PoStnina plačana v gotovini. 30. septembra 1939 St. 38 Leto III. Jtfaa/mvda GLASILO NARODNEGA DELAVSTVA OJ govorna Sil uacSia Tok demokratičnega časa bo podrl vsakogar, kdor se mu bo ustavljal Poročali smo že, da se pripravljajo spremembe o vodstvih socialnih ustanov. Tekom tedna se je del teh sprememb že izvršil. Minister 7.a socialno politiko je razrešil samoupravo Suzor-ja in imenoval za komisarja Jurija Ga-šperca. Suzorju bodo sledile samouprave Okrožnih uradov za zavarovanje delavcev. . Vedno bolj se uveljavlja na merodajnih mestih mišljenje, da ne more imeti nobena delavska ali nameščenska organizacija monopol za vodstvo socialnih ustanov. Išče se pot, kako bi dobile strokovne organizacije zopet svoji moči odgovarjajoče zastopstvo v socialnih ustanovah. Na merodajnih mestih se poudarja, da se mora iz socialnih ustanov izločiti partizanska nadoblast, ki datira še iz časov, ko ni bilo politike sporazuma. Posebno v današnjh odgovornih časih je potrebno, da tudi o socialnih ustanovah zavlada duh pomir-jenja, strpljivosti in to v interesu narodne in državne skupnosti. Delavstvu se mora vrniti zaupanje v lastne stanovske ustanove, katerim so poverjene tako važne naloge, da jih je nemogoče vodili po ozkosrčnih partizanskih vidikih. Na merodajnih mestih zatrjujejo, da bi bilo pogrešno misliti le na običajno spremembo garnitur v socialnih ustanovah. Nihče ne sme pričakovati, da bi se obstoječe partizansko zastopstvo umaknilo zato, da pride nič boljše partizanstvo v drugi izdaji. Mogoča je le koncentracija vseh, ki imajo dobre namene s socialnimi ustanovami in ki imajo zaupanje delavstva in nameščen-stva. Pripraviti je in izvesti v ugodnem času volitve v socialne ustanove. Do tistega časa naj pa nove samouprave o socialnih ustanovah nepristransko vodijo posle in kar najbolj ščitijo delavske interese. Nekateri se še ne morejo sprijazniti z novo dobo, ki je nastopila. Vtikajo glavo v pesek in ne vidijo ničesar okrog sebe. Le sebe in svoj sebični interes čutijo in mislijo, da mora ostati vse pri starem, ker so se tako zagrizli v miselnost absolutističnega poslanstva. Pa ne bo nič pomagalo. Tok demokratičnega časa bo podrl vse, kar se mu bo ustavljalo in ne bo v pravem času uvidelo, da je koncentracija pozitivnih sil strokovnih pokretov edini izhod iz današnje težke in odgovorne situacije. Potreb rebne rezerve Železne rezerve sirovin so prav tako potrebne kakor zaloge prehrane Že ponovno smo se bavili v našem listu z neprestanimi težavami naše tekstilne industrije, ki trajno trpi na pomanjkanju sirovin. Če se to dogaja po svetu v vojnem času in izrednih razmerah, je to še nekako razumljivo. Da pa smo pri nas občutili neznosno in nepojmljivo pomanjkanje sirovin, potrebnih za obratovanje tekstilne industrije, tudi že v normalnih, mirnih časih In razmerah, daje domačim odgovornim in pristojnim činiteljem upravičen naslov slabih in nezmožnih narodnih gospodarjev. Jugoslovanski gospodarski tisk se obširno peča s tem našim Rajnim akutnim vprašanjem in ostro kritizira postopanje odgovornih krogov. Preskrbo tekstilne panoge našega narodnega gospodarstva z bombažem in ostalimi sirovinami bi bili morali že v mirnih, normalnih razmerah in časih urediti tako, da bi še takrat imele tekstilne tovarne in njihovi glavni dobavitelji v naši državi v skladiščih take