Štev. 257. V Trstu, v petek, 15. septembra 1916, Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. Uredništvo: Ulica Sv. FranCiška AsiŠkega St 20, L nadstr. — Vsi dopisi naj se nošllj#jo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Udaittell in odgovorni urednik Štefan (talina. Lastnik konsorcij Usta Edinost- — Tisk tiskarne .EdinosU\ vpisane zadruge a omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška A«i§kega St. 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Naročnina znaša: Za celo leto.......K 24.— Za pol leta ................. ^ za tri mesece........ • • ••••••• za n e del Jak o Izd« Jo z« c«lo leto....... 5.2» za po! leta................. - _Letnik XII. Posamezne številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev.. zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi $e računajo na milimetre v širokost! ene kojone. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin* Osmrtnice, zahvale, poslanice, oeiasi denarnih zavodov ........ 7......mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.— vsaka nadaljna vrsta.......; . . . . • 2,— Mal' oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema in se rat nI oddelek „Edinosti". Naročnina bi reklamacije se pošiljajo upravi listi. Plačuje izključni* le upravi .Edinosti- — PlaJa in toži se v Trstu. CJprava In inseratnl oddeielc se »shajata v ulici Sv. Frančiški Asiikega St 20. — Poštnohrantiničai račun št 841.652 Italijanska bojišča. — Sovražili artiljerijski ogenj proti kraški planoti narašča. Na Tirolskem manjši boji. — L?**1 letalski napad na Trst. Ena oseba ranjena škoda majhna- Ruska bojišča. — Ruski napadi v Karpatih odbiti. Drugje položaj neizpreme- ' Romunska bojišča. — Sovražni napadi pri Sibinju odbiti. Drugje nespremenjeno V Dobrudži nadalino prodiranje nemških, bolgarskih in turških čet. Aibansko-macedonska bojišča. — v Albaniji neizpremenjeno. Živahnejše bojno delovanje v Macedoniji. Sovražni napadi odbiti. Kavala v bolgarskih rokah. Četrti grški armadni zbor v Kavali se je vdal Nemcem. . Zapadna bojišča. — Ob Sommi sovražili napadi odbiti. Živahno bojno delovanje pred Verdunom vzhodno Moze. Turška bojišča. — Nič poročil. Razno. — Politična razprava v ogr-sko-hrvatskem državnem zboru. — Dimitrakopulos prevzel sestavo grškega kabineta. _____ Pregled nnjnouelim 1 storjeno najbrž potem, ko je bil otrok posiljen. Teh grozodejstev poraženih romunskih čet so se udeleževali tudi posamezni ruski oddelki, ki so se nahajali v SilistrL, Italijanska bojišča. DUNAJ. 14. (Kor.) Uradno se razglaša: 14. sept. 1916. e Italijansko bojišče. — Sovražni topovski ogenj proti kraški planoti je vidno naraščal. Na Tirolskem so naše čete nadaljevale očiščevanje foramskega okoliša, so pri zavzetju neke gorske postojanke zajele 44 alpincev, med njimi dva častnika, eno strojno puško in znatne- zaloge. Sovražnik trajno obstreljuje z artiljerijo naše postojanke na fassanskem grebenu. , . Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer. fml. Dogodki na morju. DUNAJ, 14. (Kor.) Uradno se razglaša: 13. septembra popoldne je brodovje sovražnih letal, obstoječe iz 18 caprtmljcev, kritih po treh obrambnih letalih, napako Trst. V njih podporo se je mudilo v zalivu šest sovražnih torpedov k in dva motorna čolna. Vrgli so veliko število bomb, napravili pa le zelo majhno škodo in prav nič vojaške. Kolikor je znanega, je bil neki moški lahno ranjen. Linijskoladijski poročnik Banfield je v zračnem boiu prisilil sovražno obrambno letalo, da se je spustilo na zemljo in se umeknilo za sovražno črto. Naša letala in obrambne batenjeJso dosegle zadetke na sovražnih torpedov-kali. Istočasno se je pojavilo sovražno letalsko brodovje nad Porečem in vrglo o-koli 20 bomb. Izvzemši porušitev neke poljske koče ni bilo škode. PoveljniŠtvo brodovja. Ruska boiiSta. DUNAJ, 14. (Kor.) Uradno se razglaša: <14. septembra 1916. Rusko bojišče. — Prestolonaslednika fronta: V Karpatih so zopet hudi boji. Po izdatni artiljerijski pripravi, k! je narastla do peklenskega ognja, je sovražnik naskočil naše postojanke na Smo-trcu, Ludovi in Kapulu ter smo ga krvavo zavrnili. V cibojskl dolini se boj še vrSi. — Princa Leopolda Bav. fronta: Položaj je ueizpremenjen. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. BEROL1N, 14. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 14. sept. 1916. Vzhodno bojišče. — Princa Leopolda Bav. fronta: Položaj je neizpre-menjen. — Fronta nadvojvode Karla: V Karpatih se je izjalovi! ruski naskok na Kapul. Zapadno Kapula se boj še vrši. Na Sedmograškem nič pomembnih dogodkov. Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludendorff. Romunska boiišia. DUNAJ, 14. (Kor.) Uradno se razglaša: 14. sept. 1916. Romunsko bojišče. — Več sovražnih napadov zapadno hi vzhodno Si-binja smo zavrnili. — Na ostalih delih fionte nič dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. BEROLIN, 14. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 14. sept. 1916. Balkansko bojišče. — Macken-senova armadna skupina: V Dobrudži prodirajo nemške, bolgarske in turške čete v uspešnih bojih dalje. Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludendorff. SOFIJA, 13. (Kor.) Poročilo bolgarskega generalnega štaba. 13. septembra. — Romunska fronta: Na levi strani Donave vlada mir. Prodiranje naših čet v Dobrudži se nadaljuje. — Poveljnik tretje armade poroča dopolnilno: Naši častniki, ki so se včeraj vrnili iz Si-Ilstra, Tutrakana in okolice ter so bili priče tamošnjih dogodkov, poročajo, da so romunske čete tekom svojega sramotnega umika strahovito ravnale z mirnim in ne-©boroženim bolgarskim prebivalstvom. Romunsko uradno poročilo. DUNAJ, 13. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo romunskega generalnega štaba: 11. septembra. — Severna in severo-zapadna fronta: Zapadno gornje maroške in alutske doline se sovražnik umika dalje. Zajeli smo 3 častnike in 106 mož. Jugovzhodno Sibinja smo zasedli Sellenberg. Ugotovilo se je, da sovražnik uporablja dunidumke. V sztriški dolini, zapadno Me-nisorja, smo zavrnili več sovražnih napadov. Naše v napad prešle čete so uplenile 2 topa, 2 strojni puški in več muni-cijskih voz; ujeli smo 3 častnike in 302 vojaka. — Južna fronta: Na vsej jxwlonavski fronti praske. Na dobruški fronti se nadaljujejo operacije. 12. septembra. — Severna in severo-zapadna fronta: Sovražnik je nadaljeval svoje umikanje zapadno gornje maroške in alutske doline. — Južna fronta:-Plovba po Donavi je za sovražne trgovinske ladje popolnoma zaprta. Na dobruški fronti so operacije v teku. Sovražni letalci so metali bombe na mesto Piatra—Neamtu, usmrtili nekega starca in težko ranili dva otroka. General Ivanov v Bukarešta. KOLIN, 13. (Cenzurirano.) Kakor poroča »Kolnische Zeitung« piše »Ruskoje Slovo«: Bivši vrhovni poveljnik ruske jugozapadne fronte, general Ivanov, je bil v zelo važni misiji poslan na Romunsko. Baje mu je poverjeno vzdržavanje zveze med ruskim in romunskim generalnim štabom. Baje je general Ivanov s petimi drugimi višjimi častniki že dospel v Bu-kareŠt in ga je sprejel kralj. BERN, 13. (Cenzurirano.) Kralj Ferdinand je odšel na dobruško fronto, kjer ima vrhovno poveljništvo neki romunski general. Ruski general Ivanov spremlja kralja. Bukarešt trdnjava. BEROLIN, 13. (Cenzurirano.) Bukarešt je bil proglašen za utrjeno mesto. Vse inozemce in nenaturalizirane Romune so evakuirali. Japonski topovi v Dobrudži. BEROLIN, 13. (Cenzurirano.) »Deutsche Tageszeitung« javlja iz Stockhol-ma: Kakor poročajo »Ruskija Vjedomo-sti«, so japonski državni arzenali dobavili večje število topov najtežjega kalibra, ki so določeni za rusko balkansko armado. Strežno moštvo sestoji izključno iz japonskih častnikov in vojakov. ' Poveljnik ruske dobruške armade. BEROLIN, 13. (Cenzurirano.) »Berliner Tageblatt« poroča iz Stockhohna: Poveljnik ruske dobruške armade je 54letni general Zajačkovski. Bolgarsko prodiranje v Dobrudži. STOCKHOLM. 13. (Cenzurirano.) Iz Petrograda se poroča: Nenadno sklicanje izrednega vojnega sveta, ki je bil sklican baje na carjevo povelje, ni v petrograj-skih vojaških krogih izzvalo presenečenja, ker je bilo že nekaj dni znano, da je rusko vrhovno poveljništvo osuplo zaradi porazov rusko-romunske armade v Dobrudži in se boji težkih posledic za vso rusko fronto. Romunskemu vojnemu ministrstvu se zelo očita, da so bile vojne priprave nezadostne, dasiravno bi bila Romunska tekom pogajanj imela dovolj časa, da bi bila pripravila vse kar naj-skrbneje. Iz Petrograda se poroča nadalje, da se ruske čete odpremijo s Kavkaza na rusko zapadno fronto, kjer se izvrše velika pregrupiranja. Zato najbrž v najbližjem času zastanejo operacije v Mali Aziji, ker se tamkaj obdrži samo toliko čet, kolikor jih je potrebno za obrambo proti morebitnim turškim napadom. Albansko - macedcr«-sko bojišče. DUNAJ, 14. (Kor.) Uradno se razglaša: 14. sept. 1916. Jugovzhodno bojišče. — Nič dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba, pl. Hofer, fml. BEROLIN. 14. (Kor.) WoKfov urad poroča: Veliki glavni stan, 14. sept 1916. Balkansko bojišče. — Mace-donska fronta: Povečano bojno delovanje na obeh straneh Ostrovskega jezera, na moglenski fronti in vzhodno Vardar ja. Severno Ceganske palnine in na Kukurusu in Kovilu so bili odbiti ponovni močnejši sovražni napadi. — Kavalo so zasedle bolgarske čete. Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludendorff. SOFIJA. 13. (Kor.) Poročilo bolgarskega generalnega Štaba: 13. septembra. — Macedonska fronta: Včeraj. 