r n Nftjve£ji slovenski dnevnik v Združenih državah Velja in. vse leto ... $6.00 i . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 U ffl 0 H J GLAS NARODA r Lisi slovenskih delavcev V Ameriki* The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays | and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: BARCLAY 6189 Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879 NO. 117. — ŠTEV. 117. TELEFON: BARCLAY 6189 NEW YORK, SATURDAY, MAY 18, 1929. — SOBOTA, 18. MAJA 1929. Nadaljna nasilja v Elisabethton, Tenn. ŠERIF JE ŽE VNAPREJ ZAHTEVAL PROGLASITEV VOJNEGA PRAVA Vodovod v Elisabethton je bil demoliran. — Mili-čar ji sc aretirali na stotine piketov. — Štirje stav-karji so bili povoženi. — Predsednik Ameriške Delavske Federacije Wm. Green se opravičuje EL1ZABETHTON, Tenn., 17. maja. — Dina-mitna eksplozija je poškodovala včeraj glavno vodovodno cev, ki je oskrbovala vse mesto z vodo. Tudi to poškodovanje so skušali naprtiti štrajkarjem* dasiravno niso prizadeti le stavkarji, temveč vsi prebivalci kraja, ne pa tovarne. Bemberg tovarna dobiva vodo iz mestnega vodovoda. Kmalu po eksploziji je bil aretiran neki George Crow, šerifu Morelandu je rekel, da ga je neki moški sinoči opozoril, da bo vodovod dinami-tiran. Dvesto miličarjev so takoj poslali na pozorišče eksplozije Na poti tjakaj so aretirali sto piketov. V opravičilo aretacije je rekel poročnik Ferris, da so stavkarji pretili nekemu pomožnemu šerifu z revolverjem. Nobeden izmed stavkarjev ni storil miličarjem kaj žalega. Vsled raztrelbe vodovoda je bilo mesto nekaj časa brez vode. Več trukov so poslali v enajst milj odaljeno mesto Johnson ^ity po pitno vodo. Vodovodna družba je izjavila, da bo lahko popravila škodo Še tekom današnjega dne. Serif Moreland, ki stori vse, kar želi vodstvo tovarn, je že včeraj zahteval proglasitev vojnega prava v celem okraju. Izjavil je, da je to potrebno vsled splošnega napetega položaja. Generalni poročnik Boyd pa je odvrnil, da proglasitev še ni potrebna, dasiravno so mogoče štrajkarji razstrelili vodovod. Governer države sicer lahko proglasi vojno pravo, a treba bi bilo posebnega zasedanja zakonodaje, da potrdi to akcijo. Taka je namreč po-staya v državi Tennessee. WASHINGTON, D. C., 17. maja. — Predsednik Ameriške Delavske Federacije William Green verjame trditvam podjetnikov in pomagačv, da so stavkarji požigalci in dinamitardi. Objavil je tozadevno pojasnilo ter rekel: — Stavkujoči delavci v Elisabethton so bili zavedeni vsled ravnanja lastnikov tvornic k uničevanju lastnine in drugim nasiljem. Uničevanja lastnine so bila neizogibna,-in governer je posvaril kom-panije naj ne dajejo stavkarjem povoda za taka ne-postavna dejanja. Trmoglavost podjetnikov in u-poraba čet pa nista mogli imeti za posledico nobenega drugega rezultata. S tem pa še ni rečeno, da odobravamo dejanja stavkarjev. S tem je hotel Green povedati, da so stavkarji u-ganjali nasilja, ne da bi naprtil kako krivdo stav-kokazom ali drugim elementom. Semkaj se je vrnil osebni zastopnik Greena in prinesel seboj zelo pesimistična poročila glede po-Jožaja v stavkarskem okrožju. Vsled stališča tovarnarjev ni nikakih izgledov, da bi bilo mogoče stavko uravnati. Vsa tozadevna prizadevanja so bila vsledtega opuščena. Boj proti mehiškim verskim fanatikom. MEXICO CITY, Mehika, 17. maja. — General Eitfogio Ortiz je odšel v državo Gua dal ajar, da prevzame vodstvo vladne vojaške kampanje, proti verskim fanatikom. Portes Gil in vojni minister CaHes sta mu dala končna navodila. Potres povzročil lakoto. ZEPPELIN JE PRISTAL V FRANCIJI ODGOVORNOST ZA KATASTROFO ZVRAČAJO NA POLAGALCA CEVI Vodljiva zračna ladja se je morala ves dan boriti proti vetru in viharju.— Pri pristanju so pomagali francoski vojaki. TOULON", Francija, 17. maja. Po ves dan trajajočem boju z vetrom in viharjem je "Graf Zeppelin' nocoj pristal na tukajšnji mornariški ]>ostaji. Pri pristanju so pomagali francoski vojaki. Le dejstvu, tla sta dva motorja še vedno delovala, se je zahvaliti, da se ni balon spustil na Sredozemsko morje. Xa "Zeppelinu" se je nahajalo osemnajst potnikov in 41 mož posadke. Pristan je se je završilo v najlepšem redu. Francoska vlada je poslala 11a postajo dovolj vojaštva, da nudi vso potrebno pomoč. Po pristanju je rekel dr. Ecke-ner, da ni bil nihče izmed potnikov ali moštva poškodovan. "Zeppelin" je bil vso noč pod kontrolo. Pred pristanjem je deloval en sam motor. Smrtnonosni plini so še v petek ogrožali delavce v razvalinah. — Priprave za pogreb 127 žrtev. — Bolniki, zdravniki in bolniške strežnice so bile odposlane v bolnico, da jim preiščejo kri. — Zavoji filma eksplodirali. — Vrat ni bilo mogoče zapreti. CLEVELAND, Ohio, 17. maja. — Včeraj je smrt še vedno ogrožala številne osebe, ko so se vršile priprave za pogreb I 27 žrtev, kojih življenje je bilo upihnjeno vsled strupenega plina in požara. _ Bolniške strežnice, bolniki in zdravniki — vsi oni, ki so ostali še živi — so bili poslani danes v druge bolnišnice, kjer jim bodo preiskali kri. Namen te odredbe je izgnati iz njih teles najmanjšo sled strupa. 150 TISOČ LJUDI JE IZPRTIH NA ANGLEŠKEM KANADA SE NE BRIGA ZASUHAČE Izprtje v Manchestru je bilo posledica stavke bombažnih delavcev.— Izdelovanje blaga i z bombaža bo ohromlje-no. Kanadski parlament j e odklonil zahtevo, naj se ne da ladjam, naloženim z žganjem, potrebnih listin. OTTAWA, Kanada, 17. maja. Združene države so naprosile kanadsko vlado, naj ne da potrebnih listin onim ladjam, ki prevažajo žganje v Združene države. Prošnja je bila včeraj predložena parlamentu, parlament pa jo je gladko zavrnil. Vlada bo morala vsledtega pojasniti svoje stališče v tem o žiru. Združene države so mnenja, da je le -za vr n en je teh listin uspešno sredstvo, da se prepreči dovoz žganja iz Kanade v Združene države. Verjetno pa je, da bo imel kanadski parlament- zopet priliko razpravljati o tem vprašanju, ker so bile -sprejete številne prošnje, naj se zanika potrebne listine ladjam. ki odhajajo iz Kanade v Zdr. države ter so obložene z žganjem. MAXCHESTKK, Anglija, 17. maja. — Lastniki večine tukajšnjih bombažnih tvornic bodo pro-nahali obratovati ter s tem pognali na cesto 150,000 delavcev/ Xa ta način sc bodo gospodarji maščevali za stavko, ki je bila proglašena pred več tedni v nekem department u. Sklep glede izprtja .je storila zveza tvorničarjev ;k> dolgih konferencah. Pričet k oni tega meseca je objavila zveza, da bodo njeni člani zaprli tovarne, če be štrajkarji ne vrnejo na delo. Ljudje, ki dobro poznajo bombažno industrijo, so danes izjavili, da br> kmalu skoro pol milijona delavcev brez dola, če bo trajalo Izprtje le količkaj časa. VOLUME XXXVII. — LETNIK XXXVEL EVROPA DOBRO NAPREDUJE, - PRAVI PREJŠNJI POSLANIK Prejšnji ameriški poslanik v Angliji je podal razveseljivo poročilo o evropskem industrijskem položaju. — Proslavil je tudi Ligo narodov, a ne vidi nobenega vzroka za priznanje Rusije. — Italija še eksperimentira. Bivši ameriški poslanik v Angliji Alanson B. Houghton je govoril pred industrijalno konferenco v New Vorku ter rekel, da so posamezni evropski narodi zelo napredovali v ekonomskem oziru tekom zadnjih sedem ali osem let in da bodo kmalu okrevali od povojne depresije. Nesrečo sta najbrž zakrivila dva polagalca, cevi, katera je policija zaprla. Izjavila sta, da jima je bilo naročeno popraviti parno cev pod sobo za X-Ray filme. Odstranila sta del tal, toda cev je bila preveč vroča, da bi se mogla! dotakniti. Vrnila sta se v delavnico, misleč, da se bo medtem cev ohladila. Devetdeset minut kasneje sta prišla nazaj ter opazila dim v sobi. Začela sta gasiti, takoj nato se je rrt završila prva eksplozija, ki ju je podrla na tla. Splazila sta se iz sobe ter sta iskala zavetja, ko ju je druga eksplozija vrgla skozi okno, Xitrogernski plin, ki se je razvil v sobi, se je združil s kisikom v zraku, nakar se je stvoril nitro-genski dioksidu i plin, ki pomenja gotovo smrt za vsakega, ki ga vdihava. Plin bi ]«» ne mogel iz sobe za filme, če bi bila vrata zaprta. Vrata so bila že prej napačno zgrajena. ker se niso avtomatično za-tvarjala. Vrata bi se morala avtomatično zapreti, kakorhitro bi temperatura v sdhi narasla. Ce bi se to zgodilo, bi bilo le par žrtev, up j>a stosedemidvajset. POLOŽAJ NA KITAJSKEM Patriarhovo truplo iz-kopano. * Kantonska vlada poroča o porazu sovražnika Sile iz province Kwang-si so se umaknile proti Swatowu. Dolgotrajna ljubezen. VlDE^r, Italija, 17. maja. — Truplo Bertranda Da Caliors, oglejskega patriarha, je bilo včeraj dvignjeno iz sarkofaga, kjer je počivalo od leta 1350. Truplo je Odjw>r Kantona proti invaziji še dobro ohranjeno. Sedaj se vrše Kwangsi čet je postal močnejši, obredi za kanonizaeijo patriarha, i Iztočno od Kantona so bili pogna- K ANTON. Kitajska. 