JANUAR 1974 ŠTEVILKA 1 LETO Vlil. 6 p0 ustanovitvi temeljnih ^Sanizacij združenega dela ^ podpisu samoupravnega . ^razuma o združitvi vseh ah'v .^eljnih organizacij in NA VOLIŠČIH OD KOPRA DO MARIBORA Tretji korak k neposrednemu samoupravljanju ^bushki^hwm f^Pnosti skupnih strokov-služb v podjetju IMP j?0 člani vseh delovnih ^Pnosti v sredo, dne 28. °vembra 1973, torej dan 30. obletnico ustanove naše socialistične in K®zne države, stopili na vo-|Va od Kopra prek Idrije, Jubljane, Ivančne gorice do naribora. - ^ tem tretjim korakom v ^•lašanju temeljnih pravic j dolžnosti do upravljanja V^bene lastnine, smo iz-JN* precejšnje število svojih ^elavk in sodelavcev za iPtavljanje nekaterih kon-bptnejših zadev, o katerih ^ iis razprava v obliki zbo-m delavcev neučinkovita, psovanje na referendumu ^gospodarno. ^elavske svete TOZD C? že nekaj dni po izvest* naloga predlagati nov Vut temeljne organizacije. je Jub ogrodju statuta, ki ga sj. Pripravila delovna kotni-J4> 86 resnični vsebinski pri-jaVek pričakuje prav od J*}® razprave v TOZD in Ho - ga prispevka članov ^izvoljenih' samouprav-°tganov, zlasti članov V$kega sveta. v ta namen so bili vsi kandidati za delavske svete Še nekaj besed o odzivu TOZD seznanjeni s proble- volilcev. Kot že tolikokrat matiko, ki jo je potrebno poprej, smo tudi to pot po-urediti s statutom TOZD, in hiteli z izvršitvijo naše samo-lahko pričakujemo, da upravne dolžnosti in so pohotno že v prvih dneh de- samezniki, ki še niso opravili cembra na sejah novoizvolje- te dolžnosti do 10. ure, bili n ih delavskih svetov priče že bele vrane. Sodeč po tem | konkretnim predlogom tega lahko v prihodnje pričaku-- poleg samoupravnega spo- jemo tudi zares plodno delo razuma o združitvi in samo- izvoljenih članov, ki morajo upravnega sporazuma o tako enotno izkazhno za-medsebojnih razmerjih de- upanje svojih delovnih sre-lavcev v združenem delu — din seveda krepko upravi-najpomembnejšega samo- čiti. upravnega akta. MIRAN MIHELČIČ Pelavci TOZD OVK Ljubljana na volišču Vsem elanom kolektiva IMP Poslovno leto 1973, v katerem so bili po prizadevanju vsega kolektiva doseženi zelo ugodni rezultati, je za nami. V tem letu smo ustanovili temeljne organizacije združenega dela in sklenili samoupravni sporazum o združevanju. Ob teh uspehih čestitajo in ob vstopu v novo poslovno leto voščijo vsemu delovnemu kolektivu srečno novo leto 1974 z željo po še večjih delovnih uspehih in osebni sreči: Stanko Krumpak v imenu vodstva podjetja Tone Pančur v imenu delavskega sveta podjetja Dominik Brajer v imenu odbora za gospodarjenje Valentin Mendiževec v imenu odbora za programiranje in razvoj Anton Križan v imenu organizacije zveze komunistov in uredniškega odbora Glasnika Miro Dražumerič v imenu sindikalne organizacije Viktor Ribič v imenu mladinske organizacije Delo organov upravljanja na ravni podjetja Ker je moralo poročilo o delu nem obračunu in analizi pošlo- poslovanja. Ugotovil je, da je po zimski delovni čas od 7. do 15. pa se izkazuje povečanj6 organov v decembrski številki vanja v 9 mesecih tekočega po- obračunu ostal še neizplačan del ure oz. se delovni čas prilagodi 27%. Glasnika zaradi drugih aktualnih slovnega leta ter splošno gospo- sredstev za osebne dohodke,gle- delovnemu času, ki velja tudi za Tudi letni plan prodaje)^ člankov odpasti, bo to poročilo darsko problematiko. de katerih je odbor sklenil, naj gradbena podjetja; delovni čas v presežen za 11 %, plan za 1%i zajelo delo na sejah organov od O finančnem obračunu in se razdele delavcem v 3 meseč- proizvodnih obratih ostane ne- secev za 35 % in plan za oKi druge polovice oktobra do kon- analizi poslovanja je poročal Ju- nih obrokih ob izplačilu osebnih spremenjen. za 54 %. Iz navedenih ca decembra. V tem času so bile rij Zavec. Na podlagi podrobnih dohodkov za november, decem- O problematiki v zvezi z volit- izhaja, da so rezultati posl? ^ ■'*- M------------------------ «-= ..«-»! *- ^■ • ■ vamj raznih organov upravljanja podjetja kot celote ugoditi.-J izvedene volitve v nove organe podatkov, ki so bili že objavljeni ber in januar. upravljanja v okviru posameznih v prejšnji številki Glasnika, je od- Ker je bila s 1. oktobrom po- in s sprejemom novih splošnih dar je posebno pozornost temeljnih organizacij združenega bor ugotovil ugodne rezultate višana stopnja prispevka za po- aktov v temeljnih organizacijah doče posvetiti TOZD IdnJ^ dela ter v delovni organizaciji poslovanja, zaradi česar je poro- kojninsko zavarovanje, je odbor združenega dela in v podjetju je TOZD TEN, ki glede izvrse ^ kot celoti. O delu teh organov, čilo sprejel in potrdil s tem, da sklenil, da sc povišani prispevek poročal pomočnik glavnega di- plana nekoliko zaostajata, ki so bili po volitvah 28. novem- ga je predložiti v razpravljanje še izplačuje v breme sredstev za rektorja Janez Stanovnik. Ugo- bor je poročilo sprejel. j bra že konstituirani, bomo poro- vsem delavskim svetom v temelj- osebne dohodke. tovil je, da bo s pripravami za Magn. oec. Alojz Kosi je JJj čali v naslednji številki Glasnika, nih organizacijah združenega O splošni gospodarski proble- izpolnitev vseh obveznosti, ki jih poročal o finančnem stanju P((f nD dela in delavskemu svetu pod- matiki je poročal glavni direktor nalaga zakon, še veliko dela. jetja s posebnim oziroma n*t UDbUK jetja. Stanko Krumpak, ki je ugotovil, Odbor je zato sklenil, da se jatve in obveznosti. Tožbe Vj ZA GOSPODARJENJE Alojz Kosi je objasnil stanje da so v vseh montažnih obratih pravočasno pripravi vse potreb- nerednim plačnikom vlagaj se je sestal na seji 25. oktobra, terjatev in druge pokazatelje, ki premajhne kapacitete in nasto- no za izvedbo volitev in sprejem jetje sproti, proti IMP pa n Obravnaval je poročilo o finanč- so vplivali na finančni rezultat pajo težave tako glede delovne splošnih aktov, da bo mogoče ženih večjih tožb. . sile kot tudi zaradi pomanjkanja do konca leta na novo registri- j,lip r„7DraVlj?;i materiala. Poročal je nadalje, da rati podjetje s temeljnimi organi- nak dJružbenih stanovaC je odbor za programiranje obrav- zacijami združenega dela. vr»Hit;h »a »rudnin iz naval investicije podjetja v teko- Na prošnjo Dijaškega doma v . ,, čem letu in v prihodnjem letu, Domžalah, kjer je nastanjeno . .nifl: ki potekajo po planu. Odbor za več vajencev našega podjetja, za Vsem dislociranim obfm so» programiranje in razvoj je tudi finančno pomoč zaradi adapta- priporoča, da se vključijo ,j sprejel sklep, da morajo biti cije, je odbor sklenil, da je vpra- damostne mestne sklade srednjeročni programi razvoja iz- sanje namestitve vajencev rešiti Jih območjih. ^ v $ Z volilnih konferenc ZK v TOZD Za nami je obdobje volilnih konferenc organizacij zveze komunistov v TOZD našega podjetja. Namen volilnih konferenc je razviden iz dnevnega reda, kakršnega smo zasledili pri vseh organizacijah, in sicer: - poročila o dosedanji dejavnosti organizacij - volitve novih vodstev - sprejem delovnih programov Povzemamo nekaj podatkov, zabeleženih na volilni konferenci organizacije ZK skupnosti skupnih strokovnih služb. Poročilo sekretarja tov. Kamina je zajelo dejavnost organizacije in obravnavo najbolj pomembnih nalog, osnovanih na pismu predsednika ZKJ in izvršnega biroja. Odraz tega je akcijski program organizacije, kjer je poudarek na povečanem prizadevanju in odgovornosti vseh članov ZK pri izvrševanju politike ZK v delovni skupnosti. Akcijski program, z vsebino katerega smo naše bralce že seznanili, ostaja tudi za bodoče obdobje do X. kongresa ZKJ in VII. kongresa ZKS delovna osnova organizacije in članov ZK. V skladu s programom je organizacija sproti obravnavala gospodarsko stanje podjetja, posebno kazalce poslovne uspešnosti, izpolnjevanje planov, spremljanje stroškov, nagrajevanje in delovno disciplino. Spremljala in sodelovala je v razpravah ter uveljavljanju ustavnih amandmajev ob osnovanju TOZD in sprejemu samoupravnega sporazuma. Podprla je iniciativo v podjetju za revizijo pravilnikov o gradnji in dodelitvi stanovanj in se ob tem zavzela za 'gradnjo stanovanj za socialno šibkejše delavce ter ureditev oz. izboljšanje družbene prehrane in letnega oddiha delavcev. Skupno z občinskim komitejem je pripravila študijska predavanja z aktualno idejnopolitično vsebino. Sodelovala je pri obravnavanju kadrovskih-delovnih odnosov, kot npr. obravnavanju možnih kandidatov za članstvo v ZK in samoupravne organe, obenem pa se je zavzemala za sprotno seznanjanje delavcev z aktualnimi problemi v podjetju in samoupravnih dogajanjih. Volilna konferenca je po krajši razpravi potrdila poročilo sekretarja, izvolila nov 5-članski sekretariat organizacije ZK in člana občinske konference ZK Ljubljana-Bežigrad, ob zaključku pa sprejela delovni program za predkongresno obdobje. JANEZ MIKLAVC delani do 15. decembra. . Pom«, glavnega «*«* ” je odbor sprejel. toS.SSBffi &SS X dijaškega doma pa se zavrne za daljše obdobje, če je potreb- Ljubljanska banka je .. no tudi s primerno dotacijo in odobrila kredit za izgra po možnosti v Ljubljani, sicer pa vame v Ivančni gonci, K J na najustreznejši način. Prošnja odplačevanje se prične se i dijaškega doma na se zavrne. 1976, ko bo livarna dograj / i ti izkoristili letnega dopusta. Zaradi nujnih del ob koncu leta ne odbor za gospodarjenje obravna- XT .. , .bo zrno zna sama odpfc* Na seji 19. novembra pa je anujtete t bo mogoče, da bi ga izkoristili val poročilo o realizaciji plana Poročilo Alojza Kosij do konca leta. Zato je odbor proizvodnje v 10 mesecih teko- sprejeto. dira : tosa % $ »a s Mg, !*,, Ne ?aj kup M- ‘»8! Ne ,Na Ne Nn Lp1°š Si Ni < % S rči’ 2Si % ap !*, b p 5°ki s »>i s* K 6$ Si p a n«)-; % 4 P te.. m Poročilo komisije za pregled razvojnega programa za TOZD TEN je obrazložil ing. Vojan Mal. Po obširni razpravi, v kateri so posamezni člani odbora podrobno razčlenili razvojni program, je odbor razvojni program sprejel. Ugotovil pa je, da po v, - - predlaganem programu še niso 6jka predlog Antona Križana je sestavljene kalkulacije; potrebno - b°r sklenil, da morajo vse te-..................... ............ ;di , predlog centralne komisije j. klovna razmeija je bil na raz-SNo delovno mesto vodje č'°5ne službe v TOZD Elektro-°ataža sprejet Jože Weiss. . Jor jjtine je nadalje raziskati tržišče in gle-J 4,‘Jne organizacije združenega de na vložene investicije določiti - c«1 j tC cimprej izdelati detajlni lastno ceno. • jT*? tovestcij. To velja tudi za (e ni .ltniške domove ter naj inve- Odbor je nadalje obravnaval Sska služba pripravi načrte in poročilo posebne komisije za ' nf*račune za vzdrževalna in pripravo predloga za delitev pro-lePtacijska dela v počitniških izvodnje klimatskih naprav med r»ovih posameznimi temeljnimi organi- j decembru bodo povabljeni združen^a dcla. ld ga Upokojenci podjetja na kra- Je »Razložil mg. Miklavž Kržan. N P°8°vor,in P°go^itev Ob Poročilo je vsebovalo dogovor tjencuiznpTaLS250dtolnpovr-" Predstavnikov posameznih te-0 Prevozni stroški. njei ,j!lKa seJ* 10. decembra pa je l/i Vj|°er za gospodarjenje obravna- D* * V u g vapvvtaijvnjv uuiaviia* Hovfiočffo o realizaciji plana za Lvili- tkvj^Hber ter finančno stanif ter finančno stanje imenoval inventurne meljnih organizacij, pri katerem je sodeloval tudi glavni direktor Stanko Krumpak. Po tem dogovoru se proizvodnja posameznih elementov za klimatske naprave razdeli med 3 temeljne organizacije, in sicer OVK Ljubljana PMI Maribor in TIO Idrija. ,. M $ lij; ^Podlagi poročila o realiza- „ ______r___________________ S tem v zvezi se ustanovi de- %ata ie ugotovil ugodne re- lovna skupina, ki ima nalogo pri-za podjetje kot celoto praviti vso potrebno dokumenta-Je tudi za posamezne temelj- cijo za proizvodnjo: f ^tganizacije, razen za TOZD Naše podjetje je dne 27. novembra 1973 sklenilo komercialno pogodbo s podjetjem „KLIMA“ iz Celja za izdelavo 5000 kom zračnih grelnikov tipa 312 AC v vrednosti nad 7,500.000 din. Gre za eno večjih prodaj naših — na jugoslovanskem trgu renomiranih zračnih grelnikov, ki jih izdeluje TOZD OVK Ljubljana in ki jih bo „KLIMA“ vgradila v kalorifeije. Zahvaljujoč — ne nazadnje — tudi našim komercialistom predstavlja podpis pogodbe afirmacijo naše klimatske opreme ter solidno podlago za kooperativno sodelovanje na območju slovenske ogrevalne in klimatske tehnike. - Na sliki: trenutki ob podpisu pogodbe analizo trga, zbrane ponudbe tujih sodelavcev, ekonomske in tehnične primerjave, tehnološke % 't Poročilu o finančnem sta- in investicijske elaborate itd. Vi ietja je odbor obravnaval Skupino, ki jo bodo sestavljali W in TIO Idrija, ki v izvrše-JU Plana zaostajata. V Direktor TOZD Elektromon izredno kratke dobavne roke in O rezultatih poslovanja v III. taža ing. Franc Kum še je v na nizko pogojene cene. ~ " daljevanju seje poročal o proiz- poročilo vzel na Vi jetla Je oaDor o uravnaval SKupino, ki jo dogo sestavljati terjatve podjetja do naroč- predstavniki TOZD in po po-lw- Oklenil je, da je pospešiti trebi tudi projektantske in teh-Pred sodiščem v sporni nološke grupe, bo vodil ing. Sta V 1 IMP proti ULJANDC iz ne Završnik. <11 Kv -aa Novaka, dipl. ing. strojni- previjal o poročilu komisije z s pregled dokumentacije za proiz- (u. Odbor je po daljši razpravi po- stil 01 ie nadatie imenoval in- ročilo in program proizvodnje, |teyUtno komisijo za popis sred- ki ga omenjeni dogovor vsebuje jV1 :ly„ JPMI Maribor je imenoval V nadaljnjem je odbor raz- , % P, P, K P > Gjav . . vodnjo sanitarnih vozlov. Poro- N jg ni direktor je nato poro- čal je glavni direktor Stanko r1«?n°-Jiestanku s sekretarji po- Krumpak. Poročilo je vsebovalo ?? v t,11 TOZD, na katerem je dogovor direktoijev posameznih »ipli Vrlcm za red *n delovno TOZD glede razvojnega dela za t Potr k *n ie bil° sklenjeno, da sanitarne vozle. Ravzojno delo kj0xtrj,- no delovno disciplino naj bi sofinancirale posamezne objekta, ki obsega energetski i. *' TOZD, ki pa naj bi imele kasneje del, t. j. kotlarno, trafo-postajo tC,t je bila ta seia zadnia v tei do*očene fi,nanč”e ugodnosti pri ter proizvodne prostore in aneks “ — — ----------- s potrebnimi pisarniškimi pro Zahvalo predsedniku in vodnem programu enote v Slovenskih Konjicah. Obstoječe de lavnice je TOZD Elektromonta-ža podedovala ob spojitvi ,,Elek-troinstalacije" v Slov. Konjicah z bivšim Elektrosignalom v letu 1961. Tekom let se je večal obseg poslovanja in danes ta enota zaposluje 40 delavcev ter 11 vajencev. V obstoječih prostorih izdelujejo posamezne proizvode za potrebe Elektromontaže, ki pa so vsi več ali manj vezani na izredno kratke roke dobave in s cenami, ob katerih obrat TEN ne more renčen. Vrednostno je v preteklem letu znašala proizvodnja okoli 500 starih milijonov din. Obratni prostori pa sedaj ne ustrezajo več. Zato je bilo potrebno tudi po nalogu inšpekcije dela začeti z gradnjo novega so se strinjali tudi predstavniki TOZD TEN. -'““'uv ivovv ui vz ivt-unauu pvMU vailjd V 111. :ene. Odbor je četrtletju je poročal Alojz Kosi. znanje. Z njim Isto poročilo je bilo že obravna- DELAVSKI SVET PODJETJA je na seji 19. novembra obravnaval poročilo o realizaciji plana za deset mesecev tekočega poslovnega leta ter poročilo o devetmesečnem obračunu poslovanja in finančnem stanju podjetja. O izpolnitvi plana proizvodnje in plana prodaje v desetih mesecih vano na sejah delavskih svetov vseh temeljnih organizacij ter na odboru za gospodarjenje in so bili sprejeti ustrezni sklepi v zvezi z delitvijo dohodka in stroški poslovanja. Poročilo o obračunu poslovanja v 9 mesecih je DS sprejel in potrdil. Sprejel je tudi predlog odbora za gospodarjenje za razdelitev presežnega dela osebnih dohodkov v treh obrokih. proizvodni G . °”5č.nS,SUSS tete bi potem posamezne TOZD stori in jedilnico. poročilo je odbor Vlanom zahvalil tudi pred- Tudi °dbora Dominik Brajer. sprejel. Enota bo v bodoče proizvajala razne izdelke samo za potrebe Elektromontaže. To so izdelki, ki so v pretežni večini vezani na ročal Jurij Zavec. Podatki kažejo povsem ugodne rezultate za podjetje kot celoto: nekoliko zaostajata TOZD TIO Idrija in TEN, o čemer pa sta že razpravljala odbora za gospodarjenje ter za programiranje in razvoj ter sprejela ustrezne ukrepe za izboljšanje. Imenovane so bile tudi posebne komisije z namenom, da se poiščejo novi proizvodni programi in se tudi na ta način izboljša stanje v stvu v tekočem letu znatno boljša in zato tudi priliv sredstev na žiro račun znatno višji. Proti nerednim plačnikom se redno vlagajo tožbe. Ljubljanska banka je podjetju ob ugodnih pogojih odobrila investicijski kredit za dobo 5 let. Odplačevanje se prične šele 1. oktobra 1976 in ga prevzame TOZD Livarna v Ivančni gorici, za katero je bil kredit tudi najet. obeh temeljnih organizacijah. ^ Poročilo je DS sprejel in potr- NADALJEVANJE NA 4. STRANI Delo organov upravljanja na ravni podjetja NADALJEVANJE S 3. STRANI V nadaljnjem je Alojz Kosi obrazložil prošnjo Kliničnega centra v Ljubljani in Mestnega sveta Ljubljana za odobritev kreditov, da bi se lahko nadaljevala dela pri izgradnji kliničnega centra in plavalnega bazena v Ljubljani. DS je sprejel predlog odbora za gospodarjenje, da se odobri kredit 10,000.000 din Kliničnemu centru za dobo 5 let ter kredit 9,000.000 din za nadaljnjo gradnjo plavalnega bazena za dobo 2. let, hkrati pa se o dobri , najem kredita 10.000. 000 din pri Ljubljanski banki za dobo 5 let in najem kratkoročnega kredita 9.000. 000 din za dobo 2 let, s tem, da se obveznost plačila obresti v celoti prenese na investitor a. Pred sklenitvijo kreditne pogodbe s kliničnim centrom je doseči sporazum o povišanju cene delovne ure v montažni dejavnosti. V nadaljnjem je DS razpravljal in sklepal o predlogu centralne komisije za delitev osebnih dohodkov za spremembe in dopolnitve pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. Predlog obsega navedbo nekaterih novih delovnih mest: operater mehanografije I v kategoriji C IV, operater mehanografije v D 1 se označi z operater II, uvede se delovno mesto mojster II - nastavljalec strojev v kategoriji ABC III. Dopolnita naj se člena 45 in 46, ki se nanašata na varilce in njih atestiranje; predlog komisije je DS sprejel. Na predlog DS skupnosti stro- - ,za avtomobile do 1.000 c cm - 1,10 din za km - za avtomobile nad 1.000 ccm - 1,30 din za km DS je razpravljal tudi o povišanih stroških bivanja na terenu, zaradi česar je na terenu precejšnje nezadovoljstvo med delavci. Sklenil je, da predstavnik podjetja predloži vprašanje dnevnic in terenskih dodatkov komisiji za samoupravno sporazumevanje. DS je na razpisano delovno mesto direktoija TOZD TIO Idrija imenoval Pavla Troha, dosedanjega v. d. direktorja. DS je nadalje sprejel predlog odbora za gospodarjenje glede Na premog UbsKupnosti stro- priznanja neprekinjene zaposlit-kovmh služb je DS sprejel pred- Ve delavcev, zaposlenih v bivšem jagane norme za centralno orod- podjetju Simplex, Idrija. Iz zdravstvenih razlogov je DS Zaradi podražitve goriva se od razrešil Boža Novšaka dolžnosti 1. novembra obračuna povišana I glavnega urednika Glasnika IMP, kilometrina za službene prevoze imenoval pa v to funkcijo Anto-z zasebnmii avtomobili, in sicer: i na Križana. Prav tako je DS sprejel predlog odbora za gospodarjenje glede proslave in obdaritve delavcev, ki so 10 oziroma 20 let neprekinjeno zaposleni j)ri IMP. Na podlagi poročila Toneta Pančuija, da je letos glavni direktor Stanko Krumpak izpolnil 25 let neprekinjene zaposlitve pri podjetju na položaju glavnega direktorja podjetja, je DS kljub temu, da je Stanko Krumpak odklonil kakršnokoli darilo, sprejel sklep, da se mu za njegovo 25-letno delo na delovnem mestu glavnega direktorja izreče javna zalivala in podari spominsko darilo - umetniška slika. DS je nato sprejel prednostno listo prosilcev za dodelitev stanovanja socialno šibkim članom kolektiva. Lista obsega 29 primerov v podjetju kot celoti. Pritožbo Nediča Borislava, delavca v TOZD OVK Ljubljana, glede njegovega stanovanjskega problema je DS odstopil TOZD OVK s priporočilom, dajo reši v okviru možnosti in v skladu z določbami nika. ustreznega PraV1 Glede na novo izvedene \ litve organov upravljanja ih A dejstvu, da je bila ta seja zadhJ v mandatni dobi tega DS, se L predsednik Tone Pančur ZahvS' vsem članom za plodno sodel^ vanje in jim zaželel obilo del° nih uspehov. Tudi glavni tor Stanko Krumpak je v svoj^ imenu in v imenu svojih ožjih delavcev izrekel zahvalo vsj, članom, predvsem pa tudi P1'\ sedniku Tonetu Pančuiju * vsem predsednikom kolektivljJj izvršilnih organov za plodno uspešno sodelovanje z željo i bi tudi v bodoče tako složn® uspešno sodelovali za nadalje rast in razvoj podjetja. PRISPEVEK IZ ELEKTOMONTAŽE In zopet je minilo leto dni Ko smo ob zaključku leta 1972 pregledovali izvršena dela, smo s ponosom ugotovili, da je kolektiv Elektromontaže dosegel in presegel vse zastavljene naloge. Tako strokovno in finančno uspelo delo pa nam je tudi za bodoče narekovalo mnogo nalog, katerih smo se zavedali in hkrati sklenili, da jih bomo složno izvrševali. Ne bi našteval gradbišč, kjer so bile angažirane z zahtevanimi nalogami vse naše razpoložljive službe od direktorja in teh. direktorja preko šefov montaž in vodilnih monterjev do slehernega člana kolektiva Elektromontaže. Nismo se ustrašili niti najzahtevnejših objektov, saj smo zaupali v naše moči in voljo vseh zaposlenih, da požrtvovalno izvršimo vsa prevzeta dela. Dober glas seže v. deveto vas - pravi pregovor, zato je tudi ime našega podjetja znano že širom naše domovine in tudi onstran naših meja ga zelo spoštljivo omenjajo. Tako se ob tolikih prevzetih delih, kjer je tudi rok izvršitve velik pogoj uspešnosti, ni čuditi, da je tehnično vodstvo obrata ob pomanjkanju domačih delavcev sklenilo poiskati pri sorodnih podjetjih manjkajoče in voljne delavce, ki bi nam s svojim delom pomagali pri izvrševanju prevzetih nalog. Najprej so nam s svojim delom pomagali monterji iz mariborskega podjetja „Hidromon-taža“. Ker pa tudi število le teh ni zadovoljevalo potreb, je tehnična služba iskala nove moči tudi zunaj Slovenije in dobila dokaj ugoden odziv pri podjetju ,,Inštalater" na Reki. Kasneje pa smo celo iz SR Srbije, od podjetja „24. september“ iz Titovega Užica pritegnili večjo grupo monterjev k opravljanju del na naših gradbiščih. Več ali manj so se vsi delavci naštetih podjetij uspešno vključili v naše delo. Pri izvajanju del je bila marsikdaj izrečena tudi kaka pikra na račun „starejši je boljši". Ker pa sta reško in mariborsko podjetje kmalu potrebovala svoje ljudi za delo na svojih gradbiščih, so le-te poklicali domov, pokazali pa so pripravljenost ob potrebi zopet, če bo mogoče, pomagati. Podjetje „24. september" iz Titovega Užica pa je preko svojih delavcev in vodje Vaša Ljubojeviča pripravljeno po potrebi tudi razširiti sodelovanje. Ker oddaljenost mest ne dovoljuje pogostejših obiskov svojcev, je vodstvo kolektiva s sindikalno organizacijo Elektromontaže za popestritev bivanja v Sloveniji priredilo tudi enodnevni izlet z ogledom Postojnske jame za te delavce. Vsi so bili enoglasni v oceni lepot, ki jih nudi ta po vsem svetu znana k raška jama. Ko tako ugotavljamo prispevek vseh k uspešni izvršitvi sprejetih nalog, ne moremo mimo ugotovitve, da s tako voljo in prizadevnostjo, ki smo jo do sedaj dokazali z delom, tudi v bodoče za TOZD Elektromontažo ni strahu za dobro in uspešno poslovanje. ANTON LAti I ra* , v«' .dni rJ del«1 el* LiieK' ojef ** vse”1 51* ti oi” jjrt" }> Praznovanje ob novi delovni zmagi na Trati plovna skupnost temeljne organizacije Tovarne regulacijskih armatur -Aparatov je svoje praznovanje 30. obletnice rojstva naše države dne 28. ,.Vembra zdmžila z novo delovno zmago: povečanjem proizvodnih j?