12. t. m., močan obojestranski topovski in pehotni ogenj pri Ostrovskem jezeru. V mogfenskem okolišu močnejši, topovski in pehotni ogenj ter delovanje z j minami. Na posameznih mestih je poizkušal sovražniko prodreti, a smo ga zavrnili z ognjem. V vardarski dolini in ob Doj-ranskem jezeru Živahen topovski ogenj. Pri Butkovskem jezeru so dva laška bataljona. en eskadron In ena baterija prodrli Iz vasi Butkovega proti Butkovemu— DzumajL Naši tamkajšnji oddelki so jih energično napadli in pognali v beg. Zasledovan po naših četah, se je sovražnik umeknil proti vasi Butkovemu. Zajeli smo enega častnika, enega častniškega kandidata in 87 mož. 200 pušek. To je drug spopad z Italijai. V strumski dolini pičel topovski ogenj. Ob egejski obali je, kot običajno, križarilo sovražno brodovje. Četrti grški armadni zbor se vdal Nemcem. BEROLIN, 14. (Kor.) Wolffov urad poroča: Ko so bile nemško-bolgarske čete prisiljene po Sarrailovem napadu, da so v protinapadu vdrle v grško Macedonijo, je m. levim bolgarskim krilom, ki je prodrlo do reke Strume, stal četrti grški armadni zbor, puško ob nogi, v treh mestih: Sere-su, Drami in Kavali. Ententni ukrepi so šli za tem, da bi te grške čete pridobila zase, ali pa da bi jim pripravila enako usodo, kot onemu delu enajste grške divizije, ki je bil prevladan v Solunu. Svobodna zveza z Atenami je bila pretrgana, občevanje z oblastmi v domovini je nad-.zorovala ententa in ga preprečala poljubno. Poveljujoči general četrtega grškega armadnega zbora v Kavali. zvest volji svojega vojnega gospoda in zakonite vlade, da se trdno vzdržuje nevtralnost, se je z ozirom na nevdržni položaj poverjenih mu čet, ogroženih po lakoti in boleznih, čutil prisiljen, postopati samostojno, in je 12. t m. prosil nemško vrhovno ar-madno vodstvo, da bi njegove vrle in vladi zveste čete vzelo v zaščito pred pritiskom entente in jim dalo nastanišče in hrane. Tej prošnji se ugodi. Da se izogne vsaki kršitvi nevtralnosti, se je armadno vodstvo dogovorilo s poveljujočim gene ralom, da se grške čete, popolnoma oborožene in opremljene, kot nevtralci odvedejo v nastanisČa v Nemčiji. Tu bodo uživale gostoljubje, dokler njihove domovine ne zapuste ententni vrinjeci. Prodiranje Lahov v Epiru. ŽENEVA, 14. (Kor.) Po pariških vesteh švicarskih listov Lahi neprestano prodirajo v Epiru. POLOŽAJ V SOLUNU. CURIH, 13. (Cenzurirano.) Pariški listi odkrito pripravljajo na izpremembo v francoskem poveljništvu na Balkanu. General Gourand je že na potu v Solun, kjer prevzame visoko poveljništvo v vzhodni armadi. »Matin« javlja, da bo Gourand poveljeval vsem ententnim četam na Balkanu. LUGANO, 13. (Cenzurirano.) »Italia« javlja doslej še neznano podreditev Sar-raila. Vest se v rimskih oficijelnih krogih vzdržuje že več dni. Sarrailu se očita, da ni bil dovolj energičen proti Grški. »Gaze tta Ticinese« trdi, da se je Sarrail kot zagrizen republikanec preosorno vedel napram kralju Konstantinu. ŽENEVA, 13. (Cenzurirano.) Podpolkovnik Rousset piše v »Petit Parisienu«: V Rusiji, Italiji in na Ogrskem se krasno kaže skupno delovanje. Le Macedonija ostaja mirna — skrivnost, ki je ne morem rezrešiti. BEROLIN, 13. (Cenzurirano.) »Lokal-unzeigerju« brzojavljajo iz Ženeve: Kljub neutajljivim težavam — tako menijo solunski dopisniki rimskih listov, — se s posebnimi pooblastili oskrbljeni francoski general Gourand sporazume z generalom Petittijem in Sarrailovim namestnikom Cordonnierjem o skupni akciji. Angleških čet naj bi se nova organizacija solunske armade tikala kolikor le mogoče malo. Iz strahu pred izdajstvom se cilj solunskega glavnega napada kolikor mogoče zakriva. Število poučencev se je skrčilo na mini- mum. Vesti iz GrSke. Odstop Zaimlsovega kabineta. »Neue Freie Presse« piše: Zaimisov kabinet je odstopil. Kralj je sprejel demisijo. Ministrki predsednik Zaimis je po dospelih vesteh v dveh stvareh šel dalje, kot je želel kralj. Zaimis je Venizelosa povabil na nekako sodelovanje, ne da bi bil Venizelos imenovan za ministra Venize-losova stranka pa je bila pripravljena podpirati vlado le tedaj, če bi Zaimis ugodil njeni zahtevi ter se popolnoma priključil njenemu programu in tako tudi ententi. To bi bil sklep, da se napove vojna, in Venizelos je to z vso gotovostjo napovedal v svoji brzojavki nekemu angleškemu listu. Kralj je pa doslej za politiko nevtralnosti. Drugo nesoglasje pa je izhajalo iz zahteve ententnih poslanikov, da naj se razpuste rezervniška društva, ki so vdana kralju. Zaimis. je privolil, toda kralj ni soglasal ž njim. Bori se še vedno proti nasilju, 3 katerim naj bi se prisilila njegova dežela, da izkrvavi za entento. Naslednik doslej še ni imenovan. Ime prihodnjega ministr- skega predsednika bo, kakor se zdi, po-menjalo odločitev o vojni in miru. Angleški listi javljajo iz Aten, da se Zaimisu ni posrečilo napotiti kralja, da bi bil sprejel program liberalne stranke in Venizelosove zahteve na polju politike. Kdo bo njegov naslednik, je še negotovo. Skrajno srdito napada pariški »Temps« grški kabinet in kralja, katerih postopanje da je postalo neznosno za ententne vlasti. Dolžnost četverozaveze in solunskega narodnega odbora da je odstranitev tistih, ki se upirajo ljudski volji. Grški poslanik v Švici je sporočil bern-skim listom, da je prejel iz Aten nujno državni) brzojavko o odstopu Zaimisovega ministrstva. Odstop je bil v brzojavki utemeljen z besedami: »Par cause morale et physique« (»Iz moralnih in fizičnih vzrokov«). Dimitrakopulos Zaimisov naslednik? LUGANO, 14. (Kor.) Francoska poročila označajo Dimitrakopulosa