ZAVOD ZA STATISTIKO IN EVIDENCO LR SLOVENIJE Interna publikacija 1953št. 13 VINOGRADNIŠKA PROIZVODNJA v letu 1952 Podatki osnovne kmetijske statistične službe PO -9 po stanju 20. oktobra 1952 , ZAVOD ZA STATISTIKO * F. V1DENC0 LR SLOVENIJE . DOKUMtNTA^USKJ ARH1 »Tf o Ull ^ Arhivska , « J -y označba " P 4. f Z? Ljubljana Marca mm mPRIRPpn ■ j ■ v / / ' •H fli ' iT' !' 4:' ' t™ '-' ■f : t? . : • r • mm* *• !i?; •' ■i'' •, jjt li iijf1 Kf-' 11^ ?■ "V • ^ rS !• ••i 1 n r" ^■•' - v ■ ■ ■i v .^i ;}l:: ■ .. . i: t/-. ^ I!' " ji. 'i!' ^ ,-1 JU! 1 1C ' 'Tij1 ! ZAVOD ZA STATISTIKO IN EVIDENCO LR SLOVENIJE Interna publikacija 1953£t. 13 VINOGRADNIŠKA PROIZVODNJA v letu 1952 Podatki osnovne kmetijske statistične službe PO -9 po stanju 20. oktobra 1952 Ljubljana Marca u v 1 • Kratka vsebin?) V tej publikaciji objavljamo podatke o vi - nogradniški in trsničarski proizvodnji Slovenije za 1. 1952 po okrajih (po upravni razdelitvi z dne 19. 4. . 1 952), V uvodnem delu obravnavamo podatke o vino - gradniški proizvodnji Slovenije za leta 19491952, ki jo po nazoru jemo z raznimi analitičnimi tabe - lami . V tabelarnem pregledu grite zuj emo : površine vinogradov in število trt, ločeno po vrstah trt in sektorjih lastništva, dalje pridelek grozdja, vina in žganja, nato sledijo izračuni teh podatkov v relativnih številih, razni izvedeni poka - zatelji ter podatki o kmetovalcih - vinogradni - kih„ Kcnčno prikazujemo - prvič - še trsničarsko proizvodnjo. 2 -■ Metodološke pripombe Način pri. .ocenjevanju vinogradniške proizvodnje za 1 1952 se v primeri s prejšnjim letom ni bistveno sp:remenil Republiški zavod za statistiko in evidenco je dal v svojem razpisu (št. i 61/1 z dne 4. 1 < . i 952) uradom za statistiko in evidenco pri okrajnih in mestnih ljudskih odborih obširna navodila, in sicer podrobneje, kot jih navaja razpis D Zveznega zavoda za statistiko in evidenco (št .4574 z dne 18. 9. 1952) . V teh navodilih je podrobneje obrazloženo vprašanje stare domače trte, ki je v Sloveniji verjetno ni več, vsaj v strnjenih nasadih ne. Tudi glede kmetovalcev - vinogradnikov 30 bila navodila za to leto natančnejša« Zaradi tega se je število kmetovalcev, ki se pret ežno bavijo z vinogradništvom, zmanjšalo v primeri z letom 1951 skoraj za eno , četrt ino „ Obrazec, s katerim so občinske cenit vene komisije ocenile površino vinogradov, število trt, pridelek grozdja ter proizvodnjo vina in žganja, se ni v ničemer spremenil v primeri z obrazcem iz 1. 1 951 . ' Razlika je bila samo glede kritičnega dneva, ki se večkrat spreminja: leta 1952 je .bil 25 . oktober , leta 1951 2o„X. , a leta 195o pa 1 5. Xli. 7. Člani cenitvenih komisij se večkrat m en j a vajo, z at o n j ih ocene ko 1 eba j o o d leta do leta. Menimo, cadejanske spremembe niso tako velike, kot so prikazane v tabelarnih pregledih v posameznih letih. Kot primer navajamo že prej e omenjene razlike v površinah stare domače trte po letih, znatne so pa tudi razlike v številu trt-. Razlike v površinah ne nastajajo samo med posameznimi leti, ampak celo v i ah em letu, ker se vinogradniške površine ugotavljajo vsako leto 1 dvakrat. Prvič spomladi (obrazec P02), iin sicer le skupna površina, razčlenjena po vrsti trte, in drugič jeseni (po obrazcu PO9), ko j e raz - členitev večja, kei* se izka. zuje poleg površin tudi število trt in so vinogradi deljeni na rodne in nerodne. Na podlagi statistike o proizvodnji trsnega materiala lahko sklepamo, za koliko se povečajo vsako leto mladi nasadi vinogradov, medtem ko je težje oceniti število izločenih trsov. Njih število se od leta do leta veča, ker so naši vinogradi že precej izčrpani. Eosedaj takih izračunavanj nismo delali, vendar bi bili zaključki zanimivi in bi koristili pri sestav - Ijanju načrta za obnovo vinogradništva. Seveda je treba pri tem upoštevati glavni pogoj, ki~ je izhodišče za smotrno, obnovo, to je popolna inventar izaci, j a vinogradov. ANALIZA PODATKOV 1 . Površine (splošno ) Skupna površina vseh vinogradov je* bila 1. 1952 ocenjena na 22. 55o ha, kar je za 138 ha manj kot 1. 1951 . Že v prejšnjih publikacijah smo poudarili, da se je obseg naših vinogradov po napadu t rt ne uši zmanjšal. Prva obnova vinogradov je bila končana nekako do pričetka prve svetovne vojne, toda površina novih vinogradov je bila za dobro četrtino manjša kot pred napadom t rt ne uši. Sedaj so ti vinogradi stari povprečno 5o let j torej že preko svoje življenjske dobe in bi zato morala biti ( 2 druga obnova vinogradov v polnem razmahu. Iz deleža mladih (nerodnih) vinogradov sklepamo, da gre obnavljanje po 1. 1945 prepočasi. Glavni vzrok je sicer pomanjkanje trsnega materiala, (cepljenk in korenjakov) toda tudi nezadostna materialna sredstva so pri tem precej odločilna. Zato se ne smemo čuditi, da privatni vinogradniki nadomeščajo prazna mesta v nasadih žlahtne trte s samorodni cami , čeprav tega ni mogoče tabelarno izkazati. Sedanji obrazec PO9 , po katerem ocenjujejo občinske cenitvene komisije površine vinogradov in število trt, namreč nima posebne rubrike za "mešane nasade" . Mešani nasadi so dvojne vrste: ali so med nasadi žlahtne trte posamezni trsi samorodnic , ali pa so v starem nasadu prazna mesta izpolnjena z mladimi trtami. Če bi bilo v obrazcu PO9 ^osebno vprašanje "koliko trt je obrodilo" , bi iz tega lahko z večjo ali manjšo gotovostjo sklepali na odstotek nerodnih trt, medtem ko moramo sedaj o tem le ugibati. Dokler ne bomo imeli natančne inventarizacije vseh vinogradov, z osnovnimi podatki ter - primerne evidence o obnovi vinogradov, bodo slonele aaše analize na pomanjkljivih "ocenah" . leta 1952 smo n. pr. v nekaterih okrajih ugotovili znatne razlike med oceno površin po obrazcu PO2 (stanje 1o. VI. ) in po obrazcu PO9 (stanje 25. X. V. Na naše pripombe so nam okrajne cenitvene komisije odgovorile, da so podatki jesenske cenitve boljši, ker spomladi nekateri novi nasadi še niso bili ilakazani in ker je bila jesenska cenitev na splošno boljša. Razlike so razvidne iz naslednje tabele: \ (1 ) Primerjava vinogradniških površin 1. 1952 po oceni meči PO2 in PO9 (ha) Vrsta trte Žlahtna Domača Samorodnice Sicupaj ocena 1 o. VI. 17 345 1 ol 5 o 53 22 499 Ocena 25, X. : 17 606 19 4 925 22 55o Indeks ( 2 5 • X . =1 oo ) S 'lo1, 5 ? 16, 8 " 97, 5 ; T oo ,2 ^ Večje razlike so zlasti pri samorodnicah, kar smo že pojasnili pri metodo! oskih pripombah. Zmanjšanje samorodnic je samo navidezno, ker se njih nasadi iz leta v leto širijo, ne pa krčijo. Morda se skriva za tem tendenca zmanjševanja" površine samorodnic iz špekulativ nih razlogov Jker ima vino samorodnic slabšo ceno . 1 .1 Razmer jemed rodnimi in nerodnimi površinami Ker so naši vinogradi že ©pešali, bi pričakovali večji odstotek mladih vinogradov vprimeri z rodnimi. To velja seveda le tedaj, če poteka obnova normalno. Ker pa je znano, da temu ni tako (in podatki o proizvodnji trs nega materiala nam to potrjujejo), bo delež mladih vinograd. qy nižji. Naslednja tabela je dovolj prepričljiva. (2) Površine rodnih in nerodnih vinogradov Leto 1 '9 5 2 1951 195o 1949 Vsi 2255o 22688 22214 22431 Rodni ;Nerodn ha 21759 21782 21546 21724 '791 9o6 668 7o7 Rodni 96, 5 96 ,o 97, o 96, 9 & Ne rodni S 3, 5 4, o 3. 0 3. 1 •e ~a •p v Ce se bo odstotek nerodnih vinogradov gibal še nadalje v istem razmerju (3 - 4%) , potem bo trajala obnova naših vinogradov okoli 3o let. O . C Površine vinogradov po vrstah trte Večino naših vinogradov sestavlja žlahtna evropska trta, cepljena na ameriški podlagi« (kratko "žlahtna trta" ). Necepljene ameriške trte so znane pri nas pod skupnim imenom hibridi ali samorodnice. Samorodnice so bolj od' porne proti raznim boleznim, dajo količinsko ■ več pridelka^, iri zahtevajo tudi manj stroškov kot žlahtna trta. Basi je bilo sajenje samorodnic (zlasti zloglasn "šmarnice" ) v predaprilski Jugoslaviji po zakonu/" prepovedano (zaradi škodljivega met i In e ga alkc1' hola) , se je vera ar le počasi širila. Po osvoboditvi ni bilomjenje samorodnic z nobeno odredbo prepovedano in tako se nemoteno širijo dalje. Piori; tem nas ne sme motiti okolnost , da je. v 1. 1 952 r površina samorodnic nekoliko manjša kot prejšnj®i leta. Možno je, da je razlika nastala zaradi na^e pak pri oceni površin, ni pa izključeno, da je -& prišla pri tem do izraza, tudi tendenca "skrivanja samorodnic. 3 Stare "domače " trte v strnjenih nasadih verjetno ni več v Sloveniji. Taki nasadi so se obdržali le na živem pesku, ki ga v Sloveniji ni. Sčasoma bo domača trta izginila, če že ni, samo da tega cenitvene komisije še niso ugotovile. Razpredelnica št. 3 prikazuje gibanje vinogradniških površin po vrstah trte v zadnjih štirih letih. (3) Vinogradi po vrstah trte (ha) 1952 1551 1 95o 1S49 Žlahtna 1 7So6 168S8 17589 1 8006 Domača 1 9 483 47 94 Samorod . 4925 53o7 4578 4331 Skupaj 22 5 5c 22688 22214 22431 Strukt . ( skp . =1 oo) žl 78. 1 74, 5 79. 2 80. 3 dom o, 2, o, sam. 21 ,8 23 A 2o 6 19, 3 Z razčlenitvijo vinogradov na rodne in nerodne po vrstah trte dobimo še boljši pregled o notranji strukturi vinogradov (tabeli 4a in b) 4a) Rodni in nerodni vinogradi po vrstah trte (ha) Leto i Žlahtna ■ Domača 1352 rodni narodni 16 929 677 19 Samorod .i Skupaj 4 81. 1 114 21= 759 791 4 Leto Žlahtna! Domača I Samorod 1 951 rodni nerod ni T95o rodni nerodni 1 949 rodni nerodni 16 26o 638 17 o 54 535 17 469 537 451 32 47 94 5 o71 236 4 445 133 4 161 1 7o Skupaj 21 782 9o6 21 546 663 21 724 7o7 (4b) Odstotek rodnih od skupne površine vseh vinogradov Leto ! -Žlahtna 1952 1951 195o 1949 96. 1 96. 2 96, 9 97, o Domača 1 oo j o 93, 3 1 oo , o 1 00 , o Samorod 97, 6 95. 6 96. 7 96 ,o Skupaj 96, 5 96, 0 97, o 96, 9 Medtem ko j e povečanje površin rodnih vinogradov pri žlahtni trti razumljiv, so razlike pri domaČi trti manj verjetne« Vzroke smo že preje pojasnili. Na splošno se je delež vseh rodnih vinogra~ dov 1. 1952 nekoliko povečal v primeri z letom 1951, kar bi pomenilo, da je obnova malenkostno nazadovala. Toda take razlike so pri dosedanjem načinu ocenjevanja možne in jih moramo pri analizi upoštevati. 1. 3 Površine vinogradov po selrtorjih Delež socialističnega sektorja je pri vi ~ nogradih večji kot pri njivah. Na socialistični sektor je 1. 1952 odpadlo lo. G % njiv, vinogradov pa 16, 4 % oz. 16, 3 % (po stanju 2!3. X. 1 952). Pregledno sliko .aara daje naslednja tabela; (5) Vinogradniške površine po sektorjih in po vrstah trte 1. 1952 in 1951 CO Sektor ž lah tdomača na Državni Zadružni Privatni Skupaj 6, 1 36, 8 13, 1o, 5 8o , o 52, 7 1 00 ,o 1 00 . o samorodniče o, 1 97 s 5 : 13. 