§ljivosti, namenjenih pločevinami. “es, da objekt še ni v celoti gotov — kaj takega pa se ni pripetilo prvič !endar to ni motilo prazničnega vzdušja. L 0 uvodni pesmi zbora ZZB Zgornja Šiška je več kot 250 članom Vrtiva spregovoril tov. Pavle Avžlahar. Orisal je pomen zgodovinskih L?°dkov pred trideetimi leti in med drugim poudaril, da smo kljub l!jtavam, ki so bile naš spremljevalec v razvojnem obdobju, razmeroma n,0 Uspeli postati pretežno industrijska država. t/a njim je govoril tov. Anton Pančur, ki je pozval k nadaljnjim napo- " Za i7oraHitAv nctrP7nA mafprialnp ncnnvp nnclnvania sni sp hn moral kolektiv TRAA v novih prilikah opreti predvsem na svoje lastne moči. Uvodni del praznovanja se je po krajšem govom tov. Lada Mazovca, direktoga TOZD TRAA, nadaljeval s kulturnim sporedom, v katerega so bile razen zborovskih pesmi vpletene tudi recitacije. Po kulturnem sporedu je sledila manjša pogostitev, med katero so sodelavci izmenjali misli o že pretečenih in prihodnjih delovnih dneh, tednih, mesecih in letih. Beseda je dala besedo in pesimista med žarečimi obrazi, ki so z zadovoljstvom govorili o povečevanju proizvodnje in novih delovnih načrtih, ni bilo. Ko se je umi kazalec nagibal čez dve, so morali nekateri ujeti vlak, dragi avtobus, vendar si niso pozabili zaželeti prijetne praznike, kakor tudi to, da se bi dnevi, kakršen je bil ta, še večkrat ponovili. M M Nov obrat družbene prehrane Izredno hitri razvoj podjetja v zadnjih letih, posebno še na področju kompleksa ob Vojkovi utici, je narekoval organizacijo lastne prehrane članov kolektiva in gradnjo lastne centralne kuhinje. Novi obrat dmžbene prehrane naj bi začel obratovati po novoletnih praznikih, zato bomo poskusili članom kolektiva prikazati potek dela ter način poslovanja novega obrata. Izvajalec gradbenih del je SGP Grosuplje. Vsa zidarska, keramičarska in mizarska dela so v zaključni fazi. Tudi pleskaiji v glavnem končujejo, razen tistih matih popravkov, ki se pojavljajo za drugimi izvajalci. Dela na hladilnih napravah v samih hladilnicah in v kuhinji so končana. Izvajalec pa je bila Elektromeha-nika iz Ljubljane. Vsa dela na prezračevalnih napravah in elektroinsta-lacijo še končujejo domači monterji. Kuhinjsko opremo je dobavila v glavnem tovarna gospodinjske opreme IGO iz Ljubljane, razen nekaj gostinskih strojev in aparatov, ter vso opremo tudi montirala. Kuhinja ni velika, je pa zelo funkcionalna, ker se de- za pulti. Glede na število nega obrata družbene pre-lovne poti ne križajo. Raz- sedežev in stojišč bomo mo- hrane: deljena je na 7 oddelkov. rati uvesti tri izmene na Dva oddelka bosta služila za obratu OVK in Klima, ki _ 7. janUaria 1974 -pripravo hrane, trije oddelki bosta uporabljala omenjeno TOZD OVK - KLIMA za pomivanje posode, en od- jedilnico M delek za hladna jedila, glav- - 15. januarja 1974 - na kuhinja za kuhanje toplih Površina kletnih prosto- TOZD TEN obrokov ter oddelek za izda- rov s hladilnicami je dovolj . Janje hrane (samopostrežni velika, da bomo lahko na- “^1. januaqa 1974 -pult). Čistost pripravljenih bavljati hrano in pijače za TOZD TRAA večja ljubljanska gradbišča, ker so ravno ti člani kolektiva teh obrokov najbolj potrebni. Gradbišča, kamor naj bi dostavljali tople matice, bi morala imeti po 15 do 20 naših delavcev. Notranjost kuhinje v Voj' kovi ulici Vsakemu posameznik*1 < družbeni prehrani ni 111 « ugoditi, bomo pa upoštev Cene posameznih obro- morebitne pripombe ati kov bodo pač odvisne v glav- večine v podjetju. Zato nem od izkoriščenosti kapa- bi člani kolektiva še v pW' efl* last**6 jedi mora biti glede na dane ^Obrate"preko centralne 91 ■ „ ,974 _ citete kuhinje ter seveda od mesecu obratovanja*- pogoje neoporečna. Potreb- menze v niih hranili dolo- IT ~ 21' Janllai3a J;/ . - trenutnega stanja cen na centralne kuhinje preko»1 na topbtna energija bo v čen0 rezervo ter pri tem obliki kombmacije elektrika upoštevali zahteve posamez-~ P"in- nih obratov glede na razno- men7P v niih hranili dnin- ~ J trenutnega stanja cen na centrame kumnje prenv - . čeno rezervo ter nri tem Upravna stavba na Titovi 37 trgU je §e ceja vrsta drugih dikata ali samoupraV, pogojev, ki pa so skoraj vsi v organov dajati svoja n*ne^j, n„ vzročni zvezi s prvima dve- o poslovanju centralne ku* 1 UZjU vvin niti , — obratuje m Kuhinja bo imela kapaci- vrstnost artiklov. TRAA dvoizmensko in je za- teto 1500 toplih obrokov. in , , , posleno v popoldanski iz- Dokončno odločitev -- - ' -- ' Vložena družbena sred- L, y, . Vsem članom Najprej bomo nudili tople viozena uruzoena se - meni cca jq0 delavcev, je višini cen bo sprejel pristojni IMP žeti osebje obrata & .0 malice in končno prešli na aIuh ° njihova želja oziroma upravi- organ podjetja. bene prehrane uspešno harice prakso imajo dolgoletno novem obratu, m upamo, da smo kolcd5’ kuhanje kosil. Čimbolj m°ra* °')rat z,a^eti ^e^ati ,s čena zahteva, da se tudi po- leto 1974 z najlepšimi -- -<0 Sbo°dowESeds”apS: žali fiksni stroški, kar seveda se^a SV0J namen- skim razumevanjem in do- pogojuje tudi ceno posamez- , , .. bro voljo se bo tudi ta pranega obroka. Po dogovoru s sekretaiji blem dal rešiti. posameznih TOZD smo do- Jedilnica bo imela 24 miz ločiti naslednji razpored za- Čimprej pa bo treba ure- imeli pri izbiri le-teh srečno s 96 sedeži ter nekaj stojišč četka koriščenja uslug last- diti prevoz toplih malic na roko. predvsem kvaliteta in" dober nem" podje“tju7 Želimo K okus pripravljenih jedi. Ku- tudi doberJ tek“ v pAV^ POT 0^ Iv *h ie' »j Hi v «k Kr in a. lof val* el;i6 pa) •gP1 tfl6 5iP- pil1 flj* |1H' iva už- jVO Ija- 'Č» F iiH1 eiH Et vR TOZD LIVARNA SE VKLJUČUJE V PROGRAME DEL V KRAJEVNI SKUPNOSTI IVANČNA GORICA Skupni napori rodijo sadove! Z novimi ustavnimi predpisi se vse bolj uveljavljajo °blike neposrednega družbenega samoupravljanja. Ena i*med temeljnih oblik neposrednega upravljanja pa je hjdi samoupravljanje delovnih ljudi v temeljnih organi-zacijah združenega dela v Povezavi s krajevnimi skupnostmi, kjer le-te delujejo. V okviru krajevne skupnosti se izraža neposredna Povezanost interesov občanov v skupnosti in temeljnih Organizacijah združenega aela, saj v krajevni skupnosti nelovni ljudje odločajo na najbolj neposreden način o ^Sevanju problemov in o zadovoljevanju svojih potreb na področju medsebojnih odnosov v naselju, pri ureje-Vanju naselij, na področju otroškega in socialnega var-$tva, predvsem pa na pod-fočju komunalnega oprem-Janja in urejanja naselij. ,. Razumljivo je, da morajo P*ti želje in potrebe občanov konkretizirane v delovnih Programih krajevne skupnosti, le-ti pa vsklajeni z ■Možnostmi in interesi obča-ov in TOZD, ki delujejo na območju posamezne skupnosti. Možnosti ter interese kfajevne skupnosti in TOZD ” je mogoče vsklajevati le Podlagi medsebojnega do-®°varjanja in sporazumevala, s čimer se zagotavlja jpalno izpolnjevanje spreje-. . programov ter določa ^horitetni red izvrševanja t Oblika medsebojnega spo-^umevanja in družbenega .ogovaijanja je dobila pozi-jeVn? potrditev tudi v Kra-tjVrii skupnosti Ivančna go-s,Ca- Letni program dela kbpnosti je bil posredovan BM TOZD, ki delujejo na Jeoem območju. Program . bil dokaj realen ter ga bo jd°goče realizirati ob sode-(j Vanju vseh zainteresiranih Ovnikov. jv TOZD Livarna IMP v . ančni gorici je ena najpomembnejših delovnih organi-j*c*j na področju te kra-B-Vt)e skupnosti. Prav zaradi l®ne pomembnosti je bilo v Ibo, da se aktivno vključi tealizacijo programa del J;uPnosti, saj je v tem pro-ibt U u8°tovila tudi lastni etes in interese svojih de- lavcev, ki živijo na tem ob- selju Ivančna gorica. Prav iz- razsvetljave je bila prav po močju. gradnja javne razsvetljave zaslugi direktorja Livarne iz- Da bi pospešili realizacijo vnaša nove oblike v medse- redno hitra in učinkovita, predvidenih nalog, je bfla bojne odnose med krajevno Sama izgradnja daleč pre-Livama, predvsem pa njeno skupnostjo in TOZD, to je sega možnosti občanov in vodstvo, iniciator vrste pri- sklepanje družbenih dogo’ • skupnosti, saj je bilo potreb-pravljenih razgovorov med rov o financiranju spletno- no v kratkem času opraviti vodstvom krajevne skup- družbenih potreb v krajevni dela za postavitev 25 svet-nosti in drugimi delovnimi skupnosti. Na pobudo vod- lobnih teles. Livarna je nu-organizacijami. Rezultati teh stva Livarne in direktorja dila skupnosti vso pomoč razgovorov so bili izredno Valentina Mendiževca oseb- pri strokovnem oblikovanju pomembni za bodoče kon- no je bil sklenjen družbeni predloga družbenega dogo-kretno delo in sodelovanje dogovor med vsemi delov vora ter pri razgovorih s med skupnostjo in delov- nimi organizacijami, ki ima- predstavniki drugih delovnih nimi organizacijami. Med jo sedež ali pa obrate na ob- organizacij — udeleženk spo-pomembenejše rezultate močju Krajevne skupnosti razuma. V obdobju od 26. lahko štejemo sklenitev do- Ivančna gorica, v katerem je 8. do 28. 10. 