za najverjetnejšega Zaimisovega naslednika, z Dragumi-sem kot ministrom za zunanje stvari. Tudi sedanji poslanik v Rimu, Korumilos, se baje sprejme v kabinet. Atenski dopisnik pariškega vJournala« objavlja Dimitrako-puloseve izjave, v katerih je le-ta odločnost Grške za poseg v vojno ob strani četverozaveze označal kot potrebno sedaj, ker bi drugače Grška ob vseh okoliščinah morala ostati nevtralna do konca vojne. ATENE, 13. (Havas. — Kor.) Kabinetno vprašanju še ni rešeno. Danes ni bilo nikakršnega uradnega posvetovanja. LUGANO, 13. (Kor.) Dočim poroča »Secolo« iz Aten, da četverozavezni poslaniki prigovarjajo Zamisu, naj ne vztraja na svojem odstopu, posebno ker bi mu olajševali njegov težavni položaj, pa doznava »Corriere della Sera« iz Londona, da je sporočilo tamošnje grško poslaništvo, da je kralj sprejel Zaimisovo prošnjo za odstop in da je politični položaj v Atenah skrajno zapleten. »Daily Telegraph« poudarja. da se oblastvena zatvoritev nekaterih sedežev rezervniške lige sklada s preprečenim delovanjem ali manjšim vplivom rezervniške lige. HAAG, 13. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Aten, da ministrski predsednik vztraja na svojem odstopu. Dimitrakopulos prevzel sestavo kabineta. ATENE, 13. (Havas. — Kor.) Kralj je dal vprašati Dimitrakopulosa, je-li bi prevzel sestavo kabineta. Dimitrakopulos je to nalogo načelno sprejel. Danes ga bo najbrže sprejel kralj. Ko se sporazume s kraljem, bo pojasnil svoje namene ententnim poslanikom ter potem odgovori! končnoveljavno. Koncentriranje grških čet v Atenah. ŽENEVA, 14. (Kor.) Venizelovski listi poročajo, kakor javlja »Parisien Intri-geant,« da so bile zelo znatne mase čet z dežele koncentrirane v Atenah v svrho varovanja javnega miru. Zapadna bojišča. BEROLIN, 14. (Kor.) VVoiffov urad poroča: Veliki glavni stan, 14. sept. 1916. Zapadno bojišče. — Fronta bavarskega prestolonaslednika: V bitki ob Sommi najsrditejši obojestranski artiljerijski boji. Ponovne močne sovražne napade med Ginchyjem in Somrno in na več krajih južno Somme smo krvavo odbili, pri protisunku pa deloma pridobili tal. Zajeli smo nekaj sovražnikov In plena. — Fronta nemškega prestolonaslednika: Na desni Moze so se ob deloma zelo živahnem strelnem delovanju v odseku Thiau-mont chapitrski gozd razvili pehotni boji zapadno souvillske grape. Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludendorff. VSA ANGLEŠKA PRISTANIŠČA ZAPRTA ZA NEVTRALNO PLOVBO. ROTTERDAM, 13. (Kor.) Včeraj je bil pristaniški mojster v Rotterdamu obveščen, da bodo od noči od ponedeljka na torek dalje vsa angleška pristanišča zaprta za nevtralno plovbo. Angleško poslaništvo v Haagu potrjuje to poročilo. Misli se, da gre za prehodni ukrep, ki ima svoj vzrok v četnih transportih ali kretanjih angleškega brodovja. HAAG, 13. (Kor.) Generalni poštni ravnatelj sporoča, da je poštni promet na Angleško in preko Angleške ustavljen do nadaljne odredbe. . AMSTERDAM, 13. (Kor.) Reuterjev urad sporoča časopisju, da od V2I zjutraj ni prejel več nobene brzojavke z Angleškega: Izostalo je tudi poročilo o amerikanskih kurzih: Kakor doznava agencija tudi drugače ni dospela nobena brzojavka iz Londona, dasiravno je po sporočilu brzojavnega urada brzojavna zveza z Londonom normalna. ROTTERDAM, 13. (Kor.) Vse ladje v Rotterdamu in Maaslouisu, ki so bile pripravljene za odhod na Angleško, so dobile sporočilo, da je njliov prihod v angleških pristaniščih nemogoč. Nemški »Nationalverband« za sklicanje parlamenta in delegacij. DUNAJ, 14. (Kor.) »Deutsche Nachrich-ten« javljajo: Plenarno zborovanje nemške Narodne zveze (Nationalverbanda) je po razpravi, ki je sledilo poročilu, podanemu po predsedniku Grossu o delovanju predstojništva, sprejelo predlog, v katerem sc izreka za sklicanje državnega zbora in delegacij, in nadalje predlog, ki je naperjen proti omejevanju časopisne svobode po postopanju cenzurnih oblasti. — Zborovanje je nadalje pozvalo i>redstoj-ništvo, da se zavzame za ustanovitev enotnega preskrbovalnega urada. Naposled se je sporočilo, da se bodo na bojišču s~e nahajajoči poslanci nemške delavske stranke sedaj zopet popolnoma pridružile zvezi. — Kabinetna pisarna je odgovorila na udanostno brzojavko z brzojavko, v kateri se cesar nemškemu »NationaJver-bandu« najprisrčnejše zahvaljuje za ponovni dokaz njegove v požrtvovalni zvestobi izkazane ljubezni in udanosti. Novi dunajski apostolski nuncij. RIM, 14. (Kor.) »Osservatore Romano« javlja, da je papež dosedanjega nadškofa v Ferelliju, monsgr. Teodorja Valfredi-Bonza, podelivši mu naslov »nadškofa tra-pezuntskega«, imenoval za apostolskega nuncija v Avstro-Ogrski. Burianov popravek. BUDIMPEŠTA, 14. (Kor.) »Budapesti Hirlap« objavlja danes naslednji popravek svojega intervievva z ministrom zunanjih stvari. Baron Burian je dejal: Ko je trdil grof Andrassy, da bi bile teritorijalne koncesije Italije poniževalne, bi bil moral tembolj smatrati za ponižanje, če bi bili lioteli naklonjenost Romunske kupiti s teritorialnimi koncesijami. — Gre