zaloge sirovin, ki bi zadoščale najmanj za leto dni rednega obratovanja tudi pri izrabi polne kapacitete, ki jo vedno terja pojav izrednih dogodkov, vojne, mobilizacije itd. To prepotrebno kopičenje železnih rezerv bi bila morala podpirati tudi državna in privilegirana denarna velepodjetja z dajanjem zadostnih in cenenih kreditov v ta vzvišeni namen. Državna uprava pa bi bila morala tudi mnogo po- zorneje gledati na prste raznim tujim veleindustrijcem, ki imajo svoja podjetja in tovarne v naši državi, pri spravljanju bogatega čistega dobička v tujino, namesto da bi se za ta denar nabavljale zgoraj naštete zaloge in rezerve sirovin za primere in razmere, v kakršnih smo se znašli danes. Toda po toči zvoniti je običajno prepozno. Nekaj pa vendarle lahko storimo sami doma, da ne bomo primorani dan za dnem prebirati v našem tisku napovedi in objave o zapiranju tekstilnih tovarn zaradi pomanjkanja sirovin. Nedavno je bila sklicana v Beograd posebna konferenca vseh prizadetih krogov, ki je sprejelu nekatere važne sklepe. Zagotovljena je trajna zaloga domače volne v bodočnosti za potrebe jugoslovanske tekstilne industrije in vojne obrambe naše države, tako da tekstilna podjetja izlepa ne bodo več mogla zahajati v nemogoč položaj, v kakršnem so se že tolikokrat znašla v zadnjih letih in mesecih. Kmetijsko ministrstvo pa bo ob tesnem sodelovanju z ostalimi pristojnimi resorji vlade še bolj podprlo vzorno in umno ovčjerejo za pridobivanje čim večjih in kakovostno čim odličnejših količin domače volne, da bo tako bodoča preskrba industrije s sirovinami, kakor tudi naroda in vojske z obutvijo in obleko vedno v celoti zagotovljena. Kie Je pol v jasnino? Najslabše je za človeka in njegovo usodo, ako je neodločen, negotov, kako in kaj bi ravnal, da bi svoja dejanja in nehanja tako uredil, da ne bi doživel presenečenj, porazov, zablod, uničenja življenjskih sil in pogojev. Kakor mora biti človekovo življenje en sam delovni dan, da se ne zrahljajo gospodarski temelji posameznika in skupnosti in da ne zaostane vzpon k popolnejšemu izoblikovanj« človeške morale in kulture, tako je tudi neizbežno, da je človekovo življenjsko ustvarjanje en sam nepretrgan boj s slabim in zlobnim, z ovirami in presenečenji, človek mora imeti vedno jasno čelo, čiste misli, bister pogled, močno voljo, nezadržno odločnost: v človeku mora biti mnogo dobre vere, veliko upanja, vedrosti in svežosti, potrebna je vztrajnost, včasih previdno popuščanje, čakanje. Vedno pa je potrebna hrabrost, zlasti pa jasno spoznanje cilja, zn katerim grem in hočem priti. Nikdar ne sme človeka zastrupiti omahovanje, brezbrižnost nasproti sebi in dogodkom okoli sebe. človek mora biti v večnem gibanju, gorje, ako postaja posameznik truden ali izmučen in ni več pozoren nasproti nevarnostim. V borbi za vsakdanji kruh, za srečo na svetu, človek seveda ne sme postati groba in krvoločna žival, samo živ stvor, ki nima ne duše in ne srca in nobenega smisla za notranje doživljano bratstvo, za večne resnice morale in etike, za resnično notranjo pobožnost, ki ga usposablja k socialnim dejanjem in naredi za poštenega borca za uresničenje demokratičnih načel v svetu. Tako je s človekom. Tudi narodi, ta skupnost posameznikov z enakimi grešnimi čednostmini lastnostmi in nagnenji, žive v svojem naravnem stremljenju za