1973 so bili govora o sofinanciranju iz- bil ugotovljen skupni interes sprejeti in podpisani v orga-gradnje otroško-varstvene pri izgradnji tako pomemb- nih upravljanja vseh udele-ustanove v Ivančni gorici, nega objekta in sprejete ob- ženk družbeni dogovori o fi-kjer so dobili prostor za veznosti vseh udeležencev nanciranju izgradnje prve dnevno varstvo tudi otroci dogovora. Navedeni družbe- etape javne razsvetljave, naših delavcev. Prav tako je ni dogovor je bil prvi te vrste sredstva v znesku 175 tisoč pomemben prispevek Livar- na območju občine Grosup- din pa vplačana na poseben ne pri financiranju izgradnje lje in predstavlja konkretno račun pri krajevni skupnosti, kanalizacijskega omrežja v uveljavitev ustavnih določil Ne smemo prezreti tudi naselju Ivančna gorica, ki v praksi, hkrati pa je po- prispevka naše druge TOZD predstavlja osnovo bodoče memben prispevek k uvelja- — Elektromontaže, kije bila komunalne opremljenosti vitvi prakse za reševanje izvajalec del. V rekordnem drugega večjega naselja v ob- skupnih problemov v drugih času so njeni delavci opravili čini. krajevnih skupnostih ob- dela pri montiranju napelja- Zadnja - najpomembnej- čine. ve. To je bilo mogoče le ob ša akcija pa je izgradnja prve Akcija za oblikovanje izrednem angažiranju vod- etape javne razsvetljave v na- sredstev za izgradnjo javne stva in delavcev Elektromon- taže, za kar jim Krajevna skupnost Ivančna gorica izreka vse priznanje. Skupni napori krajevne skupnosti, Livarne in Elektromontaže so omogočili, da je bila ob občinskem prazniku občine Grosuplje javna razsvetljava izročena v uporabo prebivalcem Ivančne gorice. V tem sestavku smo želeli prikazati le nekatere akcije v krajevni skupnosti, pri katerih je bila organizator in pobudnik TOZD Livarna Ivančna gorica. Ta prizadevanja so bila izredno pozitivno ocenjena od organov skupnosti, družbeno-politič-nih organizacij, SO Grosuplje in njenega predsednika. Pomembno priznanje je bilo posebej izraženo tudi v slavnostnem govoru ob otvoritvi javne razsvetljave, posebno pa še na slavnostni seji ob občinskem prazniku SO Grosuplje, kot primer zglednega sodelovanja med TOZD in krajevno skupnostjo pri reševanju skupnih problemov. LUDVIK ČAMPA STRAN 8 1. JANUAR 1974 r~ Uspela prireditev v Festivalni dvorani Tudi letos je bila v ljubljanski Festivalni dvorani uspela — že tradicionalna prireditev v počastitev jubilantov z 20-letno in 10-letno neprekinjeno zaposlitvijo v podjetju. Festivalna dvorana je bila v petek, 7. decembra zvečer ponovno gostitelj jubilantov in gostov našega kolektiva. Prireditev, ki jo naše podjetje prireja vsako leto kot priznanje svojim delavcem za njihov delovni jubilej, je | zelo uspela, saj se je je udeležilo veliko število jubilantov in tudi gostov. Ob prihodu v dvorano so 10-letniki prejeli praktična darila in. iskrene čestitke direktorjev ter predsednikov delavskih svetov TOZD. Predsednik DS Anton Pančur podjetja pozdravlja slavljence rimo le o prijetnih dogodkih in uspehih, katere smo doživljali v preteklih letih in s ponosom ugotavljamo, da ste vi, ki danes praznujete, v veliki meri pripomogli k renomeju in ugledu, katerega uživa naše podjetje danes doma in v tujini. Letošnja proslava sovpada s pomembnim dogodkom letošnjega leta, to je podpisom samoupravnega sporazuma o zdmžitvi osmih temeljnih organizacij združenega dela v IMP. To nam daje možnosti in obvezo, da bomo naloge, katere so pred nami, premagovali in izvrševali, in sicer le s sposobnimi in predanimi kadri, katerim ne bo žal trošiti umskih sposobnosti in fizičnih moči.“ S proslave ob pogostitvi 10 in 20-letnikov v Festivalni dvorani Po zaključku govora je predsednik delavskega sveta podjetja tov. Pančur poklical 20-letnike, jim izročil denarne nagrade in plakete, nakar sta skupno z glavnim direktorjem Stankom Krumpakom vsem čestitala k visokemu jubileju zvestobe podjetju. Po svečanem delu se je spontano začel zabavni del prireditve. Vesela sproščenost je zajela vse navzoče. Ob zvokih glasbe to pot „Ve selih tekstilcev“ so se pari vrteli tja do zgodnjega jutra. Gotovo je prehitro minil večer, ki bo navzočim ostal v lepem spominu. Ob koncu naj še enkrat ponovim že tolikokrat izrečene besede: Vsem jubilantom iskrena zahvala za ustvarjalno delo, za neposreden doprinos k uspehom, ki smo jih v vseh teh letih dosegli, z željo, da bi kot do sedaj še v bodoče trdno vztrajali na svojih delovnih mestih ter z vzgledom in požrtvovalnim delom tudi v prihodnje pripomogli k nadaljnjim uspehom podjetja in uspehom naše skupnosti. Ko so bfli že vsi na svojih metsih, je 'spregovoril predsednik delavskega sveta podjetja tov. Anton Pančur in v svojem govoru poudaril: „Lahko rečem, daje praznovanje in dajanje priznanja 20 oziroma 10-letnikom postala tradicija. Na ta način lahko napravimo majhen predah in se za kratek čas otresemo vsakodnevnih skrbi ter se z razgovorom v prijetni družbi ozremo nazaj na prehojeno pot, ki ni bila vedno lahka. Navada je, da ob takih priložnostih govo- 20-letniki na sprejemu v sejni sobi na upravi podjetja. Pozdravil jih je glavni direktor IMP GLASNI* IMp GLASNIK 1. JANUAR 1974 STRAN 9 N ai 20-letniki TOZD OVK LJUBLJANA TkKOV VIKTOR, '°i- 28. 7. 1933 v Dobrunjah, E°ročen, stanuje v Ljubljani. KOVAČ JOŽE l2dS°,sQeŽaP°slil v P°5j?tju • 1 mor h 1955. Sedaj zaseda delov- roj. 12. 1. 1936^ v V ^ Jo mesto vodilnega monterja vo-poročen, stanujoč v Lj» je Vodnih instalacij, redno delovno razmerje , IZtedno težko je ocenjevati pil 24. 9. 1954. Tre j 0-ietno dej0 monjerja lj je lovnem mestu vodilnega teživel nešteto rednihJ in ja za centralno kurjavo- Po zaključnem. Pije. Njegovo delo je bilo plodno Uspešno, čeravno so marsika- podjetju za KV monteu, , -tralne kurjave se je takoj; « 'trenutki zapustili na njem vključil v delovne skup1" j, /‘‘brisne sledove. Ti sledovi so opravljale zahtevna dela( či_ boij utrdili osebnost neustraš-renu. Njegova energičn0* Ija po nadaljnjem stroko lih Ur na gradbiščih širom Slove- i • - • "hiti0 H popolnjevanju, ga je q . stila med vodilne mon<™j uveskim odnosom, uveljavljanju delavskeg8^ upravljanja v podjetju J® w. vrsto let pomembna meS .< MŽGAR DANICA, danes_je_predsednik de J; 14. 7. 1918 v Višnji gori, po-JVa, stanuje v Ljubljani. K Priljubljenost in n*# feu je pr,šla 1. 10. 1953. za dogajanja v temeljni 4 ^'ena na delovnem mestu ciji ga uvrščata med > strativnega referenta tivni in cenjene sodelavk »J let nepretrganega dela za J ihL*”0 mizo, m sicer dela, ki je ‘•Orpl^ i_:a.: :_X_ _a.- x_ ; ZIMA ANTON, ročen, stanuje v Ljub L no delovno razmerje J 18.4.1953. .A Po opravljeni dip^jffl kulteti za strojništvo je pričel z delom na m jp gradbiščih in v delo'' (jiA nah. Nadaljevanje elH h na tehnično-operatn ročju ga je kmalu 4 Ki med ostalih sovrstnik Eii'I ne so mu bile odgov0* v|j» a Vrsto let uspešno op* 5t U ge direktorja. Teza« ^ jjU cije, ki jo nesebično n*■ skupnosti temeljne eg(i" p, opravlja, mu daje u‘ sto tako med momr vCj. tudi proizvodnimi d6 Njegov aktivni odn®,j i1 j beno-političnih lavskega samoupr*v Vj!\ garancijo za nadaljnj tniki iz TOZD PMI pribor: Šajt Janez, Je-tc Martin, Lešnik Šte-1, Dvorščak Pavel neopaženo uvrščen med slavljence. Kvalitetno montersko delo je njegova poglavitna odlika. Neutrudljivo prenaša posebnosti in težke delovne pogoje na gradbiščih. Ne pozna pritožb in dela tam, kjer mu je delo odrejeno. Značilna odmaknjenost je deloma pogojena tudi značajsko. Poglavitno je le to, da je v krogu delovne skupine, tam kjer dela, pri sodelavcih, priljubljen in z delom daje zgled ostalim. REMIH MARJAN, roj. 31. 3. 1938 v Ljubljani, poročen, stanuje v Ljubljani. Redno delovno razmerje je sklenil 21. 10. 1955. Trenutno zaseda delovno mesto vodilnega monterja za centralno kurjavo. Za KV-delavca se je izučil pri podjetju. Kljub temu, da že od samega začetka, to je od učne dobe naprej, opravlja montažna dela ^ talo biti izvršeno natančno in ZOFir pa vft hFov°rno. Vsa leta je opravljala r°j; 29- 6. 1933 v »X & ročen, stanujoč v 1 dei0 v prostem času. Tem /9 1® zaP,V» lei°?am se ni nikoli umikala. S 1953. Sedaj zaseda d p ^ je kazala visoko zavest, da je sto vodilnega monte.“ v,c delo tisto, ki ga postavljamo matske naprave. ji JJljenju na prvo mesto. Tudi on je preži ve W , * letošnjem letu zaključuje monterskega dela na f J Ln° delovno razmerje,'ker od-po naši domovini. N? ji« 1 * Pokoj. Toda v njenem na-strogost in neizprosno*1 #c. hAnJem sodelovanju še vedno skih situacij, je post3> p akujemo enako požrtvoval-monter delovnih skup11*,/ V ‘n uspešnost, kot je bilo to nost pri izvrševanju d^ilj 20 let. log postavlja pred vso resnostjo in s ^Z^T.^AR VINKO, nostjo, da se zdi njeg° »J !. j 1929 v Ljubljani, poro-vcasih celo preostra. J A, stanuje v Lju^ljanJi. Pri pod. Strokovno znanje nirl mit,™ Je v rednem delovnem raz-prenaša na sodelavce «L |6 Ju od 2. 3. 1953.. Zaseda de-ljudi z željo, da bi se/1i«ejsJl 'tali0 mesto VKV monterja cen-gospodarno in čim 4 ye kurjave, pila in razvijala temeU* ik skromnosti in ob nenehnem zacija združenega del®’ na terenu — gradbiščih, je Danica Remžgar izključno na gradbiščih, je vedno poln življenjske energije ter nenehno razpoložen in neustrašen pri še tako zahtevnih nalogah, ki se postavljajo pred njega. Zavzetost za pravičnost do sodelavcev in skrb za nenehno rast podjetja izkazuje z aktivnim sodelovanjem v delavskem samoupravljanju. Priljubljenost med sodelavci je tista, ki mu daje poleg strokovnosti moč vplivanja na druge in tudi na mlade, ki od njega nesebično prejemajo nova spoznanja. POŽRL JOŽE, roj. 15. 3. 1935 v Ljubljani, samski, stanuje v Ljubljani. V redno delovno razmerje stopil 20. 11. 1954. Trenutno razporejen na delovno mesto VKV monterja centralne kurjave. Izučen za KV-delavca pri podjetju. Tudi on se ni mogel izogniti delu na terenu. Dela je opravljal na mnogih gradbiščih z željo, da bi se v delu še dodatno strokovno izpopolnjeval. Želja po strokovnem izpopolnjevanju ga je usmerila na delo v inozemstvo z drugimi našimi monterji, ki so se začasno zaposlili izven naših meja. Tipičnost delavca-mon-terja je zanj še posebej značilna. Trenutno dela v proizvodni delavnici za centralno kurjavo. Z usmeritvijo na stalno delovno mesto bo verjetno strnil svojo nestanovitnost in bo na ta način mirneje prenašal dosedanje težave, ki jih je srečeval na terenskih delih. ROKAVEC FRANC, roj. 4. 12. 1936 v Ljubljani, poročen, stanuje v Ljubljani. Z rednim delom pričel 24. 9. IS 14. Zaseda delovno mesto vodilnega monterja za centralno kurjavo. Izučen za KV-delavca pri podjetju. Montažna dela centralne kurjave so ga spremljala vsa leta. Z vsemi težavami, ki jih na odprtih gradbiščih ni malo, se je tudi on srečal. Prenesel jih je tako, kot to zna le preizkušeni terenski delavec. Medsebojne odnose ureja s tisto mirnostjo, ki mu daje svojevrstno označbo in ki prepriča druge: delati in s svojim delom dajati zgled. REJC BOGDAN, roj. 30. 10. 1935 v Ljubljani, poročen, stanuje v Ljubljani. Sklenil redno delovno razmerje 8. 9. 1954. Na delovnem mestu VKV monterja klimatskih naprav. Izučen za KV delavca pri podjetju. Mlad, miren in ustaljen je pričel z delom na montaži vodovodnih instalacij. Naneslo je pač tako, da že vrsto let opravlja montažna dela na klimatskih napravah in to uspešno ter z veščinami strokovnjaka. Sodeluje v organih delavskega samoupravljanja, kar ga uvršča med pravične in poštene sodelavce. Njegova mirnost in skromnost povzročata, da ostaja dostikrat nezapa-žen, vendar nepogrešljiv pri uresničevanju delovnih nalog, ki niso lahke, zlasti na gradbiščih. 20-letniki iz TOZD OVK Ljubljana (od leve): Požrl Jože, Rojc Bogdan, Kovač Jože, Zima Anton, dipl. ing., Zofič Pavel, Rokavec Franc, Rihar Vinko, Trikov Viktor in Remih Matjan TOZD PMI MARIBOR Jubilanti 20-letniki mariborske TOZD podjetja so: - Lešnik Štefan, VK vodovodni inštalater - Dvorščak Pavel, KV vodovodni inštalater - ,Jerič Martin, VK monter ogrevalnih naprav - Šajt Janez, VK monter ogrevalnih naprav V nevezanem razgovoru ob svojem jubileju so povedali tudi naslednje: 20 let neprekinjene delovne dobe, ki smo jo preživeli v podjetju IMP, nam zelo veliko pomeni. V tem obdobju smo doživeli veliko lepega in dobrega, razumljivo pa je, da smo se pri našem delu večkrat srečevali tudi z neprijetnimi težavami, ki pa smo jih z dobro voljo vedno uspešno premagovali. Veseli nas in ponosni smo, ko gledamo nazaj na prehojeno pot ter ugotavljamo, da se je naše nArlmtln rni”!!