torej za osebno pojmovanje grofa Andrassyja, ne pa za ono ministra zunanjih stvari, kakor je tudi razvidno iz vsega smisla inter-viewa. _ Vpoklici na Ogrskem. BUDIMPEŠTA, 14. (Kor.) Glasom ma-gistratovega razglasa imajo črnovojništvu obvezani ogrski državljani rojstnih letnikov 1866. do 1871., ki so bili pri naknadnih in črnovojniških prebiranjih spoznani sposobnim za vojaško službovanje, dne 2. oktobra, oni rojstnih letnikov 1872. do 1884. in po letu 1884. rojeni črnovojniški obvezanci pa 10. oktobra odriniti pod orožje. _ 9irsko-!ratski državni zDor, Velevažna politična razprava. — Kritika naše zunanje politike. Delegacije. Budimpešta 13. Najprej je predsednik priobčil, da je prejel od predsednika bolgarskega sobranja zahvalno brzojavko na čestitke ogrske zbornice. Predsednik izraža nado, da se združenim armadam v bližnji bodočnosti posreči, premagati verolomnega sovražnika in da se tako približamo zaže-Ijenemu miru na dostojen način. Nato so se sprejeli v tretjem čitanju zakonski načrti o pridobninskih davkih >odjetij, ki so podvržena javnemu polaganju računov, kakor tudi ostali včeraj na sploh in v podrobnostih votfrani zakonski načrti. Sledilo je čitanje predlogov poslancev grofa Andrassyja in grofa Apponyija, ii-čočih se sklicanja delegacij, oziroma iz-premembe § 39 nagodbenega zakona Grof Andrassy je izvajal med drugim, Ja popolno mirovanje ustavnega življenja v Avstriji ogroža dobro razmerje med Avstrijo in Ogrsko. Polemizujoč proti izjavam ministra za vnanje stvari v listu »Budapesti Hirlap« (glej včerajšnjo »Edinost«!) je rekel govornik, da minister, kakor se zdi, ne pozna naših razmer bolje, nego je poznal razmere na Romunskem. Minister za vnanje stvari je rekel, da ne more vsega priobčiti našim zaupnikom, ker ne gre samo za njegovo, ampak tudi za tajno drugih. Mi tudi nočemo izvedeti vseh tajnosti, marveč želimo le, da smo obveščeni o tekočih stvareh — in to bi se bilo lahko zgodilo brez nevarnosti za velike interese dežele, j Minister za vnanje stvari je rekel, da je bil informiran o duševnem razpoloženju Romunske, o namerah Bratiana in — i kakor se dozdeva — tudi o delovanju Rusije. Vkljub temu se ni nič zgodilo za odstranitev teh predvidevanih nevarnosti, ne militarično, ne politično. Ta izjava ministra more razbremeniti grofa Czer-nina (našega poslanika v Bukarešti) in diplomacijo; je pa v težko obtožbo proti vladi. (Odobravanje na levici.) Nato se je govornik bavil z odgovorom ministrskega predsednika na njegov zadnji govor. Ministrski predsednik je rekel, da je to državnopravna muhavost, nko se med pogajanji z Avstrijo pobijamo medsebojno. Jaz sem trdil, da ta državnopravna muhavost ni nikak napad proti nagodbenemu zakonu. Će kdo to označa kot muhavost, potem ni to nikak časten atribut za veliko nagodbo, ki smo jej obojni pevali tolike slavospeve. Proti predlogu za sklicanje delegacij je rekel ministrski predsednik, da mi nimamo pravice, vmešavati se v notranje stvari Avstrije. Tudi jaz priznavam, da bi bilo zgrešeno, ako bi se brez pereče potrebe in sile velikih življenskih interesov vmešavali v notranje stvari Avstrije. Ah Stran I!. »EDINOST- IttV. V Trstu, dne 15. septembra 19It>. jaz oporekam, da gre za kako notranjo stvar Avstrije. Nato je govornik razpravljal o %SYojedobnem stališču avstrijskega ministrskega predsednika grofa Stiirgkha napram legitimaciji delegacij in se je povrnil k italijanskemu vprašanju. Smatral je za svojo dolžnost, da opozori na pogreške. storjene v tem vprašanju, da se poskrbi, da se vsaj v bodočnosti ne bodo delale take pogreške. Nato je izjavil govornik, da bi predlog groia Apponyija mogel sprejeti le tedaj, če bo njegov lastni predlog odklonjen. Ali tudi v tem slučaju bi mogel predlog Apponyija sprejeti le kot prehodno odredbo, in sicer tako, da bo v zakonu izrecno rečeno, da se more minister za vnanje stvari klicati pred državni zbor le dotlej, dokler ne zborujejo delegacije. Važneje, nego v zakonih zagotovljeno skupno delovanje je duševna harmonija, je to. da je Ogrska uverjena, da more v trenutku velike nevarnosti računati na avstrijskega patrijota, in da tudi v Av-striii vsakdo ve in čuti, da je Oger najza-nesijiveja opora monarhije, dinastije in Avstrije. Žal, da to razmerje ni bilo nikdar slabeje, nego je danes. Da se samo tu govori v imenu monarhije, ker je v Avstriji ustavno živlienje zaustavljeno, na tem se on kot Oger ne more veseliti. (Živahno odobravanje in ploskanje na levici.) , VT Ministrski predsednik grof Tisza: Na tem se ne raduje nikdo. Grof Andrassy pravi, da obžaljuje, da ministrski predsednik ne izkorišča svoje mogočne pozicije v to, da bi tudi^ v Avstriji vladalo ustavno življenje. (Živahna pohvala na levici.) Ministrski predsednik grof Tisza izvaja: Predno preidem k pravemu predmetu svojih izvajanj, bi pripomnil na kratko, da se seveda ne morem baviti z bolj o-sebnimi pripombami, ki se nanašajo na to, kar se je govorilo z ministrom za vnanje stvari in kake odgovore da so dobili gospodje zaupniki. V izogib