1<. maja. kateri je bil onega leta zavratno umorjen. Patriarhova koža je bila sirena staremu pergamentu, ko so otvo-rili sarkofag. Našli so tudi njegovo mašniško dragocen nakit. Med COLUMBUS, Ohio, 17. maja. — Pred več kot petdesetimi leti sta 1 obleko ter se zaljubila da lviefer in Charles ' nakitom je tudi krasna roža, dar Voeum. ko sta hodila skupaj v ogrske kraljice sv. Elisabete TEHERAN, Perzija," 17. maja. Governer Korasana je sporočil, da je več kot dva tisoč ljudi umrlo vsled posledice potresa, ki se je pojavil db sovjetsko-perzijski meji. Nadaljnih dva tisoč oseb je bilo poškodovanih. Letina je taiko slaba, da je izbruhnila lakota v tem ozemlju. šolo. Ljubezen je trajala več kot pol stoletja. Včeraj sta se poročila. Oim je stara sedemdeset, ženin pa osemdeset let. Misijonarski zdravnik je je podlegel tifusu PEKING, Kitajska, 16. maja. V glavni stan kitajsko-angleškega misij ona je dospelo poročilo, da je umrl v Lanchowu. Kansu, dr. Leigh ton Rand. glavni zdravnik tamošnje bolnišnice. Podlegel je tifusu. Patriarha so ubili vazali goriškega grofa, ko se je vračal s koncila v Padovi. Grob so odprli, ker so domnevali, da je bil oskrunjen tekom vojne. Bivši diktator aretiran. ATENE. Grška, 16. maja. — Bivši grški diktator general Pan-galos je bil -nocoj aretiran. Zagovarjati se bo moral zastran sleparskih kontrastov, ki jih je sklepal tekom svojega režima. ni nazaj vstaši in sicer na razdaljo dvajsetih milj. doeim so pri Samshui Kantončani ujeli dve Kwangsi bojni ladji. Kantonški avijatiki, katerim poveljuje polkovnik Gang, so sporočili danes, da nameravajo /prizori t.i zračni napad na breziouo brzojavno postajo v Vučovu tei uničiti s tem stike med Kvangsi četami v tej provinci. HONGKONG, Kitajska, 17. maja. — Neko ofioijelrto poročilo iz Kantona nazna-nja, da so Kantončani porazili močan oddelek Kwangsi četMer se zopet polastili važne postojanke vzhodno od Kantona. Čete iz Kwangsi se baje umikajo proti Swatowu. ROJAKI, NAROČAJTE 8E NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI, Politične zadrege in tradicije pa ogrožajo št* vedno ves evropski položaj, vsaj /. ameriškega stališča. Bivši poslanik Houghton in dr. Bowman, ravnatelj ameriške zemljepisne družbe, sta bila glavna govornika na tem sestanku. Houghton je rekel, da vrši Liga narodov dobrodelen vpliv na vso kontinentalno Evropo in da združuje svojo pozornost na splošne probleme med narodi. — Nobenega razloga ne vidim, zakaj naj bi se izpremenilo sedanje stališče Združenih držav napram sovjetski vladi. Po mojem osebnem mnenju bi bila vsaka iz prememba v položaju med Zdru ženinu državami te rusko sovjet sko vlado nemogoča, dokler bo se d am j a generacija kontrolirala za deve v Rusiji. Aglija, Francija, Nemčija ii Italija napredujejo v gospodar skem oziru. V Franciji ni nikaki nezaposlenosti in le malo nezapo slenrh je v Nemčiji. Anglija se št vedno bori s problemom nezapo slenosti v gotovih industrijah. Devet- desetin angleških industrij pa .je zdravih, dobro opremljenih ter zelo produktivnih. — Italija se nahaja še vedno sredi velikega eksperimenta, ko-jf^ga končni izid ni še viden, čeprav so metode, katerih sc poslužujejo v Italiji, jako uspešne. Nemčije ne more ni kdo ovirati klju'b velikanskim bremenom, katera mora nositi. Glede am g! eško-am briških odno-šajev moram reči. da im vidim nobenega razloga, zakaj naj bi ne bili naprej prijateljski. Med obema državama ni niti enega problema, ki bi ga ne bilo mogoče prijateljski rešiti. POSVETOVANJA IZVEDENCEV 0 NEM. PONUDBI Belgijci in Italijani s c vedno niso zadovoljni, dočim so drugi pristali v nemško ponudbo. PARIZ, Francija, 17. maja. — Reparacijski izvedenci upniških narodov so študirali danes predlagano besedilo komitejevega poročila, o katerem bodo še pozneje razpravljali. Dr. Iljalmar Schaeht, načelnik lemške delegacije, je >stal v svojem hotelu, dokler ne bo sklenjen logovor med zavezniki in ameriškimi zastopniki. Neki nemški t/-/edenec pa se je oglasil v glavnem itanu komiteja še pred poldnem, la pojasni vsebino gotovih nemških pogojev. Glavna o]»ozicija proti predlogu Owen Younga prihaja sedaj od Belgijcev hi Italijanov, a drugi upniški narodi so izjavili, da ne najdejo ni kake slabe točke v nemških pogojih. Danes zjutraj se je bližal k<>-mitej svojemu cilju ter je uparti. da bo njegovo delo kmalu konča no. Sto c-seb zgorelo na Poljskem. LONDON, Anglija, 17. aprila. Iz Varšave poročajo, da je sto oseb zgorelo v velikem požaru v mestu Iwie na Poljskem. DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: ▼ Jugoslavijo Din. 500 ................$ 9.30 1,000 ................$ 18.40 2,500 ................$ 45.75 5,000 ................$ 90.50 " 10,000 ................$180.00 ▼ Italijo Lir 100 ................f §.7» " 200 ...................$11.30 " 300 ......................$16.80 " 500 ......................$27.40 " 1000 ......................$54.25 8tranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma e našim zvezam v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2%, Pristojbina znaia sedaj za izplačila do $30. — 60c; ■a $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. Za izplačilo večjih zneskov kot goraj navedeno, bodici ▼ dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo ie boljšo pogoje. Pri velikih naka-. *ilih priporočamo, da se poprej z nam iporaznmet« glede načina nakazila. IZPLAČI LA PO POŠTI SO REDNO IZVR&ENA V DVEH DO TREH TEDNIH NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO 75c. 5AKSER STATE BANK 62 COBTLANDT STREET, NEW JOBJL, N. X. TšUpkonss Barclay 0380 mm GLAS NARODA (9LOVENE DAILY) FrmnJt Owned and Published by gLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Ixmu Benedik, Treaenn PUm of biuiBMi of the corporation and address«« of above office«: Ml Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. GLAS NARODA" (Voiee of the People) Issued Every Day Except Sundayt and Holiday». W>a celo leto velja lisi ta Ameriko in Kanado -______—$6.00 Ea pol leta________$3.00 ta četrt leta_______$1.60 Za New York na celo leto —$7.00 Za pol lata_____________$3.50 Za inotemstvo ta celo leto —$7.00 Za pol Uta_________$3.50 Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement. 'Glas Naroda" ithaja vsaki dan ievtomSi nedelj *n praenikov. Dopisi bres podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročiti-ker, prosimo, da ee nam tndi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje _najdemo naslovnika.__ "GLA8 NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. T Telephone: Barclay 6189. __ TRAGEDIJA V CLEVEIiANDTJ Že več let ni nobena katastrofa tako pretresla Ameriko kot jo je tragedija v Clevelandu. V bolnišnici je nastala eksplozija, po sobah in hod iiikih se začeli širiti strupeni plini, bolniki, strežnice in zdravniki so začeli cepati kakor muhe po tleh. Prva poročila so javljala, da je bilo mrtvili 94 oseb. Nadaljna poročila so označevala število mrtvih nad sto. Včerajšnja poročila so ugotavljala, da jih je mrtvih 127. Trideset ognjegaseev, stražnikov in bolnikov se nahaja š<* vedno v smrtni nevarnosti, kajti proti strupenemu plinu ni nobenega zdravila. Človeka se bolj pretrese, če se pomisli, da so se vsi ti pošastni prizori vršili v poslopju, ki je posvečeno ohra-njenju življenj. Človek hi skoro domneval, da so se brezdušna orodj; znanosti uprla svojim gospodarjem, začela razkazovati svojo pošastno moč ter se rogala vsem človeškim naporom. "ZEPPELINOV" POVRATEK Ko je dospel "Graf Zeppelin" na s\ oji drugi vožnj •nroti Ameriki nad Gibraltar, so se pojavili na motorjih laziti nedostatki. Morda hi premagal dolgo pot do Amerike, toda po-»slvus bi bil prenevaren. Nad Gibraltarjem se je obrnil ter se vrnil. To jasno dokazuje, da so bili na poveljniškem mostič-ku treznomisleči ljudje. In če bi bili vsi dobri zrakoplovci obenem tudi trezno-misleči, bi se število avijatiskili nesreč znatno zn«mjšalo PAPEŽ KOT GOSTITELJ Ko je bila podpisana lateranska pogodba med Vati. kanom in italijansko vlado, je povabil papež zastopnike italijanske vlade h kosilu. Gostje so se dobro pokrepčali, kajti jedila so bila naslednja: juha v skodelicah; jajca, napravljena na pijeinonteški način; jezik v rižoti; pečen fazan z mešano solato; sparge-Iji v holandski omaki; orehova torta; pecivo; sadje; sir; likerji. Zalili so pa: z belim