51 : vse vrste 4, 8 i 4, 4 ju ,5 | 12, 0 183, 7 I 83, 6 1 oo ,o ;1oo ,d 1oo ,0 V primeri z letom 1951 se stanje ni bistveno spremenilo. Znižanje v zadružnem sektorju gre na račun zmanjšanja števila kmečkih . delovnih zadrug v. drugi polovici 1. 1952. Pripomniti '-moramo, da so v zadružni sektor všteti tudi vinogradi z ohišnic, ki merijo 112 ha ali 4, 3 % od vsega zadružnega sektorja oz. o, 5%vseh vinogradniških površin v Sloveniji* 1. 4 Število rodnih in nerodnih trt Tudi pri številu trt izkazujemo posebej rodne in/ nerodne (mlade) trte, Odstotno razmerje med njimi je povprečno isto kot pri površinah. Na nerodne trte odpade 3 - 4 Število trt koleba od leta' do leta močneje kot površine vinogradov, ker je pač število trt težje oceniti. V spodnji tabeli (6) je to prav dobro rc victno: '6) Število rodnih in nerodnih trt Leto ■ Vse trte! Koane ! v tisočih N prod n Rodne iNerodne o78 96, 4 5 157 96, 3 3, 7 96, 7 o12 3, 3 67o 96, 0 1 952 | 1 42 435 : 137 356 1951 i 141 o38 i 135 881 195o ! 122 816 M IS 8o4 1949 i 116 392 1111 Razlike med površinami vinogradov in številom trt se dajo prikazati tudi z indeksom. Ako vzamemo stanje v 1. 1949 kot 1 00 potem znašajo indeksi za naslednja leta: leta ; Po vrši ne - Število trt 1-9 5o 1 951 1952 99 , o 1 ol , o 1 00 , 2 1 o5 ? 2 121 jO 1 22, 2 Površine so torej ostale skoro iste, - štev. vilo trt pa se je povečalo za dobro petino« Ali je to zvišanje Števila trt posledica pospešene obnove ali je nastala zaradi razlik v oceni ? 5 Ako bi se nasadi resnično povečali, potem bi moral biti odnos med rodnimi in nerodnimi trtami vsako leto drugačen, to je, naraščati bi moral odstotek nerodnih trt. Iz obeh tabel, ki prikazujeta razmerje med rodnimi in nerodnimi površirictmi oziroma med števili trt, je jasno razvidno, da se je delež nerodnih trt v zadnjih 4 letih le neznatno spremenil* še boljši dokaz nam dajo podatki o trsnicarski proizvodnji. Na razpolago imamo samo podatke, o proizvodnji v 1. 1951 in 1 952 c (Podrobnejše podatke objavljamo v zadnjem delu te publikacije; tu jih prikazujemo le toliko, kolikor so nam potrebni za podkrepitev gor - njih zaključkov). Podatki o trsnicarski proizvodnji v l. i' 952 so' -bili zbrani preko okrajnih upadov za stati - stiko in evidenco, ti pa so jih dobili neposredno od trsničarjev 'ter' menimo, da so točni, T ^ 0pcepl jenke I. ■ 806000 ? korenjaki I. 1 55ooo ^ ^ " II. 272ooo, " II. 39ooo L. I n 51 96oooo, " ^1 80000) Ako računamo, da je potrebno za ha novega nasada okoli 6000 trsov, i-. edaj bi lahko s proizvodnjo v 1. 1952 napravili približno 2 00 ha vinogradov. (Upoštevali smo cepljerike in korenjake I. razreda v celoti. , II. razreda pa le polovico) Približno enak račun dobimo za 1. 1951(Za to leto je zbral podatke o trsničarski proizvodnji ne; kdanj i Svet za kmetijstvo in gozdarstvo „) Četudi upoštevamo, da dobimo prvi pridelek grozdja tretje leto po sajenju in da je treba zato mlade vinograde po 3 letih prišteti k rodnim, bi se moral pri tako velikem povečanju števila trt vsekakor povečati odstotek nerodnih trt. Kot smo že spredaj ugotovili, je razmerje med rodnimi in nerodnimi trtami ostalo nespremenjeno povečanje Števila trt je torej v glavnem posledica razlik v ocenjevanju. Te rasli. ke pridejo do izraza še mnogo bolj, če preračunamo, koliko trt pride na 1 ha (glej tabelo 7 ) <. (7) Število trt na 1 ha vinograda Leto I952" 1 951 195o 1949 Rod ne Nerodne Povprečno 6 313 6 238 5 5U 5 396 6 42o 5 692 6 006 o 6o5 6 316 6 21 6 5 529 5 18 o Število trt Le v osnovni kmetijski statistični službi uporablja poleg drugega tudi za prikazovanje pridelka gro&dja (ali vina) na rodno trto. Za primerjavo proizvodnje grozdja oz. vina z drugimi državami pa je pripravne je preračunat i pridelek na hektar. ^ • 5 Število trt po vrstah V tabeli 3 smo prikazali razmer je (absolutno in relativno) med površinami vinogradov po vr stah trte. Ta razmerja so glede na število trt naslednja (tabela 8): (8) Število trt po vrstah Število trtv tisočih Leto 1 žlaht: ne 1952 1951 195o 1949 1 o7995 1 o2893 91o39 881 92 d ornav ce 99 2891 394 514 samorod . lahte 54341 34953 31383 27686 Struktura 75, 8 73, 1 74, 1 75, 8 domav ce o, 1 2, 1 o, 3 o, 4 samorod . 24, 1 24 ? 8 25, 6 23, 8 V primeri s površinamije -rtevilčno razmerje med trtami nekoliko drugačno. Odstotek samorodnic je večji, kar je razumljivo. Samo rod niče. , s-o navadno gosteje zasajene kot žlahtna trta .Delež samorodnic je v zadnjih treh letih sicer nekoliko padel, v glavnem zato, ker število žlahtne trte hitreje narašča. Ali je to naraščanje žlahtne trte resnično 9 Iz podatkov o trdni čarski proizvodnji smo ugotovili, da se Število žlahtne trto lahko poveča za nekaj več kot 1 milijon letno (upoštevaje cepljenke in korenjake). ' Iz tabele 8 je razvidno, da je število žlahtne trte iz leta v leto hitro naraščal o . Če spremenimo absolutna Ptevila v, indeks z osnovo 1« 1 949 '(= 1 oo) , potem dobimo naslednjo slike Leto 1 95o 1 951 1952 jlalrtna 103, 2 116, 7 122, 5 Domača 76, 7 (562, 5) 19, 3 Sam o rod rtlo e • 124/1 •126, 3 1 24 , o Tako veliki skoki v številu trt so malo verjetni« Nujno je potrebno, da pridemo po drugih metodah do boljših podatkov, sicer ne bomo imeli pravilne slike o stanju našega vino - gradništva . Izračun, koliko je od skupnega Števila trt rodnih po posameznih vrstah, daje naslednje rezultate (tabela 9): (9) Hodne trte po vrstah (v tisočih in %) ( Rodne in nerodne skupaj = loo) Leto 1952 1951 195o 1949 Žlahtne rodne 1 o3775 99393 881 23 04855 96, 1 96, 6 96, 8 96 j 2 Domač rodne QG % 9 j 1 00 ,0 2737 j 94 , 7 394 i 1 00 5 o 51 4 00 , o Samorodnice rodne 33482 33455 3 o287 26353 . 97, 5 95, 7 96, 5 95, 2 Odstotei rodnih vinogradov po številu trt se več ali manj sklada z odstotkom rodnih vinogradov po površinah. Manjše raalrke so le pri samor odnicah, ker jih pride povprečno na 1 hektar več kot žlahtne trte. .. . 2 Pridelek grozdja in vina Že pri-analiziranju vincgradni 3 ki h •:ov r o m oz. števila trt smo poudarili, da temelj ij prikazani podatki na oceni r. Občinskim cen nim komisijam je bilo v namenu. , da bi bila čim boljša, v navodilih naročeno, da " obi dr. žavna posestva, kmečke delovne zadruge i predne kmetovalce, kjer naj zberejo osnovn datke, ki so potrebni za pravilno izpolnj obrazca PO9" * Ako bi se vsaka komisija ra 0 VSI 1 t venocena vV . sce j o n na e poevanje vnala 7 po teh navodilih, bi bili zbrani podatki vsekakor dobri. Gotovo je proizvodnjo vina laže oceniti kot n. pr. pridelek žita ali sadja ( o tem smo pisali obširneje v lanski publikaciji). Odkloni v ocenah pridelka, grozdja in vina, so lahko kljub temu precejšnji; po navadi gredo vsi odkloni navzdol, ker je pač tendenca "skrivanja-" ostala še iz prejšnjih let. Če predpostavljamo, da so b. ilenapake v oceni vinske letine v 1» 1952 približno enake kot za prejšnja leta, potem bo ■ primer java po letih dala rezultate, ki bodo več ali manj ustrezali. 2 , 1 Skupni pridelek grozdja Pridelek grozdja zavisi od več faktorjev (od klime, lege, vrste trte in podlage, od gnojenja itd. ). Vse to se vidi v pridelku grozdja oz, vina, ki ga ocenjujemo po kvantiteti in kvaliteti . Skupni pridelek grozdja je bil v zadnjih 4 letih naslednji: (to) Skupni pridelek grozdja po vrstah trte (q) Leto Povpr . 1949/52 1952 1951 195o 1949 Vse vrste 732442 5261 19 921981 757681 721986 Žlahtna 525o67 412914 66' i 699 522211 5o3445 Domača 9312 1 1 oo 2481 2 6888 4475 Samorod 198234 1 1 41 o 5 23547o 228582 214778 Če prednje podatke spremenimo v indekse, 8 tako da tvori osnovo 4letno povpreč je(=1 oo) »tedaj dobimo tole sliko (tabela 11) (11) Indeks pridelka grozdja (povprečje 1949/50= = 1 oo) žlahtna Domača Samo rod . L^to Vs 1 2 1 9 ->2 72 79 jo 266 1 1 26 19 dO 1o3 1 oo 115 1 95o 74 1 c v 9 OQ 96 1 od Pridelek 1. 1952 je bil za več kot eno 5etrtiro manjši kot znaša 4 - letno povprečje, v primeri z 1. 1951 paskoro za polovico (43 manjši. Letini 195» in 1949 sta bili zelo blizu 4letnemu povprečju. V zadnjih letih še nismo imeli tako majhnega pridelka grozdja, zato bomo glavne vzroke opisal/ nekoliko podrobneje. 2 . 2 Letina 1952 Gradivo o letini 1952 smo črpali iz dveh viifcov. Okrajne cen it ve ne komisije so poleg statističnih tabel o pridelku grozdja in vina podale še opis vremenskih in drugih vplivov na vegetacij jo in pridelek. Pri tem so jim pomagali največ okrajni agronomi. Drugi vir^e poročilo Instituta za vinarstvo v Mariboru. Ker šo okrajna poročila omejena na ožje področje, bomo podali najprej izvleček iz poročila Vinarskega instituta, ki se glasi: "Karakteristika vremena v teku lr1952, ki jo v največji meri vplivala na kakovost vinskega letnika, je na kratko nasleariia: Po preteku več let je bila zima dolga in bilo je mnogo snega; za vinsko trto nevarnih nizkih temperatur pa ni bilo. Popolnoms je skopnel sneg šele proti koncu noseča marca. April je bil nenavadno suh in prav topel, kar je znatno pospešilo vegetacijo« Toplemu aprilu je sledil hladen maj. Nastavek grozdicev je bil po večini mnogo slaboi kot v letu 1951: na splošno je bil s ar. o podpovprečen. Nepričakovano pozno, med 13. in 21. ma jem , so močne spomladanske slane napravile v niže ležečih vinogradih precejšnjo škodo. Brajde samorodnic v ravninah pa so poseble v celoti. , Meseci junij, julij in avgust so bili izredno vroči s krajevnimi nevihtami in mestoma tudi s točo. Vročina je povzročila sušo, ki se je občutno poznala na vseh kmetijskih kulturah in v strmih kamenitih vinogradih xudi na grozdju, ki se je začelo sicer zelo zgodaj mehčati, a v splošnem so bile. jagode bolj drobne in še te z debelo . kožico . V mesecu septembru pa tudi v oktobru jo večkrat deževalo, vendar se grozdje ni moglo več dobro obrasti, pač pa je začelo gniti , da le bilo podbiranje neobhodno potrebno. Vremensko jo bilo leto 1952 rediia iz - jema, kar se tiče peronospore, ki je je bilo tako malo, da je dvakratno .škropljenje več kot zadostovalo. Težja je bila borba z oidijem, ven d ar uspešna pri pravočasni uporabi sredstev. Podpovprečni nastavek, mestoma slana, oidij, toča in gnitje je imelo za posledico, , da je bil sicer zaradi vročega poletja kakovostno prav dober letnik . količinsko prav slab, za polovico do 2/3 manjši kakor letnik 1951" Približno enaka so tudi okrajna poročila, ki poudarjajo zlasti pozno spomladansko pozebo v nižinah. Suša je najbolj prizadela Prekmurje ( mursko soboški okraj), Slovenske gorice, Haloze, Dolenjsko in sežanski okraj . Poleg suše je napravila znatno škodo toča, ki je zmanjšala pridelek ter povzročila gnitje grozdja. Toča je padala zlasti v predelu okoli Radgone, v Halozah, v novomeškem (prizadetih je 42o ha), črnomaljskem in sežanskem okraju ter v okolici Maribora . Toda majhnemu pridelku grozdja niso bile edini vzrok vremenske nc prilike . Drugi nič manj pomembni vzrok je i zč rpanos t vinograd o v y ki so poleg tega ponekod tudi slabo" oikrbovahi« Zlasti gnojenje z umetnini gnojili ter zeleno gnojenje še v^dno nista dovolj razširjeni. 