eventuelnih ne-sporazumljenj bi le konstatiral, da sem v tistem času, ko sem z gospodi poslanci in še drugima dvema vodilnima možema opozicije govoril o vnanjih vprašanjih, razpravljal tudi zelo zaupne stvari. To sem storil seveda v domnevi, da gospodje ne bodo zlorabljali tega zaupanja in govoril sem direktno s pooblaščen jem Njegovega Veličanstva in z odobrenjem ministra za vnanje stvari. Prehajajoč k predmetu debate, moram pred vsem popraviti neko nesporazum-ljenje gospoda poslanca. V moje veliko začudenje je vse tisto, kar sem rekel v seji 6. septembra z ozirom na člen XII. ex 1867., razumel tako, da sem tam v ožjem smislu kot skupne smatrane stvari razlikoval od gospodarskih vprašanj, ki se imajo skupno razpravljati, in da sem, po mnenju gospoda poslanca, le na prve nanašal določbe § 25, dočim se moje razlikovanje ni nanašalo na to in se ni moglo nanašati. V soglasju z besedilom zakona in v soglasju z naziranjem, ki je vladalo z ozirom na skupne stvari, sem izjavil razlikovanje, da se tisti del § 25, ki se nanaša na avstrijsko ustavnost, ne nanaša na skupne stvari, ampak samo na način razpravljanja o skupnih stvareh, in se zahteva ustavnost kot pogoj za način pogajanj, predpisani v členu XII. iz leta 1867. Naglasa z vsem povdarkom, da ga ni na Ogrskem nobenega resnega faktorja, ki ne bi želel, da bi se avstrijska ustavnost naibujneje razvijala in najčvrsteje uveljavljala. V obče pa ne misli, da bi bilo razmerje med Avstrijo in Ogrsko, danes slabše, nego je bilo popred. Posl. grof Andrassy je napravil neki inejklic. Grof Tisza: O, da, razpoloženje! Priznavam obžalovaje, da je nekaj momentov, ki motijo razpoloženje: Najvažncji tak moment je gotovo vprašanje aprovi-zacije, pri katerem součinkuje tudi obžalovano dejstvo, da so na Ogrskem tako slabe letine, kakor že dolgo ne, tako, da smo mogli razmeroma veliko manje storiti v interesu preskrbljevanja avstrijskega prebivalstva, nego bi trili radi storili. Naravno je torej, da se to krivo razumeva in da tudi to kvari razpoloženje. Ali v tem vprašanju — kakor v vsakem drugem — mara vsak Oger z vsein povdarkom delovati na to, da se ta moteči vtisek in nesporazumljenja odpravijo iz avstrijskega javnega mnenja. Želim po svoji dolžnosti ugotoviti, da iz dejstva, da avstrijski parlament ne funk-ciionira in da ima radi tega avstrijski ministrski predsednik redkeje priliko za nastopanje pred javnostjo, ne sledi, da ne bi se uveljavljal njegov paritetičen vpliv na vsem polju skupnih stvari. Ministrski predsednik bi zelo želel, da bi Avstrija izvolila svojo delegacijo. Tozadevno pa zahtevajo taka vprašanja presoj, ki spadajo v delokrog kompetentnih avstrijskih faktorjev. Samoobsebi umevno je, ako se gospodom poslancem posreči, vzbuditi v narodu uverjenje in bojazen, da je naša vnanja politika cela serija nevarnih zmot in blodenj......(Klici na levi: Tako Je* Oporekanje na desni)... potem je kaj naravno, da se v deželi izzivlja razpoloženje, ki ne pospešuje hitrega in krepkega vodstva v tej vojni. (Odobravanje na desni. Oporekanje na levi.) Ministrski predsednik je razpravljal potem o kritiki, ki jo je groi Julij An-drassv izrekel o vnanji politiki in je ovrgel obdolžitev Andrassvja, da bi se bili mogli vojne z Italijo izogniti, ako ne bi bil minister za vnanje stvari vzbujal nezaupanja v resnost njegovih ponudb, ker je večje koncesije vedno ponujal v času, ko je naš vojni položaj postajal nepovoljneji. Na to je ministrski predsednik prečital .vrsto poročil in not, ki ovrgujejo to trdi- tev, ter je rekel, da smo po zmagi pri Oor-Iicah, dne 4. in 5. maja, predlagali popravo ineje na Soči; dalje smo ponudili izpolnitev nekaterih italijanskih želja glede Tridenta ter izjavili svoje nezanimanje (desinteressement) glede Albanije. Te jako znatne koncesije smo ponudili tri dni po zmagi pri Gorlicah. Nato je sledil še nek važen korak dne 10. maja. Tega dne je namreč naš veleposlanik pozitivno do-znal, da ni Sonnino verno prijavil naših ponudb ne kralju, ne svojim ministrskim kolegom. Nato se je naš veleposlanik odločil h koraku, da je skupno z nemškim veleposlanikom koncesije spravil na papir, jih še izpopolnil in razširil in da je ta po nemškem veleposlaniku podpisani spis odposlal na primerno mesto. Ta korak je bil v prvi vrsti vzrok, da so tedaj nastala navskrižna mnenja pri italijanski vladi. Potem je sdedila kandidatura takega državnika, od katerega smo mogli pričakovati, da ne odkloni za Italijo tako sijajne ponudbe, in za katerega je veČina italijanske zbornice demonstrativno nastopila. Nato sino napravili še nadaljen korak s tem. da smo sestavili načrt pogodbe in pooblastili našega rimskega veleposlanika, naj ta načrt izroči italijanski vladi. Ta načrt je šel v podrobnostih, ki niso bile nebistvene, še nekoliko dalje, nego dosedanje ponudbe. Izročen je bil dne 17. maja ministru za vnanje stvari v novoimeno-vanem Salandrovem kabinetu, ki ni odgovoril na to. Dne 23. maja, na dan vojne napovedi, se je reklo le, da je ta ponudba prišla prekasno. To