srečo in uživanjem, za uveljavljanjem moči in zlobe samo življenje posameznika. Narod je samo skupinski izraz volje in življenjskih izrazov, načina in navad življenja posameznika. Organ volje naroda je posameznik, to je rekel Masaryk. Slabiči posamezniki, slabič je ves narod. Odločni in samozavestni posamezniki dajejo značaju vsega naroda svoj pečat in posebno lepoto. Narod v svoji skupnosti mora svoje življenje urediti zlasti v svojih odnosih nasproti sosedom in z vsemi, s katerimi hoče živeti mednarodno življenje, da je na ta način polnovreden član družbe narodov. Tudi narod bori boj zn svoj vsakdanji kruh, za srečo na zemlji, za duhovno rast v sedanjosti in še bolj v bodočnosti. Narod mora v tej borbi pokazati svojo sposobnost za samostojno življenje, znati mora biti samozavesten, odločen, borben, vztrajen, ako gre za »sodne življenjske pogoje. Tudi narod ne sme poznati utrujenosti in izmučenosti. Narodova poli-tika/ki pomeni izživljanje naroda na znotraj in na zunaj, mora biti sveža, vedra, gibčna, polna hrabrosti in vedno v zavesti, da se trudi zn pravično stvar. Vsenarodna volja mora biti borbena, izraz večnega navdušenja in žrtvovanja za samoobrambo in ohranitev narodove skupnosti. Težko preizkušnjo pa mora vsak narod preživeti v časih velikih dogodkov, v dnevih, ko gre za novo usodo držav in narodov. Za narode večkrat v enem stoletju pridejo resni casi, ko gre za biti ali ne biti in za dokaze, da ima narod vse atribute samostojnega naroda, ki hoče imeti svoj lasten prostor v svetn in živeti v lastni svobodi brez vpliva izven sebe in brez gospodarskega izkoriščanja po komerkoli. Takim časom pravimo, da so zgodovinski, ker dajejo zgodovini in razvoju naroda svoj poseben pomen in preokret. Danes se je svet razmajal in narodi se razporejajo v bojne vrste. Vsepovsod vidimo, da se kulturni narodi, veliki in v enaki meri mali, pripravljajo na veliki dan, ki naj odloči o lijih usodi ne za desetletja, najbrže za stoletja. Kdor bo dan zamudil, bo težko popravil, ako ne bo sploh zapadel večni smrti. V Pr'Prn''-ljenosti stoji tudi jugoslovanski narod z vso svojo gmotno in duševno silo. Narod hoče biti pripravljen, ker noče umreti, ker je njegovo življenje še mlado in polno znakov, da se bo izrastlo v mogočno drevo, v srečo jugoslovenske slovanske krvi. Mi nismo hoteli, toda zgodilo se je, da je Evropa v novih plamenih krvavih vojska. V dimu in jeklu bo preizkuševana m preizkušena moralna, notranja vrednost narodov, izkazati se mora vrednost narodnih idejnih gibanj, ki so dajale narodom smer in cilj. Na težko preizkušnjo so postavljeni zlasti politični, državljanski in narodnostni nauki, ki so narode učili o pomenu m nalogah države, o političnih ideologijah, o samobitnih individualnostih narodov, o nalogah samoobrambe, o vrednosti narodne kulture. Izgleda, da je prišel zgodovinski čas, ko se bo tudi med nami izkazalo, ali in kakšno stvarno vrednost ima nauk o državnem in narodnem edinstvu vseh Jugoslovanov in ce, ter kako je zlasti usoda malih Slovencev nujno navezana na gmotno in duhovno edin-stvo naroda in države. Kakšno udarno in obrambno moč bodo pokazale mnoge druge državi,o-politične ideje in programi, ki so ves čas našega svobodnega državnega življenja motile narod, da ni prišel do enotnih m razčiščenih gledanj na svoj državni organizem? Pokazati