0 tem poroča okrajna cenit ve na komisija iz Ptuja. Isti t. ro - blem obravnava poročilo novomeškega okraja, ki pravi: "Nizkemu pridelku po ha niso vzrok samo navedene vremenske razmere, pač pa je glavni vzrok starost vinogradov. Vinogradi so brez izjeme potrebni obnove, vendar nastajajo tu težki problemi. 2aradi . nemožnosti obnove, se je pojavil običaj ~ pod saj e va n j a s samor od n i cami p K a t a nač i n se že pod saj asainorodniea v nekdanje vinograde z žlahtno trtOc Ravno tako je tu zelo težak problem v proizvodnji trsnega materiala in se na ta 9 račun stalno širi predvsem Šmarnica. Vzrok za to je, , da so površine, ki odpadejo na posameznika, majhne in on stremi za tem, da čim vec pridela" . Tu. smo prešli na čisto drugo področje, t, j. na vprašanje o obnovi vinogradništva, ki ga v tej publikaciji ne moremo podrobneje obravnavati čeprav smo o tem že pisali in se bomo nanj še po vrnili . Dolgotrajna suša je pa ugodno vplivala na kvaliteto, ker je omejila razvoj glivičnih bolezni (iperonospore in oiiija) , zvišala odstotek sladkorja in zmanjšala delež kisline. Vinarski institut v Mariboru je v jeseni 1952 analiziral 195 vzorcev mošta in ugotovil na slednje : Število % p0 vzorcev sladkorja kisline Podravski rajon 1 58 2o, o 6, 6 Posavski rajon 18 17, 6 6, 2 Kra škoprimoi ski rajon 1 9 19, 4 5, 1 Analiza vina še ni bila izvršena, ker se izvaja šele po prvem pretakanju. Poročilo vinarskega instituta daje k temu naslednjo splošno oceno: "K splošni karakteristiki vinskega letnika 1952 bi bilo xreba pripomniti Še to da so vina iz podravskega rajona prav dobra, iz posavskega dobra, a v obeh mnogo bol j ga kakor v predhodnem letniku, vendar iz statističnih podatkov o moštih kake izrazite izredne konice niso razvidne. V teh podatkih .znaša najvišja sla j a mostov samo 23 % pri dveh vzorcih. V kraškoprimorskem rajonu z malim številom vzorcev bo kakovost vina prav dobra, j-: j er bo kletarstvo v redu. i 0 ; Značilno je, daJ v vseh treh rajonih : ■količina kisline primerno majhna, kar moramo pripisovati vremenskim razmeram pri zorenju grozdja. riakor za letnik 1951 veljajo tudi po*-, dat ki in ustrezna karakteristika o letniku 1952 samo za državni in zadružni sektor" Ker so bili analizirani vzorci vzeti le v socialističnem sektorju, nimamo podatkov za privatni sektor; v splošnem sklepamo, da je kvaliteta noštov v privatnem s ektor ju nekoliko slabša. Ocene letnika 1952 se v glavnem ujemajo v obeh vitih« 2 * 3 Pridelek grozdja na ha Kljub raznim pomanjkljivostim, ki jih ima dosedanji "tabelarni" način ocenjevanja, nam podatki o hektarskem pridelku grozdja dajo dobro sliko o letnih variacijah; zlasti so opazne razlike pri posameznih vrstah trt (glej tabelo 12). -(12) Pridelek grozdja na ha po vrstah trte (q) Leto Vse vrste Žlahtna Domav C 3, barnorod . Povpr , 1 9491 952 1952 1951 1 95 o 1949 33, 75 24, 3 42, 3 35, 2 33, 2 31 ,o .24, 4 4 o , 7 3o, 6 28, 6 61 , o 57, 9 55, o 146, 6. 47 5 6 42, 9 23, 7 46, 4 51 ,4 51 ,6 Hektarski pridelek " domače" trte je najvišji; posebno velik je izkazan' v 1. 195o. Zaradi nepravilnega izkazovanja površin in števila domače trte se nanjo pri nadaljnji analizi ne bomo več ozirali. 2 • 4 Pridelek grozdja na trto * Po veljavnih navodilih za ocenjevanje o pridelku grozdja se ocenjuje le pridelek na trto. . Ta podatek dobimo tako, da delimo skupni pridelek grozdja s številom rodnih trt. Pridelek po vrstah je bil naslednji (tab, 13) (13) Pridelek grozdja na trto (kg) Leto Po v o: 1 9491 ^52 1952 1951 195o 1949 Vse vrste Žlahtna o, 58 o, 38 o, 68 o, 64 o, 65 o, 56 o, 4o o , 67 o, 59 0, 39 Dpmav OB. 1 ,00 1 ,11 0, 91 1 ,75 o, 87 Samorodniče o , 64 o, 34 0, 70 o, 75 o ,82 Majvisji pridelek na trto izkazuje domača trta, kar nas se bolj potrjuje v domnevi. tu le za stare domače vrste trt, ki i 3, gre so prečen rodovitne, toda so cepljene na ameriško podlago. Saraorodnice dajo navadno večji pridelek kot žlahtna trta, toda 1. 1952 so bile zaradi pozebe in suše bolj prizadete in so dale ne kol iko slabši pridelek. (14) indeks na 4letno povprečje je naslednji: Indeks pridelka grozdja na trto (1 949/52 = loo) Leto 1952 1951 195o 1949 Vse trte 66 1 1 7 11 o 112 Žlahtna 72 1 2o 1 o5 1o5 Domača 111 91 175 87 Samorodnic e 53 1 1 o 117 128 11 2. 5 Pridelek grozdja po vrstah trte. Glede na to, da je pridelek samorodnic na hektar oz. na trto večji kot pri žlahtni trtico tudi delež od celotnega pridelka grozdja '' pri samorodnicah večji kot pri strukturi površin (tabela 15): (15) Struktura pridelka grozdja po vrstah trte Leto Povprec 1 9495o 1952 1951 l95o 194 ( skupaj = 1 oo ) Žlahtna trta 71 ,7 78, 2 71 ,8 68, 9 69, 7 Domača trta 1 ,3 o, 2 2, 7 o, 9 o ,6 £>amo~ rodnice 27 ,o 21 ,6 25, 5 3o, 2 29, 7 Ma • samorodnic e. je odpadla torej v 4letnem povprec več kot" četrtina (27 %)' .pridelka vsega grozdja. Ta odstotek je pri številu trt nižji (tabela:8, )y.najnižji pa pri površini vinogradov (tabela 3 ) . Za naše^ vinograd ništvo ni ta ugotovitev nič kaj ugodna. Že manjše količine grozdja samorodnic, ki pridejo pri napravi vina med grozdje žlahtne trte, poslabšajo kvaliteto vina. Zato je vpliv samorodnic na ljudsko zdravje večji, kot pa jih tu prikazujemo z raznimi odstotki. Potrebno 1 2 bo uvesti kontrolo vin, ki pridejo v prodajo, in preprečiti širjenje samorodnic z ostrimi ukrepi« Zlasti velja to za obnovo vinogradov, ki je že več let pereča. 2. 6 Pridelek grozdja po sektorjih lastništva Na razpolago imamo samo podatke za zadnji dve leti. 0$) Pridelek grozdja po sektorjih Sektor Državni Zadružni Privatni Grozd j a 1952, 26768 61751 4396oo a 951 37625 1 oo819 783539 Struktura (vse=1 00) 195 2 I 19 5, 1 11 ,7 83, 2 ; 4 5 1 | 1 o ,9 ; 85, o V primeri s površino je v letu 1952 delež socialističnega sektorja od pridelka grozdja nekoliko večji. 2*7 Predelava grozdja V Sloveniji se skoraj vse grozdje predela v vino; druge vrste predelave niso v navadi«. Na trgu se proda vsako leto precej namiznega grozdja, ve ndar prihaja to grozdje iz drugih republik in iz Svobodnega tržaškega ozemlja. Točnih podatkov o tem sicer nimamo, toda za proizvodnjo namiznega grozdja se po vojni v Sloveniji ni mnogo storilo in zato pač sklepamo, da se zaradi povečane potrošnje namizno grozdje uvaža. Leta 1 952 so podjetja v Sloveniji odkupila 93 vagonov grozdja, od tega približno 36 ali 39 1° v drugih republikah oz. v STO. V vino so bile predelane naslednje koline (tabela 17): s/ • r* -1 O X (17) Predelano grozdje v 1. 19491952 Povprečje 1 949/52 1952 1 951 195o 1 949 P rad. elano Predelano v vino vag' onov(1oo q) 7 325 5 281 9 22o 7 577 7 .22 o 7 o45 5 125 8 982 7 139 6 933 96, o 97. 0 97, 5 94. 1 96, o Če odštejemo predelano grozdje-' od pridelanega, nam ostane za. potrošnjo v svežem stanju 1. 1952 156 vagonov grozdja. • * 2 .8 Pridelek vina (skupni in na ha) - Količine grozdja, ki jih predelajo .v Sloveniji v grozdni sok ali v druge nealkoholne proizvode, so rnalenkostne .in' jih pri obravnavanju ne bomo upoštevali. Večino grozdja predelamo torej v vino. Pridelek vina je znašal v z. -id nj ih letih 337o do 627o vagonov (po 1 00 hI). Za lažjo primerjavo smo preračunali : tudi pridelek vina na. ha inna trto (tabela 18) (18) Pridelek vina v 1. 19491952 Leto Povpr . 1949/52 1952 1951 195o 1949 Pridelek hI v^s na ha 466 915 ' > .j 62o 7o3 465 008 444 77 o 21 ,5 15, 5 28, 5 21 ,6 2o , 5 Pridelek .na trto 1 o, 37 C L' . , o ,46 o, 39 o, 4 o Indeks pr ^e Tr na ha 1 00 72 133 1o1 96 na tr-' 1 00 6^ 1 24 1o5 -i /-" i i wCi Š+iriletno povprečje sicer ni primerno za primerjavo, ker ni dovolj tipično 5 "endar kljub temu ugotavlj amo , . da nam donašajo vinogradi dosti manj kot v drugih sosednjih državah (v Avstriji. pred vojno 35, 7 hI, v Italiji 32*8 hi). Vzrokov nizkih pridelkov tu ne bomo ponavljali, ker smo jih omenili pri pridelku grozdja. 2. 9 Pridelek vina po sektorjih V zadnjih dveh letih je znašal pridelek vina v posameznih sektorjih (tabela 19): 13 (19) Pridelek vina po sektorjih Sektor Vina hI Struktura( vse =1oo) 1952 1951 1952 1951 Državni Zadružni Pri vat ni 1 7o44 4 o 41 2 279722 14933 6859 Q. 527171 5, 5 1 2, o 82, 5 4 ,o 11 ,0 85, o Olede na delež soc i ali stičnega sektorja pri pridelku grozdja je delež pri vinu za o, 7 % veš j 2 ,1o Izkoristek (randman) Izkoristek, t. j. koeficient predelave, izkažsmo 7 odstotku, ki nam pove, koliko litrov vina dobimo iz 1 oo kg grozdja. Izkoristek zavisi od vremenskih razmer, od vrste grozdja, od sorte itd . Izračunali smo izkori srtek za zadnja 4 leta in dobili naslednje: 4letno povprečje 1. 1952 1. 1951 1. 195o 1. 1949 66, 3 % 55, 8 « 69, 1 " 65, o " 64, o " Ti izračuni v glavnem ustrezajo v prals i ugotovljenim odstotkom. V 1. 1952 je bil izkoristek zaradi suše ~ nekoliko nižji kot po navadi 14 2° sekt or j ih je bil izkoristek takle: 1. 1952 1. 1951 Državni 65, 1 % 67, 6 Zadružni 67, o " 69, 2 " Privatni 65, 6 " 69, 2 " 2 . i 1 Izvoz in uvoz Kvaliteta slovenskih vin je že dolgo znana, vendar pred vojno vina nismo v večji meri izvažali. Večji izvoz zaznamujemo šele po osvoboditvi Od celotnega izvoza vina iz Jugoslavije je odpadlo na vina iz Slovenije: v 1951 letu 33y4 ih v 1952. letu 25 Iz Slovenije srno izvozili: /0 11 H M !t M II 1. 1952: 17. 244 hI ^-j. 5, 1 % pridelka 11951: 55. 232 » « 8, 9 1. 1 95o : 68. 227 » "14, 6 1. 1949: 46. 629 » " 1p, 5 začel Izvoz je po 1. 1 95o upadati, ker vlada na svetovnem tržišču precejšnja konkurenca, tako da zaradi visokih cen naših vin vedno teže uspevamo. Izvoz grozdja ni pomemben, čeprav bi se lahko precej povečal. Glavni vzrok je verjetno pomanjkanje hladilnih vagonov. Izvoz grozdja je bil naslednji: ^ 1. 1952 1 o24 q 1. 1951 165o » 1. 1 95o 1749 n 1^ 1 949 646 » Značilno je, Slovenija tudi uvaža velike količine vina is drugih republik in iz STO. Uvoz vina saatno presšga izvoz. Ha raspol&go imamo podatke o odkupu vina v prvem polletju 1952, ločeno na odkup v Sloveniji in v drugih republikah, medtem ko nam ie snan za drugo polletje le celotni odkup. Ge vzamemo, da js odstotek odkupa iz drugih republik ostal za drugo poli s 1 1 e približno Isti kot v prvem polletju 1952, tedaj •dobimo naslednjo sliko: Odkup vina 1952 (loo hI) l. poll. II. poli. Skupaj v celoti 7o6 685 1391 v Sloveniji izven Sibvenije 255 451 (246) (439) (5o1) {89o) Številke v oklepaju ocenjene na podlagi podatkov za prvo polletje. Od celotnega odkupa vina 1. 