/' dn danes predstavlja veliko organizirano delovno skupnost, na katero je ponosen sleherni član našega delovnega kolektiva. Mnenja smo, daje za nadaljnji napredek podjetja zelo pomembne, da se kadrovsko in strokovno nenehno jača, da ima dober tehničen in strokoven kader in da skrbno gospodari z družbenimi sredstvi, predvsem pa, da delavci na vseh delovnih mestih disciplinirano izvajajo svoje naloge. Mislimo, da bo treba dati v bodoče več poudarka delovnim pripravam in orodju, s katerimi bi omogočili večjo produktivnost in boljše pogoje dela. Glede samoupravljanja smo mnenja, da se je v obdobju zadnjih 10 let močno razvilo v našem delovnem kolektivu. Prepričani smo, da bo z novimi ustavnimi določili in samoupravnimi sporazumi v temeljnih organizacijah združenega dela dobilo tisto mesto, ki mu pripada. Glede mladih kadrov, ki stopajo v naš delovni kolektiv, pripominjamo, da smo jih veseli, saj so del našega kolektiva in nam pomagajo pri našem razvoju. Polagamo pa jim na srce, naj pokažejo pri svojem delu več interesa za delo in disciplino ter sodelovanje v samoupravnih organih in družbeno-političnih organizacijah. Vsi skupaj se zahvaljujemo za prijetne čestitke in nagrado, ki smo jo bili deležni ob našem jubileju. Naša velika želja je, da bi lahko še naprej, vse do naše upokojitve, pomagali in sodelovali pri nadaljnjem napredku naše delovne skupnosti oziroma delovne organizacije IMP, katero smo v 20 letih neprekinjenega dela močno vzljubili. NADALJEVANJE NADALJEVANJE Z 9. STRANI SKUPNOST SKUPNIH STROKOVNIH SLUŽB DRAŠLER RAFAEL - VKV šofer v avtoparku Rojen 21. 10. 1937 v Preser-jih. Pri našem podjetju je stopil v uk 1. 9. 1951. Izučil seje livarskega poklica. Kot livarski pomočnik je odšel na odslužitev kadrovskega roka. Nesreča je hotela, da se je tu ponesrečil. Zaradi poškodb je bil po odslužitvi kadrovskega roka prekvalificiran v šoferja. Opravil je izpite vseh kategorij. Temu primerno je opravljal tudi najzahtevnejša dela tega poklica od Bitole do Jesenic, na svojo iniciativo je v minulem letu tudi uspešno diplomiral na Prometno-tehnični šoli. ZAKOTNIK ing. Alojz - vodja projektivnega biroja za toplotno tehniko Rojen 9. 6. 1917 v Ljubljani. Delovno razmerje z našim podjetjem je sklenil 1. 7.1953. Razporejen je bil na delovno mesto vodje Tovarne Trata. Potrebe podjetje so narekovale, da je bil premeščen v projektivni biro podjetja. S svojo stokovnostjo in delovno sposobnostjo je prispeval k izgradnji mnogih zahtevnih objektov. Veliko je prispeval pri vzgoji mladih kadrov. NAGLIC Jože - VKV orodjar-strugar Rojen 27. 9. 1930 v Ljubljani. V Tovarno Trata je bil sprejet 1. 10. 1953. leta kot KV strugar. Izpit za VKV strugarja je opravil 1963. leta. Na Trati je pozneje delal v remontni skupini. Ko je bil ustanovljen 1964. leta razvojni oddelek podjetja, je bil kot dober strokovnjak razporejen na delovno mesto VKV strugarja v tem oddelku. Ob ustanovitvi centralne orodjarne podjetja je zasedel delovno mesto VKV strugarja-orodjarja, na katerem opravlja zahtevna strugarska in orodjarska dela. TOZD TIO IDRIJA MEDVED CVETO se je zaposlil v majhni delavnici leta 1953 kot pomožni delavec. Iz te delavnice je od tedaj zrasla nova tovarna, v kateri je sedaj zaposlen kot KV ključavničar. V vsem obdobju je delal na raznih delovnih mestih kot klepar, monter vodovodnih napeljav, vo- dilni monter itd. V vsej svoji delovni dobi pri podjetju ni bil nikoli kaznovan, ampak nasprotno vedno priden delavec in zgled ostalim. TOZD PM KOPER PREGELJ MARJAN meni ob svojem jubileju: „Vsekakor je podjetje v zadnjih dvajsetih letih doživelo razvoj kot malo drugih podjetij, na svojih področjih delovanja pa verjetno sploh največjega pri nas. Prepričan sem, da bo naša delovna skupnost ta stremljenja negovala tudi v bodoče, pri tem pa želim, da bi kvaliteta dobila prednost pred kvantiteto." TOZD LIVARNA COTMAN JANEZ na delovnem mestu vodja odpreme, je razvojno pot livarne na kratko orisal z naslednjimi besedami: ,,V livarno IMF sem prišel leta 1951, ko je bila v sklopu obrata na Trati. Zaposlenih nas je bilo okoli 15 delavcev, od tega šest kaluparjev. Vse do leta 1960 je bila tehnologija na izredno nizkem nivoju, saj je moral livar opravljati celoten delovni proces, od izdelave kalupa do čiščenja odlitkov. V okviru IMP je livarna pričela novo razvojno pot predvsem po preselitvi v nove prostore v Ivančni gorici. Novi objekti so omogočili uvedbo sodobnejše strojne opreme, s tem pa tudi tehnologije v proizvodnji livarskih izdelkov. Današnja livarna je nekaj povsem drugega, kot je bila tista pred 20 leti. Martinc Ciril, Pejič Dimitrij, Jurca Anton Vzporedno z modernizacijo opreme in izboljšanjem delovnih pogojev pa smo skrbeli tudi za strokovne kadre. Medtem ko smo v prvem obdobju opravljali dela le s priučenimi delavci, opravljajo danes delo VKV delavci, mojstri, metalurški tehniki, strojni tehniki in inežnirji. Bistveno pa se je spremenila tudi skrb za delavca. MARTINC CIRIL, roj. 14. 7 sticijski politiki v gospo: 1929, Sela pri Ljubljani, po po- Njegov hobije nogomet, klicu elektrotehnik, sedaj na delovnem mestu tehnični direktor II - pomočnik tehničnega direktorja. Pri podjetje Elektrosignal seje delovnem mestu ele zaposlil leta 1953. Bil je aktiven terja VKV I - ”~1;| darstvd- HORJAK VINKO, roj. 15-.!' n 1931 v Brestanici, po pokUf, ; " VKV elektroinstalater, seaaj^, ^-k/ vodilni mont6L član organov delavskega samo- Pri podjetju Toplovod & L -r|0$ upravljanja. Na delovnem mestu zaposlil leta 1953. Delal 1 L '*L. __x..:_ - Xt l_: _____i x: m-7 n ih Izroiiti Clnvaniip 20^' <■ X v Ob takem napredku tehnologije in organizaciji proizvodnje pa je naša livarna v slovenskem livarstvu v samem vrhu, tudi po ekonomičnosti in rentabilnosti poslovanja . se srečuje s širokim področjem raznih krajih Slovenije. problemov, zato vidi perspektivo ški dom v Rogaški Slatini m es TOZD in podjetja ob dobrih od- ostal v najglobljem spomin«' yehe nosih med TOZD-i, v vzgajanju je aktiven član organov dela« r»e , lastnih monterskih kadrov ter v ga_ samoupravljanja. ¥ov° f boljši organizaciji dela. V pro- večjo štednjo z materialom-stem času, ki ga je zelo malo, se spektivo podjetja vidi v komP č ..Lvnrio -7 nnsti nrnizvnHnp. in mon™* J ukvarja z rekreacijo. nosti proizvodne in monta j GRČAR JANEZ, roj. 12. 3. dejavnosti. Njegov hobi je SP 1933 v Kamniku, po poklicu (nogomet), elektrotehnik, sedaj na delovnem mestu tehnični direktor II TOZD ELEKTOMONTAŽA PRISTOV ANTON, roj. I8/. okiic,! — pomočnik tehničnega direk- 1936 v Ljubljani — po P°j0v elektrotehnik, se.dai na ee* torja. Pri podjetju Toplovod se je elektrotehnik, sedaj na m'“ nem mestu VKV elektroin5' BALON VINKO, roj. 28. 5. 1927 v Vrhju pri Brežicah. Po poklicu elektroinstalater, sedaj na delovnem mestu elektroinstalater VKV II - vodilni monter. zaposlil leta 1952. V dvajsetlet- ter, VKV I. , je ....................... Pri podjetju Elektrosign^je nem obdobju si je pridobil bo- gate izkušnje. Gospodarsko raz- pričel pridobivati svoje zn je stavišče v Ljubljani mu je ostalo kot vajenec leta 1951. Sluz"^. v najglobljem spominu. Delal je opravljal po raznih krajih v v več oddelkih, toda najraje v movtni in izven njenih rnej j0-operativi, kjer je tudi sedaj. Per- Libiji. V Ljubljani je uspe s ^6» spektivo podjetja vidi v solidnem deloval pri izgradnji hote poslovanju, kompletnosti pod- *n drugih objektov. jetja in specializaciji posameznih panog. Njegov hobi je smučanje. MATOS FRANC, roj. 3\jcli 1930 v Sostrem, po P°"j0v PEJIČ DIMITRIJ, roj. 17. 11. elektrotehnik, sedaj na 1930, Beserovina — Bajina Ba- nem mestu vodje nabavne šta, po poklicu elektroinstalater, j se J6 sedaj na delovnem mestu elek- Prl podjetju Topilovod. 0- troinstalater VKV II - vodilni zaposlil leta 1953. Kiju® f£. monter. manjkanju materiala uspešn0. pe- Pri podjetju Elektrosignal se je zaposlil leta 1953. Skoraj ves čas svojega službovanja dela v Železarni Jesenice, kjer je pridobil bogate izkušnje na montaži, kabelskih glavah, predvsem pa na montaži 35 KV - kabelski glav. Po potrebi se udeležuje tudi na drugih objektih, kjer nimajo ustreznih specialistov. Pri podjetju Elektrosignal se fuje problematiko nabave-,.^. ipel ;a c isti mu je ostala v najglobljem spo- elanov kolektiva. Pridružuj i pvrujviju uv j i je zaposlil leta 1953. Delal je po lovno dolžnost opravlja raznih krajih naše domovine. Ze ma v . Ljubljani. Persp,0iO' pj -dalj časa se nahaja na obalnem TOZD in podjetja vidi za v$eh K, večji požrtvovalnost* $6 področju - v Kopru. Od montaž če v večji požrtvovalnosti mu je ostala v najglobljem spo- elanov kolektiva. Pridruz minu RTV Škocjan. Podjetje je mnenju, da je IMP doseglo^, doseglo zelo velik napredek, den napredek v preteklem yr pravi, so pa še pomanjkljivosti. Njegov najljubši hobi je c pravi, so p: Perspektivo vidi v ustrezni inve- stvo. JURCA ANTON, roj. 21. 6. 1937 v Ljubljani, po poklicu elektrotehnik, sedaj na delovnem mestu vodje projektivnega oddelka v TOZD. Pri podjetju Elektrosignal je pričel pridobivati svoje znanje kot vajenec leta 1951. V zadnjem desetletju se intenzivno ukvarja s problematiko vodovodov, kjer ima bogate izkušnje. Perspektivo podjetja vidi v čim večji strokovnosti. Pomanjkljivosti so še zmeraj, kljub velikemu napredku našega podjetja. Želi si predvsem boljšo tehnično dokumentacijo. Njegov najljubši hobi je fotografija. A tedsebojna razmerja delavcev v združenem delu s-1: . P k j« p" {Hf ui pt , sV' i>ii per hn*™ skupščin01 /e /etos •Jea več zakonov s pod-»jg združenega dela, ki iho°-ai° neposredno upo-H, /e sprejetih ustavnih ^majev XXI do XXIII tnjfZni ustavi, takoimeno-y< »delavskih amandma- J? amandma med dru-H določa, da delovni člo-^ nePosredno in enako-n° 2 drugimi delovnimi i(^1 v združenem delu od-■ f 0 toeA zadevah družbe-fyr°dukcije v pogojih in j »V ... |fe* medsebojne odvis- . ie«. > odgovornosti in soli- N?' uresničuje svoj sporazuma. pripravi delavski svet temelj- zveznem in republiških za- S samoupravnim sporazu-ne organizacije združenega konih, družbenih dogovorih mom oz. z več samoupravni-dela. V postopku pripravlja- in samoupravnih sporazu- mi sporazumi delavci v nja predloga mora biti žago- mih, ki so jih sprejele oz. h TOZD urejajo način in po-tovljena udeležba delavcev v katerim so pristopile organi- goje pridobivanja lastnosti vseh delih temeljne organiza- zacije združenega dela, prav delavca v združenem delu, cije združenega dela in nji- tako pa so dolžni upoštevati pravice, obveznosti in odgo-hove sindikalne organizacije, tudi določila ratificiranih vomosti pri delu, kadrovsko Predlog samoupravnega spo- mednarodnih sporazumov, strukturo delavcev oz. siste-razuma določijo delavci z Obveza temeljnih organi- mizacijo delovnih mest, večino glasov vseh delavcev zacij, da uporabljajo dolo- osnove in merila za delitev v temeljni organizaciji. Šteje čila mednarodnih konvencij sredstev za osebne dohodke, se, da je sporazum sklenjen, in sporazumov, ki jih je rati- pogoje in način uporabe kadar dve tretjini vseh delav- ficirala naša država, je no- sredstev skupne porabe, po-cev v temeljni organizaciji vost na področju urejanja goje in način prenehanja pismeno izjavita, da se stri- medsebojnih razmerij, ker je lastnosti delavca v združe-njata s pravicami in obvez- bilo po dosedanji praksi tre- nem delu, varstvo pravic de-nostmi, ki so določene v ba upoštevati določila kon- lavcev iz združenega dela in predlogu samoupravnega vencij pri sprejemanju zvez- druga vprašanja iz medseboj- Materialni in moralni ter Prav^co> da uživa \e sv°iaga dela in prido-J sPjošnega materialnega žbenega napredka in fo %l Podlagi čim popolneje inf* svoje osebne in ''o/e e Potrebe in razvija lirj/ . delovne in druge lalne sposobnosti. CeHno koncepcijo ^. Zmajev, da so delavci ,„j ^ subjekt urejevanja in o\[ x 1čevanja pravic in ob-I n?Sfl> ki izhajajo iz dela 'kli°Snov' dala, potrjuje in ii) 'ule zakon o medseboj-\/aZfnerjih delavcev v \}etnem delu, ki določa, urejajo v temeljni [o*- ‘Zaciji pravice in obvez-IV k iz Medsebojnih Ko urejajo razmerja in uresničujejo pra so' . 