter Malec.
Čeprav imamo v Ljutomeru precej dobrih karakternih igralcev, menim, da vloge niso bile najbolj posrečeno razdeljene. Precej medel vtis sta naredila v vlogah preiskovalnega sodnika in Silveli igralca Majcen in Danica Pihlar, dočim so ostali podali svoje vloge bolje, nekateri celo zelo dobro. Najmočnejši vtis je na gledalce nareredil dramatično močno podan monolog Hane (Zalika Novakova). a tudi Niklaus (Janez Žagar), je bil zelo dober.
Dobro bi bilo, če bi kdo uvodoma, vsaj pri dramah, povedal vsebino in pomen igre ter tako razorožil  tisti del obiskovalcev predstav, ki komaj čakajo na priložnost za smeh, kljub temu, da se na odru odigravajo resni ali celo tragični trenutki. Dobro in vzgojno je, da damo na oder čim več dram. istočasno pa moramo vzgajati ljudi za njihovo pravilno dojemanje.
Režiser tov. Malec se je tudi tokrat potrudil, toda s še tako vestno režijo ni mogoče prikriti neznanja vlog nekaterih igralcev.
Kljub vsemu pa  želimo naše igralce še večkrat videti na odru.	K. T.
Vinski vrhovi
Alfonz Stanjko, Cezanjevci