28 Perfectus AC - ISSN 2738-4586. 2/2023 POSLOVANJE SLOVENSKEGA IGRALNIŠTVA OD LETA 1985 do 2023 V KONTEKSTU NACIONALNE EKONOMIJE Andrej Raspor https://orcid.org/0000-0002-8098-9554 7 Darko Lacmanović https://orcid.org/0000-0001-8800-9381 8 Prejem: 2. 1. 2024 Poslano v recenzijo: 3. 1. 2024 Sprejeto v objavo: 2. 3. 2024 Povzetek: Članek obravnava trenutne razmere in izzive slovenskega gospodarstva ter posebej analizira razvoj igralniškega turizma v Sloveniji v letih 1985-2023. Slovensko gospodarstvo je v zadnjih dvajsetih letih soočeno z negativnimi vplivi gospodarskih gibanj, mednarodne konkurence in pandemije COVID-19. Kljub temu se potencial igralništva prepoznava, vendar zahteva ustrezno prestrukturiranje. Trenutni modeli in obdavčitve igralništva niso dovolj spodbudni za dolgoročno uspešnost. Igralniška panoga, čeprav predstavlja majhen delež slovenske delovne sile (0,18 %), je pomembna zaradi svoje dodane vrednosti , ki je v preteklosti presegala slovensko povprečje. Kljub temu današnje stanje kaže potrebo po spremembah, da bi ohranili konkurenčnost v primerjavi z Italijo in Hrvaško. Članek poudarja, da je potrebno spremeniti davčno politiko in uvesti različne modele obdavčitve glede na specifične vrste igralniških dejavnosti. Regulacija in obdavčitev bi morali biti najvišji za spletno in mobilno igralništvo, medtem ko bi igralni saloni in kazinoji z živimi igrami imeli nekoliko nižje obdavčitve, odvisno od njihovega ekonomskega učinka in družbenih stroškov. Veliki resorti bi imeli posebne ugodnosti zaradi privabljanja oddaljenih gostov. Prispevek izpostavlja, da dosedanji model, osredotočen na domače goste, ni vzdržen. Za dolgoročni uspeh je ključnega pomena privabiti tuje goste, še posebej iz oddaljenih trgov, kar zahteva konkurenčno in privlačno ponudbo. Slovenski igralniški turizem se sooča z izzivi, kot so zasičenost domačega trga, konkurenca sosednjih držav, pomanjkanje lastnega letalskega prevoznika in visoki stroški poslovanja. Poleg tega je pomembno upoštevati vpliv igralništva na lokalno prebivalstvo in okolje. Zaključek članka poudarja potrebo po kriznem prestrukturiranju in prilagoditvi novih strategij za ohranitev in rast slovenskega igralniškega turizma, da bi ta postal bolj konkurenčen na mednarodnem trgu in zagotovil trajnostno prihodnost. Ključne besede: igre na srečo, spletno igralništvo, BDP, kriza, COVID-19. THE BUSINESS PERFORMANCE OF SLOVENIAN GAMING FROM 1985 TO 2023 IN THE CONTEXT OF THE NATIONAL ECONOMY Abstract: The article examines the current state and challenges of the Slovenian economy, specifically analyzing the development of the gaming tourism industry in Slovenia from 1985 to 2023. Over the past twenty years, the Slovenian economy has faced adverse impacts from economic fluctuations, international competition, and the COVID-19 pandemic. Despite these challenges, the potential of the gaming industry is recognized, but it necessitates proper restructuring. The current models and tax policies for gaming are insufficient to ensure long-term success. Although the gaming sector represents a small share of the Slovenian workforce (0.18%), it