1952 smo skoro dve tretjini (64 %) uvozili od drugod. Glede na slab pridelek, vina v 1. 1952 je bil uvoz vina v drugi polovici leta verjetno še večji je zgoraj prikazan in je znašal vse leto verjefen' 9oo vagonov, medtem ko smo izvozili le 172 vagonov vina Primerjava uvoza oz. izvoza s proizvodnjo vina po koledarskih^ letih seveda ni docela točna, ker se večina vina konzumira šele v naslednjem letu. Kljub temu lahko napravimo primerjavo med produkcijo, uvozom in izvodom vina v 1. 1952. Takoismo 1. 1952 uvozili okoli 26 Jfc, izvo zli pa 5 % vina v primerjavi s proizvodnjo vina v Sloveniji. Ob koncu leta 1952 je bilo celatno v Sloveniji 2717 gostinskih obratov:, ki so točili vino. Ti obrati (všt®vši trgovine na drobno) so iztočili v 1. 1952 okoli 29 oo vagonov vina (Te primerjamo konzum vina z odkupom v letu 1952 vatevsi izvoz, teci a j dobimo razliko okoli 134o vagon o#Ta razlika gre delno na račun zalog vina iz prejšnjega leta tih) , v glavnem pa se nanaša ( ar i/g o st inskih o hra rektno pri produ centih. Mali zlasti v vinorodnih krajih - večji del vina neposredno od lika nastaja verjetno tudi zarad i nepopolne dence o prodaji vina. na odkup vina digostinski obrat i - nabavljajo namreč vinogradnike v. nazevi Končno prikazujemo še proizvodnjo vina 1. 1952 po republikah, povzeto iz "Indeksa" (št. 1/1953)» mesečnega preglede da za statistiko in evidenco. (2o)Prideli ci Zveznega zavo >v vina 1. 1952 v Jugoslaviji in po republikah FLKJ LR Slovenija " Srbija n Hrvatska " B. in H. ,, Makedonija " Črna gora Ves (loo hI) tr Cl D 30. 259 3. 372 1 2. o46 13. 975 24o 473 154 o, 19 o, 25 o, 14 o ?26 o, 1 o o, 08 o, 24 Na osebo (1) 18. 3 23. 4 17, 8 36 ,0 o , 86 3, 9 Strukt. pridelka 1 00 ,0 11 ,1 39, 8 46, 2 0, 8 1 »6 o, 5 Tudi uvoz grozdja je bil večji od izvoza. Iz STO (okraj Koper) je bilo uvoženega 1, 1952 15 v FLRJ 4ooo q namiznega v Sloveniji , Manj še količine gro gro z d j a m ^. djf glavnem to v smo uvozili tudi vis drugih" republik (iz Srbije). Skupno smo uvozili približno 36oo q_ grozdja. 2 „ i ; ■ Pridelek žganja Vasen stfanslci proizvod pr i proisvodnj i vina je žganje . (tropinovec); « Srcer se vrnske tropine uporabljajo tudi v druge namene (za krmo, za is. delavo -pet jota, kisa) , vendar jilr Vecji de] prekuhajo v žganje. Pridelek žganja se teže oceni, ker se del tropin prekuha šele po "kritičnem dne vu , ki j e odločilen za to Tr gšnja leta niso bila glede tega dovol oceno H Navodila za natan čna /. p. 1, 1 952 pa je bilo cenitvenim komisijani naročeno, da upoštevajo tudi proizvodnjo žganja po kritičnem dnevu -(t. j. 25. X. ). (21 )i; ridelek žganja v 1. 1949 - 1952 leto PovpreČ j e 1949/52 1 952 1951 1:950 1 949 • hI 6177 5687 8559 .6540 5923 Ind eks 1 00 , o 60 , o 138, 5 1 06 ?o ■96, o Zganja na 00 1 vina (1) 1 ,3 1 ,1 ■1 ,4. 1 ,4 1 ,3 Ako primer jamo indeks o pridelku žgapja z indeksom o pridelku vina za posamezna leta, se sicer ne ujemata v podrobnosti, vendar pa je njuna kore lacija dobro vidna. 16 3* Geografska analiza 3. 1 Splošne pripombe Vinogradništvo je v Slove ni j. i precej raz - vito; v polovici okrajev predstavlja važno postavko v na r o g' n en gospod ar st vu „ Na 1 ha vinograda odpade v. Sloveniji 8, 25 ha njiv ( v vsej državi okoli 3*5 ha) Vinogradi se razprostirajo na jugozahodu, na severoin jugovzhodu v Slovenije, V osred - njem delu Slovenije klimatski pogoji niso ugodni za vinsko trto. Brez vinogradov je 5 okrajev (Kranj, Ljubljana mesto, Radovljica, Slovenj Gradec in Tolmin), medtem ko zavzemajo v dveh okrajih nepomembne površine (Kočevje in Postojna) V ostalih 15 okrajih leži 98 $ vseh vinogradov . Vse okraje smo razvrstili po velikosti. (glede na površino vinogradov) in dobili naslednjo tabelo: (22) Razvrstitev okrajev pc gradov površini vmo VinOjSradi Uicraj ha Krško j 339o Maribor o. | 28oo Ljutomer I 2781 Ptuj ; 2715 Novo mesto ' 2646 Gorica 2225 Celje o kol . | 2155 Črnomelj ' : 1 22o Mur. Sobota 1181 Sežana 6oo Maribor m. 381 Ljubljana o. ; 17o Šoštanj 14o Trbovlje 97 Celje m. ; 42 Kočevje 4 Postojna . 1 3 % od skup: ne po vrši'i ne v o cr ! 3. 6 2, 1 5. 7 3, 3 2-2 2 , 1 1 ,4 2, o 1 ^ o, ^ 4, 7 o, 1 o, 2 o, 2 o, 9 o, o o, o v LR Sloveni j i 15, o 12, 4 12, 3 12, 1. 1 1 ,8 9, 9 9, 5 5, 4 5, 2 ■2, 7 1 ,7 o ,8 ■o, 6 o, 4 o, 2 0, 0 0, 0 elež vi Odstotek v drugem stolpcu pomeni nogradov od skupne površine v tem okraju, odsto tek v tretjem stolpcu pa delež vinogradov v okraju/Sd vinogradniške površine v Sloveniji. Intenzivnost vinogradništva po občinah je razvidna is naslednje tabele (23) : (23) uazvrstitev občin po površini vinogradov 1. 1952 Velik . skupina po površi m vinogra - do v Število občin " -1 o ha 1125 " 265 o 5-1 oo 1 o' -2oo 2c -3oo 3c 1 -4oo 4o' ' -5oo noa 5 oo j kupa j 42 21 42 51 4g 15 1 2 6 1 23o Površina vi nogradov ha 185 36o 1573 3783 5759 363o 4o39 2659 511 22499 o , 8 ^ ,6 7, o 1 6 j 8 25 , 6 I 6 , T 18, o I I ,8 2 3 1 oo o Ti podatki so izdelani površin s sbanjem lo. VI. 1952 po oceni ; zato se nekoliko razlikujejo od jesenske ocene (za 51 ha). Prirner^ava okrajev in občin prejšnjih let ni izvedl_jiva, ker upravno razdelitvijo LR Slovenije 1952) število okrajev zmanjšalo od 32 na 22, name sto 1148 krajevnih ljud sk i h odborov pa imamo le 375 občin * s podatki iz se je z novo (v aprilu odpade na 125 občin v Slo - Okoli 9o $ vseh vinogradov občin, t. j' , na eno tretjino vseh veni ji . Razporeditev vinogradiških površin po okrajih je najbolje razvidna iz pikčastega kartograma (na strani 18), 17 POVRŠINA VINOGRADOV V LETU Merilo 1 : 800 000 1952 pika = 1 o ha vinogradov t-— — ^ 17 C 21 3 i 8 \ Uv:4 fX/ 1 !) 18 S / +m+ 1 8 ~\ » .• • • , v *V>v * n * * *•' ,S * ** '• • "" . ♦ ? * « . • •' » /-. CV .X. '/" " -m' •V" *l '. " ♦>*{ V*" ' . • ••" :' • *' • • .yf 16 «■*' • • • Tk . ^ " jT V***%**" * . : :*. :\ C; . ' . \ . :. s • A" • I • ' ;••• . *•" •• t ••• ' :vV • • •; . ' 3 • i" * i***« •• t •••&•* * •• • * 1 Celje me sito 2 Celj e okolica 3 Črnomelj 4 Gorica 5 Kočevje 6 Kran j 7 Krško 8 Ljubljana mesto Ljubljana okolica. Ljutomer Maribor mesto 9 I o II " '• : -K Okraji 1 2 Mariborokolica 13' ^urska Sobota Nova. mesto Postojna Ptuj Rad o vi j i ca Sežana Slovenj Šoštanj Tolmin Trbovlje U 15 16 1. 7 18 19 20 21 , 22 Gradec 3. 2 Delež žlahtne trtein samorodnic po okraj i h V lanski publikaciji smo pri geografski analizi prikazali razdelitev Slovenije na 3 vinogradniška področja: 2) vzhodno 3) kraško - severovzhodno (podravsko) in jugovzhodno (posa> ■ primorsko področje. jko) in Vi otko področje je razdeljeno še na mani se vinograd niske okoliše, ki jih tu ne bomo posebej obravnavali. Za splo: ;no analizo nam zadostuje ■/ dapri kažemo, v katerih okrajih prevladuje zlalrtna trta in kje samorodnice. Iz teh podatkov lahko sklepamo, kje prid el ju je jo bolj in kje manj kvalitelna vina. Tabelarni pregled je naslednji - (24) Delež žlahtne: trte in samorodnic po okrajih (skupna površina vinogradov = 1 oo ,). a) žlahtna trta, b ) samorodnice Okraj 99, 5 98, 8 97, 3 92, 4 85, 7 81 1, 1 So ,3 66, 5 0 "io" Maribor m. Sežana Gorica Krško Ljutomer Črnomelj Ptuj Maribor o. Celje okol. Šoštanj Trbovlje Celje mesto ■ Murska Sobota Ljubljana o. N o v o me st o 99, 3 9o, 7 66. 7 65s9 58 . 8 4o 58 Okraja Kočevje in Postijna smo izpustili, ker imata neznatne površine vinograde v. Značilno je, da imajo tudi okraji, ki sicer pr idelu j e j o kvalitetna vina, velik odstotek samorodnic (Ljutomer, Ptuj in Mariborokolica) o Samorodnice se po tihfem širi tudi v teh izrazito vinorodnih predelih, toda ne camo zaradi pomanjkanja k .-a lit etnega trsnega mate riala > temveč tudi kot jadomestilo za sadovnjake, ki jih ameriški ka^a; . nezadržno uničuje:. 3 • 3 P ' ek grozdja po okrajih Vinogradi Slovenije spadajo v tri različne klimatste rede le . Vremenske neprilikej ki so 1. 1 952 zna tno zmanjšale pridelek grozdja, niso bile v vseh predelih enake« Najbolj, je bila prizadeta severovzhodna Slovenija, ki je zato imela zelo, nizkf hektarske pridelke <. Bepubliški povpreček 24, 3 q. na ha je za 42 >. slabši kot 1. 1951. Nižje hektarske pridelke - v primeri z respubliškint povprečkomimajo okraji: Šoštanj 11 ,9q. s Ptuj 15, 5, Novo mesto 19, 4 in še pet drugih. ViŠje hektarske piid. e]ie izkazujejo okraji: Ko čevje 55 q, Trbovlje 36, 4 q, Gorica 39 »4 0. ? Sežana 28, 4 q itd. ; Pripomniti moramo, da okraja Kočevje in Trbovlje nista tipična, ker imata zelo malo vinogradov. Nad republiškim povprečkom je 8 okrajev. Če označimo republiški povpreček kot 1 oo in izračunamo po njem okrajne indekse, dobimo za 1. 1952 naslednji pregled: 19 (25) Hektarski pridelek grozdja po okrajih (LR Slovenija = 1 oo) 0 kr a j Gor ic a Sežana Maribor okolica Črnomelj Trbovlje Krško Ljubljana o kol. Celj e mesto Celje okolica Murska Sobota Mariboi4 mesto Ljutomdr Novo mqsto ?iuj Šoštanj q/ha 39. 4 35 ? 2 29, 6 27, 6 27. 5 24, 8 22. 8 22. 6 21 ,8 21. , o 2 o ,o 19. 9 19. 4 15. 5 11 <9 Indeks 162 145 1 22 114 113 1 o2 94 93 9o 86 82 82 So 64 49 'V tej tabeli sr. ; o izločili oba okraja (Kočevje in Postojno), ki ircata majhno proizvodnjo. Pridelek grozdja po vrstah trte je v toliko. važen, ker je po navadi hektarski pridelek samorodnic večji kot pri žlahtni trti. V letu 1952 je stanje obratno, ker je republiški 2 o povpreček samorodnic nižji za 3 Toda kolebanja okoli republiškega povprečka so bila leta 1952 pri samo rodnicah znatno večja. Če izrazimo hektarske pridelke samorodnic z indeksom, tedaj ima najvišji okrajni pridelek indeks 278 (Gorica), najnižji pa 49 (Šoštanj). Samorodnice so namreč v nekaterih nižinskih predelih pozeble d:' cvetenju in je bil pridelek izredno slab. 3*4 Predelava in izkoristek po okrajih Poudarili smo že, da se v Sloveniji skoro vse grozdje (okoli 96 %) porabi za predelavo v vino. Ta odstotek se zadnja leta po republiškem povprečku ni mnogo menjal. Pač pa so razlike po okrajih večje. Zaradi spremembe okrajnih meja se bomo omejili na leto 1952. Najnižji odstotek predelanega grozdja izkazuje sicer okraj Kočevje (45, 5), vendar ta okraj ni značilen, ker ima le nekaj hektarov vinogradov. Od ostalih okrajev imajo podpovprečne odstotke: Ljubljana -okolica 86, Celje mesto 87, 1, Maribor mesto 9o, 2, Murska Sobota 92, Črnomelj 94, Ptuj 94, 5, Goricfe 95 itd. Potrošnja syežega grozdja torej ni velika; izmed vzrokov bi lahko omenili pomanjkanje hladilnic in premajhnopropagando med vinogradniki, da bi sadili namizne sorte grozdja. Izkoristek ali koeficient predelave je bil po okrajih v 1. 