parskim vinom, rdečo barolo, marsalo in sektom. PROHIBICIJ A V MEHIKI Predsednik Gil je sklenil uveljaviti v Mehiki pro-hibicijo. Prav nič ga ne plaše vzgledi v Združenih državah. Poseben narodni odbor naj izvede program, ki se Novice iz Slovenije. glasi: razen v prostorih, ki imajo za to posebno dovoljenje, i a j bo prepovedana prodaja žganja; te prostore je treba kolikormogoče omejiti; taki prostori se ne smejo nahajati v bližini šol. tovarn, barak in industrijalnih naprav; prodaja lahkega vina in piva naj bo dovoljena; ženskam in otrokom se ne sme prodajati alkoholnih Pijač. Onemu, ki se proti temu pregreši, bo vzeta pravica za prodajo. To naj bi bilo za začetek. Iz takih začetkov, ki so jih zagovarjali anieriški abstinenti pred tridesetimi leti, se je razvila današnja pro-hibieija. V »aj ugodnejšem slučaju bo moral Oil čakati še trideset let, predno bo pritiral probibieijo do take stopnje Uboj v Notranjih goricah. V Notranjih goricah se je dogodil težak zločin. Fantje so imeli zvečer tamburaško vajo v Mra-kovi gostilni. Okrog polnoči so st pričeli razhajati. Med njimi je bil tudi 26-letiti France sSelan. delavec na postaji v Borovnici in stanujoč v Notranjih goricah ešt. 58. Kako je prišk) zaprav do u-boja. je težko ugotoviti. Fantje se naenkrat »slišali, kako je iSelan obupno kliknil v temno deževno noč ter se zgrudil na tla pred go stilno. Fantje so priskočili in opa žili poleg ranjenega delana 32-lei-nega posestni ko vega sina Antona Sojerja |>o domače Višarjevega, JSojer je držal v roki okrvavljen nož. Fantje so Sojerja jx>grabili i: mu odvzeli nož. nakar se jim j< Sojer iztrgal rz rok hi izginil v noč. Obupno stokajočega Selan« so prenesli v gostilno. Tu no ugo tovili, da je Sojer s sunkom pre-rezal Selanu mehur. Potrebna je bila nujna pomoč. Gostilničar je telefoniral v Ljubljano |>o rešilni avto. Ko je bil rešilni avto že na poti, je gostilničar vnovič telefoniral rešilni pos-taji, da avtomobila ni treba več, ker je Se0 let; Josip Vedral, profesor rlasbe, 57 let; Marija Pb-še, občinska babica, let ; Leopold 'ankar. «odar, G1 let; Angela Levstik, gojenka decjega doma. D let; Janez Falatov. sin skladiš-nika, 5 dni; Peter Lisjak, gostil-ličar. 41 let; Franc Kogelšek. Ininar. 52 let. DTEOK BREZ MOŽGAN ŽIVEL DVA MESECA. Izredno redek slučaj je usroto .'il pri obdukciji nekega otroka »rofesor dr. Šitel v Pragi. Na če ko kliniko prof. dr. Š veh le so »rineš!i tri dni staro deklico, ki e bila zelo slabotna in je imela srečno malo glavico. Po dveh nie-ecih je otrok umrl na pljučnici *ri obdukciji so ugtovili, da je bil I otrok brez možganov. V takih slu-j čajih umro novorojenčki v par j dneh. omenjeni otrok pa je živel cela dva meseca brez možganov. CE JE ŽENA BOGATA V Parizu se bo vršila te dni zanimiva sodna obravnava. Lastnik garaže Heno Duminv je dal 'zapreti fcvojo ženo Vero v umobolnico -in zahteva od pristojnih oblasti, da bi ta njegov ukrep sodno jvotrdile. Svojo zahtevo je utemeljil s primeri iz ženinega vedenja doma in izven doma. Njegova žena je stanovala pred leti v hiši. kjer je imela stanovanje neka kabaretna plesalka. Plesalka }e prirejala i>onoči doma 'koncerte in Dum in v jeva žena ni mogla spati. Ponoči je cesto vstala in hodila naga po hodniku. Nekega večera je sedela z možem v restavraciji na Montmartru, kjer se je tako (zagledala v kapelnika, da ga je izačela vpričo svojega moža strastno poljubljati. Nekoč je dala šoferju taksametra 700 frankov na pit nine. Omeniti je treba, da je Vera Dummy bogata Američanka in da znaša jo njeni letni dohodki o-krog milijon frankov. V Pariz je prišla, «da bi si slajšala življenje in iza zabavo se je učila tudi šofi-ratf. V garaži se je seznanila z lastnikom, ki je postal njen mož. Da bi mu ne- očitali, da se je poročil zavoljo milijonov, je Duminv takoj po poroki energično zahteval ločeno stanovanje in njegova zakonska sreča je trajala samo dva dni. Že tretji dan je začela bogata Američanka uganjali razne pustolovščine. Vprašanje je seveda, če bo sodišče priznalo. da je Vera Dumi-ny blazna, ali pa da je samb eiks-centri&na ameriSfea niilij^marika, ki inisli, da ji je rfee dovoljeno. DIJAŠKA BITKA V LVOVLT. A' neki lvovski retsta vrači ji je prišlo do krvavega spo]>ada med člani akademske zveze "Venedia" in člani židovskega akademskega društva "Fraternitas". Dijaki so se vrgli drug na drugega z meči in rapirji, padli so pa tudi revol-verski streli. Kes t intrideset dija kov obeh društev je bilo ranjenih, med njimi sedemnajst težko. Sin nekega Ivovskega odvetnika je dobil dve krogli z revolverja. Ke-stavracijo so dijaki ipopolnoma raizbili. Univerzitetna oblast je uvedla najstrožjo preiskavo. Zdravje po osmih letih bolezni. Miss Minnie Cooper Hrookhaven. Mo., ki je bila skibega. zdravju, je pisala iz-delo\ aleem .Vuga-Tone sleee: "ttsein let nist-ni mo^la opravljati mojega liiS-nega dela. Vzela seni steklenico Nu^l-Tone in pomagala mi je čudovito. .Sedaj laiiko opravljam moje hišno delo." Je več k.it milijon ljudi sličnili kakor Miss Cooper, ki so hvaležni za. dobrote Nuga-Tone. Nekateri možje in žene so biii bolehni in oslabljeni. Trpeti ko na nervoznosti, nerednosti ledvic, jeter in mehurja, ne-prebavnosti in z-iprtju, glavobolu in nemirnemu počitku po noči, ter utrujenosti Sodaj so zdravi in močni, imajo do-1 her apetit in miren spanec. Xjih živ<-i in druKi organi so močnejši in uživajo veselje življenja. Xuga-Tone l»o vam ravno tak o pomagal. Kupite Se danes eno steklenico in čez par dni bodetc že o-pazili veliko spremmbn. Prtxiaja se v trgovinah z zdravili. Ako ga vaš trgovce nima v zalogi, recite mu naj ga vam naroči od zalagatelja z zdravili. —Adv.— Dopis. Brooklyn, N. Y. Kakor je bilo že poročano, priredi naše Pevsko m dramatieno društvo "Danica"' veliko plesno veselico v soboto dne 25. maja v dvorani Slovenskega Doma (American Slovenian Auditorium). Začetek ob 7. uri zvečer. Poročano je bilo. da bo vstopnina pri vratih $1.00. 50c pa, ako se vstopnice pred veselico kupi. Iver pa večini našHi rojakov ni / mogoče vstopnice pred veselico kupiti, je društvo pri zadnji seji sklenilo, da bo vstopnina pri vratih oOc. Ver»elični odbor vabi vsa cenjena društva v Greater New Yorku kakor tudi vse cenjene rojake in rojakinje, da nas poselite omenjeni večer. Igrala bo izvrstna «od-ba. Ze danes vara svetujemo, da pridete z debelimi podplati, ker se bo plesalo kar do zjutraj! Za suha grla bo gledal odbor, da ne bo nihče žejen, za prigrizek bodo po skrbele naiše članice. Xaznanja se tudi kegljavcem. da bo ta večer na razpolago le^>o urejeno kegljišče in da botlo trije dobitki -tS. $3 Torej pridite 'na naSo veselico dne 23. maja. kjer borite lahko »plesali in kegljali. Na tej veselic' bo i udi nekdo dobil krasno električno svetilko. Društvo bo nastopilo in zapelo dve novi peršini, katerih o takoj nastavljene in zaslužijo po visoč mark mesečno. Plesalki sta napenjali oči in ušesa ter skromno vprašali: "Ali bi me tudi Jabkof" — "Seveda! Vara bom računal ce-o samo polovico, že zato. da pri-feta proč od tu". Plesalki sta se mu einjeni zahvaljevali. — "Torej dobro", pravi gosj>od. — "ravno jutri pričnemo z novim tečajem. Vendar pa. če je manj kot leset učenk, ne začnem tečaja — tu sta pa le dve". — "Xaše tova-rišice", — sta zaklicali — in takoj nato je fiedelo za mizo deset plesalk. Dru«ri dan so plesalke manjkale. Občinstvo je žvižgalo, ravnatelj divjal. Osmi dni nato se jt ponovil enak slučaj v nekem tiru irem varietju in po nadaljnih > dneh v tretjem. Kot prve >o s» l>o dveh tednih vrnile plesalke iz prvega varieteja. Pripovedoval« so, da so plačale -po mark in da j Hi je 'za to poučeval teoretično o letalstvu. Tik pred praktičnimi poizkusi pa je letalec Lzgi nil. Ravnatelj, ki je že davno na stavil druge plesalke, si je .mel ro ke in dejal: "Prav se vam godi!" Prav tako se je godilo plesalkam iz drugega in tretjega varieteja Vse skupaj so vložile ovad'bo. "Letalec" je bil aretiran, ravne ko je zopet hotel ujeti par ple salk. liil je neki brezposelni brivec. S ml išče ga je obsodilo na pet let ječe. SMRT SLAVNEGA CIGANSKEGA PRIMASA V Debreeinu je te dni umrl ciganski prLmat> Emerik Magyari, ki je bil pred svetovno vojno eden najbolj znanih ciganskih goslačev. Pogosto je bil pozvan na dvor na Dunaju, v Budimpešti in Berlinu. Bil je znan v vseh aristokratskih krogih. Nekdanji ministrski predsednik grof Tisza ga je klical na svoje plese, kjer je Magvari moral svi ruti. Po prevratu so tra kmalu po zabili in živel je v bedi. V Budim pesti ni bilo več sijajnih priredi tev, zato se je preselil v Dcbreein k.jer je životaril, spominjsajoč s» prošlih dni. Zadnji čas je za če bolehati, najbolj ga je pa potrta žalost za sijajno preteklostjo. 