is significant due to its added value, which has historically exceeded the national average. However, the current situation indicates a need for changes to maintain competitiveness compared to Italy and Croatia. The article emphasizes the necessity of revising tax policies and implementing differentiated tax models based on specific types of gaming activities. Regulation and taxation should be highest for online and mobile gaming, while gaming halls and casinos offering live games should have slightly lower taxes, depending on their economic impact and social costs. Large resorts should receive special incentives for attracting distant guests. The article highlights that the existing model, focused on domestic guests, is unsustainable. For long-term success, attracting foreign visitors, especially from distant markets, is crucial, requiring a competitive and appealing offer. Slovenian gaming tourism faces challenges such as market saturation, competition from neighboring countries, the lack of a national airline, and high operational costs. Additionally, the impact of gaming on local communities and the environment must be considered. The conclusion of the article underscores the need for crisis restructuring and the adoption of new strategies to sustain and grow Slovenia's gaming tourism sector, making it more competitive in the international market and ensuring a sustainable future. Keywords: gambling, online gaming, GDP, crisis, COVID-19. JEL Classification: L83 Sports • Gambling • Restaurants • Recreation • Tourism Kategorizacija: Pregledni znanstveni članek Korespondenčni avtor: Andrej Raspor, andrej.raspor@t-2.si DOI: 10.5281/zenodo.11243965 7 School of Advanced Social Studies, Gregorčičeva ulica 19, 5000 Nova Gorica, Slovenia, Central Europe Association of Tourism Management, Dolga Poljana 57, 5271 Vipava, Slovenia, andrej.raspor@t-2.si 8 University Mediterranean, Faculty of tourism “Montenegro tourism school”, Josipa Broza bb, 81000 Podgorica, Montenegro, lacmanovicdarko@gmail.com 29 Perfectus AC - ISSN 2738-4586. 2/2023 Uvod v obravnavano temo Zgodovina iger na srečo in iger na srečo je zapletena in se razvija. Oblikuje jo vrsta dejavnikov, vključno s predpisi, tehnološkim napredkom in kulturnim odnosom. Skozi zgodovino so se ti odnosi spreminjali. Od popolne neurejenosti in prepuščenosti trgu v starem veku. Vpliv religij je narekoval popolne prepovedi srednjem veku. Vendar so se kmalu zavedali da lahko davki od iger na srečo prinašajo tudi prihodke v proračun. Tako je prav cerkev začela z različnimi tombolami. V današnjem času pa je močno prisotno zavedanje da prav prepoved rojeva nelegalno igralništvo. Vsled tega imajo vse države urejeno igralništvo. Če ne za posebne, pa vsaj za klasične igre na srečo, kot so nacionalne loterije. Sulkunen (2018) izpostavlja vlogo regulacije pri rasti industrije, medtem ko Schwartz (2006) poudarja vpliv novih tehnologij in igralniških centrov. Igralniško zabaviščni centri niso več mesto hazarda ampak prostor za druženje in zabavo. Nove tehnologije, ki jih je pospešil internet omogočajo igranje kjerkoli (spletno in mobilno