1952 mnogo bližji republiškemu povprečku kot v prejšnjih letih. Okrajne cenitvene komisije so namreč bile opozorjene na razne pomanjkljivosti, ki so jih v tem letu popravile, Odstotek po okrajih se giblje med 6o (Kočevje) in 72, 2 (Sežana), tako da odstopanja od republiškega povprečka |65, 6) niso velika. t : » Če bi ta odstotek ugotovili s poskusi, bi bil rezultat bolj uporaben, kot so prednji izra čuni, ki so dobljeni posredno. 3-5 "Proizvodnja vina po okrajih Kar je bilo rečeno o hektarskem pridelku, velja tu^i za pridelek vina. Na. prvem mestu je okraj Gorica s 25, 8 hI vina na ha, ki rut sledi okraj Sežana (25, 2), Ta dva okraja pridelata po hektarju znatno^vec vina kot drugi. Na tretjem mestu je okraj Črnorrielj (18, 7 ), nato Maribor okolica (18, 2) itd. Najmanjši pridelek izkazuje okraj Šoštanj (7, 2), za njim pa Ptuj (9, 3). Proizvodnja vina je skoncentr irana na manj še število okrajev. Tako so 1. 1952 odpadle tri četrtine od celotnega pridelka vina na 6okrajev Gorica 16, 6 %, Krško 16, o' %, Maribor okolica H, 5 Ljutomer 9, 9 Celje ckolica in Novo mesto po 8, 9 %■> skupaj 74, 3 Če prištejemo še 3 važnejše okraje, na ka~ tere odpade nadaljnjih 18, 1 % (Ptuj 7, o, Črnomelj 6, 0 in Murska Sobota 4, 3 %) » tedaj dobimo, da so v 9 okrajih pridelali 93 % vina v Sloveniji (1. 1952). Po nekdanjih geografskih pokrajinah pa je pridelek vina v 1. 1952 razdeljen takole:. Prekmurje 4, 3 % Štajersko 58, 6 " Dolenjsko 16, 3 " . Primorsko 2o, 8 " (k Dolenjski smo šteli samo polovico krškega okraja). 4 • Vinogradniki po okrajih Že v začetku publikacije smo pojasnili, da se je zaradi railičnih tolmačenj, koga se smatra za vinograchlka v ožjem smislu, število le - teh v primeri z letom 1951 zmanjšalo z 1. 1952 skoro za četrtino (od 16. 832 na okroglo 13. 000). Kot gospodarstva, ki se "pretežno bavijo z vinogradništvom, smatramo ona, ki proizvajajo vino za lastno potrošnjo in sa tržišče (proda jo) " Možno je, da se je število vinogradnikov v 1. 1952 zmanjšalo zato, ker so cenit vene komisije verjetno 'smatrale, -a mnogi izmed njih zaradi slabe letine ne bodo imeli vina na prodaj v tem letu. Če si ogledamo strukturo vinogradnikov po okrajih, tedaj vidimo, da jih je polovica v dveh okrajih (v goriškem okraju 28, 1 % in v krškem 23, 9 %) . Močno so zastopani še v okrajih Ptuj (13 %) , Sežana (11, 5 %) in %ribor okolica 0 o , 6 £) . Tudi v ljutomerskem okraju je bilo nekdaj dosti vinogradnikov, ki jih sedaj ne moremo šteti več med proizvajalce za tržišče, ker je polovica vseh vinogradov' v v so čialističnem sektor ju Velika večina vinogradnikov je v privatnem sektorju (97, 5 '55). V lanski publikaciji smo podrobno obdelali kmetovalcevinogradnike v oddelku "socialna struktura vinogradnikov" . Gradivo sno črpali iz rezultatov "popisa živine z dne 15. 1. 1951" . Pri -tem popisu je vsako gospodarstvo (gospodinjstvo), ki je imelo predmet popisa, t. j. živino, izkazalo poleg drugega tudi površino vinogradov. 21 Tako smo dobili 62. opo lastnikov vinogradov. Od skupnega števila kmetovalcev (1 54 . ooo) je tedaj bilo 4o vinogradnikov. Če vzamemo, da se posestna struktura kasneje ni spremenila, je bilo jeseni 1951 od 62. ooo lastnikov vinogradov okoli 1 7 .oooali 27 / %. izrazit ih ^ vinogradnikov (ki s' 0 prodabirali tudi za tržišče" ). Število le' teh sn je torej v jeseni 1952 znižalo za 13ooo al i na 2:t fi "b d v eli t is tih , ki imaj o vinograd e . ou stotek pomeni, da je vinogradniška posest Ta v Sloveniji zelo razdrobljena, ker le ena petina lastnikov producira tudi za tržišče. 5. rsniČarska proizvodnja /, a v oa :a atistiko in evidenco LRS je na novi "uredbe o trsnicah in drevesnicah' (Ur, list LRS. st« 2/1949) izdal pod št 1 2/4 54. z dne 27. X. 1952 poseben razpis vsem uradom' " sa statistiko in evidenco, da zberejo od trsničarjev podatke o njihovi proizvodnji v 1. 1952. V prej šnjih letih so te podatke zbirale druge ustanove (Ministrstvo za kmetijstvo oz«. Svet za kmetijstvo in gozdarstvo). V objavljenih podatkih prikazujemo proizvodnjo vseh trsničarjev razen onih, ki so proizvedli manj kot 5oo cepljenk. Iz zbranega gradiva posnemamo naslednje značilnosti. V Sloveniji je 64 trsničarkih obratov; od teh je 1 6 državnih, 2o zadružnih in 28 privatnih . Največji obrati so v državnem, ' nato v r zadružnem in najmanjši v privatnem sektorju. Na 1 trsničarski obrat je odpadlo leta 1952 po sektorjih: (26) Trsnicarska proizvodnja na 1 obi Površine trsnic (ha) Površine matičnjakov (ha) Cepljenk (tisoči) . Korenjakov (tisoči) Ključev .. (tisoč L) Na' ha trsnic je proizvedeno cepi j enk (tisoči) Na T ha 'mat ičh Jakov j e prbizvedeno ključev (tisoči) Zadružni Privatni Povprečno Državni o ,62 3, 6 34, 2 1 o, 1 119, 2 35 o ,04 o, 2S 0, 86 16, 8 3, 1 4o ,3 o, 61 o, o2 2, 6 22, 8 1 ,0 0, 6 31 ,8 21 ,8 65, 5 62 , o 59, 8 96, 5 47, 5 45, 4 52 22 Najmočnejšo proizvodnjo ima državni sektor, na katerega odpade: »h T' ' 25 % ' trsničarskih obratov - . 55 "površine trsnic, 77 " površine matičnjakov, 51 " proizvodnje cepljenk? 81 " proizvodnje korenjakov, 73 " proizvodnje ključev. V primeri z letom 1951 je trsničarska proizvodnja. rasla kljub neugodnim vremenskim razmeram: (27) Trsničarska proizvodnja (v tisočih) 1952 1951 Indeks (1951=1 oo) Gepljenke i Korenjaki 1 o77 ,9 193, 8 96o, o > i 18oto 112 1o8 Pozna pomladanska slana je napravila precej škode; kasneje je nastopila suša in ponekod tudi toča. Pri tem so bili prizadeti raatičnjaki in trsnice. Če računamo, da prideial ha okoli 6ooo trsov, tedaj bo mogoče pbnoviti v 1. 1953 približno 18o - 2oo ha vinogradov. ?ri tem smo računali vse cepljenke in kore rojake I. razreda, od II. razreda pa polovico. Tempo obnove je pri tej proizvodnji prepočasen. Sato se ne smemo čuditi, da mnogi vinogradniki podsajajo prazna mesta ali napravljajo celo nove nasade s sanorodnicami. Proizvodnja v 1. 1953 se verjetno se ne •-/ bo mnogo dvignila. Trsničarji so namreč v svojih poročilih navedli, da bodo proizvedli 1. 1953 ključev 2, 668. 0 00 korenjakov 213. ooo cepljenk 2, 331 .ooo Če se bo prijelo 4o fs cepljenk, bo znašala proizvodnja 96o. ooo, pri 45 % pa bo 1, o7o. ooo cepljenk, kar pomeni, da bo enaka kot 1. 1952. j Leta 1952 je bilo napravljenih okoli 13 \ha novih matičnjakov, ki obsegajo 23 % vse površine matičnjakov. Vsekakor bo treba matičnjake še povečati, če hočemo zvišati proizvodnjo cepljenk in korenjakov . Še en problem imamo pri trsničarstvu, t. j. število sort. Trsničarji so navedli, da so cepili okoli >5 raznih soirt. Od tega odpade na 14 važnejših sort dobre tri četrtine cepljenk (8o $) . Po vrttnem redu si sledijo: laški rizling 261, 4 tisoč ali 24, 2 % šipon 96, o " " 8, 9 " muškatni silvaneo^^ „ „ ^ „ 23 radgonska ranina 13, 0 tisoč ali 7, 3 , Žametna črnina 4-7, 0 " " 4, 4 rebula 45, 8 " " 4, 3 traminec 42, 7 11 ,, " 4, o beli burgundec 4o, o " " 3, 7 kraljevina 39, 2 " " 3, 6 zeleni silvanec 32j. 3 " " 3, o renski rizling 27, 8 " ' " 2, 6 sovinjon • 27, 3 " " 2, 5 tokajec 21 ,6 " " 2, o žlahtnina 19, 7 " 1 ,8 Nato sledijo: malvazija (19, o), Poljšakova (18, 8), merlot (18, 4), modra franki nja (18, 3), veltlinec T (14, o), neuburgovec (1o, 9), rizvanec (1o, 5), ranfol (9, 5) itd. Veliko število sort vsekakor ne bo vplivalo ugodno na sortno izenačenost novih nasadov in bo potrebno tudi v tem , pogledu izdati primerne ukrepe . Zavod za statistiko in evidenco LR Slovenije VINOGRADNIŠKA P R O I Z V O 'D N J A 1. 1 952 TABELARNI PREGLED Pripomba: 1) Število trt je v tabelah za vse sektorje zaokroženo na cela števila, pri tabelah i za posamezne sektorje pa na 1 decimalno mesto. Manjše razlike pri seštevanju izvirajo iz zaokroževanja podatkov. Pri zadružnem sektorju so všteti tudi ^vinogradi članov KDZ (ohišnice). * 2) Okraji, kjer ni vinogradov, so v tabelah izpuščeni (Kranj, Ljubljana mesto, Radovljica, Slovenj Gradec in Tolmin). 1 y Vinogradi po vrstah trt, sektorjih in okrajih l, 1952 Vsi vinogradi za vse sektorje Okraj . LR SLOVENIJA Celje mesto Celje okolica Črnomelj Gorica Ko cev j e Krško Ljubljana o» Ljutomer Maribor ma Maribor okol » Murska Sobota Novo mesto Postojna Ptuj Sežana i Šoštanj ; Trbovlje 26 Površina ha vrsta trte skupaj 22 55o 2 1 2 1 2 42 155 22o 225 4 39o 17o 781 381 8oo 181 646 3 715 6oo 1 4o 97 žlahtna 17 606 14 1 434 999 2 165 2 3 134 7 o 2 384 379 2 248 4o3 1 566 3 2 2o2 593 1 9 domača 19 19 sainorod . 4 925 28 721 221 41 2 256 1 oo 397 2 552 778 1 080 513 7 139 88 Število trt v tisoših vrsta trte skupaj žlahtna r 42435 1 07995 2o2 1 2977 8840 1254? 22 1 J??* 1175 17155 2556 17888 1o285 1 74 o1 15 17542 2821 552 461 67 8764 7o66 1 21 64 1 o 18534 528 14581 2488 1 j, 3336 | 9735 I 15 t i 13808 I 2791 i 6 .r 51 aomača 99 99 Struktura po vrstah trt • (skupaj = 1 00) površina samo-; rod « ; žl. dom. 34341 78, 1 : o, 1 135: 33, 3 4213: 66, 5 1774; 81 ,9 284 97, 3 o, 9 12 5. 0 j o 1462; 92, 4 647 ; 41 , 2 2574 85, 7 68 3837 6949 7666 3734 3o t 546 41o 99 f 5 80, 3 34, 1 59 ? 2 00 , o 81 ,1 98, 8 o, 7 9*3 sam« 21 ,8 66. 7 33? 5 18, 1 1, 8 5o, o 7 ?6 58. 8 14, 3 o»5 19. 7 65?9 40. 8 18. , 9 1 J 2 99, 3 9o, 7 število trt žl« :domo ; sam 7558 33 j 2 67, 5 "79, 9 96, 9 45? 5 92, 7 44, 9 85*0 97. 3 78, 5 32. 4 55, 9 1 00 ,0 78, 7 98 y9 1 ?1 11 jI O ,1 0, 8 24 ,1 66 ,8 32. 5 2° 2, 3 54 y 5 7, 3 55, 1 15. 0 2, 7 21 ,5 67. 6 44. 1 21 ,3 1 ,1 98 * 9 88, 9 1/2. Vinogradi po vrstah trt, sekt ar jih in okrajih 1. 1952 Vsi vinogradi v državnem sektorju Površina ha skupaj i .vrsta trte t ; ižlahtI doraa ina LR SLOVENIJA Celje mesto Celje okolica Črnomelj Gorica Kočevje Krško Ljubljana o, Ljutomer Maribor m. Maribor okol. r % Murska Sobota Novo mesto Postojna Ptuj Sežana Šoštanj Trbovlje 1 o92 | 1o79 5 j 4 4o I 39 15 88 36 4o6 4 o 253 1? . i 15 81 36 4o2 40 253 16] 16 11 j 11 ■ - ! - 165 i 165 17 ča 7 I samorod , 6 1 1 3kupaj Ižlahtna 6838, 46764, 5 24, 4 19, 2 239, o 233, o '98, 5 98, 5 48, 2, 7 448, 7 3o6, 6 3o6 , 6 Število trt v tisočih vr sta, trte Struktura po vrstah trt (skupaj =. . . 1 op 253o, 266, 5 1516fo 111, 5 83, 2 1 1 06 1 2 73, 2 62 5ol ,9 266, 5 1516, o %> ^ 1. 11, 5 .83 >2 11o6, 2 73, 2 povrdina doma-! samo-: ži, ča s. rod« ; .34, o 34, o 39, 9 98, 8 5, 2: 8q, O 6, o 97, 5 -1 oo ,o - 92, o i oo , o 28, 7 99, o oo ,0 oo, o oo, o 00, 0 00, 0 00, 0 dom. o, 6 8, o sam, o, 6 2o»o 2, 5 1, o število trt SI. 98, 9 78, 7 97, 5 1 00 ,0 93, 0 1 00 , o 98 ? 