'Njegovega pogreba so se ude ležili ciganski primasi rz Budim peste in ostalih krajev Madžar ske. osa - P1SM0N0ŠA Poštna uprava v velikem francoskem mestu Ltille je segl)a ;m čudnem sredstvu, da bi pospešila dostavljanje pisem in drugih po šiljk. Po drugih mestih in deželal opremijo pismfonoše, da jrm olaj šajo službo in modernizirajo promet. s kolesi in motorcikli, [»ost.ne ravnateljstvo v Lilleju j>a je ])i-smonoSara dalo na razjK>lago poštne osle. Prvi četveronožec. ki pomaga raznašati pisma in tiskovine. se imenuje Jean. Oblože ga s težkimi poštnimi vrečami in poleg njega gre pismonoša. kateremu potrpežljivo sledi po ulicah rn cestah ter eem ter tja, celo v hišne veže. Baje je poštno ravnateljstvo nastavilo Jeana. !ker ni moglo »dobiti dovolj -pismonoš. Kaj pa bo* če se bo Jean sredi službene poti ustavil in ne bo hotel niti koraka več napraviti, kar se pri oslih večkrat dogodi? ADVERTISE t« "Glas Naroda'\ Ženske očitajo moškim, da so švigaSvage, da nets tukaj, jutri tam. In očitajo jim. da jhn ni nič ver jet i. Jaz pa pravim, da moški resnico govore. Za zgled postavim dragega rojaka, katerega je vprašala Ijubez-njiva ženica : — Ti. poslušaj, kaj bi storil, čc bi jaz nenadoma umrla ' Ljubeznjivo je pogledal ter rekel prepričevalno brez vsakega obotavljanja : — Popra v i ei ti ]>ovem. Marjan-ca. znorel bi. če bi umrla. — Mene ne ibriga tvoja pamet, — je odvrnila — ampak to bi ra-da vedela, če bi se potom zopet poročil. Rojak je nekoliko pomislil, nato pa straihoma. toda odkritosrčno odvrnil : — Xak. Marjanca. tako bi pa ne znorel, tla bi se še enkrat poročil. Toda zdi sem mi. da »bi bil za samsko življenje ravno prav neumen. Na Blejskem jezeru sta bila dva labuda, last nekega blejskega gostilničarja. Lastnik Blejskega jezera se je pritožil. č''š. da mu labuda ribe zreta, in gostilničar ju je moral odstraniti. Tako poroča časopispe. Ker morda kdo ve ne. kaj je la'bud. moram povedati, da je la-bud gosi podobna žival, le da ima trikrat daljši vrat kakor gos La-bud je bele barve in uo smrti no da nobenega glasu od sebe. Par sekuind pred smrtjo pa belo i>o-'.r leti a rn čudno zarrga. Pa ga ni vet"-. Tisto riganje imenujejo "la-budja pesem". Učenjaki pravijo, da je vse to larifari in da se labud nikdar v življenju in tudi tik pred smrtjo ne oglasi. Slišati labuda peti ali pa xlisati travo rasti jo potemtakem enainista stvar. Labud je torej labud. gondola je pa gondola. To pojasnilo se mi je zdelo po-tiobno, da ga ne bo kdo z gondolo takt> polomil kot ga je bil neki občhiski mož v lepem gorskem kraju, kamor so i>oleti tujci kar vreli. Cimlepša je okolica, čimbolj vabljive naprave, t "m več izletnikov pride. To je že stara stvar. Tudi gondola je stara stvar. Oorrdola je namere dolg in ozek čoln z enim samim veslom. To je to-j rej gondola. Labud je pa »labud. Toda občinskemu možu so se pojmi zmedli. Bil je šparoven človek. Na predlog, da bi občina nabavila šest gondol, kar bi zelo koristilo tujskemu prometu, je važno odvrnil: — Kes, da se naš okraj lejn) razvfja, toda denarja ni treba vstran metati. Zakaj naenkrat šest gondol. Stavim konkretni predlog, la bi za prvo leto povsem zadostovala ena gondola in en gondo-lav. Taka živad se baje jako hitro množi. Oe gre vse jK).>reči. jih imamo že prihodnje leto lahko šest. Brhko petnajstletno dekle je imelo jako j>orea mu je ibilo takoj laž. zakaj, da pravi otroku take čenčarije. Toda "otrok' ga je zavrnil z besedami : — O stric, že dve leti iščem kaj primernega, pa ne najdem ničesar. Se mi zdi. da so vsi moški enaki. Možak je prišel v gostilno, naročil golaž, segel z vilicami vanj in bi skoro ugriznil v kos gumijastega avtomobilskega obroča. Globoko je vzdibnil: — Oh, saj bo nemara le res, kar pravijo, namreč, da bo avtomobil konja popolnoma izpodrinil. Golaž jo najboljši dokaz za to. nj'ufaiiiian F H. Z.: SKAVT PETER JE KORISTEN1! Skavti *o svoje ^rste bratovščina, na daleč jih sjvozn&š j»o .sivih kUdmkih s sipkimi krajevel, ti krajevei m> dohri za .solnce, za dež In še za marsikaj. Skavtu je klobuk najvidnejša priča silnega junaštva in nezasl išanih prigod. Zgodilo .se je. da je skavtu prišel klobuk pod kolo avtobusa, bila je nedelja in se je v avtobusu peljalo dvaintrikieset oneh in ne ddoben klobuku; toda je njegova vrednost takoj poskočila za pet dinarjev med brati. Okrašen je klobuk -z raznovrstnim perjem, s >kavtskimi znaki in z zobmi divjih zveri. Poznal sem Hkavta, ki je hud za klobukom prip« to celokupno zobovje ranjke btare mame; podedoval ga je bil in ker ga še ni potreboval v usta, ga je dal na klobuk. To zobovje mu j*' vrlo dvignilo ugled. Na njegovi jxxllagi je dobil gozdni priimek. ki ga je do tedaj pogrešal; in se je priimek gladil: "Blago-poknjna čeljast". Poleg klobuka imajo skavti tudi še barvaste srajce in okoli vratu pisan nohee. niti nifco v obče brez hlač in čevljev. Le poleti, kadar taborijo v šotorih, varčujejo z obleko, morebiti jo dajo ta čas v hranilnico na obresti in hodijo le a klobukom in v kopalnih hlačkah. Skavti se de'e na več redov. Naj' mlajše imenuje 44volčič* volčje. V na&i družini imamo n pr. volčiča, če mu daš klobaso, koj ugrizne vanjo in jo požre — tako je krvoločen. Volčiči še nimajo pravice, da nosijo klobuk, in kadar gredo na taboren je, nese vsak s sabo le skodelico in žlico in za prvo silo dvajset žemelj ; šotori in kotli in druga dragocena oprema je poverjena zanesljivejšemu varstvu in brigi izkušenih klobukov. Skavte vladajo posebni zakoni. Teh zakmiov je deset in sem si jih par zapomni}; "Skavt je koristen" in 44Skavt je štedljiv'' in 44Skavt lie laže" in Skavt je či.st v beišedah, dejanjih in mislih" in "Skavt je vljuden" in "Skavt je itd." m je vsakemu skavtu zakon svet. Pa je živel skavt Peter — o njem bom jjovedal par historij. Skavt Peter je navdušeno izpolnjeval vse skavt.ske zakone; ni izpustil dneva, da ne bi bi} koristen in Ste-iljrv in čist v besedah, dejanjih in mislih itd. Skavt ski zakoni so mu bili prvi in nadvse, vsikdar in povsod. Včasi ga je karala mila mu nia-ti: "Zakaj ne ješ wlrobove juhe! Zrdo si izbirčen! Mar vas tako U-če pri skavtih?" Pa je hrabro odgovoril: "Mila mi luajka! 35drobove juhe ni v skavtskih zakonih. Zdrobova juha je zgolj potrata časa in dela in vnemar se z njo maže |>osoda. To ni štedljivo in koristno in čisto v dejanju in mislih." In ni maraj zdrobove juhe, nego je čakal, da pride }>o juhi na mizo kaj boljšega. Niti ni jedel ble-kov na juhi, kajti tudi le-teh, je dejal, da ni v ska vt.sk ih zakonih. V šoli je takisto živel in -deloval po skavtwkih zakonih in ko so pisali šolsko nalogo, se je zavedal svojih dolžnosti in je d al drage volje, da je sošolec Pavle prepisoval iz njegovega zvezka, kajti je skavt vsak dim koristen. Sošolec Pavle se je izkazal hvaležnega s jM)lovico žem3je. Tako »ta bila zadovoljna oba. Ni pa bil zadovljen gospod pro-ft^or, nego je Pavfn narisal pod naloga vtlik cvek, skavtu Petru pa ni nič manjšega. A je bil Petrov * dvakrat podčrtan minusom, a Ta njo, da je skavt Peter tisti, ki je nalogo prepisal. To ni bilo pravično. Toda je bil Peter skavt in vedno dobre volje in ni za v dal sošolcu Pavlu blojšega reda, nego mu je iz dna srca čestital, da je pisal cvek brez črt in minusa in treh klicajev in neprijaznega vprašaja. Sošolec Pavle pa ni bil skavt in ni bil zadovoljen niti s cvekom brez okraskov; nevljudno je bok-*nil Petra za uho in š" je zahteval da mu vrne pol zemlje. Tako plačuje svet dobroto in je težko biti vsak dan koristen. Vendar skavt Peter ni omagal, nego je dan za dnem opravljal koristna dela. Pa je prišel n"k<'«?a opoldne iz šole domov in je bila v kuhinji h pripravljena juha. da jo pone^o \ sobo in na mizo. Na juhi je bil — al rob. Globoko je vzdihnil skavt Peter. V kuhinji ni bilo žive duše. Pa i je šinila skavtu Petru misel v trla-■ vo, da ni storil ta dan še nič koristnega. Sedaj pa se nm je ponujala presijajna prilika. Tih') je dvignil skledo in varno nesel juho na dvorišče, tam so sc igrali hišni kova dva otroka in kuža Zve-stin. Pa je vs»>m trem razdelil jn- Oča pa je stopil k oknu in zaklieal na dvorišče in ]>oklieal hišnikova otroka in tudi kužo Zve-stina. Vsi trije so jadrno pridirjali gori. Pa jim je razložil s prijazno besedo, da ima sin Peter danes .svoj koristni dan in da jim k zdro-bovi juhi prepušča tudi še telečjo pečenko in kar je zraven naj otroka le sedeta in jesta. Ročno sta ubogala. Zvest in pa je čakal in je dobil ko^t. Toda je moral z njo iz sobe: nemara če bi bil ostal v sobi, bi mu jo bij vzel skavt Peter, kajti je neverjetno, kako postane človek lačen od koristnih del. T t ga tu li skavt Peter prej ni vedel, dokler ni izkndl. Pa je bilo, hvala Bogu, malo zd robove juhe š- v loncu; tista j«- bila njegovo kosilo in mu je dišala in tekni-'la. "dasi je ni v skavtskib zakonih. SVETOVNI PUSTOLOVEC Men 1 i 1° pil*1 y' sklede . , , i > • , t , ..'oba otroka, kolikor j" šlo v njii. in ato, ker so krvolorni kakor mladi i . , .