1/ I 4. . lic" nih zakonov in je odgovor- nih razmerij v združenem nost za njihovo uporabo za- delu. Posebej velja opozoriti medsebojna devala le zvezne organe. na določilo zakona, da ima Sedaj pa so odgovorne za delavec pravico do varstva vice in obveznosti iz teh raz- njihovo uveljavljanje poleg pri delu in da so delavci merij, so delavci dolžni spo- federacije tudi republike in dolžni v temeljni organizaciji štovati oz. zagotoviti tiste pokrajine, kakor tudi temelj- združenega dela zagotoviti pravice, ki so določene v ne organizacije združenega predpisano varstvo pri delu. zvezni in republiški ustavi, v dela. Samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih v združenem delu postaja tisti instrument, ki bo mobiliziral delavce, da bodo na vseh področjih urejanja medsebojnih razmerij v združenem delu osebno zavzeti in prisotni pri sprejemanju na samoupravni način sprejetih določb, da bodo oni sami te določbe tudi praktično uresničevali in na ta način dejansko urejali svoje odnose neposredno in enakopravno, kar je po novi ustavni ureditvi njihova neodtujljiva pravica. Vidimo torej, da se vloga državno-pravne regulative na področju medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu znatno zožuje in se to področje vse bolj prepušča samoupravnemu sporazumevanju in družbenemu dogovarjanju. IGOR KRESAL razme- Si^M e/z več samouprav-i| sP°razumi o medseboj-\a^Merjih v združenem bi* Morajo biti sklenjeni ^eni obliki. Razmerje j flavti je neposredno \^ci so drug drugemu V? sedaj je delovna raz-Urei°d pravilnik o de- : j« f P pr jV0 K set st &>■ lf i0, razmerjih ali drug ' ni akt, ki ga je sprejel svet podjetja. Tak V Urejevanja vprašanj iz \ee°°jnih razmerij je sistemu posrednega \noJania’ k* Pa ni v skladu ■Jt0 v° ustavno ureditvijo. \ Se. Morajo medsebojna Sou*1 °i>vezno urediti s : Pravnim sporazumom, 'tyjšftaviia neposrednost 'ti* f-opravnost vseh delav-'k> temeljni organizaciji Zenega dela. samoupravnega \g!y?a o medsebojnih rPn v združenem delu Dne 8. decembra je bila podpisana dolgoročna pogod- podjetij pri projektiranju in montaži elektronaprav ter ba o poslovno-tehničnem sodelovanju med Elektrodistri- skupno nastopanje pri izvajanju investicijskih del. bucijskim podjetjem „24. september" iz Titovih Užic in Na sliki: glavni direktor IMF Stanko Krumpak in glavni našim podjetjem. direktor podjetja „24. september" Miloš Kremič podpisu- Na podlagi te pogodbe se začenja sodelovanje obeh jeta pogodbo. j, STRAN 12 1. JANUAR 1974 IMP GLASj|p GLASNIK 1. JANUAR 1974 STRAN 13 Pomembnejši sklepilelavskih svetov TOZD TOZD TRAA Poročilo o rezultatih 9-mesečnega poslovanja, ki so povsem ugodni, je DS sprejel, vendar pa je nezadovoljivo preveliko število DS je na seji 9. oktobra izostankov, predvsem zaradi obravnaval poročilo o devet- bolezni, veliko ur pa je iz-mesečnem poslovanju, o ka- gubljenih tudi zaradi iz-terem je poročal direktor hodov delavcev med de-TOZD Lado Mazovec. Iz po- lovnim časom. Problem je ročila je razvidno, da sta ko- vzeti resno. Tudi vprašanje sovni in finančni plan dose- preseganja norm je treba re-žena oziroma presežena in šiti, ker 45 %-no preseganje so torej splošni rezultati po- ni realno. Komisija za norme slovanja povsem ugodni. Do mora pregledati dosedanje konca leta so vse kapacitete norme, izdelati poročilo in polno zasedene. ustrezno ukrepati. Poročilo je DS sprejel in ob poročilu ing. Korde-potrdil. liča, da je bilo na sestanku Anton Pančur je nato komercialistov podjetja obrazložil kosovni plan pro- predlagano, naj bi TOZD izvodnje za prihodnje po- TRAA odobravala 4% ra-slovno leto. Na podlagi tega bat, je DS sklenil, da se ta plana je plansko-analitska rabat prizna ostalim te-služba izdelala finančni meljnim organizacijam, ki plan. Nadalje je Tone Pan- kupujejo izdelke tovarne, čur seznanil člane DS z vendar pa le ob vzajemnem okvirnim investicijskim pla- priznavanju rabata, nom za leto 1974/75. Pred- * je nato obširno raz-vsem je opozoril na večje in- ljalJ 0 novih cenah, ki jih o i« TOZD Livarna v ce SCHIFF ŠTERN, o jyandnj g0rici za svoje od-čemer je že bilo razpravi, ano ^ 8kj so ^ ^ rini je bila investicija ze odo- bU 30% ter sklenil, da se brena, nadalje nakup special- višanjem cen ne strinja, nega stroja za izdelovanje V^dstv0 iovame naj dela Jna obročnt/d^leta «=m. d, se najde no, do- DS je sprejel kosovni plan bavitelj, ki bo dobavljal od-ter okvirni investicijski plan litke ceneje in ob ugodnejših za leto 1974/75 in načrt dobavnih rokih. Hkrati pa obročnega odplačevanja spe- naj se izdela analiza proiz-cialnega stroja. vodnih stroškov pri obdelavi DS je nadalje razpravljal o odlitkov in vloži pri pri-nekem članku v „Delavski stojnem organu za cene enotnosti", nanašajočem se zahtevek za povišanje cen na odnose med TOZD izdelkov tovarne. TRAA in Livarno v Ivančni q razvojnem programu in gorici. Po daljšem razprav- ,anu proizvodnje za pri-ljanju je DS sklenil, naj bo hodnje let0 so poročali T novmar pozvan v tovarno, slanovec, ing. Kalan in ing. da bo napisal članek, ki bo pleterski. Na podlagi poročil prikazal stvari take, kot so v je DS sprejel predlog raz. res”^L , vojnega programa za serijsko DS je razpravljal še o ne- jn individualno proizvodnjo, katerih osebnih zadevah delavcev in sprejel ustrezne DS je sprejel tudi predlog sklepe. Po predlogu komisije komercialne službe za proza odpis osnovnih sredstev je dajo defektnih izdelkov, ki DS sklenil, da se odpišejo terjajo večja popravila, po razni modeli v vrednosti nižjih cenah. Prodajne cene 15.000 din. določi prodajna služba to- Na seji 14. novembra pa varne. Odobri se odpis zaje DS tovarne razpravljal o starelega orodja in materiala rezultatih 9-mesečnega po- v vrednosti din 10.682., slovanja in o delitvi dohodka Takoj je začeti z adaptacijo ter o gospodarski proble- skladišča za vnetljive tematiki. Posebej je obrav- kočine po HTV predpisih, naval razvojni program in Ustanovi se prodajno-pro-plan proizvodnje v pri- jektivni oddelek v okviru hodnjemletu. komercialne službe tovarne. TOZD TEN tate v obdobju januar - sep- - september in oktober' _____ tember, vojni načrt TOZD predlagana delitev doho^ p | | g Tl in razpravljal o ustanovitvi sprejmeta. Rast osebnih J , A M-JmJ PMI nalno, je DS sklenil, da fi- obračunu m sklenil, da se razpravljal o ustanovitvi sprejmeta. ------------ organa za splošni ljudski hodkov pa mora biti v1 odpor ter o udeležbi de- doče vsklajena s pro^ lavcev na tečaju nemškega tivnostjo dela. ^ DS je na seji 6. novembra jezika. . t \/|0 riKrki* obravnaval kosovni in fi- v zvezi z določbam1 1UU1 nančni plan proizvodnje za Po nreeledu sklennv yari- k ona n snlnšnem liudsk®, analizo poslovanja in delitev ročal o poteku razgovorov s organizirati odbor za o analizi pošlo- inventar nabavljen V sredstev ^ s^an°I dohodka za tretje tri- predstavniki TOZD TRAA ljudski odpor ter sestaja m izvršitvi plana reali- ”ventar’ nabavlJen v vanjsko izgradnjo. Po krajši mesečje. dede oblikovanja novih nrn- načrt nroizvodnie v a 9 mesecev te o ega v«™;*;;,, ,0 razpravi je DS program spre- nančno knjigovodstvo od- gibljivi del osebnih dopiše orodje in inventar po hodkov razdeli delavcem v seznamu. Do nadaljnjega pa treh mesečnih obrokih, se nabava manjšega orodja predsednik komisije za knjiži direktno na stroške, dru^eni standard in sta-obvezno pa se še naprej vodi novanjske ^deye Aieksan-evidenca osnovnih sredstev Po pregledu sklepov zad- kona o splošnem ljud^L . in inventarja ter orodja večje der Herman je poročal o nje seje je Maijan Sešek po- odpom mora veaka-^ ^j, 9 nowmbm "e^So ,=lj, zToLdje f- ». ^ mm mmmm .=....................................................................................................................... vodnega programa za jaki m vame, ki jih le-ta dobavlja daljši razpravi je DS sldr>klenn da se nre ežn del vanjske zadeve je DS dodelil V nadaljnjem je direktor šibki tok ter finančni obseg TOZD TRAA. S tem v zvezi da se sprejme načrt P ,/kev za osebne dohodke stanovanja več delavcem, ing. Ladislav Alič poročal, plana za prihodnje poslovno Je DS sklenil, da morajo pri- vodnje ter ustanovi odbo( Wd . » , e deloma kot socialno šibkim da je bil v Ljubljani v Tru- Tnzfl6- °^dZ!i°Z1č stoJne službe še nadalje splošni ljudski odpor. ii, Ugotovil ie nadalje da članom kolektiva brez dolž- baijevi ulici renoviran - • in8- Rado Šegula. Fi- voditi razgovore s predstav- 1orme za nosamezna dela nostl lastnega prispevka, de- samski dom. Delavci pa se- nančm plan bo ostal na T0ZD TRAA. Ce spo- Valentin Mendiževec ^ m0malfih obrat h loma pa pod pogojem lastne daj nočejo stanovati v tem fi7i?npPretiek Cga eta’obseg razuma ne bo, se bo zadeva nadalje obrazložil pome11 |^5Un • neenotno teJ udeležbe v višini 15 % vred- domu, češ da bi bili fi- fizicnega plana pa je po svoji predložila arbitražni komisiji daljnjega izobraževanja J pri temJčutjtj Drecejšnie nosti stanovanja. nančno prikrajšani in v ne- pri IMF. Dokler pa odločitve lavcev, zlasti tudi v s£leni]J Zaradi lažjega reševanja enakopravnem položaju z ne bo, mora komercialna tujih jezikov m je DS 1 ist0jna služJba y ’ayi škodnih primerov in drugih drugimi delavci, ki prebivajo služba izdajati fakture za odobril študij ne (Oj l(letja nreeleda unravi vprašanj na področju zava- zunaj doma, ter da za vse blago, dobavljeno od 20. do jezika in plačilo strast . normH 07j. rovanja je DS sklenil, da se tudi ni prostora. V diskusiji 30. okrobra 1973 po cenah, tečaja za 3 delavce, ki , nodvzameio prenese dosedanje zavaro- je bilo ugotovljeno, da je ki so veljale do 20. oktobra, potem odšli na pr a 3epj da se uodo norme v vanje od Zavarovalnice Sava tudi lokacija neprimerna, Za blago, dobavljeno po 30. ZRN k dobavitelju op16 >vjru . v Ljubljani na sedež TOZD v ker je v drugem nadstropju vTPm “ n°V° > in izplačevale enotno. Maribor. Stopiti je v stik z in prihaja zaradi masovnega ceniku, vendar pa si v tem . \ nadaljnjem ie DS ime- zavarovalnicama „Maribor ‘ prehoda do prepirov m neza- pnmeru livarna pridrži pra- Člani DS so bili k^mj ^ ™. in „Sava“ ter skleniti zava- dovoljstva solastnika stavbe vico do uveljavljanja razlike njem tudi z akcijo o graj ^ onu ije za popis ma royanje s L januarjem ri. v I. nadstropju. Zato je DS med fakturiranimi cenami in stanovanj za socialno ^ ,1, iZVrTen y easu od 2rjo hodnjega leta, pri tisti zava- sklenil, da se samski dom novimi cenami, glede katerih , elane kolektiva. AkcJij ■ decembra s Iniem 31 rovalnici, ki nudi ugodnejše odproda najugodnejšemu se bodo predstavniki obeh odvija v okviru sre<%J-embra s stanjem il. pQgoje_ nonudniku. nristoina stro- strukturi spremenjen. Naknadno bo treba pregledati vse delovne kapacitete, kakor tudi razporediti delavce ter ugotoviti potrebe po novih delavcih. Po obširnem razpravljanju o posameznih artiklih proizvodnega plana so bila medsebojno pojasnjena razna vprašanja, nakar je DS potrdil kosovni obseg plana, finančni plan pa bo dokončno obravnaval v decembru. O rezultatih 9-mesečnega predstavniki TOZD sporazumeli. ročnega programa s.ta jbs ^ra" vanjske graditve v občiu1 Je nadalje potrdil me-poslovanja je poročal Jurij O poslovnih rezultatih v solidarnostnega sklada-id „ pogodbo, sklenjeno i-------j~ j- v v vinu ic/,uiidiiii v dviiuaiiiuauiv^d aiuau**- -vM * o-z --j Zavec. Posebej je obrazložil obdobju januar — september varna ima možnost .P TOZD PMI Ma-elemente, ki so neugodni za je poročal Jurij Zavec. Iz po- posojilo za 4 stanovanj^’, 'jn.ln Skupščino občine TEN in jih je v nadaljnjem ročila so člani ugotovili do- kar pa mora prispevati p»?.r’ s katero občinska poslovanju nujno izboljšati, j kaj ugodne rezultate. no udeležbo v višini q lna ,.Je *MP v upo- Po razpravljanju in glede na 30%. Iz združenih sre^L . ^mljišče v skupni to, da je vsak član prejel Valentin Mendiževec pa je pri IMP, namenjenih za |1> 9365 kvad. metrov, obširno pismeno obraz- poudaril, da so rezultati no vanjsko izgradnjo, pab, orv:. °dst0P'0bcini Ma" ložitev, je DS poročilo spre- Ug0dni, vendar pa le z vidika varna dobila sredstva r; P° kovnost3 vb oz zem-jel in potrdil. celotnega dohodka, po- nakup nadaljnjih dveh v Mariboru, Gregor- DS je nato obravnaval še stopno pa se zmanjšuje stop- novanj. Po razpravi je.A ' ocenit’j'1 ozl; ra^L.pr^?