igralništvo). Ko Pitt (2012) ponuja zgodovinsko perspektivo, preučuje vlogo iger na srečo v družbi in gonilne dejavnike zakonskih sprememb. Razvoj je vedno en korak pred zakonodajalci. Zato je pomeben premik v družbenem odnosu do iger na srečo, od povezovanja z grehom in korupcijo do družbeno sprejemljive oblike zabave (Derevensky, Gupta, in Magoon 2004). Te študije skupaj prikazujejo večplastnost zgodovine iger na srečo in iger na srečo skozi posamezna obdobja. Igralniška industrija ima pomemben vpliv na nacionalno gospodarstvo, kar dokazujejo študije v različnih državah. Gatzoulis (2013) in Podskrebko (2021) poudarjata potencial za gospodarski razvoj in ustvarjanje delovnih mest prek igralniške industrije. To nadalje podpira Gerdes, ki razpravlja o transformativnem učinku iger na ekonomsko stanje skupnosti ameriških Indijancev (Gerdes idr. 1998). Na odnos med igralniško industrijo in gospodarstvom vplivajo tudi politični dejavniki, o čemer govori Mondal (2012). Te študije skupaj poudarjajo pomen igralniške industrije pri spodbujanju gospodarske rasti in razvoja na nacionalni ravni. Vendar v nacionalnem gospodarstvu pomeni poraba denarja za igro odtegnitev denarja za ekonomski razvoj za izboljšanje življenjske ravni. V igri potrošen denar je odtegnjen ekonomski potrošnji, ki sicerpospešuje razvoj ekonomije. Pri igri izgubljeni denar je torej odtegnjen iz potrošniškega kroga. In tudi dobitki v pretežni meri niso potrošeni v produktivni smeri, temveč so ponovno pritegnjeni v igro. Le dobički organizatorjev igre se pojavijo v krogotoku ekonomije, pa še ti največkrat ne v produktivnih naložbah (Goodman, 1995, str. 182). Država mora zato skrbeti, da bo razvoj igralništva uravnotežen. Mi se bomo tega vprašanja dotaknili v naši razsikavi. Zanima nas kako je potekal razvolj slovenskega igralništva ter kaj bi priporočali da bi bilo to področje še bolje urejeno. Raziskovalno področje Razvoj igralništva v Sloveniji Igralništvo v Sloveniji sega v preteklost, z igrama na srečo, ki so bile prisotne že v zgodnjih obdobjih. Vendar se je panoga v zadnjih desetletjih močno razvila in spremenila. Razvoj igralništva v Sloveniji je šel skozi različna obdobja (Raspor idr. 2023): 1. Plemiško obdobje (do 1964): • Odprtje in zaprtje igralnic, namenjenih le peščici premožnih. 2. Elitistično obdobje (1964-1984): • Kazinoji v turističnih centrih za elito in tujo klientelo. • Klasična igralniška ponudba. • Nizki davki. • Vlaganje v turistično infrastrukturo. • Dva kazinoja: Portorož in Bled. 3. Obdobje ekspanzije (1985-1993): • HIT uvaja ameriški koncept igralniško-zabaviščne ponudbe. • Več igralnic in gostov. • Igralništvo postane pomemben gospodarski dejavnik. • Moratorij na razvoj zaradi konfliktov. 4. Obdobje prve stagnacije (1993-1999): • Nova zakonodaja in koncesijski sistem. • Visoki davki in zastarela ponudba. • Strategija razvoja igralništva (1997): • Pospeševanje turistične ponudbe. • Neusklajena davčna politika. • Visoki davki in koncesijska obremenitev v primerjavi s konkurenco. 5. Koncesijsko obdobje (1999-2007): • Dodeljene prve koncesije obstoječim igralnicam. 30 Perfectus AC - ISSN 2738-4586. 