„i.:_ xr :____ še liee in nos sta je bila deležna noter do oči in obleka tudi. Ostanek pa je |>olokaI kuža Z vest in. In sta otroka rekla, da je bilo d »bro„ kuža Zvest in pa se je nujni izjavi pridružil: pom i ga 1 je z repom in se obliznil. Skavt Peter je bil jako zadovoljen sam s seboj — vsako dobro delo ima pač sv»je plačilo že v .sebi. S prazno skledo sc je vrnil v kuhinjo. Mila mu majka je bila huda nič koliko, lomila je roki« nad glavo in visoki so bl«li njeni glasovi. On pa je vljudno, toda možato odgovarjal, da je storij koristno delo, kakor mu velevajo skavtski zakoni; opravičeval se je. da je ..dro-bova juha itak zgolj potrata časa in se z njo vnemar maže posoda, kar da ni v skladu s skavtskimi zakoni, in so bile njegove l>etsede jako prepričljive. Končno je dal duška trdni veri, da bodo tudi brez juhe siti telečje pečenke s krompir jem in sal ato. Tedaj je domov prišel oča. Posluša} je in dejal, da koristnih del nikakor ne kaže ovirati, nego nasprotno. in je velel mili majki, naj naloži fantu na krožnik pečenke in kar spada zn* a, in naj naloži toliko, da je bo premalo. Skavtu Petru se je zadovoljno smejalo lačno sree. V Parizu so pred dnevi zaprli znanega dunajskega pustolovca Karla Willingerja. Moža imajo policijske oblasti vseh dežel slabo t zapisanega. Od rane mladosti nepoboljšljiv nepridiprav je moral pustiti šolo in se učiti vrtnarstva. Pa ni dol-go zdrrža!. Se-1 je po svetil, da bi na lažji način, s sleparijo, prišel do denarja. Ni dolgo trajalo, da je stal pred sodnikom. Na Reki je dobil radi tatvine mesec dni ječe in par mesecev kasneje, leta 1 !>!(), ga je dunajsko deželno sodišče obsodilo radi goljufije na 8 mesecev težke ječe. Kmalu pa je pobegnil iz ječe in od tedaj je živel od raznih sleparij, ne da bi se policiji [»osrečilo, da bi ga spravila pod ključ. Posebno ljubezen je kazal do plemenitaških imen. Enkrat se je pojavil kot baron Ludringshau-sen, drugič kot baron Zollings-hausen. in ko -ga je njegova družina pripravila do tega, da se je izselil v Ameriko, se je nazval Karel Badentlial. Willinger je namreč rojen v Badnu. Njegova največja sleparija pa je postala zanj usodna. AVillinger se je v Nizzi seznanil z neko Ško-tinjki, kaiteri je polagoma izvabil 1500 funtov šterliugov. Končno jo je še pregovoril, da je šla z njim v Queec-k, kjer se je z njo navidezno poročil in potem kot '"zakonit soprog'7 prodal vse dragocenosti žene. Ko je ostala Skotili ja brez vseh sredstev, jo je enostavno zapustil. Škotinja ga je ovadila in končno se jo policiji posrečilo, zapreti že dolgoiskaue-era zločinca. Kako so ubili hajduka Radovanoviča. Vent o umoru nevarnega hajduka Radovanoviča, ki je straho-val v družbi z znanim hajdukom Barbej-ičem Zagubieo in okolico, sc je bliskoma razširila po vseh krajih. kjer je hajduk moril in ropal prebivalstvo. V Žagubiei govore že več dni samo o hajduku Rado-vanoviču. ki je prizadejal tamoš-njemu pre*bivalsfcu veliko gorja. Bra ta Ste van iti Stojan Lazič, k\ sta 'bila samo pred leti hajduka, st-a se dogovorila z županom v -Tošanicah. da ubijeta hajduka Radovanoviča. Stevan in Stojan sta bila že kaznovana in }x>d stalnim nadzorstvom. Nekega dne ju je poklical župan v Jošanicah Rajo Jelič in jima predložil, naj ubijeta hajduka ter tako dokažeta. da nista z njim več v zvezi. Brata sta sprejela ta pred log in dobila na županstvu puške in municijo. Pred unevi sta Stevan in Stojan {Kmoči sla z doma na prežo za hajdukom. Iste noči se je pojavil v vasi hajduk Radovanovič. Stopil je v hišo Stevana Laziča in vprašal njegovo ženo. kje ima moža. Žena Koza je povedala, da je mož na straži, llajduk je zahteval večerjo. ki mu je jo lvoza tudi dala. Preden je odšel, je hajduk liaro-"•il ženi. naj moža obvesti, da pri-le naslednji dan ponoči in naj mu lo tega časa Stevan pripravi ]>e-'■eno jagnje. Ko sta se Stevan in Stopan vrnila. .Jima je žena povedala, da j" bil hajduk v hiši in kaj je naročil. Dobro, je rekel Stevan, kadar pride, mu povej, da bom pripravil zanj pečeno jagnje. Stevan in Stojan sta }>oklicala •leliča in vsi trije so odšli na pristavo ter se skrili rtboroženi s puškami in samokresi v zasedi. Ivo >e je zmračilo, je pri šol s planine hajduk IJadovanovič. Krenil je v pristavo, kakor se je domenil s Stevanovo ženo. misleč, da bo dobil pečeno jagnje. iz zasede je počil strel. Tstrelil je prvi Stevan, pa je zgrešil. Takoj nato sta počila sc dva .strela. Hajdu'k je zakričal od bolečine in izginil v temi. Bil je ranjen. Stevan, Stojan in Jelič ^o ga zasledovali. A' bližini so čuli stokanje v nekem grmu. Ko so se približali, je hajduk začel streljati na napadalce. Krogle so jim žvižgale nad glavo. Vrnili so se v vas in javili županstvu, da leži hajduk IJadovanovič ranjen v bližini. Organizirali so takoj četo seljakov, ki je začela hajduka iskati. Iskali so ga vso noč. toda zaman. Hajduk se je skril in nihče ni vedel, kje je. Na kraju, kjer je bil ranjen, so našli njegovo čepico in torbo ter bombo. Eden seljakov se je domislil: — Nihče drugi kakor Ljubic in brat nam laiiko pove, kje je ranjeni hajduk! Ljubica pa je bila liajdukova ljubica in njen brat Ivo je bil edini. 'ki je vedel, kam se je hajduk skril. Poklicali so ga in ga pozvali, naj pove, kje je hajduk. Ivo je sprva trdil, da tega ne ve, potem je pa rekel, da sam želi. da hajduka čim preje ujamejo in je izjavil. da ga bo pomagal iskati. Naslednji dan je Ljuibičin brat izjavil županu, da je hajduka našel in ga ubil. Hajduka Radovanoviča so res našli blizu vase mrtvega. l-K^al je ob potoku in je bil ves moker, kar je pričalo, "da ga je neko ubil in ga vrgel Vi potok. Truplo so odnesli v mrtvašnico. kjer je bilo obducirano ter pokopano. V Žagubei in okpliei je zavladalo veliko veselje, ko se je razširila vest, da je hajduk Rada-noviv mrtev. Radovanovič je bil drzen in nevaren hajduk in so se ga ljudje bali bolj. nego znanega razbojnika Iavana Babejiča. Ko so poklicali hajdukove brate, ki žive v Manastirici, da potrdijo hajdukovo identiteto, so izjavili: Ilvala Bogu. da je mrtev. Veliko gorja je prizadejal tudi nam. Hajduk Radovanovič je pobegnil v gore že leta 1920. Bil je obsojen na 2 leti ječe. Bil je Kaprt v iNišu. toda samo 14 dni., potem je pa poJbegnil iz zapora v gore. Izvršil je baje v družbi s hajdukom Babejičem 29 umorov in ropov. Najstrašnješi je bil njegov zločin v Laziniei, rojstnem kraju Babejiča. kjer je umoril tri sinove nekega seljaka. Ta seljak je bil Babejičev in Radovanovičev paj daš. V kratkem si je napravil premoženje in si kupil veliko posestvo. Nekega dne sia pa Babejič in Radovanovič zahtevala, naj jima plača 100,000 dinarjev. Seljak se je branil hi ni hotel dati velike svote. Hajduka sta mu poslala grozilno pismo. Ce ne plača v treh dneh zahtevane vsote, mu ubijeta vse tri sinove. Seljak je dobil od oblasti puške in strelivo, da bi se branil. Nekega dne sta njegova sinova kosila travo v okolici. Pojavila sta se hajduka in tzapodila druge kmete v vas, oba sinova pa na mesten ustrelila. Preden so seljaki prišli oboroženi, sla 'bila razbojnika že v gorah. Tretjega, najmlajšega sina. sta kmalu ujela jn ga odvedla v gore. očetu sta pa poslala pismo, da bosta sina ubila, če jima ne prinese do naslednjega poldneva zahtevano vsoto. Seljak je zbral hitro 30.000 dinarjev in se napoti! na določeni kraj. Hajduka sta pa njegovega sina ustrelila točno opoldne, ker se je oče zakasnil za nekaj minut. Oče je našel sina mrtvega ob poti. V okraju Žagubic je ostal v gorah samo še hajduk Baibejič, ki ovečevalnim steklom na o-česu. Pred vsakim leži risba, po kateri mora izvršiti delo. Delavec ki je umetnik — m to je večina zFatarskih delavcev — ni strogo vezan na črtež, marveč sme pri delu uveljavljati tudi svoj lastni zamisel. 