je suh opis dejstev. Vprašam sedaj, ali ta dejstva opravičujejo obdolžitev, češ, da srno pod vtisom potrtosti ob času, ko smo tnilitarično slabo stali, povečali ponudbe, dočim nismo v ugodnih momentih kazali nikake odjenljivosti. Mislim, da morem reči, da minister za vnanje stvari nikakor ne zaslužuje take obdolžitve. Nato je ministrski predsednik prešel k razpravljanju vojne napovedi Romunske. Za ministrskim predsednikom je govoril grof Albert Apponyi. BUDIMPEŠTA, 13. (Kor. — Nadaljevanje.) Po posl. grofu Apponyiju je izprego-voril posl. Rakovszky (ljudska stranka) in zahtevaj, da se minister zunanjih stvari za svojo politiko osebno pokliče na odgovor. Govornik je nato govoril o izjavah ministra zunanjih stvari napram ogrskim zaupnikom in je končno kritiziral armadno vodstvo. Ministrski predsednik grof Tisza je ob živahnem pritrjevanju desnice in velikem hrupu na levici z ogorčenjem zavračal izvajanja posl. Rakovszkega, posebno pa da posl. Rakovszky tako izkorišča zaupno mesto, za katero je dolžan hvafo ministru zunanjih stvari. Mmstrski predsednik ni nikdar zastiral neugodnih dogodkov v vojnem položaju; toda izvajanja posl. Rakov -szkega z ozirom na sijajne strani, ki jih kaže zgodovina za naše armadno vodstvo v dveletni vojni, niso pravična in niso resnična in tudi ne v interesu dežele. (Pritrjevanje na desni, hrup na levi.) Primerjava stroge, enostranske kritike groia Apponyja z izvajanji poslanca Rakovszke-ga kaže razliko med državnikom, ki si je svest svoje odgovornosti, in temperamentnim človekom, ki ne pomišlja, da sedaj s svojimi izvajanji zagreša pravcato zastrupi j svanje vodnjakov. (Viharno odobravanje na desni, velik hrup na levi.) Posl. Rakovszky je označal za obrekovanje trditev, da bi zlorabljal svoje zaupno mesto. Zastrupljevanje vodnjakov za-grešajo oni. ki lažejo na svojem uradnem mestu. (Velik hrup na desni, živahno odobravanje na levi.) Predsednik je poklical posd. Rakovszke-ga k redu. (Trajen, velik hrup.) Razprava se je nato prekinila. Odgovarjajoč na interpelacijo divjaka posl.Urmanczyja, je ministrski predsednik opovrgel njegovo trditev, da bi bile krvave izgube ogrskih čet večje kot pa avstrijskih čet, in je poudarjal, da je zelo razširjeno mnenje, da bi Me ogrske krvave izgube in posebej krvave izgube madžar- državo, oziroma drugimi zavezniki o ureditvi balkanskih razmer. S strateškega gledišča je zelo važno, da se vojaška vprašanja nahajajo v zanesljivih rokah. S političnega gledišča pa je nevarno, če minister zunanjih stvari fzfavlia sam, da ga o posameznih akcijah naše lastno armadno vodstvo ne obvešča. Kar se tiče ar-madnega vodstva, se mora Ogrska opirati predvsem na svoje lastne sile. (!?!) Armada se mora postaviti na narodno podlago. Govornik je kritiziral nato delovanje ministra zunanjih stvari. Posl. grof Serenyi je izjavil, da je že pred načetjem tega vprašanja v zbornici v neobveznih razgovorih označal sklicanje delegacij za potrebno in da bi podpiral tak predlog, Če bi bil stavtfen. V tem ozi-ru da je tudi govoril z ministrskim predsednikom. Ker pa je ministrski predsednik to vprašanje smatral za vprašanje stranke, je govornik izvajal posledice in je izstopil iz delovne stranke. (Pritrjevanje na levi.) Grof Andrassy ima prav, ko trdi, da imajo Avstrijci pravico za pritožbe, ker se ni storilo nič, da bi se omogočil skupen organ. To ne pomenja vmešavanja v notranje stvari Avstrije; gre pač za skupno stvar. Ministrski predsednik bi bil sedaj imel priliko, da bi bil s fino kretnjo pripomogel do pomirjenja prebivalstva vse monarhije. Izprememba v ministrstvu pa bi bila tudi porodila mir med strankami. Človek, ki je preživel vso bedo te vojne, ne bo več glasoval za to gospodo. (Živahno pritrjevanje.) Tudi ne sedanje opozicijske stranke. Posl. Kallay (ustavna stranka) izjavlja, da so vse opozicijske stranke edine v zvestobi napram zaveznikom in v enodušno-sti svojih akcij. Izjavil je, da bi se morali poklicati na odgovornost vsi oni činitelji, ki niso pravočasno poskrbeli za evakuacijo ob romunski meji. Posl. Giesvveinn (krščanski socnalec) Delegacije so zastarela naprava. Ce se pa hoče v svrho nadaljnega razvoja parlamentarnega življenja storiti prvi korak, je treba ostati na legalnem temelju in sklicati delegacije. Seja se je nato ob 2 prekinila za 2 uri. Po zopetni otvoritvi seje nadaljuje posl. Giesswein svoj govor ter dela se- AprovizocijsKe stvari. mleko za otroke. V ptMideljek, 18. t. m., se prične razdeljevati mleko za otroke, rojene v letih 1915. in 1916., in sicer proti tozadevni izkaznici aprovizacijske komisije. To mleko se bo moglo dobivati samo v mlekarni, ki je označena na zadnji strani izkaznice. žgani ječmen. Občinstvu se naznanja, da so izkaznice »za 10 dkg žganega ječmena«, izdane tekom preteklega tedna, veljavne samo do vštetega jiitrišnjega dneva, 16. t. m. Domače vest). Slovenska gimnazija goriška. Opozarjamo izr.ova, da se dan vpisovanja in priče-tek pouka v gimnazijskih zaposlovalnih tečajih v Trstu pravočasno objavita v