„ P°ia™fzn* nja čistega dohodka oziroma sprejel sklep, da se poo$>o£?^e”° , , nja čistega dohodka oziroma delavcev m jim ugodil. Na dobička, kar bi ob nada- vodstvo TOZD za so< predlog ing. Verbiča je spre- ^vanjh lahko o^o^lo'obli- va^je'in spre^manje^odg^me plača IMP stanovanjsko gradnjo, o jel spremembo investi- lyan e lastnih ^redstev za čitev pri pripravah za J* kuPsclialJJgotov- -vprašanju samskega doma v cijskega plana m črtal na- ^vanje .asmm sreusiev za razliko din 1,406.846. Ljubljani in o "nekaterih faradi čim hitrejšega Ko- jsss oitr, as t.p“j* -«—rosss s&siaa dobavo potrebne količine ^vn0StL Nadalje je seznanil namenom pospešiti Jffstitev v novo poslovno odobri pomoč 10.000 din za sprejme ustrezni začasni pra-gasilskih aparatov za novo čtlane. Z lzvajanjem inve‘ ^ stanovanjske Pr°Vbo, v skupni bednosti reklamo firme podjetja na vllnlk,m opravi prvi razpis šibkotočno delavnico in za ?vT nJo! St n Inventar, za ka- dresih nogometašev. " 1 Maribor ni zainte- O rezultatih 9-mesečnega stanovanj, se proda. Vrednost poslovanja je poročal Alojz Na seji 19. novembra pa ponudniku, pristojna strokovna služba pa naj ugotovi možnost prebivanja monterjev iz TOZD Koper v Ljubljani. Na pritožbe posameznih delavcev proti odločbam o določitvi točk za osebne dohodke je DS sprejel predlog komisije za osebne dohodke in pritožbam nekaterih de-Na seji 9. novembra je DS laycev ugodil, pritožbi dveh razpravljal o 9-mesečnem delavcev pa zavrnil. DS je periodičnem obračunu, pro- j nat0 sprejel še sklep, da se gramu razdelitve sredstev za j za potrebe TOZD nabavi tovorno vozilo FAP. Zaradi čim hitrejšega ko- TOZD PM Koper Mirko Zelene je poročal o predlogu družbenega dogovora za gradnjo splošne bolnišnice na obalnem območju. V diskusiji so člani menili, da je prispevek v višini 1 % od bruto osebnih dohodkov precej visok, vendar pa kljub temu podpirajo skupno akcijo za izgradnjo bolnice. DS je zato soglasno sprejel predlog družbenega dogovora. Za delegata na ustanovnem občnem zboru Ljubljanske banke - podružnice v Kopru je bil imenovan Slavko Leskovšek, vodja obračunskega oddelka. DS je nadalje imenoval tri inventurne komisije za letni popis sredstev in materiala. Ugodil je prošnji Marjana Pregla, da lahko odplačuje svoj dolg v 12 mesečnih obrokih. Posamezni člani DS so dvomili o umestnosti najema tujih monterjev. O tem bodo razpravljali na prihodnji seji. Kritizirano je bilo nadalje delo kleparjev, kakor tudi delo nabavne in skladiščne službe. DS je sprejel sklep, da je potrebno po d vzeti ukrepe za izboljšanje skladiščnega poslovanja, zboljšati organizacijo dela ter odrediti odgovornost posameznih delavcev, na nepravilnosti pa opozoriti vse v tej enoti zaposlene. TOZD TIO Idrija druge delavnice. v skladu z načrtom in v stanovanja v etažni las‘% Pr°aa\ vrean°ai Cr rf 1 > J ■ ™ ^ ^.novembra pa okviru predvidenih sredstev, ob pogojih drugega nate^| L,Je,Z:046 dm- .0bčln" K°S1‘ [z .P°™3la Je raz" Je DS razpravljal o predlogu Obvestil je člane DS tudi o zbora vlagateljev ze $352^ pri Li“b" 'ioblianSkihoMln- ^l-oiisau po*,™-ta » viani 87Pri- KopS; žvolil d=i=g=„ z, TOZD $rS35flSS55iitsr "•odproda ^ la A yJLlU odobritvi kredita ori Liub- liublianskih občin ) , P1*!™«'"? g»' plan za 26 %. Letm plan je gradnjo Splošne bolnice v LIVARNA DS je po razpravi sklenil, vaiJjulejfTezna^il^la^ PŽJ° l0-°00 din. 'znaša 47 do 52 % mesečnega občnem zboru Ljubljanske , Na predlog Marice Von- -« r - - - - - - • -P®'. 1 lp ------ncphnrana rtnhnHVa Pr> trn. I----------1— -J — eo-:— - Cina ]6 DS pOVBČal CCDO malice od 2 na 3 din, kar velja že za november. Gregorčičevi ul. 17 | sežek osebnih dohodkov udeležbo na ustanovnepi DS je na seji 5. novembra obravnaval obračun 9-mesečnega poslovanja, o katerem je poročal Jurij Zavec. Potrdil je obračun in delitev dohodka, splošna služba pa naj sestavi analizo izgubljenih ur na posameznih področjih dela in poda obrazložitev. DS je na seji 8. novembra da se poročilo o poslovnih še s terminskim koleda^l) J® bilo na gradbiščih j osebnega dohodka. Po kraj- banke - podružnice obravnaval poslovne rezul- rezultatih v obdobju januar za prihodnje poslovno l«t0 ........J — --------- — :---------' ; v°denje evidence orod- šem razpravljanju je DS spre- Kopru ter imenoval inven-n inventarja nerado- jel poročilo o periodičnem turne komisije. Skupnost skupnih strokovnih služb DS je na seji 12. novembra obravnaval obračun 9-mesečnega poslovanja, o katerem je poročal Jurij Zavec. Poročilo je DS sprejel in potrdil. Osnutek pravilnika o normah, ki ga je poslala enota centralne orodjarne, se odstopi komisiji za delitev osebnih dohodkov. DS je nadalje sklenil, da je potrebno primerno zavarovati prostor telefonistke proti mrazu, šumu in ropotu in ji je obenem povečal osebni dohodek. Ugodil je tudi pritožbi ing. Petra Varla glede osebnih dohodkov. TOZD OVK Ljubljana DS je na seji 7. novembra obravnaval analizo poslovanja in delitev dohodka za tretje trimesečje ter predlog za dvoizmensko delo v skladiščih repromateriala; imenoval je komisijo za izdelavo pravilnika o tehnični kontroli v proizvodnji klimatskih naprav in obravnaval predlog za uvedbo tro-izmenskega dela v proizvodnji klima naprav ter interne kriterije za nadaljnje izobraževanje delavcev. O analizi poslovanja in delitvi dohodka je poročal Jurij Zavec. DS je iz poročila ugotovil povsem ugodne rezultate in je poročilo soglasno sprejel in potrdil. Zaskrbljujoči pa so izostanki delavcev zaradi bolezni. Zato se zadolži službo za varstvo pri delu, da pripravi poročilo, kakšno je stanje boleznin od datuma ustanovitve obratne ambulante dalje. Nadaljevanje na 14. strani Krvavec čaka na sneg .. Pomembnejši sklepi delavskih svetov TOZD —-n Nadaljevanje s 13. strani Po predlogu tehnične službe je DS razpravljal o potrebnosti dela v dveh izmenah v skladišču reproma-teriala. Zaradi boljšega izkoriščanja voznega parka je potrebno, da se uvede priprava komisionov cevi in ostalega težjega materiala. Delo v drugi izmeni bi trajalo od 14. do 22. ure; izmena bi se menjala enkrat tedensko. DS je predlog sprejel in sklenil, da se v skladišču repromateriala za vodovod in centralno kurjavo uvede delo v dveh izmenah. Zaradi boljšega izvajanja tehnične kontrole proizvodov v proizvodnji kli matskih naprav bi bilo po- lifikacije. Po predlogu je trebno sprejeti pravilnik o dana možnost dodatnega tehnični kontroli. DS je ime- šolanja za vse delavce, ki so noval posebno komisijo za že 5 let delali kot PK deta namen. lavci. Z uspešno opravljenim Zaradi povečane pro- ^ ,bo df,ve.c dobn izvodnje predvsem toplotnih kvalifikacijo KV delavca, ki izmenjevalcev se oŠčasno o 2 KV%P™m' fo » gSlJJZ £ treh izmenah na vseh de- ... . ’ „ lovnih mestih, kjer je to po- ^,cni foh d*° KV trebno za nemoten potek delavf naJmanJ t5.let’ P° proizvodnje. opravljenem teoretičnem m praktičnem izpitu prizna Delavski svet je predlog kvalifikacija VKV delavca, sprejel. Da se omogoči delavcem Delavski svet je končno nadaljnje izobraževanje, je rešil še nekaj osebnih zadev bil pripravljen predlog pro- delavcev, grama za dosego višje kva- G. K. Nikoli ne veš Pet šahistov našega podjetja se je ob razumevaj sindikalne organizacije udeležilo IV. sindikalnega * hovskega prvenstva Slovenije v Rogaški Slatini. R’ vrnitev iz tega letoviškega kraja ni bila v znatnem triumfa, saj so se fantje uvrstili le nad uradnimi ptic kovanji, toda pod svojimi ambicijami. , Alojz Zalar, eden tistih, ki so ostali doma, je IL vrnitvi ves radoveden telefonsko poklical Mirana “ helčiča in ga povprašal o dogodkih za čmo-bd desko. Vprašani je stisnil zobe in takole povedal: < „Ni bilo posebnega uspeha. Najboljši je bil Mali . Maček, ki je zasedel 63. mesto med 135 šahisti, drn sem bil jaz na 76. do 80. mestu, nato..." Pogovor je bil iz razumljivih razlogov kmalu K° Dva dni kasneje zgrabi Maček Miheliča na hodnih in mu zažuga: „Miran, kaj si pa ti govoril Zalarju? “ . # Mihelčič, ves preplašen, saj nikoli ne veš, kdaj» polomiš, odvrne, da je govoril čisto resnico. t, „Ni res,“ je bil še nadalje kategoričen Mac „rekel si, da sem bil najboljši, pa sem bil le najP1 slab!" M.* l Tehnične izboljšave in racionalizatorstvo Kot je bilo dogovoijeno, vas v tej rubriki seznanjajo z nadaljnjimi tehničnimi izboljšavami, ki so jih Ppravili člani kolektiva Tovarne regulacijskih armatur j aparatov. ANTON REPAS, po po-^'cu KV kovinostrugar, je jjfPoslen pri podjetju od leta v 68. Med tem je nekaj časa okviru poslovno tehnične-® sodelovanja delal v ino-Jjstvu pri firmi Siemens v ]. Uenchnu. Njegova raciona-z3torska nagnjenja so prav znana tej firmi, saj je s p opmi predlogi za izdelavo bonskih nožev in drugih rodij skrajšal čas izdelave jhiklov, ki jih je izdeloval. Vegove ideje in predlogi so s[ > ogodno ocenjeni pri j.