'Sedaj pa kontrola! Vsak delavec dobi zjutraj od mojstra risbe in pa na las natančno stehtano kovino: zlato, platino ali srebro. Težo zapišejo v ]»osebno knjigo in delavec s podpisom potrdi prejem. Odpadki pri delu: odžagani kosci, žaganje, prah itd. padajo na ]>odstrto usnje, odkoder jih upravljajo v posebne posodice, ki stoje na vsaki mizi. Zvečer, ko se delo konča, izroče delavci mojstru svoj- izdelke in te ostanke. Čim je kak predmet po}»o!noma dovršen, stehtajo nakit in ostanke in dože-nejo, če se skupna teža ujema s prvotno izdano množino zlata itd. Iver se kljub največji pazljivosti nekaj zlatega prahu razprši po th li in ga ostane nekaj ne delavčevih rokah, vselej pri teži neka malenkost manjka. Toda tudi to še ni izgubljeno. Tla po zlatarskih delavnicah so popolnoma gladka in brez špranj in razpok. Vsak večer po zaključ-ju dela tla najsrkbneje pometejo: smeti 'presejejo skozi sita in z magnetom j > obe rejo iz njih železne drobce. Tudi rute za brisanje prahu otresajo v smeti. Ves prah stal in oprave spravljajo v stroj, ki natančno izloči zadnji prašek zlata in platine. Podobno ravnajo z vodo, v ka- To je Paul Whitemanov Old Gold orkester. Prva velika radio prireditev,, ki bo tedensko broadcasta-na z zapdne obali sirom vse dežele. Ta slika je bila vzeta, ko so se možje vežbali ter pripravljali na svoj odhod iz New Yorka na OH Gold—Paul Whitrman posebnem vlakn za serijo gostoljubnih koncertov preko postaj -Columbia Broadcasting.sistema, proti.Los Angeles. Otroške sanje so 'i>ogosto mnogo bolj •zagonetne kakor sanje odraslih.* Tudi jih je težje znanstveno razjasniti. Sanjske slike odraslih ljudi se dajo, kakor znano, večinoma razjasniti kot spomini, ki so že več ali manj časa uspavani v podzavest in se med spanjem nenadoma zopet pojavijo, da dajo vsebino sanjam. Za 99 od 100 sanj odraslih ljudi velja, da tudi najbolj fantastične sanjske slike ne vsebujejo drugega, kakor pozabljene doživljaje, ki, preneseni v kraljestvo sanj, pač dobe pravljično Obiležje, vendar v bi-: tvu še vedno kažejo svojo pravo realno vsebino. Drugače je s sanjami malih o-trok. Pri teh je število doživljajev še majhno in vendar so sanje i pogosto Čudovito ranolične; zdi se, da produčujejo dogodke, o katerih otrok v 'budnem, stanju ni-I ma noJbenega pojma in je tudi iz-| ključeno, da bi jih doživel. Kako j bi se dal razložiti ta zanimiv po-; jav, je še uganka, ki čaka rešitve. | V naslednjem podajamo značilen [ slučaj takih otroških sanj. Triletni otrok londonskega zdravnika dr. Ralph a E. je imel naslednje zanimive sanje, katere pripoveduje njegov oče v uglednem Časopisu "Morning Post". Otrok ee je nahajal v sanjali v bližini evetličnjaka. Skozi stekleno steno je videl fantastične cvetlice, rastline in drevesa. Skozi vrata evetličnjaka je nenadoma stopila starejša dama s sivimi lasmi. Bila je črno oblečena. Otrok, ki je kljub nežni mladosti že večkrat pokazal, da ima izreden risarski talent, je na kos papirja narisal obraz te stare gosj>e. V risbi so vsi člani družine spOznali pred štiri leti umrlo sorodnico Blondell, ki je ob rojstvu otroka že počivala v grobu. Fotografije ali slike stare gospe v zdravnikovi hiši ni bilo nobene. Torej nikakor ni šlo za v sanje prenešen sj>o-min na sliko, ki bi jo otrok videl. Sanje tega otroka pa imajo še bolj presemetljiv potek. Stara dama je preživela svoja zadnja leta v neki vili v Afoingdomu. Na vrhu te vile je 'bil steklen rastlinjak z različnimi tropičnimi rastlinami. Otrok tekom svojega triletnega življenja ni nikdaT videl nobenega. IŠČEM svojega sina JOHNA HLUPAR. Vsi so mi že pomrli in jaz sem le malo živa, zato težko pričakujem svojega sina, da se mi povrne v moje naročje. Komu naj izročim svoje premoženje? Cenjeni rojaki in rojakinje, prosim, opozorite ga na ta oglas, ali mi pa pošljite njegov naslov. Prav rada plačam $20.00 nagradne onemu, ki mi pomaga, da ga najdem. — Marija Hhipar, vas Krope, št. 10, Semič, Jugoslavija. (3x 17,18&20) teri si delavci i>erojo roe. Vodo hranijo v čebrih. Polagoma se nabere na dnu blato, iz katerega iz-ločevalni mlin vrne najmanjše dtdee platine in zlata. Da se to delo izplača, i K) ve dejstvo, da dobe v tek ti enega leta iz smeti hi umazane vode 200 gramov same plat-ne. Na ta način ostane nepovrač-Ijivo izgubljen le tisti zlati prah, ki ga dtdavee med delom — vdiha. LASTNO MATER HOTEL ZAŽGATI Neki Giaeomo Anelli, star 40 let. je silno usrovo ravnal s svojo 67-letno materjo. Živela sta skupno v Milanu. Giaeomo je bil velik delomrznež in ga je morala mati rediti. Vedno je od nje zahteval denar. Mati s,. je nasilnega sina bala in je prodajala zadnje ostanke svojega imetja, da je lahko dala sinu denar, ki ira je pa še isti večer za pil. Ko mu mati ni mrvgla več dajati denarja, jo je sin pričel tepsti. T "boga starka je morala [»obegnit: od doma. Dobila je zavetje pri dobrih sosedih. Neki dan se .i»* mati vrnila domov, da vzame še nekatere svoje reči. Ni mislila, da bo našla sina doma. Ko je Giaeomo zapazil mater, je navalil nanjo. in jo pričel tepsti. Zaprl jo je nato v omaro y, namenom. da bi se zadušila. Starka je imela v smrtni borbi vendar še toliko moči. da je klicala na pomoč. To je pa sina še bolj ra/.bes-nilo. Prinesel je posodo s jretro-Ijem in v. njim polil svojo mater, da bi jo živo Nežgal. K »reči so v tem hipu prihiteli sosedje, ki so čuli starkino vpitje. Giaeomo je pobegnil, ljudje pa so izvlekli iz omare od prestanega strahu in bolečin nezavestno starko. Tako so preprečili strašen zločin sina nad materjo. ADVERTISE tn O LAS N ARO t) A Kako se potu-je v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor Je namenjen potovati t iti« rt krmj, je potrebno, da Je ponCen « potnih Urtlh, prtljagi In družili itvareh. Vsled naše dolgoletne Izkušnje Vam ml zo morem o dati najboljša pojasnila In priporočamo^ ▼edno le prvovrstne brzoparnike. Tudi nedržavljanl sainorejo potovati v atari kraj, toda preskrbeti al morajo dovoljenje ali permit Ifl Wasbingtona, bodisi za eno leto ali • mesecev in se mora delati proinj« vaaj en mesec pred od potov »njem 1» to naravnost T Washington, D. O., na generalnega naaelnlfikega komV aarja. Glasom odredbe, ki Je otopela t veljavo 81. Julija 102« se nikomur več ne pošlje permit po pošti, ampak ga mora iti iskat vsak prosilec osebno, bodisi ▼ najbližji naselniHki a-rad ali pa ga dobi v New Yorka pred odpotovanjem, kakor kdo ▼ prošnji zaprosi. Kdor potuje ven brea dovoljenja, potuje nm svojo lastn« odgovornost. KAKO DOBITI SVOJCI IZ STAREGA KRAJA Od prvega Julija Je ▼ veljavi Biva ameriška priseljeniška poetava. Glasom te postave zamorejo ameriški državljani dobiti svoje ioni in neporočene otroke izpod 21. leta ter ameriške državljanke svoje moke s katerimi so bile pred 1. junijem 1928. leta poročene, laven kroti. Jugoslovanska kvota znaša 8e vodno 871 priseljencev letno. Do polovice te kvote so npravlčeni stari« amerliklh državljanov, m oš J« ameriških državljank, ki so se pa 1. Junija 1928. leta poroQll in poljedelci. odroma Sens In nepor* feni otroci izpod 21. leta onih sodržavljanov, ki so bili poetama prlpuffgeni v to deželo aa stalno bivanje tu. Vsi ti Imajo prednost v kvoti, od ostalih sorodnikov.. kakor : bratov, sester, nečakov, nate* kinj itd., ki spadajo v kvoto brci vsake prednost! t Isti, pa se at sprejema nlkafclft profenj as aao-rtkanaks viae j*. STATE BANK Rd eče rože. ROMAN. Za Glas Naroda priredil O. P. Pustolovstvo gospe Čajkovske. 33 (Nadaljevanje.) — Veseli me, da si v tem oziru istega mnenja kot j»z, Josta, — je odvrnil Rajner. — Jaz mislim, da boš zadovoljna. Sobe majorat-ue ffoapodinje v Xambergn so najlepše v celem gTadu. Jok t a se je vprašaje ozrla vanj. — V teh sobah stanuje vedno vsakdanja gospodinja NaaiibergaT — Tako je. — Torej je dosedaj stanovala v njih Gerlinda? — Da, (ierlinda stanuje še *sedaj v njih, a takoj j>o najinem po-vratku se bo preselila v hišo za vdove, da 'bo lahko vse pripravljeno za ti*be. Midva se ne vidiva zoipet pred na najino poroko, draga Josta. Ce imaš kakršnekoli želje, mi jih mora« sporočiti. pismenim potom. Ali boš storila to? Pri tem vprašanju jo je prijel ama do ko-nečnega slovesa. aJ Grad, namenjen za stare device, se je nato lahko lotil dobave bale za Josto. Velike družabne prireditve se ntso več vršile. Sezija za take je bila že davno končana in številni člani dvorne družbe so he prijrravijali, da odidejo na ]>otovanja ali ]>a na posestva na debeli. Minister je dobil sedaj mirnejše dneve ter se je laliko nekoliko bolj posvetil svoji hčerkil. Z gospo Seidliz se je uživel čisto dobro. Zelo tužno pa ranu je bilo pri srcu, da bo moral sedaj kmalu dati iproč Josto, PriratiLa mu je tako trdno na srce, kot da je njegova lastna kri. Z Nam'berga je prišla sedaj vsaki dan pošiljatev svežih rož in vedno »o bile rdeče rože, katere je