P
I J!
r\fP i i 1 ''
/ vji/ tiau
^ffhv
BEOGRAD, včezao je bila v Beograda aretirana namesčenka veleposlaništva Združenih držav Milka M a r k o v i č„ Markovičeva je jugoslovanska državljanka.
SISAK. Pred okrožnim sodiščem v Sisku so ,ie včeraj začel proces proti skupini mačekov sko-kri žar skih teroristov. Glavni obtoženec je čevljarski mojster Stjepan K r i v o š i č is Siska, ki je bil^vodja teroristične skupine. Poleg Krivošiča se ci na zatožni klopi še 16 drugih krivcev. Skupina je obtožena zločinov proti državi in ljudstvu, ker je delala za tujo špijonažo, z namenom da se s tujo intervencijo spremeni obstoječi politični in socialni red v državi. Krivošic je dajal tujim agentem lažna poročila o položaju v Jugoslaviji. V poročilih je med drugim tudi označeval mesta$kjer naj letala odvržejo orožje in drugi material mačekovsko-križarskim tolpam. Na včerajšnjem zasliševanju ^e Krivošic zanikal, tla. bi izdelal načrt o poboju vodilnih pristašev sedanjega jugoslovanskega režima. Razprava se nadaljuje. (Gornjo vest je objavil dan^s zjutraj ob 7)50 beograjski radio).
PARIZ. Ko je končal posvetovanja z voditelji strank, je predsednik republike Auriol izročil mandat za sestavo nove vlade socialista Ramadieru. Leon Blum je že predhodno iz zdravstvenih razlogov odklonil mesto predsednika vlade. Ramadier bo skušal sestaviti široko koalicijsko vlado. Če pa v tem ne bi uspel, bodo vlado zopet prevzeli socialisti sami. Vodstvo MEP se j6 izjovilo za čisto socialistično vlado, po modnosti z vsemi dosedanjimi ministri, da bi nadaljevali z načetimi gospodarskimi reformami.
CELČVEC. Celovški radio je sinoči v slovenski oddaji v grobih obrisih objavil mejo, ki jo zahteva Jugoslavija napram Avstriji na Koroškem. Meja naj 'hi tekla tako, da bi Ziljska dolina z Beljakom pripadala Jugoslaviji. Od Beljaka bi šla na Qsojsko jezero in od Osoj skoraj v ravni črti na Mostič, od tod pa prako Svinjske planine na Labodsko dolino nad Št.Pavlom. Jugoslovanska spomenica naslovljena na se-
danjemu londonskemu zasedanju navaja kot dokaz avstrijske krivde za vojno imena številnih Avstrijcev , ki so vodilno sodelovali ob nemški invaziji in pozneje za časa okupacije Jugoslavije.
RIMo Po povratku predsednika vlade Te Gašperija iz Združenih držav, je zunanji minister Nenni podal ostavko na svoj položaj radi krize v socialistični stranki in radi novonastalih nesoglasij glade zunanje politike.
VARŠAVA. Britansko veleposlaništvo v Varšavi je sestavilo posebne leteče skupine, sestavljene od nameščencev veleposlaništva, Ki bodo nadzirale nedeljske volitve na Poljskemo
ATENE« Predsednik vlade Tsal-daris""je pozval liberalno stranko, da do ponedeljka,ko se sestane grški parlament, odgovori /ili je pripravljena sodelovati v vladi, ki bi ji predsedoval nad-strankBrski sbrokcvnjak.
BRATISLAVA. Oboro 2 tolpe z Ogrskega prehajajo čvz mejo in plenijo slovaške vasi.
AVSTRIJA IN BEGUNCI
Na razna vprašanja glede beguncev lir njihove' prehrane v Avstriji je avstrijski kancler inž. dr. Figi pismeno°povoril,da vsi DP s v Avstriji dobivajo cvpjo hrano iz U.KRR Aninih dobav,ki so na -menjene avstrijskemu prebivalstvu »Zunaj tabori so. živeči be.gunoi dobivajo iste cbreke,'kakor avstrijsko prebivalstvo in jo tuli plačujejo s svojim zaslužkom.Poleg teh pa so Se begunci,ki gIve po tabori s čih, kat or ih je vsega skupaj kak j h 100,000'.Kakor porogajo zavezniki, tudi mnogo*izmed teh dela in eno tretjino svojega zaslužka vračajoča plačilo preskrbovalnine avstrijski upravi. Sicer UEEtliA živila dobavlja neposredno tat orli Sem, vendar pa večji del Živega izvira iz avstrijskih dežel. Stroške za uprave ‘tel-ori/VČ in'prehrano morajo plačevati dež-ele^katerim potem zveza vrača stroške.