2/2023 • Investicije v širitev in posodobitev ponudbe. • Priprava novega zakona o igrah na srečo. • Pričakovano povečanje prometa za 50 %. • Osredotočenost na domače goste. • Pomanjkanje kriterijev za aktivno koncesijsko politiko. 6. Obdobje druge stagnacije (2007-2020): • Padec prihodkov zaradi svetovne krize in odprtja igralnih salonov v Italiji. • Pomanjkanje strategije za igralniško dejavnost. • Izguba pomena igralništva. 7. Obdobje COVID-19 (2020-2023): • Zaprtje igralnic in salonov. • Boljše poslovanje spletnih igralnic. 8. Obdobje po COVID-19 (od 2023): • Zmanjšanje poslovanja in ponudbe. • Manj dogodkov in družabnih srečanj. • Počasno okrevanje na predkrizno raven. Zgodovina urejanja igralništva sega v čas Jugoslavije. Prvi sistemski zakon, ki je urejal področje prirejanja iger na srečo, je bil v Sloveniji sprejet septembra leta 1965 (Ur. list SRS 29/65) in je veljal vse do sprejetja novega zakona o igrah na srečo decembra 1980 (Ur. list SRS 32/80). Po osamosvojitvi leta 1991 je bila tudi na področju iger na srečo podana pobuda za sprejetje novega sistemskega zakona o igrah na srečo. Pričela se je parlamentarna procedura, ki se je zaključila s sprejetjem zakona v letu 1995 (Ur. list 27/95). Z igralniškimi zakoni se je urejala tudi obdavčitev. Od izredno nizke do progresivne in nerazvojne, ki smo ji bili priča od 1993 dalje. Leta 1999 se je sicer obdavčitev zmanjšala, vendar še vedno ni razvojno naravnana. Poslovanje v letih 1985-2023 V spodnji tabeli (Tabela 1: Agregirani podatki o poslovanju 1985 - 2023) je predstavljenih nekaj kazalnikov slovenskega igralništva in poslovnega okolja. Podatki za celovito primerjavo so navedeni za obdobje od 2005−2023. To vključuje obdobje pred in po veliki svetovni gospodarski krizi. Ter pred in po COVID-19 (Tabela 2: Pregled nekaterih zadnjih kazalnikov slovenskega igralništva in poslovnega okolja). 31 Perfectus AC - ISSN 2738-4586. 2/2023 Tabela 1: Agregirani podatki o poslovanju 1985 – 2023 Leto Bruto prihodek Klasične igre na srečo Bruto prihodek posebne igre na srečo Skupaj igre na srečo Obisk posebne igre na srečo Poraba na obisk za posebne igre na srečo 1985 1,79 11,90 13,69 200.261 59,42 1986 2,30 15,30 17,60 221.342 69,12 1987 2,54 16,95 19,49 294.281 57,60 1988 4,02 26,80 30,82 609.174 43,99 1989 5,51 36,75 42,26 773.863 47,49 1990 8,72 58,15 66,87 991.807 58,63 1991 10,72 71,45 82,17 927.607 77,03 1992 13,48 89,85 103,33 1.387.323 64,77 1993 14,75 92,21 106,82 1.848.987 49,87 1994 19,67 122,96 142,25 2.343.995 52,46 1995 22,44 140,23 162,02 2.456.658 57,08 1996 26,36 164,74 190,08 2.552.150 64,55 1997 26,79 167,44 193,20 2.550.800 65,64 1998 29,06 181,65 209,33 2.475.000 73,39 1999 30,53 190,80 219,60 2.241.677 85,11 2000 31,70 206,50 238,20 2.201.021 93,82 2001 38,50 218,80 257,30 2.195.159 99,67 2002 45,30 225,70 271,00 2.166.200 104,19 2003 39,10 243,10 282,20 2.139.940 113,60 2004 51,20 285,70 336,90 2.938.700 97,22 2005 53,60 332,00 385,60 3.859.120 86,03 2006 54,90 361,90 416,80 4.333.080 83,52 2007 60,50 372,10 432,60 4.830.308 77,03 2008 77,10 355,20 432,30 5.129.737 69,24 2009 71,40 331,40 402,80 4.917.305 67,39 