pošiljal grof liajner. Spremljane so bile tudi v&a'ki pot od par 1 joibeznjivih be.sed. Nobena teh besed ni pa izdala .losti, kako zelo jo je ljubil in kako sta. postajala ljubezen in hrepenenje vedno večja. S čudno bolestnimi občutki je prit iskala Josta sveže rože na JTvoje lice ter vdihavala sveži vonj. Poljubila je skrivoma te sle ljubezni — kot je storil to pogosto že on sam, predno jih je odposlal z gradu. Tako so potekli t-edni do poroke kot v snu. Gosj>a Sendliz se je hitro VdOmačcla v gradiču za vdove. Spadala je k one vrste ljudem, 'ki se kaj hitro aklainatizirajo. Josta jc bila hitro |>omirjena, da se nahaja gospodinjstvo v skrajno dobrih rokah in da bo njen oče v zelo dobrih rokah, ko se ne bo ona več mudila pri njem. Cilj poročnojra potovanja, katerega je morala določiti Josla, sta Lila Švedska ter Norveška. Ker naj bi se vršila i*>roka sredi visokega poletja, je bil ta cilj zelc zaželjiv. Josta ni še poznala teh de->el ter si je vedno želela vprizoriti potovanje na sever. Rajner je bil kot Aedno takoj zadovoljen z njenim predlogom. Grofica Gerlinda je morala medtem porabiti čas, ki je ležal med zaroko ter poroke, da zgradi točilno stono med obema zaročencema. Naipravljala. jo grofa Rajnerja še bolj negotovim glede Joste, kot je bil že itak. Znala je ostro prisluškovati duševnim razpoloženjem ter jih izkoristiti. Ne brea namena. — kajti kaj je storila Gerlinda brez namena? — je sanjala o lepoti ter mladosti Joste. Na večer dneva njone preselitve v hišo vdov, jo je vprašal grof Kajne-r po večerji: — AH ti smem delati druščino za eno uro, Gerlinda? Smehljaje je ]>okhnala z glao. — Zelo rada sprejmem to, dragi bratranec, kajti veš zelo dobro, da mi delaš s svojo družbo zelo dragoceno darilo. — Na ta način lahko oba pridobiva, — je odvrnil ter jo spremil v modri salon, ki je tvoril krasno ozadje za njetno lepoto. Najhujša stvar je bila zapustiti to sobo. Kot vedno je napravila skrbno toaleto. Nosila je belo. fantastično obleko* s širokimi, ohlapnimi rokavi, 'kot jih je ljubila doma. Da napravi Rajnerju položaj čisto domačim, ni le dovolila Raj-nerju prižgati cigareto, pač pa jo je prižgala sama sebi. Vedela je, da zna kaditi zelo graeijiano, kajti že zelo pogosto so ji napravili komplimente glede tega. Zatopila se je v hrepeneče sanje ter zrla za oblaki dima. Naenkrat pa je rekla grofica Gerlinda: — Sedaj misliš na svojo lepo nevesto, ibratranec. To se ti vidi na obrazu. Rajner ee je stresel ter se negotovo ozrl vanjo. — Ali znaš citati misli, Gerlinda? — Včasih zares. V tem slučaju pa ne spada k temu nikake po-sabne bistroumnosti. Če gledaš tako sanjavo v daljavo, moreš pri tem misliti le na svojo nevesto. On je vtzdiimil ter otresel pepel s svoje cigarete. — Ce bi ne bila ti, Gerlinda, bi ti obesil kake galantne laži ter ti odgovoril, da je mogoče misliti le na lepo žensko, v koje družbi se človek nahaja Za take fraze pa te stavim previsoko. V resnici M?m mislil na Josto ter se vpraševal, če se bodo njeni kostanjevi lasje prilegali modrini te sobe na tak način, kot tvoji plavi lasje. Gerlinda ae je prisilila k nasmehu. — Ja'z te razumem popolnoma v tej stvari, Rajner, mogoče celo boljše 'kot ti sam. Josta ima čudovite lase ter je sploh očarljiva osebnost. Če bi imele moje želje veljavo, bi moral postati ti srečen ž njo. Želje pa so žaiibog brez vsake moči. Nekoliko »plašno se je ozrl vanjo. — To izjavljaš z nekim čudnim povdarkom, Gerlinda. Ali dvo-mU nad tem, da bi mogel jaz postati srečen z Josto? Napravila je naglo odklonjevalno kretnjo. Legendi gospe Čajkovske. ki se izdaja za hčer Anastazijo zadnjega ruskega carja, se bliža konec. V Evropo je dospel neki amerišk: notar, ki ima nologo, da zbere vse dokaze in podatke v tej zadevi in jih predloži ameriškemu sodišču, da izreče svojo razs-odbo o istovetnosti gospe Čajkovske. Gospa Čajkovska živi namreč sedaj v Ameriki pri veliki kneginji Kseniji, ki je poročena z milijonarjem Ijeedsom. O gospej Čajkovski je sedaj na razj>olago že cela vrsta knjig med temi nekaj takih, ki skušajo do-dokazati, da je to res hči zadnjega ruskega carja — velika knegi-nja Anastazija. Toda vse te dokaze in vso to legendo gospe Čajkovske sta kakor rahlo pajčevino raztrgala Pierre Gilliard, učitelj u-morjenega ruskega prestolonaslednika, in Konstantin Savič, bivši predsednik petrograjskega porotnega sodišča, v francosko pisani knjigi: "Jjažna Anastazija, zgodovina namišljene ruske velike kneginje". Njuna knjiga vsebuje tudi izjave še živili članov ruske carske družine in družine hesssenskega velikega vojvode — umorjena ruska carica je bila hes-senska princefcinja — ki vse ugotavljajo, "ada -ženska, ki se imenuje gospa Čajkovska, ni velika kne-ginja Anastazija Nikolajevna". Zanimivo je, kdaj in kako se je začela gospa Čajkovska izdajati za veliko kneginjo Anastazijo. L. 1920 so v Berlinu potegnili iz kanala neznano žensko, ki so jo odnesli v bolnico. Ko se je zavedla je navedla kot svoje ime Čajkovski. Po splošnem vtisu je morala biti tedaj stara 25 let, dočim je bila štela carjeva hči Anastazija leta 1920 šele 19 let, Čajkovska je bila zelo molčeča. To se je zlelo drugim bolnicam sumljivo in ena izmed njih, ki je bila v nekem berlinskem listu videla slike carjevih hčera, ji je rekla nekega dne: "Zdaj pa že vem, kdo ste — carjeva hči!" Gospa Čajkovska proti temu "ni ugovarjala in tako se je začela legenda o veliki kneginji Anastaziji. Za stvar so se takoj začeli 'zanimati ruski monarhisti in skušali dognati resnico. Nekateri izmed njih so menili, da je Čajkovska morda nekolik podobna veliki 'kneginji Tatjani, nikakor pa ne. 'Anastaziji. Enako je izjavila ba-ronesa Buxhoeveden. bivša ruska | dvorna dama. Bivši carjev adjutant kapitan Sablin in princezinja Irena Pruska, sestra umorjene | carice Aleksandre Feodorovne, j dalje bivši carični komornik Volkov in Gilliard sam najodločneje izjavljajo, da gospa Čajkovska ni | istovetna z veliko kneginjo Aua-| stazijo. Leta 1925 se je Čajkovska izkazala s potnim listom na ime Anastazija Čajkovski, rojena 17. junija 1901 v Carskem Selu; car-1 jeva hči Anastazija je bila pa ro-1 jena v Petrovem dvoru. Kar pripoveduje Čajkovska o življenju na ruskem dvoru, kaže, da pripoveduje po tujih virih i is da sama nikdar na dvoru — ni bila. Ivot glavni dokaz, da velika kneginjta Anastazija v veliki drami ruske carske družine ni ušla smrti, pa navaja Gilliard šest parov stez n išk ill zapon, ki so jih našli na mestu, kjer so sežgali mrtva trupla carsko družine. Te zapone pričajo, da je bilo med umorjenimi šest žensk: carica, njene štiri hčere in komorna strežajka Demi do va. V in IZ JUGOSLAVIJE PREKO HAMBURGA z našimi znanimi parnlkl: Nenadkriljiva postrežba In kuhinja v vseh razredih. Iz NEW YORKA do LJUBLJANE in NAZAJ v modernem 3. razredu. (Vojni davek J5 posebej) HITRO POŠILJANJE DENARJA PO NIZKIH CENAH Za povratna dovoljenja tn druge Informacije se obrnite na lokalnega agenta ali na — Hamburg-American Line 89 BBOADWAT, NEW TOBE A—tanoarnikc* Shipping Nt^l 22. maja: President« Wlson. Trat (Izlet) Mauretania. Cherbourg George Washington. Cherbourg. Bremen 23. mala: Stuttgart. Boulogne Bur Mer. Bremen 24. mala: France. Havre Veen dam. Boulogne Bur Mer. Rotterdam Homeric. Cherbourg Pennland. Cherbourg. Antweruen R DNI PREKO OGEANA Najkrajša In najbolj ugodna pot za ootovanje na ogromnih oarnikih: France 24. maja; 13. junija (Ob polnoči) (6. iv.) Ile de France 31. maja; 19. jun. (Ob polnoči) Paris 7. junija; 25. junija. (Oh polnoči) NajkraJSa pot po železnici. Vsakdo Je v posebni kabini z vsemi modernimi udobnosti — Pijana ln slavna franc^«ka kuhinja. Izredno nizke cene. VpraAajte kateregakoli pooblaščenega agenta FRENCH LINE 19 STATE STREET NEW YORK. N. V. KNJIGARNA "GLAS NARODA" Slovenic Publishing Co. 82 Cortlanclt Street New York, N. Y, RAZNE POVESTI in ROMANI: Amerika, povsod dobro, doma najbolje ...................... Agitator (Kersnik) broš....... Andrej Hofer................... Arsene Lupin .................. Beneška vedeževalka .,.......... Belgrajski biser ................ Beli mecesen ................... Bele noči ( I »ostojevski », t rilo vez. Bole noči. mali junak .......... Balkansko.Turška vojska ...... Balkanska vojska, s slikami .... Berač s stopnji? pri sv. Roku .. Blagajna Velikega vojvode...... Boy. roman .................... Burska vojska .................. Bilke (Marija Kmetova l ...... Beatin dnevnik ................ Božični darovi .................. Božja pot na Šmarno goro...... Božja pot na Bledu ............ Boj in zmaga, povest .......... .65 .80! .50 .60 .351 .35 .40 .75; .60! .80 J .25 .50 .r,o .65 £ .60 .35 .20! .20 .80' Ca nkur z Bela Krizantema ...... .75 (»rešnik Lenard, broš... .70 Mimo življenja .......80 Cvetke .........................25 Cesar Jožef II..................3d Cvetina Borograjslta.............50 Čarovnica .......................35 Črni panter, trti. vez. ...........80 broš. .............60 Čebeliea .........................25 C rt iee iz življenja na kmetih.....35 Drobiž, salbi car ln razne povesti — spisal Milčinski ...............60 Darovana, zgodovinska povest .. J>0 Dekle Eliza .....................40 Dalmatinske povesti .............35 Drama v zraku, roman...........40 Dolga roka .....................50 Do Ohrida in Bitolja...........70 Deteljica ........................GO Doli z orožjem ................ .50 Don Kišot iz I.a Manhe...........40 Dve sliki, — Njiva, Starka — (Muško) .....................60 Devica Orleanska .............. j>0 Duhovni boj ....................50 Dedek je pravil; Marinka in škrate! jčki ........................40 Elizabeta .......................35 Fahijola ali cerkev v Katakombah .45 arovška ukharica ................80 Fran Baorn Trenk .............35 Filozofska zgodba ...............60 Fra Diavolo.....................50 Gozdovnik zvezka « ...........1.20 Godčevski katekizem.............25 Gostilne v stari Ljubljani.......60 Grška Mj tologija .............. 1.— Gusarji .........................75 Ifadži Murat (Tolstoj) .........60 llektorjev meč .................75 j Hči papeža, trdo vez..............1.— i Hudi časi. Blage duše. veseloigra .75; Hiša v Strugi .................. .50 Hedvika.........................35 Helena (Kmetova) .............-10 { Hudo Brezdno (H. zv.) .........35 Humoreske. Groteske in Satire, vezano ......................80 broširano ...................60 HOLLAND t J AMERICA LINeL/ POTUJTE UDOBNO HITRA IN DIREKTNA VOŽNJA V JUGOSLAVIJO preko Boulogne-aur-Mer, FRANCIJA Znižanje vožnja v III. razredu: Od New Yorka do Ljubljane J j (J Q In vojni davek. Potovanje a parnlkl Holland-America Line pomenja udobnost, domače razpoloženje, neprekosljivo kuhinjo ln postrežbo. — Za podrobnosti vi-radaj-te svojega lokalnega agenta »11 — HOLLAND AMERICA LlNE 24 STATE ST., NEW YORK CITY Izlet gospoda Broučka ..........1.20 Iz tajnosti prirode...............50 Iz modernega vseta, tnlo vez. 1.60 Igračke, tr«lo vez. ................1,_ broširano ...................80 Igralec ........................... Jagnje ........................... Janko in Metka (za otroke>.....30 Jernač Zmagovač. Med plazovi., ,50 Jutri (Strus) tr vezanih..................10._ Sosedov sin, broš................40 G. zvezek : Dr. Zober — Tugomer broširano ...............G.. .75 Knjige pošiljamo poštnine prosto. "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street New York STENSKI ZEMLJEVID ZA VSAKOGAR Človek, ki eita liste, ne more in ne sme biti brez zemljevida. Poročila prihajajo iz raznih tako malih in oddaljenih točk, da je potrebno znanje zemljepisja, če hočete poročilo popolnoma razumeti. Po dolgotrajnem iskanju smo dobili STENSKI ZEMLJEVID, s katerim bomo brez dvoma ustregli našim čitateljtm. Na zemljevidu so vsi deli sveta ter je dovolj velik, da zadosti vsem potrebam. CENA SAMO SI. (Za Canado $1.20 s poštnino in carino vred.) Poštnino plačamo mi in polijemo zavarovano. VELIK ZEMLJEVID JE POTREBEN V VSAKEM DOMU Edinole veliki zemljevidi zadoščajo dnevnim potrebam. Če se morate posluževati atlasa, morate listati po njem in predno najdete, kar ižč®-te, mine ponavadi dosti časa. Pred STENSKIM ZEMLJEVIDOM se pa lahko zbere cela družina in lahko razpravljajo o dnevnih vprašanjih. Na ZEMELJEVIDU lahko natančno ugotove. kje se je zgodila kaka nesreča, kje je porušil tornado, kam je dospel letalec itd. Tudi otroci potrebujejo ZEMLJEVID, ko se uče zemljepisja. Nad STENSKI ZEMLJEVID je pravzaprav skupinn zemljevidov. Ima Sest strani, ki vsebujejo približno 6000 kvadratnih inčev. Dole Je S8, Širok pa 25 inčev. Dostikrat ste ie čltali v časopisih aH knjigah o krajih, ki vam niso bili znani. Vaše zanimanje bi bilo dosti večje, če bi vedeli, kje se nahajajo. Z našim ZEMLJEVIDOM je pa tej potrebi ugodeno. V TEJ SKUPINI ZEMLJEVIDOV SO: Veliki in krasni zemljevid celega sveta in vseh kontinentov, t»skan v petih barvah. Velik zemljevid Združenih držav, na katerem so Tte železnice in ceste. Nov zemljevid za paketno pošto in Vodnik po Združenih državah. Zemljevidi Pacifičnegf Eeeana, otočja in ameriike lastnine. Opis dežel, mest, otokov, rek itd. 27 ZEMLJEVIDOV V STENSKEM ZEMLJEVIDU Ne oziraj« se na to. če ie imate zemljevid ali atlant, ta STENSKI ZEMLJEVID bo za vas velike važnosti. Ko ca boste ea teden imeli, ga ne boste dali niti za pet dolarjev. , NAROČITE GA PRI i SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 cortun* st , New York, N. Y. K'.-'t-"'- ZS. maja: Minnetonka. Cher bo ur* New York. Cherbourg. Himbnrg Leviathan. Cherbourg Conte Grande. NacoU. Geneva, n. mala: Aquitania. Cherbourg America. Cherbourg. Bremen SO. mala: Cleveland. Cherbourg. Hamburg Dreadea. Cherbourg. Bremen 81. maja: Ile de France, Havre (Islet) Htatendam. Boulogne Bur Mer, Rotterdam Auguatua. NaDoll. Genov* 1. Junija: Majestic, Cherbourg Helgenland. Cherbourg. Antwerpen I »eutsehland, Cherbourg. Hamburg Minnekahda, Boulogne aur Mer 3. junija: Berlin, Cherbourg, Bremen 5. JurHJa: Herengaria. Cherbourg I*residf-tit Harding Cherbourg, Bremen 6. junija: iluencheri, Boulogne «ur Mer, Bremen. 7. Junija: Paris. Havre Yulranla. Trst Olympic, Cherbourg Volcndam, Boulogne sur Mer, Rotterdam M Inn o wa.sk Cherbourg Arabic. Cherbourg, Antwerpen Hamburg. Cherbourg, Brerm-n Republic, Cherbourg. Bremen 10. Junija: Columbus. Cherbourg, Bremen 12. Junija: .Mauretanla. Cherbourg Leviathan. Cherbourg 13. Junija: Fiance. Havre Luetzow, Bremen 14. junija: Homeric, Cherbourg Rotterdam. Boulogne »ur Mer. Rotterdam Minnesota, Boulogne sur Mer 15. Junija: Albert rsallin, Cherbourg, Hamburg President Roosevelt. Cherbourg, Bremen Conte BlaJicamano, Naj>oll, Genova 17 junija: Resolute, Cherbourg. Hamburg 18. Junija: Karlsruhe. Boulogne sur Mer. Bremen 19. Junija: lie de France. Havre -Aquitania, Cherbourg George Washington. Cherbourg. Bremen 20. Julija: Stuttgart, Boulogne sur Mer. Bremen 21. junija: Majestic, Cherbourg Pennland. Cherbourg, Antwerpen New Amsterdam, Boulogne sur Mor, Rnterdam Jioma, Napoli, Genova 22. Junija: Minnetonka, Cherbourg St. Louis. Cherbourg Hamburg 25. junija: Paris, Havre Saturnia. Trst 26. ,"unija: Berengaria, Cherbourg America, Cherbourg, Bremen 27 junija: Olympic. Cherbourg Dresden. Cherbourg. Bremen Berlin. Cherbourg. Bremen 28. Junija: Prentdente Wilson. Trst Statendam, Boulogne sur Mer. Rotterdam 29. Junija: Belgenland. Cherbourg. Antwerpen Mauretania. Cherbourg New York, Cherbourg, Hamburg Leviathan. Cherbourg Conte Grande. N'apoll, Genova Minnekahda, Boulogne sur Mer. 1. julija: France, Havre 2. julija: Columbus, Cherbourg. Bremen Ryndam. Boulogne sur Mer, Rotterdam 3. Julija: Homeric, Cherbourg President Harding, Cherbourg, Bremen 4. julija: Milwaukee. Cherbourg. Hamburg. Muenchen. Boulogne aur Mer, Bremen 5. julija: Ile de France. Havre Yeendam, Boulogne sur Mer, Rotterdam Augustus, Napolt. Genova 6. julija: Minnewaska. Cherbourg Arabic. Cherltourg, Antwerpen Peutschland. Cherbourg. Hamburg Republic, Cherbourg, Bremen 7. Julia: Arjultania. Cherbourg 9. Julija: Majestic, Cherbourg 11. Julija: Cleveland, Cherbo'i.g, Hamburg 12. junija: Paris, Havre Vulcania. Trst flzlct) Lapland. Cherbourg. Antweri>en Volendam. Bouluogne aur Mer Rotterdam Minnesota. Boulogne sur Mer 13. julija: Hamburg, Cherbourg, Hamburg 16 julija: Karlsruhe, Boulogne sur Mer, Bremen Rotterdam, Boulogne sur Mer, Rotterdam 17. julija: President Roosevelt. Cherbourg, Bremen 18. Julija: Stuttgart, Boulogne sur Mer, Bremen 19. Julija: France. Havre Olympic. Cherbourg Pennland. Cherbourg, Antwerpen 20. julija: Minnetonka. Cherbourg Albert Ballln. Cherbourg. Hamburg Conte Biancamano, Napoli, Genova 23. julija: Berlin. Cherbourg, Bremen 24. julija: Mauretania. Cherbourg George Washington. Cherbourg. Bremen 26. j lilija: Ile de France, Havre (Glavni poletni Izlet) Homeric. Cherbourg Bremen. Cherbourg, Bremen New Amsterdam. Boulogne aur Mer Roma. Napol!, Genova 27. Julija: Belgenland, Cherbourg, Antwerpen St. Louis. Cherbourg, Hamburg Leviathan. Cherbourg Minnekahda, Boulogne aur Mer 31. Julija:, Dresden, Cherbourg. Bremen America, Chej-bouiy^ Brem^a - ^------3Ai. a. . .-