8 1 oo , o 1 oo , o « ' 1 00 , o 1 oo, o i1oo, o h oo , o — ! Om, o, 5 7 r O •" ? 1/3* Vinogr. adi po vrstah trt , sektor jih in okrajih 1. 1952 Vci vinogradi v zadružnem sektorju 'skupaj LR SLOVENIJA j 2585 Celje mesto j 1 Celje okolica; 39 Črnomelj i 16 Gorica 327 Kočevje Krško j 68 Ljubljana o« i 2 Ljutomer ~ I 987 1 Maribor mc ! 2o9 Maribor okol . I 593 Murska Sobota! 9 Novo mesto i 54 Postojna j Ptuj | 212 Sežana , ! 67 I 3 ' Šoštanj j 1 Trbovlj e j ' 28 Površiaa ha vrsta trte žlahtna 2463 29 15 324 67 2 936 269 57o - 39 2o5 66 1 doma r1 samo~ Ša* 2 rod . 12o 1 1 o 1 1 1 . 51 - 23 9 : 15 7 1 Število trt v tisočih vrsta trte skupaj 5954, 5 5, 2 238, 5 119, 3 1842, 3 486, o 1 4 f 8 5942, 2 1286, 5 3947, 9 66 ,o| 348, 8 1354*4 žlahtna 1516o, 2 doma ča 182, 2 111 ,2 1825*7 485?o 14, 8 .5614, 5 1286. 5 3789. 6 246, 6 13o3, 8 296 *8j 294, 5 5, 9 5, 9 9, 6 9, 6 Struktura po vrstah trt (skupaj .=. . 190. 1 površina število sa^cH »i rod - | 251 * 784, 7; 95, 3 5, 2) 56, 3? 74, 4 8 ,1 \ 93 ,8 7, cf 99, 1 i 1 ji c| 98, 5 -ll' 00 , o 327, 7; 94, 8 -! 00 , o 158, 2 96, 1 66, 0*1 - 1o2, d 72, 2 i i 1 ' 5o, 6l 96, 7 2, 3l 98, 5 -i 00, 0 — ■ dom . o, 1 0, 6 sani* 4, 6 1 00 ,0 25, 6 6, 2 o, 3 1, 5 5. 2 3, 9 1 00, 0 27, 8 3. 3 1. 5 trt žl. 95, o 76, 4 93, 2 99, 1 99, 8 1 00 ,0 94 ? 5 1 00 ,0 96, o 70, 7 96, 3 99, 2 1 00, 0 dom o, 1 o, 5 sam . 4, 9 1 00, 0 23, 6 6, 8 o, 4 0, 2 5?5 4, o 1oo, o 29, 3 3, 7 o ,8 1 /4 .Vinogradi po vrstah trt , sektorjih in okrajih 1, 1952 Vsi vinogradi v privatnem sektorja Okraj . [skupaj Površina ha j vrsta trte | zlaht! na Število trt v tišoSih vrsta trte LE SLOVENIJA ! 18873 h4o64 Celje mesto Celje okolica ; Črnomelj \. Gorica j KoSevje \ i Krško ] Ljubljana o. I Ljutomer \ i Maribor m. I % Maribor o . | J • * i \ ; Murska Sobota \ Novo mesto j Postojna Ptuj Sežana Šoštanj Trbovlj e 56 2o76 1 189 181 o 4 3286 168 1 388 132 1954 11*56 2581 3 2358 516 139 97 i. 1o 1 366 969 1760 2 3o31 68 1 o 46 13o 1425 387 1516 3 1832 51o domača 1o io 1 skupaj samoi rod . I 47 99i 119641, 2 26 1 172, 8 71 oj 1 2498 J 22oi 8622, o 4oi 1 o2223 2; 22, 0 255jl92o3, 6 looj 116oy2 342| 8681 , o 21 .1oo3, 7 529] 12423, 6 ♦ « * 769 1oo8 ,3 1o65i 1©©^ -]■ 15, o 506} 15c81, 5 6; 2451 ,1 j .139} »6^1 žlahtna 86o7of4 48p 8348, 0 6856, o 9889, 9 lop 17742, 6 513, 2 6464, o 936 .?o 8744, 7 3224, 7 94o5 j6 1 5? o 11398, 5 2423*2 domaČa samo rod. 55 124, 8 - 415^7 - 1766, o 55, 7 286, 7 12, o - 1461 p ~ 64 7p - 2217, 0 - 67, 7 - Struktura (skupaj površina žl. dom, po vrstah trt - 1 00 ) 74. 6 27, 8 66. 7 81 ,5 97, 2 5o, o 92, 2 4o, 5 75. 4 98. 5 72. 8 8 S; 461, o 1 51, cj sam, . -■ 6883, 6? '3 3^5 7562, 8 .. 58, 6 - ri 00, 0 - 3683, 0! 78, 5 - 27, 9] 98, 8 - 546, oi - 41o, o] 9, 3 0, 0 ; 25 >-4 - 1 72, 2 - | 33, 3 - j 18, 5 0, 6 j 2, 2 - i 5o ,0 - j 7, 8 - | 59, 5 - | 24, 6 - j. 1, 5 - j 27, 2 l r ! 66, 5 41 ,4 21 ,5 1 ,2 .1 00 9p .L. i90' ! število trt žl, 72. 3 27 y8 66, 9 79, 7 96, 5 45. 4 92, 4 44, 2 7 4 5 6 92, 4 7056 31 ,9 55 ? 5 1 00 , o 75, 4 99 t o 11, 1 do m c o s o jj o , 6 sam 7, 7 72. 2 33, 1 20. 3 2, 9 54, 6 7, 6 55. 8 25. 4 .7, 6 29, 4 68, 1 44 5 5 24, 6 1 so 1oo, o 88. 9 29 2/1« Vinogradi po, vrstah trfc, sektorjih in okrajih 1, 1952 Rodni vinogradi za vse sektorje Okrc j' LR SLOVENIJA Celje mesto Celje okolica Črnomelj Gorica Kočevje Krško Ljubljana o, Ljutomer Maribor nu Maribor. . . o« Murska -Sobota Novo mesto Postojna ■■ Ptuj Sežana Šoštanj ■Trbovlje Površina ha vrsta trte s kapa j Število trt v tisočih I vrsta trte 21759 42 2o85 1 22o 2164 4 3337 165 3512 366 j 2692 f ' 'Virzi ■ žlahtm 16929 V 1 371 9p 21 64 k 3oS1 ' 63 2-5 33 364 21 62' ' H" 1 skupaj i domajsaiao1 j žlahtča I rod. \ ! na 19 i 461 1 (1 37356 h o3775 1133 1 387 26oa 11 532 ^ r i' 2626 | 567 j . -j 138 i 97 ! 2139 56o i 9 ■y o 28 i 2o2| 734 j 1 254 o | 221 •41 2 67 8374 8840; • 7o66 12154; 11771 i 22 i 1 o 256 j 1 9662 | 182oo 97 ! 1132? 512 379 j 15519j 13o67 2 j 2474 j 24o6 53o j 17129! 13456 i • i - i 746 i 1o76 f i t - i 9873 1 17171 ! 15. 1 3185 9535 15 j 487 j .. . 16914}' 13382 27o2! 2672 i' 7 | 137 88 5461 461 ! 6 51 1 domača 99 99 samorod . 33482 135 41 66 1774 284 1 2 1462 62o 2452 68 3673 6688 7636 dom o sam 77, 8 22, 1 o, 1 Struktura po vrstah trt (skupaj = 1ooj površina 33, 4 65?7 82 } 8 97. 2 5o, o 92 s4 41 ,3 84, 9 99. 3 8or4 34, 2 58, 8 - |1 00 , o | 3532 j 81, 2 i } 3o j 98, 9 rOv; 1 j 54o ! o, 7 41 o 9, 3 o, 9 66. 6 34, 3 1 7 j 2 ; 1 ?9 5o , o 7, 6 58. 7 15, 1 o, 7 19, 6 f 65, 8 I 41 ,2 jštevilo trt žic f dom. 75, 4 33, 2 | 66, 7 1 80. 1 | 96 ,7 j 45 ? 5 ; 92, 5 j 45. 2 ! 84?o f 97. 5 j 78, 4 j 32. 6 | 55 i 6 | -i i i 1 00 , 0| O ,0 0, 8 sam, 24, 6 66 38 33 ,3 19, 9 .2, 5 54 v 5 7 ? 5 54, 8 3 1 6 , o 2 j 5 21 ,6 67 4 44 • ^ S T A t T - j 18, 8 i78, 8 i - j 1, 1 198, 8? - i \ - 1 99, 3 198, 8 j - 9o ,7 111, 1 i — 21 ,2 1, 2 1 ,2 88, 9 a n ri >iT»Hii»m« rg^n 2/2. Vinogradi po vrstah trt, sektorjih in okrajih 1. 1952 Rodni vinogradi v državnem sektorju Okraj LE SLOVENIJA ! 932 Celje mesto 5 Celje okol. 38 Črnomelj 15 Gorica j 83 Kočevje Krško j 35 Ljubljana o. I Ljutomer i 31 5 Maribor m. 35 Maribor o. 223 Murska Sobota; 15 Novo mesto j 11 Postojna j Ptuj I 154 Sežana j 3 i Šoštanj i | . Trbovlje \ Površina ha skupaj vrsta trte žlahtna 919 4 37 15 76 35 311 35 223 15 11 154 - 3 domača samorod . 4 . Števil SKupaj 587 o, 2 24. 4 226, 0 98. 5 454. 5 300. 6 1982, 2 24o, 8 1313, 5 1o5j5 83, 2 1 o36 ,o 5, 0 trt v tisočih vrsta trte Struktura po vrstah trt (skupaj = loo) žlahtna 5796, 3 19, 2 22o, o 98, 5 42o, 5 3oo ,6 1953, 5 24o, S 1313, 5 1 o5, 5 83 5 2 1 o36 ,o "5 »o domača 34, o 34}o površina sscnoj rod .1 al« 39, 9 | 98, 5 5, 2[ 8o, 1 6, q| 97, 4 - H 00 , o - I 91, 6 - h 00, 0 28, 7 j 98, 7 - |1oo, o - h 00, 0 1 - !loo, o i - h 00, o j . » j _ t - {100, 0 - h 00, o ] dom . 0, 8 8, 4 sam , o, 7 19, 9 2, 6 1, 3 število trt žl. ! dom. 98, 7 78 ,7 97. 4 1 00, o 92. 5 1 oo ,0 98, 5 1oo, o 1 00, 0 1 00 v o loo, O 1 00 , o 1 00 , o 0, 6 7, 5 2/3. Vinogradi po vrstah trt, sektorjih in okrajih 1» 1952 Rodni vmnogradi v zadružnem sektorju Okraj •LR SLOVENIJA C^lje mesto Celje okolica Črnomelj Gorica Ko c s v ^ e Krško Ljubljana o. Ljutomer Maribor m* Maribor o kol . Murska Sobota Novo mesto Postojna Ptuj Sežana Šoštanj Trbovlje Površina ' ha vrsta trte skupa j 2439 1 38 16 321 64 2 895 199 573 7 '54 2o1 67 Število trt v tisočih vrsta trte žlahtna 2321 28 15 318 63 2 846 199 55o 39 194 66 1 domaj samo ča I rod . skupaj 116 :1 5o61 ,4 1 1 o 1 1 T 5, 2 231 ,8 119, 3 18o6y3 4G8? o - ? 1 4 ,8 49 j 5387, 3 - 1 23 o, o 23 j 38o6 ,1 7 i 54. * o 15 j 348, 8 7 ! 1287, 1 1 \ 296 ,8 - \ 59 Struktura po vrstah trt ( .. skup aj. = 1. o o. ). . žlahtna 14291 ,1 175, 5 111, 2 1789?7 467 ,o 14, 8 5o71 j 6 t 23o , o 3647 ,8 .. 246 ? 6 1 236?5 294, 5 5, 9 domača 9, 6 9 ?6 samo: v, rod. 1 z1' 76o, 7i95, 2 5?2\ - 56, 3 ^ 73 j8 8 j 1 : 93 s7 7 y o 99 to 1 5098, 3 - ■ 1 oo ,o 31 5, 7 j 94 ? 5 - j 1 oo , o 158, 3! 96, o | 54, o J 1 o2 , 2 • 72, 2 f 5o j6 | 92, 4 2y3 j 98, 5 | - hoovo število trt pov rsma dom žl om sam sam 95 9 o 5, 0 0, 0 o , o o»6 1 oo ,0 26, 2 6, 3 os4 1, 7 5? 5 4 ,o 1 OO ,0 27?8 7, 6 1, 5 75, 8 93 j 3 99, o 99. 7 oo , o 94, 5 1 OO o 95?7 70. 8 o , 6 96, 2 99? o | 1 00, o | 00 J o O A O 6, 7 o ., 4 o, 3 :r>5 4?3 00, 0 29, 2 3, 8 1 ,o 32 2/4. Vinogradi po vrstah trt »sektor jih in okrajih 1. 1952 Rodni vinogradi v privatnem sektorju Okraj LR SLOVENIJA Celje mesto Celje okolica Črnomelj Gorica Kočevje Krško Ljubljana o. Ljutomer Maribor mesto Maribor o kol. ' Murska Sobota Novo mesto Postojna Ptuj Sežana Šoštanj Trbovlje Površina ha skupaj 18388 36 2oo9 1189' 176o 4 3238 163 13o2 132 1896 1111 2543 3 2271 497. 137" 97 vrsta trte H evilo trt v^sogih ; ! " vrsta trte i površina žlahtna 13689 1 o 13o6 969 171 o 2 2983 66 976 13o 1389 372 1482 3 1791 491 doma ča 1o 1o samo rod . skupaj 4689 11 6424, 4 26 7o3 22o 4o 2 255 97 326 2 5o7 739 1o61 48o 61 37 ' 88 172, 8 12o81 ,7 8621 ,9 9803 , 2 22, o 18893, 6 1117, 2 8148, 9 1oo3, 7 1 2009. 1 971 3 ;8 16738, 4 15}o 14591 .2 . 24oo, 9 54o , o 461 ,0 1 h žlahtidoraa na ;ča 83687, 6: 55, 7 48, o 7978, o: 6855 3 9 56 o, 8 1 o ,0 17432, 6: 496^! 6o41 ,6! 936, 0; 8494, 5; 3o79, 5! 92o5 ,1i 15, d 11 3?o9, 7? 2373, o: 51, oi 55, 7 samoj rod*, j 32681, 11 74, 4 1 24$ 27, 8 41c3, 7: 65, o 1 766 , o? 81 , 5 216, 7] 97, 2 12, o: 5o , o 1461 62o 21 o7 67 3514 6634 7533 3481 27: 54o. , 41 o . »o! 92, 4 ,3:' 4o, 5 ,3174, 9 ,71 98, 5 >6; 73, 2 i S ,31 29, 9 ?3; 58, 3 - r 1 00, 0 ,5! 79, o ,919839 o! °j 9, 3 i 1 dom. 0, 0 0, 6 sžm. 25. 6 72, 2 35, o 18, 5 2, 2 50. 0 7 ? 6 59, 5 25 jI 1 s 5 26 ,8 70. 1 41 ,7 21 , o 1 ,1 1 00 ,0 90. 7 trt Število trt žl. 71 ,8 27, 8 66. 1 79 ? 7 96, 8 45. 4 92s5 44. 5 74. 2 92, 4 70. 2 31 76 55, o 00, o 76. 3 98 ? 7 11 ,1 dom . 0, 0 o , 6 33 Okraj LR SLOV INI JA Celje mesto Celje okolica Črnomelj Gorica Kočev j e Krško Ljubljana o« Ljutpmer Maribor .m, Maribor okol Murska Sobota Novo mesto Postojna Ptuj Sežana Šoštanj Trblovlje. 34 3/1 . Vinogradi po -vrstah trt, sektorjih in okrajih X, 1952 Nerodni vinogradi za vse sektorje Število trt v tisočih Bovršina ha i vrsta trte skupaj |giav^t»na 791 ; 677 7oj 63 61 ■ 61 53 j 5 ! 48. I 38 j 89 i i 33 j i 2 i 53 2 269 | 251 15) 15 1 08 S 86 domaca 16 34 63 j 33 ! samorod , 114 7 3 18 22 32 4 26 j vrsta trte skupaj j žlalrfc; na Struktura po vrstah trt (skupaj = loo) 5o78 | 422o 437 | / 39o 393 I . ' 393 334 43 1635 32 759 412 23o 628 119 j 334 I 16 I 1 51 4 | • 82 j 595 1 .151 1 2oo : i t ) 426 S 11 9 aoma5 a samorods : žl. 858 47 27 121 164 261 3o 2o2 površina som. 85s6 9oyo oo , o oo , 4o, o 93, 3 00 , 79, 6 33, 3 89, 5 7o, 8 00, 0 sam. 14, 4 i o ?o 60 jO 6, 7 2ot4 66, 7 1 o, 5 29, 2 1 00 , o število trt žl, 83 . 1 89. 2 1 00 ,0 1 oo , d 37, 2 92. 6 1 oo , o 78, 4 36. 7 87, o 67. 8 1 00, 0 dom, sam , 16, 9 1 o ,8 62, 8 7, 4 21 ,6 63, 3 1 3 ? o 32, 2 1 00, o 3/2, Vinogradi po vrstah trt, sektorjih in okrajih 1. 1952 Nerodni vinogradi v državnem sektorju Okraj LR SLOVENIJA Celje mesto Celje okol. Črnomelj Gorica Kocei" je. Krško Ljubljana o. Ljutomer Maribor m. j. Maribor okol . i f Murska Sobota! Novo mesto f Postojna ! Ftu3 I Sežana ! skupaj Površina ha vrsta trte Šoštanj Trbovlje 16o 2 5 1 91 . 5 3o 1 11 14 žlahti domana 1 5a 1 6o 91 5 3o 1 11 14 L samo rod. Število trt v tisočih vrsta trte skupaj 968, 2 13, o 28, 2 "6, o 548, 4 25, 7 2o2y5 '6, o ?o, 2 68, 3 žlahtj domaj samona I ča j rod. .. . . . . . 4. - 968, 2 j 13, o] 28, 2; i { ! 