• v ki je zasledovala teh-^c0e izboljšave pri firmi ®niens in se še danes odvija delo, 'vni proces po postop- kih, ki jih je on predlagal in pri konkretnem delu uvedel. Zaradi svojega nenadnega odhoda v domovino pa žal ni bil deležen nagrade, ki bi mu iz tega naslova pripadala. Svoje delovne izkušnje in navade je uspešno uveljavil v TRAA. Pri izdelavi matic M39 x 1,5, ki se uporabljajo za vse vrste črpalk GH, je bil po njegovi zamisli izdelan fa-zonski nož (nož in sveder). S tem načinom obdedave je bil skrajšan čas izdelave za 40 %. Njegovo izboljšavo je pregledal tudi tehnološki odde- jn0vč Vinko - odpiralni ventil, ki gaje sam skonstruiral Vdelal lek tovarne, jo osvojil in v tehnološki dokumentaciji popravil delovni postopek in čas izdelave. V skladu s pravilnikom o tehničnih izboljšavah podjetja in po sklepu delavskega sveta je bila Antonu Rep asu v letu 1972 izplačana enkratna denarna nagrada v višini 544 din. Delovni proces pri izdelavi matic M39 x 1,5 se še danes odvija po delovnem postopku, ki gaje razvil in uvedel Anton Repas. Druge delovne naloge, Ki so postavljene predenj, prav tako uspešno opravlja in lahko rečemo, da izdelovalne čase tudi pri drugih izdelkih nadpovprečno presega. VINKO UDOVC se je pri podjetju zaposlil leta 1956 na delovnem mestu splošnega ključavničarja. Svoje prve delovne naloge pri podjetju je uspešno opravil pri izdelavi železnih stopnic s podesti v hotelu Neptun na Brionih. Nato pa je začel delati na izdelavi orodij, izdelkov plovnih stikal ter na izdelavi drugih artiklov termoregula-cij. Pri svojem deluje opravil naslednje tehnične izboljšave: — za izdelavo plovnih stikal je izdelal orodja, spremenil delovni-tehnološki postopek ter na ta način pri izdelavi enega komada skrajšal čas izdelave za sedemkrat; — za potrebe prehrambene industrije in pivovarn je skonstruiral in izdelal odpiralni ventil, tako da se danes po njegovi predpisani tehnologiji tovrstni izdelki za potrebe jugoslovanskega trga proizvajajo edinole v tovarni IMP; od izdelave prve serije leta 1966 do danes omenjeni izdelek še ni spremenil svoje oblike; — po njegovi zamisli je bilo izdelano vodilo za krmilno gred pri motornih pogonih vseh dimenzij; s tem spremenjenim postopkom izdelave vodila se je čas izde- Repas Anton - delo na stružnici lave tega izdelka skrajšal za delovnem mestu obratovod-petkrat. je serijske proizvodnje. Prav tako je opravil pio- Pridobljeno znanje uspeš-nirsko delo pri izdelavi oz. no prenaša tudi na mlajše osvojitvi izdelka termosta- delavce, ki delajo pod njego-tov, vendar zaradi tehnolo- v™ vodstvom, ških težav takrat ni uspel Po njegovi zamisli so bila tega artikla dokončno raz- v tovarni izdelana tudi druga viti; pozneje je bil razvit v delovna pomagala (orodja in razvojnem oddelku podjetja, ostali delovni pripomočki), ki se danes uspešno uporab-Za vse omenjene tehnične yaj0 v proizvodnem procesu, izboljšave je bila Vinku vendar ni smatral za potreb-Udovču v preteklih letih po no, da bi jih prijavil kot po-sklepu delavskega sveta iz- sebne tehnične izboljšave, plačana nagrada, ki je skup- Intenzjvno in uspešn0 no znašala približno Stranje- lja tudi naloge pri gove mesečne osebne pre- 0JremJjanju obstoječih in Jemke" novih obdelovalnih strojev z Kljub obveznostim, ki jih vpenjalnimi orodji, ki nepo-je imel na delovnem mestu, sredno vplivajo na hitrejši ni pozabil na svoje strokov- potek delovnega procesa z no izpopolnjevanje. Uspešno ene strani, dočim z druge je dokončal delovodsko povečujejo obseg uporabe šolo, tako da danes uspešno obdelovalnih strojev, opravlja delovne naloge na RUDI BUKOVEC Nov tovarniški objekt na Trati Pločevinama in z njo pravzaprav celotna individualna proizvodnja je letos dosegla dva po- membna uspeha, ki bosta kolek-IAA pripomogla k še tivu TR večjim poslovnim uspehom ob celovitejši ponudbi na tržišču. zopet pomeni, da je faktor obračanja zelo velik. Vse to govori o velikem uspehu te dejavnosti v naši tovarni, katere skoraj sramežljivo ne omenjamo dovolj ne v kolektivu ne v našem Glasniku. Prvi uspeh je nova pločevinama, i 340 kvad. novih 340 kvad. metrov proizvodnih prostorov moderne konstrukcije, opremljena z 10-ton-skim mostnim žeijavom, z dvema progama za notranji transport oziroma tehnologijo, prostori so svetli in ogrevani. Drugi uspeh je finančni, saj ob realizaciji 2,3 milijarde din za leto 1973 in celo nekaj manj zaposlenimi kot v letu 1972 in preje nesporno predstavlja uspeh in upravičenost investicije. Ta del ni več samo stranska dejavnost tovarne, temveč postaja tiho, brez posebnih pretresov, pomemben sestavni del tovarne, ki ob nadaljnjem programu razvoja te dejavnosti predstavlja močan delež udeležbe pri celotnem uspehu. Pred leti je predstavljala realizacija individualne proizvodnje komaj 20 % celotnega programa TRAA, danes pa že eno tretjino. Seveda teh 13 % porasta samo po sebi ne pomeni veliko. Vendar, če upoštevamo že preje omenjeno zmanjšanje delovne sile ob večji realizaciji ter če vzamemo v obzir, da je bila do sedaj skoraj neopremljena, da poleg vsega zasedamo le dobrih 18 % pokritega in ogrevanega delovnega prostora celotne tovarne in da je stopnja dobička v tej dejavnosti - v boutique-proiz-vodnji po naročilu - primerna vloženim sredstvom, lahko razumemo, zakaj so se samoupravni organi in vodstvo tovarne odločili še naprej razvijati to dejavnost. Poleg tega pa zaloge repro-materiala nasproti realizaciji v individualni proizvodnji ne predstavljajo kakšne poseben obremenitve, saj so to poceni materiali, predvsem pločevine, in edini polfabrikat so dna za posode, katera pa tako ali tako skoraj 90 % naročamo na DN. To pa Omeniti pa moram, da so poT leg nesporno velikih delovnih naporov neposrednih proizvajalcev za ta uspeh „krive“ tudi ostale službe obrata, čeprav smo se velikokrat jezili nanje. Vendar ne moremo pozabiti, da je individualna proizvodnja tako kot drugje v svetu, posebno pri nas, podvržena prav svojstvenim zakonitostim. Tu se ne da natančno planirati, ne terminirati. Če poleg tega poznamo še naravo kupcev in njihove probleme, da so investicijski programi odobreni zadnji hip, da začno montažerji velikokrat delati istočasno kot se delajo projekti, torej ne morejo naročati na dolge dobavne roke. Če želijo dobiti delo, morajo obljubiti kratke roke. Kajti tudi oni ne morejo .planirati in terminirati, tako kot bi želeli in znali. Vse to pa se prenese tudi na nas. Tako mora vse take muhe parirati celoten aparat, od naročila preko proizvodnje do ekspedita. lenja. To je bilo 10 komadov izmenjevalcev skupne moči 15,5 Gcal/h in s parametri za največje: F = 180 kvad. m, primarna stran p = 20 atn, t = 180 stop. C, sekundarna stran p = 6 atn, t = 130 stop. C. To je naša najboljša referenca. Poleg teh pa smo izdelali še približno enako velike za Železarno Štore ter velike uparjalce za DDR. To so lepi usehi, škoda le, da smo nekaj takih izpustili iz rok v drugih Cevni register za izmenjevalec 180 kvadratnih metrov. Naročnik: IMP Maribor za Gorenje Velenje Vendar je priprava dela -osebno tov. Rus - uspela ustvariti tak pregled nad naročili in za to potrebnimi materiali in pravočasno izdelavo prirobnic, cevi, dnov itd., da so zastoji v proizvodnji minimalni. Seveda pa to zahteva izjemne napore vseh služb od priprave dela preko konstrukcije do nabave, ki mora včasih dobesedno izkopati iz tal potrebni repromaterial, zagotoviti preko kooperacij dna itd. republikah. Proizvodnja pa jih je ob sodelovanju tehnologov izdelala v rekordnem času. Tu smo se takorekoč prvič srečali z argonskim varjenjem cevi v cevno steno, zato smo posebej atestirali varilce. Bilo je to valjenje tanke cevi v debelo cevno steno v prisilnem položaju v navpični legi, v krogu. Tako napreduje tudi tehnologija na delovnem mestu, saj osvajamo nove postopke in izdelujemo nove izdelke. Prav tako nam je konstrukcija, ki je naš nosilec razvoja, omogočila nekaj lepih del. Ustvarila jih je na podlagi dolgoletnih izkušenj pod vodstvom ing. Pleterskega in delom neumornega ing. Petkovška. Spomnimo se samo izjemno velikih izmenjevalcev toplote, katerih ............... G< ' — naročnik je bilo Gorenje iz Ve- Ob tej priložnosti ne smemo mimo ljudi, ki so vse to ustvarili. V vseh službah, kot tudi v proizvodnji, so nosilci dela nekako srednjih let in mlajši. Vsi pa so že vrsto let na delovnih mestih, ki jih zasedajo danes, in že dolgo v naši tovarni. Tu mislim na tiste nosilce dela, ki so kvalificirani in visokokvalificirani delavci v proizvodnji in tehniki ter inženitji v drugih službah. Zlasti važno se mi zdi, da je veliko delavcev dobilo kvalifikacijo na delovnem mestu, z znanjem, pridobljenim pri nas. Pri tem smo se, razen za šolanje varilcev, posluževali lastnih kadrov za vzgojo mlajših delavcev. Tudi tehnični kadri se izobražujejo še naprej, vendar individualno. Za leto 1974 pa je v podjetju zamišljena širša akcija za pridobitev splošno priznanih kvalifikacij in visokih kvalifikacij za vse tiste, ki so z delom že pokazali uspehe. Poudaril bi še to, da je v praksi preizkušeno načelo, da si kadre vzgajamo sami, pokazalo zelo dobre rezultate, saj skoraj ne poznamo fluktuacije delovne sile, nosilcev proizvodnje. Mislim, da lahko rečemo, da so uspehi, katere smo dosegli, rezultat minulega dela nas vseh in da te boljše rezultate in s tem tudi sredstva, pravilno vlagamo v napredek. ena pelje iz stare delavni^. novo. Skupno bo torej -nuarja 1974 približno 700 y metrov delavniških P10^/ kar nam bo omogočilo 0®“^ novega stroja za valjanje nje) pločevine do Poleg ostalega smo si postavili za cilj postati tovarna protitoč-nikov, kar tudi že postajamo. Delati pa moramo v dveh smereh. Prvič: serijsko izmenjavalee tipa IMP-Alfa-Laval in IMP-Shiff-Stern, za katerega je že odkupljena licenca. To so izmenjevalci za hišne postaje, tako za ogrevanje kot za pripravo tople potrošne vode in za druge namene. Skupno s črpalkami in avtomatiko predstavlja to neko celovitost v našem proizvodnem programu, saj izdelujemo vse bistvene elemente za take hišne postaje in za ta artikel vlada na našem tržišču izredno veliko zanimanje. Druga smer pa so posamezni izmenjevalci, za vsakega naročnika posebej, podobno kot prej omenjeni izmenjevalci velikih moči. To so naše konstrukcije in izvedbe, naši izračuni in naša tehnologija in da ponovim: uspehe na tem področju smo že pokazali. Mislim le, da moramo v tej smeri bolj pogumno naprej, tako v komercialnem kot v kon-strukcijsko-tehnološkem pogledu. Kupcem pa se moramo predstaviti, da smo proizvajalci tudi takšnih aparatov. 30 mm. Do konca leta dobili novo brezstopenjsk° čalno napravo in tako lahko prešli deloma že na.f P matsko varjenje vzdolžna1 gf prečnih zvarov. Kasneje P bo v dosedanji delavnici &J; hanizirana žerjavna proga z. y kom do 3 ton nosilnosti, " ^ lahko speljali tehnološki P/rjj' po sodobnih načelih nih poti in odvečnega notr-1J transporta. ^ Od ostale opreme naj omenim le aparat za uvah^f cevi v cevno steno - P°* MIG-MAG. Ta nam bo oP f čil velik prihranek na čas^jf izdelavi izmenjevalcev moči. Z novim strojem za QpC' nje in žerjavom pa bomo P ^ noma neodvisni od koop^bpf razen za dna. Od manjših P, |i močkov pa morda našteF j nekatere: plamenski g?.?11,-#: žlebljenje pločevine večjih y | lin, viseči brusilni stroji ''.fl ročni za žlebljenje manjših ^ lin, brezstopenjske obračali'jj prave za 10 ton nosilno’ j kasneje tudi več, vrtljiva ^ varjenje prirobnic in vrat0 ^ priprava za spajanje valjeVTL# čevine, ki bo omogočala mJ-’ j sestavljanje posod in avton^ (f varjenje, rezalne garniture u< \ zanje pločevine z butan00 j;' i hranek). Prav tako borno n , on*" «eVJ’ nizirali stroj za rezanje P*°k0f, ki bo v prihodnosti dobil £ Ivi UU V pmiuuiiu&ll V. no napravo s foto«lic° gorilnih šob. Od varilske - - -,vaii „e pa ne bomo več kupova° vJji' gatov, temveč aparate^za^ Še nekaj podatkov o pločevinami. Do poletja 1973 je imela 376 kvad. metrov delavniških prostorov, z izrabljenim mostnim žerjavom nosilnosti 1 tone, kar ni zadoščalo in je celo pretilo, da bo vsak čas nesreča, ter tehnološko progo za obračalne naprave. Nova investicija pa je hala s približno 350 kvad. metri površine, 10-tonskim žerjavom in dvema progama, od katerih laži6 A lOR-U SC llOll* "" -- -fl tem obetajo možnosti večje delovne uspehe. « rav, ki bodo omogočale arejše delo. Tako se nam ob vseh1 ^ PAVLE AVŽL