se mora veličina Jugoslavije — enako pn Srbih in Hrvatih kakor pri Slovencih. V vojnah zmaguje vera, hrabrost — naj-bplj pa moči ideje, za katero se bije boj. Ali je v nas vseh zadosti visoko goreč plamen idej? AU smo se dobro razgledali, da vemo, kje v jasnino pelje pot? Ali hodi pred nami luc idej m pravilnega spoznanja naših potreb in ciljev? Ali se zavedamo, kam morajo biti v teh dneh usmerjene vse naše skrbi, vsa naša srca, vse nase gmotne m moralne sile? Ali se zavedamo, kaj mora biti danes nas vseh naš glavni politični in narodni prestiž? ec‘ Boj draginji Konzumenti so dolžni, da potom svojih zastopnikov poskrbe, da se bo naredba o pobijanju dr.tginie najstrožje izvajala Za povišanje cen življenjskim potrebščinam ni bilo nobenih razlogov. Navzlic temu so pa nekateri špekulanti hoteli današnje nemirne dni izkoriščati za čezmeren dobiček. Da se vsem nadaljnjim špekulacijam napravi konec, je izdala vlada naredbo o pobijanju draginje. Učinkovito izvajanje uredbe pa ni odvisno samo od upravnih oblasti, odnosno sodišča, ki kaznuje navijalce cen. Pri nadzorstvu o gibanju cen mora sodelovati sleherni potrošnik in tudi oni gospodarstvenik, ki hoče, da se trgovina z življenjskimi potrebščinami pošteno razvija. Uredba o pobijanju draginje predvideva, da se v vseh večjih krajih ustanove odbori za pobijanje draginje. Člani odborov so vzeti iz vrst potrošnikov, kakor gospodarstvenikov. Pri ministrstvu za socialno politiko se ustanavlja državni odbor za pobijanje draginje, katerega namen je, proučevati gibanje cen in brezvestne špekulacije ter sklepati o predlogih, kakšne nove ukrepe naj izda ministrstvo za socialno politiko, da bo borba proti draginji čim uspešnejša. Uredba o pobijanju draginje dovoljuje prodajalcem le običajni trgovski dobiček. Uredba prepoveduje špekulativno kupičenje blaga in nakup v času, ki je določen za prodajo na drobno. Na potu, ko prihaja blago na trg, se blaga po prekupcih ne sme kupovati in povzročati, da pride blago šele iz druge roke do potrošnika. Prodajalci se ne smejo med seboj dogovoriti, da bi zahtevali za blago enotne cene. Vse cene morajo biti vidno označene na predmetih, ki se prodajajo. Minister za socialno politiko je pooblaščen, da lahko zaradi pobijanja draginje in brezvestne špekulacije, kakor tudi zaradi boljše prehrane siromašnega prebivalstva ustanovi v sporazumu z zainteresiranimi ministrstvi, če se pokaže potreba, javne aprovizacijske ustanove in podpre že obstoječe, oziroma ustanovi nove nabavljalne in prodajne zadruge. Z uredbo o pobijanju draginje so zaščiteni tudi stanovanjski najemniki. Najemnine stanovanj in lokalov se ne morejo povišati in ne smejo biti višje, kakor so bile na dan 1. septembra 1939. Mislimo, da se bo pokazala kmalu tudi potreba, da bodo odpovedi stanovanj znova regulirane in otežkočeno, da bi hišni gospodar brez vzroka lahko odpovedal stanovanje. Kdor bi se proti uredbi o pobijanju draginje pregrešil, bo kaznovan s precejšnjo globo. Poleg tega se mu bo pa lahko zaplenilo vse blago, ki je bilo predmet kazenskega postopka. Z izkupičkom za zaplenjeno blago in z denarnimi kaznimi se ustanovi fond za prehrano siromakov. Denarna sredstva fonda se sicer zbirajo pri Državni hipotekarni banki, bo pa fond razdeljen na posamezne banovine po ključu, kakor so bile kazni