6 ,0 ; : 548, 4: 25, 7 1 2o2, 5i ' 6, 0} i — i £ | i 7o ,2 j 68, 31 f i - i i f-. Struktura po vrstah trt • (skupaj = 1 ) površina žl, 1 00 ,0 1oo ,0 1 00, 0 1 00, o 1 00 , o 1 00 , o 1 00, 0 1 00, 0 1 00 ,0 100 ,0 dom . sam . število trt žl, 1oo, o 1 00 , o 1 00 jO 1 00 •, o 1 00 , o loo ,0 1 00 , o 1 00 , o 1 00 ,0 1 00 .0 — I d om „ sam, . 55 3/3« Vinogradi po vrstah trt, sektorjih in okrajih 1. 1952 Nerodni vinogradi v zadružnem sektorju v' Okraj LR SLOV MU A "Celje mešto Celje oko! . Črnomelj Gor iea Kočevje Krško Ljubljana 0» Ljutomer Maribor m, Maribor okol. Murska: Sobota Novo mesto Postojna Ptuj Sežana Šoštanj Trbovlje 36 Površina ha vrsta trte skupaj 146 1 6 92 1 o 2o 11 zla litra 142 1 6 9o 1 o 2o 11 domav Cci sojno« rod . Število trt v tisočih vrsta : trte skupaj 893, 2 6, 7 36, o 18, o 554, 9 56, 5 141, 8 12To 67, 3 . i Struktura po vrstah trt — (skupaj = 1 00 j m žlahtna 869 , 2 6, 7 36, 0 18, o 542, 9 56, 5 141 ,8 67, 3 comaj samo; ^ Sa | rod, J 21 * površina dom< I 24, o : 97, 3 i i : I i 1 ( - h 00 , O i - : 1 00 , O i i - j - 1100, 0 j 12, O) 97 »8 I - !l 00 , o t V i - iloo, o j 12, of ? i i ti 00 , o sam 0 2, 7 število trt žl. 97 j 3 1 00 , o . - 1 1 00 , o - h 00, 0 2, 2 I 98, 2 - M o o , o l1oo, o s 1 00 , o I - ' ' \ j1oo, o dom „ ioo 3/4. Vinogradi po vrstah "trt, sektorjih in okrajih 1. (Nerodni vinogradi v privatnem sektorju 1952 Okraj Površina ha Število trt v tisočih vrsta trte skupaj LR SLOVENIJA Celje mesto Celje okol. Črnomelj Gorica Kočevje Krško Ljubljana o, Ljutomer Maribor m« Maribor okol J i Murska Sobotal Novo mesto l j Postojna j Ptuj j i Sežana l Šoštanj Trbovlje i I žlahtna 485 j 375 67 j 5o | i 48 j 5 j 86 I *i ] 45 j 38 I «! 19 I ! 2 j - I i i 6o 5o 48 2 7o 36 15 34 41 19 domača ^ i jr samo rod . 11o 3 16 22 3o 4 i 26 skupaj žlahtna 321 6, 8 i 41 7, o 329, 1 31 o, o 43, o 532, 1 41 4, 4 394 , 23o, e 49of3 5o, 3 6^0 vrsta trte 2382, 9 37o ,o 329, 1 31 o, o 16, 3 422 f4 25o ,2 145, 3! 2oo, 5 | - 288, 8 j - 5o, 3! - doma 37 4/1. Pridelek grozdja po vrstah trt , sektorjih in okrajih Vsi sektorji Državni sektor Okraj I St ru kt ur a pr id e Grozdje po vrstah trt q !ka(skupaj = 1 oo skupaj fžlahtIna LR SLOVENIJA 15281 1 9 ?41 2914 Celje mesto Celje okolica Črnomelj Gorica Kočev je Krško . Ljubljana o, Ljutomer. Maribor mesto Maribor o kol . Murska Sobota Novo mesto. . Postojna | 945 j 45292 | 33664 i 851 o? i j 22o i 1 82766 j 3757 I 5oo27 7333 79615 i i 1 ■ : j 2381 5 j 5o6o4 f 6o ' 4o699 j Sežana Šoštanj .Trbovlje >8 :] 1 99, 1 4 j 1637 I 2664 | 269 [ 34625 j 27825 i 8124o i 1 00 j. J 76943 I 1536 j 4o149 j 6458 I 55445 I I " 6482 | 28292 | 1 33567 j 197o2 17 I 2o4 doma-! samoj žlaht5a j , rod . |na 11 oo ni41o5l 78, 2 1 1 oo 676 j 106671 5839! : 2767| 1 2o I i 58231 ! 2221 9878 875 241 7 o •17333 22 31 2 28, 5 76. 4 82, 7 95. 5 45 > 5 93. 0 4o ,9 8o, 3 88. 1 69. 6 27. 2 55, 9 - Iloo, o 1 7132] 82, 5 212" ! 98, 5 162o 246o 1 »o 7 f. J doma <5a o, 2 1 ,3 1 samorod . 21 ,6 71, 5 23 3 6 17, 3 3?2 7, o 59, 1 19. 7 11 ,9 30. 4 72. 8 4' ,1 17. 5 1 ,1 99" ,0 92, 3 1. 1952 Grozdje po vrstah trt q skupaj j n 26768. 1o3 1312 351 416o aht 26199 77 1 288 351 3785 1742 I 1742 7192 674 7o83 24 o 256 7o48 674 7o83 24 o 256 36o7 ! 36o7 48 48, domača 375 375 samorod . 194 26 24 144 Struktura pridelka ( skupajl 00) žlahtl d omana i ča 97, 9 j 1 ,4 74, 8 I - 98, 2 [ - 1 00 5 o ! - 9 1 , o ^ 9 > o 1 00 , o - 98, o \ 0( 1 00 , o 1 o o , o $, 1 00 ,0 1 00 , o 1 00 ,0 1 00 ?0 1 aamorod« 0 y7 25, 2 1 -8 2 9 o 4/2. Pridelek grozdja po vrstah , sektor jih in okrajih 1. 1952 Zadružni sektor Okraj LR SLOVENIJA ; 61751 Celj e mesto j 26 Celje okolica; lolo Črnomelj j 447 Gorica . ; 15441 Kočevje ! Krško 1 669 Ljubljana o i ; 68 Ljutomer | 16863 Maribor mesto; 3444 Maribor okol. j 16368 Murska Soboti 1o8 Novo mesto i 1 1 86 Postojna Ptuj | 3197 Sežana j 19o7 Šoštanj j . 17 Trbovlje j Grozdje po vrstah trt q skupaj žlahtna 58141 : 883 423 1514o ! 1664 68 15513 3444 151 24 912 3o6o 1893 17 domača 161 161 samorod . 3449 26 127 24 1 4o 5 135o 1244 1 08 274 137 14 Struktura pridelha(skupa j=1 o o) žlahtna 94. 0 87, 4 94. 6 98. 1 99. 7 1 oo ,0 92, o loo ,0 92, 4 j domav c a o ,4 1 ,o 76, 9 1 - 95, 7 99, 3 1 00 .0 samorod . 5, 6 00 , o 12, 6 5, 4 o, 9 8 , o j 7, 6 n oo , o ! 23, 1 4, 3 o, 7 Privatbi sektor Grozdje po vrstah trt q skupaj 4396oo 816 4297o' 32866 655o6 22o 79355 3689 25972 3215 56164 23467 49162 60 33895 17959 1 62o 26€4 žlahtna . 328574 192 32454 27o51 62315 1 00 73537 1468 17588 234o 33238 6242 27124 60 269oo 17761 2o4 domav ca 564 564 samorod . Struktura pridelka( skupaj =1 00 ) ilaht4 doma na ca 1o462 624 1o516 5815 2627 1 2o 5818 2221 8384 875 22926 17225 22o38 6995 198 1 62o 246 o j 74, 7 23, 5 75, 5 82. 3 95. 1 45. 5 92. 7 39. 8 67. 7 72. 8 59. 2 26. 6 55, 2 1 00, 0 79. 4 98. 9 7, 7 o , 2 o ,9 5/1. Predelava grozdja, proizvodnja vinainžganja po Vsi sektorji Proizvedeno hI sektorjih in okrajih 1. 1952 Državni sektor Okraj Predelano grozdje <1 vino vse ! na 1 žganje Predelano grozdje Proizvedeno hI ■ vino vse na 1 ha žganje ,LR SLOVMIJA Celje mesto Celje okolica Črnomelj Gorica Kočevje Krško Ljubljana okolica Ljutomer ; Maribor mesto Maribor okolica Murska' Sobota Novo mesto Po sto j' na Sežana. . Šoštanj Trbovlje i 4o '51 251 2 823 44856 31724 8o938 1 oo 81 198 3226 49555 66 5o 79539 .21 974 49338 58 38439 i 1 9844 1 62o 26 3 o 337178 576 29981 22839 5583o 6° 54295 21 3o 33433 4266 48894 1448o 2992o 4o 23513 14511 99o : 1 62o I 15, 5 | 13, 7 | 14, 4 { 18, 7 I 25, 8 ] 1 5, o j 16, 3 | 12, 9 I 13, 3 ! 11 ,7 S 18, 2 t I 12, 8 l 1-1 ,5 j 13, 3 I 9, 3 j 25, 2 j 7, 2 ! 16, 7 3687 33 334 242 638 376 35 339 88 652 255 253 1 198 236 261 2o 1o3 1288 -344 392o 1723 711o 64o 7o78 134 242 349o 48 17o44 72 9o1 248 271 o 11 52 4781 416 43o8 94 171 2155 36 18. 3 14. 4 23. 8 16. 5 32, 7 33, o 15. 2 11 ,9 19. 3 8, 5 11 ,1 13. 9 12, o 2o4 4 13 3 37 5o 16 48 3 21 5/2. Predelava grozdja, proizvodnja vina in žganja po sektorjih in okrajih 1. 1952 Zadružni sektor Privatni sektor Okraj LR SLOVENIJA Celje mesto Celje okolica Črnomelj Gorica KoČev j e Krško Ljubljana okolica Ljutomer Maribor mesto Maribor. okolica Murska Sobota Novo mesto P0stojna Ptuj Sežana Šoštanj Trbo vlj e Proiavedeno il predelano gr o zel j e • vino vse 6o339 24 9 00 376 H8I0 1646 59 16663 34oo 16345 99 1146 2947 1 9o7 »7 | 4o412 j 17 I .63o | 252 j 1o97o i I 1 o23 | ,48 j 11337 j 2256 I 1oo27 t | 64 j 756 | 1 1791 P 1231 li - na 1 ha 16, 5 17, o 16, 5 15, 7 34, 2 I 6 , o 24, o 12, 7 II ,3 17, 5 9, 2 1f}o 8, 9 18, 5 1o , o žganje 48o 1 '. 18 3 131 11 1 117 45 1o8 11 16 18 Predelano grozdje 3 426o53 696 . 42668 . 31 oo4 > 622o8 1 00 77829 3167 25782 261o 56116 21741 4795o 58 32oo2 17889 16o3 263o Proizvedeno vmo vse 279722 487 2845o OO 339 4215o 60 521 2o 2o82 17315 1594 34559 14322 28993 4o 19567 13c44 9o8 1 62o hI na 1 ha 15, 2 13, 5 12. 2 18, 8 24, o 15. 0 16. 1 1 2, 8 13. 3 12. 1 18. 2 7, 2 11. 3 13, 3 8, 6 38, 2 7, 1 16, 2 žganje 3oo3 28 3o3 236 47o 359 34 172 27 496 252 239 1 161 218 41 6. Vinogradi, trte, gr. ozdje, vino in žganje 1. 1952 (Struktura po okrajih za vse sektorje) Okraj LR SLOVENIJA Celjemesto Celje okolica Črnomelj Gorica Kočevje Krško Ljubljana okol Ljutomer Maribor mesto Maribor okol. Murska Sobota Novo mesto Postojna Ptuj Sežana Šoštanj Trbovlje ^vS; . Površina po vrstah trt j Število trt po vrstah i ! žlaht vsa i na 1 oo ,oi 1 oo . o o, 2 9, 6 5, 4 9 ?9 o , o 0, 1 8, 1 5, 7 2, 3 o , o 15, 0 i 17, 8 0, 8 i 12. 3 l 1, 7 i 12. 4 0, 4 13 35 2, 2 R 112, 5, 2 [ 11 ,7 j 0, 0 i 12, 1 ! 2, 7 | o, 6-| o A j 2, 3 8, 9 0, 0 12, 5 3, 4. O ,0 O ,0 domaj samoj v ca i rod, j vse ;na 1 žlaht : doma-: samoca . rod . o 11 oo , o ! 1 oo 1 00 , O j I 1 00 , o 0, 2 ,6 o, 1 o 9, 1 14, 6 8, 1 4, 5 6, 2 6, 5 0, 8 1 oo ,o{ 11 ,3 d «. < , o , o O, 5, 2 IH ,o 17, 2 2 o ,8 o h 2 j 1 ,1 13 S 1, 8 j 0, 1 j t ,o |11 ,2 jI 2, 6 2, 3 13, o I 1 5, 8 j 7, 2 121, 9 112, 2 : 0 ,0 i 1 o ,4 )12, 3 I o , 1 i 2 ,o 2, 8 1 ,8 0 j4 o, 3 42 3, 1 9, o o ,o 12, 8 2. 6 o, o o « o 1 oo , d 1 oo , o o ,4 12, 3 .. 5, 2 1 oo , d o, 8 0, 0 4, 3 1 ,9 7 ? 5 o, 2 11 ,2 2o , 2 22, 3 1 o ,8 o, 1 1, 6 1 ,2 f Pridelek grozdja . - • li ves 1 00 , o 0, 2 8, 5 6. 4 16, 1 o. , o 15, 7 o, 7 9. 5 1 , 4 15, 1 4. 5 9. 6 o , o 7. 7 3. 8 o, 3 o, 5 žlaht na 1 oo , o o, 1 8, 4 6, 7 19, 7 0, 0 18, 5 0 ,4 9. 7 1 ,6 13, 4 1 ,6 6, 9 o , o 8, 1 4. 8 0, 0 0, 1 doma ča 1 00 , o 1 00 , o samo rod . 1 00 , o o, 6 9. 3 5, 1 2. 4 0 , O 5. 1 1 ,9 8, 7 o5S 21 ,2 15, 2 19, 6 6, 3 o, 2 1 ,4 2. 2 Pridelek vino 1 oo , o o, 2 8, 9 6. 8 16, 6 0 , o 16, o 0, 6 9?9 1 j 3 14, 5 4, 3 8. 9 o ,o 7, o 4 ,2 o, 3 o, 5 žganje 00 ,0 o o 9 , o 6 , 6 17, 3 1 o , 2 o ,9 9, 2 2, 4 17, 7 6, 9 6 ,9 0, 0 5, 4 6, 4 o, 2 7/1. Površina rodnih in nerodnih vinogradov po sektorjih in okrajih 1. 1952 (Struktura po sektorjih) Okraj LR SLOVENIJA Cel j e mesto Celje okolica Črnome Ij Gorica Kočevje Krško Ljubljana okolica Ljutomer Maribor mesto Maribor okolica Murska Sobota No/o mesto Postojna Ptuj Sežana Šoštanj Trbovlje žlahtna trta Rodni (vsi sektorji = 1oo) domača trta državni ; zadružni 5, 4 28, 6 2, 7 1 ,5 3, 6 1 ,2 14, 6 9, 6 10, 3 3, 9 o, 7 7, 2 v o, 5 13, 7 2. 0 I »5 15, 1 2, ° 3 jO 39, 7 54, 7 25, 4 2, 6 9. 1 II ,8 To o ,o privatni 80 ,9 71 ,4 95, 3 97, o 81 ,3 1 0©y o 96, 8 97. 0 45, 7 ' 35, 7 64, 3 96. 1 96, 7 1 o o , o 83, 7 87, 7 1 00 , o državni 36, 8 36, 8 zadružni 1o, 5 1 o , 5 privatni 52, 7 52, 7 samo rod niče državni o, 1 3, 6 o, 1 1 ,1 zadružni 2. 4 3, 6 1 ,4 o, 5 2. 5 o. , 4 12, 9 4, 3 0 ,9 1 ,4 1 ? 4 14, 3 Drivatni 97, 5 92, 8 98, 5 99, 5 97. 5 1 00 ,0 99. 6 1 00 ,0 86 , o 1 oo ,o 95?7 -99, 1 98. 5 98. 6 85 }7 1 oo ,o 1 o o , o _ 7/2. Površina rodnih in nerodnih vinogradov po sektorjih in okrajih 1. 1952 (Struktura po sektorjih) Okraj LR SLOVENIJA Celje mesto Celje okolica Črnomelj Gorica Kočevje Krško Ljubljana okolica Ljutomer Maribor mesto Maribor okolica Murska Sobota Novo mesto Postojna Ptuj .. Sežana Šoštanj Trbovlje žlahtna trta državni Zadružni 23 » 6 : 21, 0 3, 2 8, 2 1 ,? ■ 1 36 j 2 35 ? 3 34 ,9 /6, 3 / 1, 6 9, 8 7, 6 35, 9 66 ,7 23, 2 17, 5 j 17, 5 /42, 5 i - t>r ivatni 55. 4 95, 3 82, o 9o ,5 1 oo ,o 27, 9 41 ,9 93, 7 1 00, o 65, 0 57. 5 Nerodni (vsi sektor j i =, . 1 oo) domač a trta državni zadružni privatni samoro ani ce državni j zadružni 3 5 5 1 1, 1 6 ,3 p ri vat n 96 5 5 1 oo ,o 1 oo ,0 88, 9 1 00 ,0 93, 7 1 00 , o 1 00 , o 1 00 ,0 44 8. Odstotek nerodnih vinogradov po vrstah trte in okrajih 1. 