Na drago vprašanje je kancler odgovoril,da za prebrano beguncev potrebni 6.1 ve z y kakor mleko, mlečne izdelke 7 sve&e sočivje itd. izvira j.z avstrijskih pridelkov,Poleg'tega je zvezna vlada po za -veznikih bila c c vecena, da bo avstrijska uprava morala prevzeti vso preskrbo beguncev v isti meri kokor skrbi zn avstrijsko- ‘prebivalstvo, kakor hitro bedo nehale UNRRA-ine dobave.	j
Končno je zvezni kancler naglasil,da je avstrijska vlada v stalnih stikih z begunskim direktorjem, zavezniškega .sveta glede odstranitve preaeljerih oseb,Po trajni repatriaciji Nemcev iz Nemčije in Češkoslovaške kakor tudi Nemcev iz Ogrskega sc število DPS stalno krci »Od osvoboditve Avstrije do 50»septembra 194-6 je iz Avstrije od^lo,pri čemet Vorarlberg" ni upoštevan, 771.064 tujcev.Glede drugih tujejezičnih tujcev v Avstriji je bilo zvezni vladi, ob -ljubljeno,da bodo odpeljani v letu 1947.To se bo-zgodilo,kakor hitro bo odbor Združenih narodov sklenil,v katero.čezmorsko deželo naj se preselijo,.
LAKOTA NA VSE M. S VETU.	'■ r
'Kako velika stiska je za vsakdanji kruh po vsem. svetu,
najbolj sledi iz uradnega poročila washingtonske vlade»ki"pravi,da
, .ti.vij. v u j e
ja (ameriška in angleška cona) nad 500,000 ton.francoska oona Nemčije 55.000 ton,Anglija in domini joni 90=000 ton,Italija 225.520' ton Indija 69.000; Avstrija 55 .0Q0Poljska 8*599, dalje bodo delčžne ame-ri ske ga kruha' tudi Ki ta j ska „ Gr oj. j a, Belgi j a , F?. nslaa, Ja po nska, Kor e j a. južna'in srednja Amerika*K'a$tete niso nekatere vzhodne evropske države,ki so tudi v stitfki in bodo morale tudi kaj dobi ti,saj jej na primer Bolgarija zagradi slabe letine morala znižati krušni dnevni ob rok za osebo na 4*0 gramov.	i	v':'	-
DROBNE NOvICE,;	AVSTRl	JSO	...LIS	T£...	piše	j	o	/da	ni	-
WiAJ£.UX>...	jfcirf,	U.-.	v ... ,	J c viau..	teVth
že zdaj ugotovil a., da bodo njego	i’r
Uti auct, v>,u u;, v.u;a,y,v-^ MJuu	. POHSKE ..."..'EJE...OB .,01®I. Amerika
V3. xmec,ci st.ran.ci pi* .vo1*^s.l.o.-1*. bo priznalaykskor poroča iz prisodili le M glsaov.oa »aeet. l0,ton^ United prešo. ka vol „.oo ja iaes „aooomora J. .Ho.	...............: .1...0.„..W1. :..........
•	kdor se .ho .®.'.uciti spanšcte,
IOOoOvU .oj ege vi n^ pr**. v .»v v,	lahko kiipi skripta za'Sp., jezik
. PRODAM ..I.KOBli JE s.t e v, 4 2 ,moč-	'bar • 15/22,
ne delavske.Bar. 45/1.	- - -
Sc beta, 18. januar ja 1947. TABORIŠČNIK Stran 51.,Štey.l6.