izterjane. Uredbo o pobijanju draginje so konzumenti pozdravili z velikim zadoščenjem. Konzumenti se bodo morali zdaj brigati za to, da se bo uredba v polnem obsegu in najvestneje izvajala. Za kršitelje uredbe ne smemo poznati nobenega popuščanja in naj bi bil to kdorkoli. Pričakujemo, da bodo v odbore za pobijanje draginje izbrani najodločnejši zastopniki konzuinentov. Kajti uspeh uredbe je v veliki meri odvisen, kdo bo izvajanje uredbe nadziral. Upamo tudi, da bodo pristojne oblasti upoštevale vsak stvaren predlog, ki bi ga smatrali kon-znmenti za umestnega, da se razširi uredba o pobijanju draginje še na nova področja. Kakor je uredba v splošnem dobra, gotovo še ni izčrpala vseh sredstev in možnosti, kako odstraniti sleherni poizkus navijati cene. Ne smemo pozabiti, da so navijalci cen iznajdljivi in da bodo na vse načine poskušali, kako bi se izognili kazenski odgovornosti za brezvestne špekulacije. Kraka ubogim Za delavce in njih družine, ki ostanejo brez kruha, moramo v pravem času org?inizirati pomoč Pretiravali bi, če bi trdili, da se za brezposelne delavce in družine pri nas ničesar ne stori. Vsaj imamo izvedeno zavarovanje za slučaj brezposelnosti in tudi nekatere občine prilično mnogo žrtvujejo, da olajšajo bedo. Trdimo pa lahko, da se vendarle še vedno premalo podpira brezposelne in da so posebno podeželske občine zelo rade brezbrižne v spričo množici brezposelnih občanov. Prošnjikom na kratko odgovarjajo te občinske uprave: nimamo kreditov, obrnite sc drugam! Občinske uprave pa ne pomislijo, da so dolžne skrbeti za občane, ki se sami ne morejo preživljati in da so tudi dolžne preskrbeti potrebna denarna sredstva. Zvišati bi morale socialno-politične proračune. Tega pa nočejo storiti, ker bi morale zvišati občinske doklade in obremeniti one, ki bi še vedno lahko nekaj primaknili za kritje neobhodno potrebnih občinskih izdatkov. Mislimo, da bi nadzorne oblasti morale predpisati občinam ono najmanjšo vsoto, ki bi jo morale trošiti za socialno politiko, ta dekretirana vsota bi se morala določiti po višini proračuna, davčni moči občine in po potrebah, ki se v okolišu občine pojavijo. 1 udi o potrošnji kreditov Borz dela bi se morali v sedanjih težkih časih uveljaviti drugi principi, kot so pa v veljavi. Ustaviti bi se morala vsaka investicijska politika in bi morale biti vse rezerve in vsi tekoči dohodki na razpolago za podpiranje brezposelnih delavcev, ki so v teh izjemnih časih v največji potrebi. Mnogo bolj kot kdaj bi morali paziti v današnjih kočljivih časih, da ljudje ne bodo lačni. Vsaj ni treba posebej povdarjati, da lačnemu človeku prihajajo na misel najbolj čudne ideje. Gotovo za današnji čas ni vseeno, kakšna miselna usmerjenost vlada med delavci. Z brezbrižnostjo napram lačnim ljudem ne smemo povzročati, da se širi med delavstvom miselnost, ki je usodna lahko za narod in državo. Zavedajmo se, da stoji pred durmi zima, ki bo vzela mnogim delavcem zaslužek. Poleg tega narašča brezposelnost tudi iz drugih vzrokov. Za delavce in njih družine, ki ostanejo brez kruha, moramo v pravem času organizirati pomoči Pa ne samo tako na pol in za silo, ampak vsestransko in pravično, da bo vsakdo pomoči deležen, ki jo je potreben. Razgled Socialno - gospodarski s Tri Evrope Bivši rumunski trgovinski minister in vseučiliški profesor Mihail