1952 Po površini Okraj LR SLO VEK I JA Celj e mesto Celje okolica Črnomelj Gorica ^ • - Koč e je Krško Ljubljana okolica Ljutomer Maribor mesto Maribor okolica Murska Sobota Novo mesto Postojna Ptuj Sežana i«! 0 Šoštanj Trbovlje vse vrste žlahtna 3. , 8 4, 4 2. 8 1 ,7 2. 9 1 o, 5 4 ? o 3, 8 4, o 2, 2 M, 5*6 domača samorodH vse niče ! vrste 2, 3 1, o 3, o 4, 5 4. 0 4, 1. 0, 4! 5. 1 1. 4 3. 6 3. 4 3. 1 1. 7 3, 7 9. 5 3. 2 4. 2 4, o 1. 3 3. 6 4, 2 1 ,1 Po številu trt domača žlahtna 3, 9 I . 4' 5 | 3, 2 i j 1, 3 | 3 ?o llo, 4 I j 3, 3 }• 4, 2 J 4, 5 ! 2, 1 3, 1 4, 3 samorodnice 2, 5 1, 1 4. 2 4, 7 4. 3 ■3, 8 o ,4 5. 4 1, 1 9. Pridelek grosdja in vina na trto po vrstah, sektorjih in' okrajih 1. 1952 LR SLOVENIJA Celje mesto Celje okolica Črnomelj Gorica Kočevje Krško Ljubljana okol. Ljutomer Maribor mesto Maribor okolica Murska Sobota Novo mesto P0Stojna Ptuj Sežana So" štan j Trbovlje 46 ; po po Vpreč o ,38 o, 47 o ? 36 o ,38 0 ,7o 1 ,00 o, 42 o, 33 o, 32 o ,3o o, 46 o, 24 0, 29 o ,46 o 5 24 o, 74 o, 3o o, 58 Grozdja na trto kg vrsta : ~ o, 4o 0 ,4o o, 41 o, 39 o, 69 1 ,00 0, 42 o ,3o o, 31 o, 27 o, 41 o , 2o o , 3 o o ,4o o, 25 0, 74 o , 28 O , 4 O: aom„ . 1, 11 1, 11 sam. ' <•»<•> .1«T» o, 34 o, 5p o , 26 0 ,33 o, 97 1 J 00 o, 4o o, 36 0 ,4o 1 ,29 o , 66 o , 26 o, 29 o, 2o o ,71 o ,3o o ,6o | po sektorjih drz „ o ,46 o, 42 o, 58 o, 36 o, 92 o, 58 o ,36 o, 28 o ,54 o, 23 o, 31 o, 35 o596 za dr o, 41 o, 5o o, 44 o, 37 o, 85 0, 36 o ,46 o, 31 b , 28 o ,43 o, 2o o, 34 o, 25 o, 37 pnv . v '•uie«*" irr, O ,38 o, 47 o, 36 o ,38 0 ,66 1 ,00 o, 42 0, 33 o, 32 o, 32 o ,47 o, 24 o, 29 4o 23 75 o o o, 0, 29 | o, 3o - | o, 58 Vina na trto 1 povpre c . o, 25 o, 29 o, 24 o , 26 o55o o527 o , 28 o, 19 o, 22 o, 17 o, 29 o, 15 o, 17 o, 17 o, 14 o, 53 o, 18 o, 35 drž o, 29 o, 34 0, 25 o, 25 o ,6o o, 38 o, 24 o, 17 o, 33 o, o9 o, 21 o, 21 o, 72 zadr. o, 27 o, 33 o, 27 o, 21 o ,6o o, 22 o, 32 o, 21 o, 18 o, 26 o, 12 o, 22 o, 14 o, 41 o, 17 pnv. o, 24 o ,28 o, 24 o j 26 o, 43 o, 27 o , 28 o?19 o}21 o, 16 o, 29 o, 15 o s 1 7 o, 27 o, 13 o, 54 o, 18 0, 35 1o. Razni količinski pokazatelji iz vinogradništva za 1J952 Okraj LR SLOVENIJA Celj e mesto Celje okolica Črnomelj Gorica Kočev je Krško Ljubljana okol . Ljutomer Maribor mesto x Maribor okolica Murska Sobota Novo mesto Postojna Ptuj Sežana Šoštanj Trbovlje Število rodnih trt na ha po vrstah trte pov> ■prečno 63 2o 482o 6000 725o 561 o 55oo 59oo 6S7o 61 5o 675o 6600 87oo 659o .644o 476o 475o ž lah td omana ča 612o : 523o 4Soo 6II0 71oo 558o 5ooo 592o 753o 61 2o 662o 622o' 824o 622o 5ooo 625o 477o 59oo 566o 5230 samoro d . 696o 4S3o 585o 'lo4o 691o 6000 572o 64oo 647o 80^0 693o 895o 7' i 00 725o 432o 394o 466o Pi^idelek grozdja na ha po vrstah trte (q) povprečno 24. 3 22 j 6 21 ,8 21, 6 39 »4 55^ 24, 8 22. 8 19. 9 2o, o 29, 6 21 ,0 19. 4 2q ,0 ■15, 5 35, 2 11 ,9 27 7 5 žlahtna 24. 4 1 9 s 2 25, 2 27. 8 38, 6 5o ,0 24. 9 22, 6 18, 9 17, 8 25. 6 16. 7 18. 5 2o , o 15, 7 35, 2 17, o 22, 4 domača 58, o 5S, o samorod . 23, 7 24, 2 14, 9 26, 4 67. 6 60 ,0 22. 7 23, o 26, o 43 ,8 45>5 23, 2 2o ?8 -/ ujs 3o ? 2 11 s8 2. 7, 9 Predelano _ v vino % 97 jO 87 . 1 99 7o 94 7o 95, o 45 s 5 98, o 86, 0 99. 2 9o?2 99 f9 92, o V I '91 96, 6 94. , 5 99, 5 98 ,9 98 3 6 Izkorist ek Vman) h 65 j8 7o , o 66, 7 72 } o 69 ,0 60 , o 67 ,0 66, 0 67, 5 64 5*1 61 ,5 66, 0 6o, 7 O 61 ,1 72, 2 6 1 j o 61 T 5/ mestu Maribor so samorodn: ce v brajdah odštete, ker se površinsko r. e dajo izkazati Naku liano žganje na 1oo 1 vina X, 1 5, 7 1 ,1 1 ,1 o, 7 1 ,7 1. 0 2. 1 1 ,3 1 ,3 o, 9 2 ? 5 0, 8 -1 n' i , L o, 7 "47 11 *Yia®g3admki po sektorjih in okrajih X. 1952 ( število in struktura) Okraj LE SLOVENIJA !elje r elje okolica Črnomelj Horica Kočevje Krško: Ljubljana okol. Ljutomer Maribor mesto . Maribor okolica Murska Sobota Novo mesto Postojna Ptuj Sežana Šoštanj Trbovlje vseh 1 2952 1 563 lil 3641 3o94 18 I 06 II o 1375 - 26 1 o 1 >!. 1685 1482 Število po sektorjih drž . ; zadr 3o 1 1 3 3 & 2 11 292 3 2 28 11 3^ 17 3 19' pnv 1263o 562 741 341o 3o8o 13 94 1 o5 1347 26 1 ol 168o 1463 Struktura (skupr:4 = 1oo) po sektorjih drž . o, 2 « 1 00 , o i o , 2 o ,4 0, 1 o, 1 3, 8 1, 8^ o, 8 _ i o, 1 zadr . 2, 3 os4 6, 2 0 ,4 7, 5 2, 7 1 ,2 o, 2 1 ,3 pr iv , 97, 5 99, 8 99, 2 93, 7 99, 5 1 00 5 o 88, 7 95, 5 98, o 1 00 , o 1 00 , o 99, 7 98, 7 1 00, 0 po okrajih vsi sekt 1 00, 0 o, o 4, 3 5, 8 28, 1 23, 9 o, 1 o, 8 o ,9 I o ,6 o, 2 o, 8 13, 0 II ,5 o ,0 drž « 00 , o 3, 3 3, 3 1 o ,o 1 o ,0 1 o , o 13, 3 6, 7 36, 7 6, 7 z ar r e 1 00 , o 1 , o 78, 1 3, 8 2. 7 1 ,o 5. 8 1 jO 6 ? 6 1 00 , o 4, 5 5, 9 27 y0 24, 4 o, 1 0, 7 o ,8 1 o, 7 o, 2 O 5 G 13, 3 1 1 j 6 o ,o 48 12. Trsničarska proizvodnja 1. 1952 Okraj LE SLOVENIJA Celje mesto Celje okolica Črnome 1 j Gor ica Kočevje Krško Ljubljana okol, Ljutomer Maribor mesto Maribor okolica Murska Sobota Novo mesto/ Postojna Ptuj Sežana Šoštanj Trbovlje S t e vilo tr sničar je v 64 Površina' ha 1 1 1 2 18 3 5 1 1 1o 4 trs n. ice 18, o2 o, 15 o, 18 1 , 47 1 ,41 6, 67 177^ 1 ,99 mat i 6nj aki 54, 91 1 ,27 6 ,76 6, 83 19, 1o 2 ,oo 7 ,08 o , 2o o, 3o o, 5oj o , 64 2, 83 o, 77 o , 1 o 1 o ,67 : 0, 32 Proizvodnja v tisočih cepi jenke 806 ,o 9, 5 ^ 7, o 91 ?6 ' 98, 8 265, 5! 58, 4lol ,1 ' 14, o 11 ,5 129, 6 9 5 Q o T T x i. • 271 ,9 7, 1 2^0 35, 0 52. 2 21 ,o 40. 3 4 ,o 1 o , o 37, 4 5, 7 SKupa j 1 o77 ,9 16, 6 9, o 1 26, 6 55, 2 : 1 54, o 317, 7 79 , 4 141 ,4 18, o 21 ,5 1 67 ,o 14, 7 korenjaki I. 154, 6 5, o 7, o 47, 5 4o , 1 5. 0 15, 5 o , 5 1 ,4 3o5o 2. 1 II 39, 2 3, o 22, 7 o, 5 2, 5 o , 1 8, 4 1 ,8 skupaj 193, 8 8, o - 7, o 7o , 2 4o, 6 5, o 18, o ^o , 5 1 ,5 38, 4 3, 9 1o, o | 2, o | 12, ol o, 5 t o, 2 j o, 7 ključi 1877, 8 3o , o 25, o 57, o 348, o 629, 8 8, o 338, o 3o ,o 4o6 , 5 5, 5 II . i skupaj 729, 5) 26o7, 3 20 , O: 5o, o j 78, 0 j 5o, o 75, o 135, o 197, 9 i 545, 9 96, 2 1 28, o 113, o 5 ; o 2. 1 , 2 '17, 7 2, 5 726, o. 136, o 451 ,o 35, 21 j 2 424, 2 8 .-o 49 13/1» Trsničarska proizvodnja po sektorjih 1*1952 Okraj LR SLOVENIJA Celje mesto Celj e okolica Črnomelj Gor ica Kočevje Krško Ljubljena okolici. Ljutom er Maribor mesto Maribor' Murska Sobota Novo mesto Postojna Ptuj S ežana Sosta Trbovlj e 5o Trsnicarji po : • J • . sektorjih j rovr^ma po - ! I trsnice ekt or jih državni ; zadružni! privatnli 1 S 1 1 3 1 3 1 1 2o 8 2 1 2 1 28 7 1 6 3 drž . 9, 86 o, ' i5 o, IS Q, 22 0 ,8o 4 ,4o o, 7o 1 ,66 0 ,2o o , 5o 1 ,o5 zao. r . 6 ,98 1 ,1o o , 58 1, 85 1 ?o5 o, 3~o •D r i v 1 ,4o o ,6o o , 1 o 1 ,18 o, 15 o, o3 o, 42 o, o3 o, 38 o, 17 ha mat ičn jakim drž. ; zadro 42, 08 1 ,27 6 , oo 5, o7 13, 77 2 , oo 6, 99 o, 3o o, 64 6 ,o4 1 2 , 2o pr iv o, 63 o ,7o 1 ,72 ! o ,o4 5, 24 j o, o9 o, o4 l o, o 5 4 ,3o | o ,-33 o , 2o j o, 12 i i i 13/2. Trsnicarska proizvodnja po sektorjih 1» 1952 Okraj LR SiiOVBNIJ A Celje mesto Cel j e okolica Črnomelj Gorica Koč ev je Krško Ljubljana okolics LjutomerMaribor mesto Maribor okolica Murska Sobota Novo mesto Postojna Ptuj Sežana Šoštanj Jrbovlje Proizvodnja po sektorjih v tisočih cepljenke ! državni 547, 3 16. 6 9 »o 13. 7 65}o 171 ,8 37, 9 131, 9 18, o 21 ,5 61 ,9 zadružni 457, 4 87, 5 85, 9 123, 3 41 ,5 7, 0 9^, 2 1 o, o 12, 3 privatni 73, 2 25, 4 ZA 22 j 6 2, -5 14, 9 4, 7. korenjaki državni 157, 6 8, o 7, o 62, 2 36, 5 5, 0 16, 5 o , 5 1, 5 2o , 6 zadružni 19, 8 7, 3 P o Dr i vat ni 16, 2 6, 9 2, o 0, 7 o, 7 1, 2 1 ? 5 1o, 9 1, 9 ključi državni 1 9 b 9 , 3 5o, j 75, o 1 3o ,o 43 o , o 424, 1 136, o 4o8 ,o 33 ,0 21 ,2 2ox) , o zadružni 637, 2 5, o 112, 1 285, 1 35, o 2oo, o privatni 6o ,8 3, 8 16, 8 8, o 24 ,2 8-o 51 Okraj LR SLOVENIJA Celje mesto Celje okolica Črnomelj Gorica Kocevj e Krško Ljubljana okolica Ljutomer Maribor mesto Maribor okolica Murska Sobota Novo mesto Postojna Ptuj Sežana Šoštanj Trbovlje 52 14/1. Trsničarska proizvodnja 1. 1952 (Struktura_jDO sektorjih) Trsničar j i državni "V i 25, 0 1 i i 1 00 , O \ loo ,0 ■! 8, 3 28, 6 16, 6 33, 3 6 o, 'o 1 00 , o 1 00 , o 2o, o zadružni 31 ,2 16. 7 42. 8 44, 5 66, 7 2o ,0 20, 0 | 25, 0 j 1 00 ,0 i * ^ R -t J , O privatniidržavni 54, 7 1 00 , o 1 00 , o 15, o 56, 7 66 , o 40. 0 83, 4 1 00 , o 1 00 , o 37. 1 75, o 28, 6 3c ,9 2o , o 60, 0 75, o Trsnice zadru žn; ; p r i v atni 38, 7 j 6, 6 74, 8 i 1 o , 2 41, 2 27, 7 60, o 15, 1 49, 5 78, 0 1 00 , o i 2, 1 s j 6, 3 i 1 ,5 13, 4 22, 0 Mat ičn jaki državni 76, 6 1 00 , o 89, 5 74, 2 72, 1 1 00 , o 98, 7 1 00 , o 1 00 , o 56 ,6 zadružni 22, 2 1o35 25, 2 27, 4 0, 6 4o, 3 62, /5 ► »ti« privatni 1 ,2 o , 6 o, 5 o, 7 3, 1 37, 5 Okraj LR SLOVENIJA Celje mesto Celjd okolica Črnomelj Gorica Kočevje Krško Ljubljane okolica Ljutomer Maribor mesto Maribor okolica Murska Sobota Novo mesto Postojna Ptuj Sežana Šoštanj Trbovlje 14/2. Trsničarska proizvodnja 1. 1952 (Struktura po sektorjih) državni. Cepi j enke 5o, 8 1 oo , o 1 00 , o. 1 o , 8 42, 2 54. 1 47J 93. 2 1 oo ,0 1 00 , o 37, 1 zadružni 42, 4 69, 1 55, 8 38, 8 52, 3 5, o 54 ,o 68, o 1 oo ,o Korenjaki pri vat. ni državni 6, 8 2o ,1 2. 0 7. 1 1 ,8 8, 9 32, o 81 , 4 1 00 ,0 1 00 ,0 88, 6 9o , o ' 1 oo , o 91 ,7 1 oo , o 1 00 J o 53 ,6 zadružni privatni! državni 1 o , 2 < - 1 O ,4 7, 1 41 8, 4 1 ,o 2, 9 8, 3 18, o ! 28, 4 51 ,3 48, 7 j 73, 2 ! Igo, o j ] 1 00 ,0 j 96 , 2 1 78, 8 58. 4 1 00 , o 90. 5 1 00 , o 1 00, 0 47, 1 Ključi zaaruzni 24 s 4 1 00 , 0 i - I .* --h - i 3, 8 2o, 5 39, 3 7, 7 47, 3 piiva tni 2, 4 >•7 2, 3 1 ,8 S 7 J 1 > i oo , o 15« Trsničarska proizvodnja 1. 1952" ' (Struktura po okrajih in proizvodnja na 1. obrat) Okraj LR SLOVENIJA Celje mesto Celje okolica Črnomelj Gorica Kočevje Krško Ljubljana okolic? Ljutomer Maribor mesto Maribor okolica Murska Sobota Novo mesto Postojna Ptuj Sežana Šoštanj Šrbovlj e 54 Trsni št ev . 1 00 , o 1" , 6 1 ,6 18, 7 1 o, 9 28, 1 4, -7 7, 8 1 ,6 1, 6" 15, 6 6, 2 1 ,6 Tr snice ha 1 oo , o o, 8 1, o 8. 2 7, 8 37, 0 9. 7 11, 0 1 ,1 2. 8 15, 7 4. 3 o , 6 Mat ičci ha 1 oo , o 2, 3 12, 2 12. 4 34. 8 3, 6 12. 9 o, 5 1 ? 2 19. 5 o ,6 C ep; KoreIjenk. . • o j \ki xisoči ; tisoSi v-i l Proizvodnja na 1 obrat Ključi i tiso5ih) 1 oo , o 1, 5 o, 8 11 ,7 14, 3 29, 5 7 ,4 13, 1 1 ,7 2. , o 15, 5 1 ,4 1 ,1 1 00 , o 4, 1 3, 6 36, 2 2o, 9 2, 6 9, 3 o, 3 o, 8 19, 8 2, o o, 4 tisoči i cepljen ! ke 1 oo ,o 1 ,9 2, 9 5, 2 2o ,9 27, 9 5, 2 17, 3 1 ,3 o ,8 16; 3 0, 3 16, 8 16. 6 9, o 1 o , 6 22, o 17. 7 26, 5 28, 3 18, o 21 ,5 16, 7 3, 7 12, 0 korenjaki 3, o 8 ,o 0 ,6 1 o , o 253 1 ,7 3, 6 o, 5 1 »5 / 3 58 1 ,0 0, 7 ključ 4o, 7 5o ,0 75, 0 11, 3 78, o 4o, 3 45, 3 9of2 355o 21 ,2 42 ,4 2, 0 i>. V, ■m. ■J' - :-:S' k^ ■' ■" •V^ P '-e r-V SK N «. * s!iS!®Q: . f " £■% -X -V r ' > -^v >' e -• ' - '•' -' u