Svetovna osmina od 18.- 25.januarja
Jezus Kristus je ustanovil eno Cerkev za vesoljni Slove Siti
rcd„V njej naj"bi vsi spoznali tebe,Oče,in tistega,ki si ga poslal", "da "bi bili vsi eno11 in "da bi bila ena čreda in'e?i pastir",je Ustanovitelj sv.Cerkve izrecno in prisrčno melil ob slovesu od učenčev na veliki Če* trt ek »Dejansko stanje pa kaže, da krščanski svet tudi v verskem oziru ni en ten,ampak razdel jen.Imaino katoliško Cerkev.imamo pravoslavne cerkve, celo vr&top-’-o te s tankovskih sekt itd.To stanje ne more biti v Se c vernemu krist j anu„ Posebno močno domc. tožje po strupni edinstveni Cerkvi,po verski edinosti se je začelo po prvi svetovni vojski kaseti prav med protestanti.
L. 1923 šo sklicali luter-* vci kongres v Eisenachu v dneh od 19. do 23, avguste,Kongres je izzvenel v poziv,naj se zedinijo vsi protestanti o Podobno nalogo si je nadela "Vesoljna konferenca Kristusova Cerkno za življenje in delo%k:U so jo ustanovili 1. 1920' ameriški protestanti. In* j en delokrog je prevsem misijonsko delo doma, dobrodelnost itd«,
Globlje segajo poizkusi ameriških in angleških protestan-tcv?ki so ustanovili 1» 3.920 stalno institucijo; "Svetna konferenca za vero 'in ustavo" (Viforid Conference on l^aith and Order) s sedežem v Ameriki,Geslo ji je; cepljenje V različne skupine naj poneha,vrniti se je treba k edinstvu vere in ustave.
Ti ljudje v ta namen tudi molijo.£e nekaj let sem poziva "Konferenca za vero in ustavo" vsako leto svoje člane,da naj molijo za edinstvo kr ^canstva,Se 3: "edinstvo more doseči samo cerkev,ki kleč: na kolenih"0V njihovi molitvi beremo 7 "Odpusti nam nago samovoljnost .»o:zahvalimo se T.i za Tvojo potrpežljivost,ki jo imaš z nami sredi naših razdorov"=
Na svetovnem kongresu v Ženevi 1„ 1920 je sklenila :,Konfe-renca za vero in ustavo"yda se pridruži katoliški Cerkvi' v osemdnevni molitvi za cerkveno edinstvo od 18, do 25.januarja,To osemdnevni -co je potrdil 1. 1909 Pij X. in Benedikt XV 8 jo je 1. 1916^ obH-Sigo-daril s popolnim odpustkom*Vpeljal pa je to osemdnevnico 1*'1908 protestant 0 .Jakob Paul Fr a. ve is v Ameriki in prestopil 1. 1910. s 17 tovariši v Katoliško Cerkev.
Katoliški škofje vsega sveta priporočajo osemdnevnico svojim vernikom.Sprejela je osemdnevnico tudi anglikanska cerkev in polagoma najbrŽe vsi protestantje. - Kot verni katoličani v tej osmini gireče molimo,da bi do tega zedinjenja čim prej prišlol
Da bi bile naša molitve čimbolj goreče,je prav,da vemo za posebne namene vsakega dneva te osmine posebej. 18,1. za zedinjenje vseh kristjanov z rimskim papežem,19»1» da bi se vzhodni kristj^mi vrnili v katoliško Cerkev; 20.1» da bi se vrnili anglikanci 21,1. da bi se spreobrnili evropski protestantje, 22„1. da bi vat:: pili v kat615,čko:Cerkev vsi ločeni ameriški kristjani, 23.1» za spreobrnjenje grešnikov; 24.ln za spreobrnjenje Judov; 25.1. za spreobrnjenje vsega krščanskega sveta.