Manoilescu iz Bukarešte je objavil nedavno o sodobni Evropi zanimiv članek, v katerem trdi, da obstojajo v pogledu industrijske, kmetijske in sociološke strukture dejansko tri Evrope. Profesor sc zavzema za one narode, katerih tdina-miko in preskromen, nezadosten življenjski prostor* morajo brezpogojno razumeti ostali narodi in pravi, da se da deliti današnja Evropa na tri različne dele: Prvič na zahodno Evropo z Anglijo, Francijo, Belgijo , Nizozemsko in Portugalsko, torej izvzeinši Portugalsko, so to zgolj industrijske države z velikimi kolonijami brez občutnega pritiska prenaseljenosti. Nekak podaljšek te skupine so severne države Danska, Norveška, švedska, Finska, ki živijo v varnem in zadovoljnem ravnotežju. Drugi del predstavlja srednja Evropa z Nemčijo in Italijo, ki sta industrijski državi z močnim vsakoletnim prirastkom prebivalstva in brez pomembnih kolonij. K njima se sme prištevati tudi še Španijo. V tretjo skupino, to je v vzhodno Evropo, pa je profesor Manoilescu uvrstil baltske države, bivšo Poljsko, Madžarsko, Rumunijo, Jugoslavijo, Bolgarsko in Grčijo, torej vse izrazito agrarne države z velikim prirastkom populacije in s tem tudi z veliko prenaseljenostjo. Po prepričanju omenjenega Rumuna se prištevata Rusija in Turčija med azijske države in narode, kar pa so zadnji dogodki precej demantirali. Stari dolgovi Iz uradnih ameriških statističnih podatkov je razvidno, da dolgujejo evropske države, ki so spadale ob koncu bivše svetovne vojne leta 1918. v antantni blok, Združenim državam severnoameriškim še vedno na starih dolgovih čedno vsoto 19.9 milijard dolarjev in to brez obresti za vsa leta, odkar so zadnje evropske dolžnice prenehale pošiljati dolžne obroke bogati čezmorski upnici. Glavni dolžnici Združenih držav sta Anglija z 9.7 milijarde in Francija s 6.7 milijarde dolarjev, dočim ostale zavezniške države skoro da ne prihajajo v poštev. V naši današnji veljavi predstavlja gornji dolg čedno «vsotico» okrog 1200 milijard dinarjev. Čeprav pa stari dolgovi še niso poravnani, je Amerika vendarle pripravljena Franciji in Angliji ter njunim zaveznikom nuditi tudi v sedanji novi vojni neomejene denarne in blagovne kredite. Obvezno plavanje Češko-moravsko protektoratno prosvetno ministrstvo je odredilo, da se v vseh srednjih, strokovnih in sorodnih šolah na celotnem njegovem področju, kjer so seveda že podani potrebni pogoji za to, uvede plavanje kot obvezen šolski predmet. V zvezi s to novo naredbo bodo v vseh večjih mestih s srednjimi šolami zgradili moderne pokrite zimske bazene, v katerih se bodo mogli učenci učiti plavanja tudi v zimskem času Umetne solnčne kopeli Na Švedskem so v poslednjem času izvedli zanimive poizkuse o učinku krc-menčevih svetilk na zdruvje rudarjev. Rudniška družba v Bolidonu je uvedla za svoje rudarje obsevanje, da bi tako nadomestila nedostatek naravne sončne svetlobe. Učinek tega je, da se zmanjšuje število bolezni in da se je produkcija pri vseh istih okolnostili dola znatno zvišala. po svetu Politični: Zadnji odpor zlomljen Obnovljene svobodne republike Poljske ni več. Njeni zadnji junaki, ki so stali cele tedne noč in dan na vairšav-skili in modllinskih barikadah v strašnem ognju deset- in desettisočerih nemških in ruskih toipo v, strojnic, pušk in letalskih l>oinb, so morali popustiti, ker že dneve