našem listu. Učenci, ki hočejo vstopiti v 1. tečaj, ki bo odgovarjal I. gimnazijskemu razredu, bodo morali delati sprejemni izpit Se non fc vero...! Vesti iz Lugana javljajo, da je italijanska vlada odprla slovenske šole v vseh tistih krajih Brd, kjer so Že prej bile, ter da je imenovala za učitelje Slovence. Hrvatski listi, ki prib£ujejo to — raco, menijo: Se non č vero, č ben trovato...! Mi pa bi menili, da — non t vero. Dolgovi Istrskega deželnega fonda. De- ^SCSoSek'i Bb debelo samo za preprodajalce. vi gospoaarsKega poslovanja uiezeit, uku- N Ti 9uklllieo, pipei mii0, gumijeva podpet- tovila sledeče stanje zadolzitev istrskega nik* rmzni ^^ denarnic«, mazilo za čevlje. deželnega zaklada Z dnem 30. junija 1916: «lektrične svetiljke, baterije, pisemski papir ko- Konsolidirani dolgovi K 1,728.313'54, dol- pirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega križa, rr^r? n^n-am državi K 1 35S430'56 dohro- »®ml za brado, žlice, razna rezila, robai, mrežica govi napiam arzavi N UOigo- brk#> letenine> arajC0t spodnie hlače, ogledalu, vi napram bankam m drugim ustanovam stalke, razne glavnike, zaponka „Pat«nt Knopfe _ K 2,574.44970. Skupno K 5,658.193'80. —' ' - -----" ---- Razun tega je skupnost nepremičnin, pripadajočih deželni bolnišnici v Puli, obremenjena s hipotekarnim dolgom K 800.000 in visečimi dolgovi 1,058.926. Skupno K 1,858. 926. Pripomniti je, da je kredit države K 1,355. 430 in 56 vin. nastal po kon-tokorentnih izplačilih, izvršenih po c. kr. finančnem ravnateljstvu v Trstu na prošnjo deželne uprave na račun deželnega zaklada, ker je radi sedanjih izrednih roz- MALI OGLASI d □C □C i se raftunajo po 4 stot. besedo. J hlastno tiskan« besede se raču-■t najo enkrat reč. —• Najmanjša i : pristojbina zn&đa 40 stotink. ; □□ | Rabljen papir, pu^r kuret, ^eu^onJLe štev. 1. 626 nrfrin se t^koj lepo opremljena solnčnata sobB. UUUU Ulica Paduina 5, III. nad. levo. 623 |]0f llfiftnnnfl dalmatinskega vina je napro-Vtl VUsUnUV daj. Farćma, ul Gel>i bt. 10. Od 11—12 predp. in od 4—5 pop. Skladišče. 195 tm Tor S. j| za moške, najboljše vrste, št. 39—45, se 1 prodajo po najnižjih cenah. Perojevič, Via Lorenzo 10, vr. 13 S. Michele). 621 £fl|flfft vsake vrste kupnje prva slovenska trgo-LUiMJL vina, Jakob Margon, Trst, ulica Soli tario 21 (pri mesto 1 bolnišnici.) 613 Ha posod 10. 1. nad m se išče dobro obranjen pianin za li več časa. Jerkič, ul. delle Poste 499 Kupujem Hirsch. volno, bombaž, baker, med in d.u^e kovine Ulica S. Giovanni štev. 10. o22 Glasovir proda se za K 90 Naslov pove Ins. odd. Edinosti. 624 Hlinillcm cunje P° 50 — 60, bombaž, volno, llUPlIjCiII volnena pokrivala, žaklje, vrvi in kovine po zmerni ceni. — Luigi Badiura, Belve-dere št. 81. 611 Kupujem vsakovrstne žaklje. Zaloga žakliev G. Stebel, ulica Torreate 36. 604 in drugo prodaja J4K0B *tev. 19 LKVI. ulica 3. Nicolo 63 danji sistem diplomacije odgovornim zat------ . - . A^h-™ izbruh svetovne vojne. Posl. Sztereny mer zaostalo plačevanje deželnih davkov rahtpvnin in drugm prispevkov. Preds.: Lasciac 1. r. skega plemena nerazmerno večje kot pa avstrijske, popolnoma napačno. Zelo znaten del avstrijskih čet se bori s prvovrstno hrabrostjo in se >e udeleževal naj-krvavejših bitek ter je imel torej tudi izredne izgube. — Prihodnja seja jutri. BUDIMPEŠTA, 14. (Kor.) Pred dnevnim redom se je poslanec Ugron (ustavna stranka) pritoževal, da so v Budimpešto došli sedmograški begunci, ki so bili doslej pri vsakem pregledovanju spoznani kot nesposobni, sedaj dobili poklicno povelje, po katerem naj bi se uporabljali za voina dela. Ministrski predsednik grof Tisza izjavlja, da se to vprašanje brez dvoma u-godno reši v najkrajšem Času. Ore najbrž samo za breztaktnost kakega podrejenega organa, če so stvari take, kot jih je naslikal predgovomik. . Nato ie prešla zbornica na dnevni rea in je razpravljala o Andrassyjevem m Apponyjevem predlogu. Posl. grof Mihael Karolyi je prepričan, da se je delegacija kot državnopravna naprava preživela. Nagodba predpostavka kot predpogoj parlamentarno življenje i na Ogrskem i v Avstriji. Če tega predpogoja ni, ste i Ogrska i Avstrija zopet dobili svojo pravico do samoodločbe. Sprejem Apponyjevega predloga ima samo namen, da bi se Ogrska pripravljala na to, da uporabi svojo pravico do samoodločbe. Ogrska se noče vmešavati v notranje avstrijske stvari; toda okoliščina, da tam ne funkcijonira parlamentarizem, ne more biti povod, da bi najvažnejše ogrske stvari zlasti tekom vojne ostajale brez-kontrole. Sklicanje delegacij je potrebno; kajti želeti je, da je parlament poučen o razmerah po vojni, in zato mora poznati tudi vsebino onih pogodeb, ki so se v tej stvari sklenile med monarhijo in nemško (ustavna stranka) izjavlja, da zahtevajo gospodarski interesi sprejem Andrassy-jevega predloga ter se izreka za gospodarsko priključitev k našim zaveznikom. Batthyanyi (Karolyjeva stranka) se izreka proti srednjeevropski gospodarski zvezi, ker bi ogroževala gospodarsko bodočnost Ogrske m ker avstrijski kro