Molitev osmine se glasi; Naj bodo vsi eno,kakor ti,Oče, v meni in jaz v, tebi,da bodo tudi oni v nama eno,da bo svet veroval, da si me Tl pcslal„Jaz tebi pravim:ti si skala.ln na to skalo bom zidal svojo Cerkev, Molimo-. Gospod Jezus Kristus,ki si rekel svojim a-po.stolom; "Mir vam zapustim,svoj mir vam dara", ne glej na moje grehe, ampak'na vero svoje Cerkve,in utrdi jo po svoji volji v miru in edinosti »"
SELITEV ISTRSKIM ITALIJANOV
Nemški listi
poročajo iz Bolcana,da so italijanske oblasti ge priznale italijansko državljanstvo 6.000 Italijanom,ki so se pred"kratkim tja preselili iz tistega dela Istre,ki pripada Jugo slavi ji« V j užili h Tirolali'bodo Italijani naselili 100.000 beguncev iz Istre,Itali j ani iz Pulja imajo v Bolcehu že pripravljene službe pri
S tem v zvezi naj navedeno,kaj ameriški listi poročajo o selitvi Italijanov iz Pulja,odkoder jemljejo s seboj tudi to v-.rniške stroje .Zaradi tega so bili v Pulju že hudi spopadi .Izt,e d 32,000 prebivalcev tega istrskega mesta se jih baje misli 29,000 preseliti na italijansko ozemlje„puljci so prosili Ameriko in Anglijo,da bi mesto 'ne bilo poprej izročeno Titu,preden ni zadnji Italijan odgel od tam.Vsi pojdejo v Italijo,Za prevoz njihovega pohištva bi bilo tre- g ba všnlc dan po 20 vagonov skozi 120 dni,Ljudi pa bodo vozili z lad- ^ ja:;d„Puljci bi se sicer raj Si naselili v Gorici ali kje blizu Gori-pa tega zavezniki ne pi',.ste,ker bi to Se povečalo spore
ce, vendar
bila
.tali.i ansk a vi ada
SLOVENCEV *
Vestnik - Tednik za
med Slovenci in Italijani v Gorici*Zato je
prisiljena naseliti jih v Tiro1ahrkjer pa je zato prišla navskriž s tamle a j šnjimi Nemci in Avstrijo. ' y
»NOVE ARfTACIJE ipROSm
Pod tem naslovom poroča "Slovenski slovensko Koroško", ki je dne 10 6t„m. izšel na D.maju,da so "odgovorne oblastiv dne 3» .januarja po ponovni hišni preiskavi aretira-le podpredsednika POCF^dr* Luka Sd.en5nj.ka v Boberlivasi,njegovega brata Andreja, po domače Hojnika,"prav tako znanega partizanskega borca". Bne 2. januarja je bil ai e tiran lesni trgovec iz Bistrice pri Pliberlcu Ažman in Munan iz Globasnice Friderik Hrast.Dne 3*januar-ja sta bili aretirani Anica in Marica prajnik iz Doberlevasi,naslednji dan pa so v Globasnici bili aretirani Janez Zanki,Frano Wut-te in Viha Wutt-e»- Omenjeni list ostro obsoja te aretacije,češ da dokazujejo, "da reakcijoname oblasti ovirajo prizadevanje koroških 0 Slovencev za demokratizacijo-in za njihove pravice"„
Prav ta teden je avstrijska sopisju objaviti,da avstrijska oblast
vlada dala po avstrijskem ča-ni izvrgila teh aretacij.
SPET
SMRTNI
2
4'
ARKI
tako
naravnali,da bi v skup-prav na so^-rs£no ozemlje,ki bi
da je
Iz
"Colliers IV
iščejo sred
ne v.ltra sclnčne garke" » Te Sarke nem. Šopu padli na zemljo,in sicer nat> s prebivalci vreti. zgorelo. - Ždi pa se - hvala Bogu -to napovedovanje le bolj neke vrste propaganda.
- o -
POIZVEDBE.Gospa Škulj Fran cka?d;ma'iz Iga pri Ljubijani,naj se oimprej javi v bar.27/3»Za njo poizveduje njen mo8 iz Kanade.
ZMENJAIvt zapestno uro za moško obleko „ Baraka 27/3.
•pisu -veniki cnonos-
SRBSKA GLED0SKp^PIKA "Cika Sveta" bo , drevi ob 8 v 'ft’Doniu z#age" priredila večer s humorjem in petjem0
IZGUBLJEN je bil rdeč ro^ni v ene d o 0 'd'da .na j se v bar. 6/1.