in dneve z vsem civilnim prebivalstvom vred niso prejemali hrame in ker so morali podleči kljub nezlomljivi svoji morali in tradicionalnemu poljskemu junaštvu vsem ostalim grozotnim vojnim pošastim, kakor so poleg lakote in ognjenega orožja še požari, pomanjkanje vode, epidemije nalezljivih boiezni itd. Ko sta spoznala junaška branitelja in poveljnika oblegane Varšave in trdnjave Modlina, da je vsak nadaljnji odpor nesmiseln in da padajo po nepotrebnem tisočere nove žrtve, sta sklenila ■/. nemško armado častno predajo obeli mest. Trpljenje, ki so ga morali prenašati obupno boreči se Poljaki v tem zadnjem odporu, je bilo nepopisno. Nad 16.000 vojakov in nad 20.000 civilistov je obležalo v obeh mestih deloma ranjenih, deloma ubitih. Po -00 in še več nemških bombnikov je zadnje dni dobesedno zasipalo obe mesti z vsemi mogočimi bombami in nemško topništvo je bruhalo noč in dan smrt in razdejanje. Požarov niso mogli več gasiti, ker je primanjkovalo vode. Včeraj sta se obe mesti udali in s tem je vojna na Poljskem končana. Romanie v Moskvo Ob zaključevanju vojaških akcij na Poljskem se je pričela pravcata diplomatska bitka v moskovskem Kremlju, v katerega prihajajo z vseh strani z letali odgovorni predstavniki raznih zainteresiranih držav. Rusija je izsilila od Estonske prepustitev njenih važnih otokov, na katerih bodo sovjeti zgradili pomorska in zračna oporišča za svojo vojsko in bodo obenem tudi nadzirali vso estonsko zunanjo trgovino. Nemški zunanji minister Ribbentrop konferira že dva dlni s Stalinom in Molotovom glede razdelitve nemških in ruskih interesnih sfer v severni, srednji in južnovzhodni Evropi, zlasti tudi na Balkanu. Nič manjšega pomena ni navzočnost turškega zunanjega ministra Saradzogla v Moskvi, ki je napovedal povsem nove smernice bodočega mednarodnega političnega življenja mi ozemilju mod Črnim, Sredozemskim in Jadranskim morjem ter ob Donavi. Nova svetovna zgodovina že piše svoja prva poglavja in zemljevidi vidno spreminjajo svoje oblike. Čudna vo|na na zahodu Vojna poročila z" obeh strani na zahodnem bojišču dan za dnem ponavljajo kraitko, stereotipno fra^o: spremembi pravil Bratovskih skladnic in o tolmačenju čl. 221 obrt. zakona. Podružnico NSZ naj na to konferenco* pošljejo svoje zastopnike. Medvode Delavstvo tovarne Medič & Zunkl v Medvodah jo kruto prizadeto z veliko-redukcijo, ki se je izvršila, kakor zatrjuje podjetje, zaradi poni anjkanja-dela, odnosno pomanjkanja semena. 16 delavcev je dobilo v soboto odpoved, izmed katerih so nekateri družinski očetje. Odpoved je delavce tem težje zadela, ker se nahajamo ravno-pred zimo. Pri redukciji 1° podjetje-premalo upoštevalo socialne pri i (, niti dolgoletne zaposlitve ter je tako tudi prekršilo kolektivno pogodbo, če so bo odpoved resnično izvršila, opozarjamo podjetje, da krši nekatere-predpise kolektivne pogodbe in določila socialne zakonodaje. Ugoden nakup manufakture pri 1 . TBPIN P Oglejte si izložbe Blago in cene govorijo!- INSER1RAJTE V NOVI PRAVDI« M .. zpfrti„fnn Din 10 polletno Din 20—, celoletno Din Posamezna številka Din t--. Naročnina: mesečno Din 4 -, četrtletno D n »B\ ,P vrn-njo Po^nofekovni raflm štev. 17.177. Poštni predal štev. 74. natmova ulica 8, telefon štev. 21-32. Rdkopui Delniško tiskarno, d. d. v Ljubljani Francč Pintar. Vsi v Ljubljani. SrfSSS