2010 64,64 298,60 363,24 4.565.300 65,41 2011 71,00 288,61 359,61 4.371.233 66,02 2012 79,10 260,68 339,78 4.024.318 64,78 2013 68,68 240,39 309,07 3.854.439 62,37 2014 57,04 237,89 294,93 3.765.023 63,18 2015 62,92 239,61 302,52 3.676.409 65,17 2016 58,73 247,42 306,15 3.638.345 68,00 2017 53,43 253,59 307,02 3.498.566 72,49 2018 61,90 245,90 307,80 3.377.758 72,80 2019 68,00 254,11 322,11 3.313.393 76,69 2020 61,28 126,87 188,15 1.477.419 85,87 2021 63,16 132,51 195,67 1.189.557 111,39 2022 75,44 257,80 333,24 2.509.239 102,74 2023 89,56 278,19 367,75 2.687.635 103,51 (Ministrstvo za finance Republike Slovenije 2020) Z izjemo klasičnih iger na srečo in porabe na gosta, so vsi kazalniki slabši. To kaže kako igralništvo izgublja na pomenu v nacionalni ekonomiji. 32 Perfectus AC - ISSN 2738-4586. 2/2023 Tabela 2: Pregled nekaterih zadnjih kazalnikov slovenskega igralništva in poslovnega okolja 2005 2010 2015 2019 2022 2023 1.1 BDP (v 1000 EUR) 29.114.000 36.364.000 38.853.000 48.533.000 58.989.000 63.090.000 1.2 Državni proračun (v 1000 EUR) 7.181.393 9.280.169 9.797.661 9.911.700 13.708.500 13.377.493 1.3 Število zaposlenih 806.349 835.039 804.637 894.229 921.998 933.738 2.1 Prihodki klasične igre (v 1000 EUR) 53.600 64.644 62.915 68.000 75.439 89.855 2.2 Davki na klasične igre na srečo (DIS+KD) (v 1000 EUR) 24.200 27.700 27.700 28.400 31.858 33.164 3.1 Prihodki posebne (v 1000 EUR) 315.300 298.558 239.600 254.112 257.804 278.192 3.1.1 Realizacija IA (v 1000 EUR) 248.800 246.659 199.764 213.035 221.409 236.488 3.1.2 Realizacija IM (v 1000 EUR) 66.500 51.899 39.836 41.077 36.396 41.704 3.1.3 Realizacija splet (v 1000 EUR) 0 0 7 6 0 0 3.2. Napitnina (v 1000 EUR) 16.176 10.615 7.524 7.733 7.416 8.041 3.2.1 Napitnina IA (v 1000 EUR) 692 1.370 1.744 2.071 2.314 3.2.2 Napitnina IM (v 1000 EUR) 9.923 6.154 5.989 5.345 5.727 3.3. Vstopnina (v 1000 EUR) 128 93 152 56 51 3.4 Koncesijska dajatev (v 1000 EUR) 49.679 48.134 38.509 40.824 42.504 45.795 3.4 Davki na posebne igre na srečo (v 1000 EUR) 56.021 53.773 43.195 45.902 46.442 50.083 4.1 Prihodki - SKUPAJ (v 1000 EUR) 368.900 363.202 302.515 322.112 333.243 368.048 4.2 Dajatve - SKUPAJ (Davki + koncesijska dajatev) (v 1000 EUR) 129.900 129.607 109.404 115.126 120.804 129.042 Prihodki po R92 Prirejanje iger na srečo (v 1000 EUR) 436.047 441.424 386.759 432.887 429.136 5 Število vstopov 3.842 4.565 3.676 3.313 2.509 2.688 5.1 Domači 1.119 1.230 1.013 975 889 947 5.2 Tuji 2.723 3.335 2.664 2.338 1.621 1.741 6.1 Podjetja 45 57 48 38 30 6.2 Casino 13 9 10 10 11 11 6.3 Igralni saloni 31 32 26 25 25 25 6.4 Igralne mize 259 260 281 254 219 219 6.5 Avtomati 6.029 8.648 8.084 7.721 7.388 7.233 7. Število zaposlenih v sektorju klasičnih in posebnih iger na srečo 2.261 2.696 2.130 2.225 1.708 1.708 Prihodki skupaj v BDP-ju 1,27% 1,00% 0,78% 0,66% 0,56% 0,58% Dajatve v državnem proračunu 1,81% 1,40% 1,12% 1,16% 0,88% 0,96% Zaposleni v igralništvu med vsemi zaposlenimi v SLO 0,28% 0,32% 0,26% 0,25% 0,19% 0,18% Vir: (Ministrstvo za finance Republike Slovenije 2020a; SURS; lastna obdelava podatkov) Raziskovalni načrt Skozi sam prispevek smo sledili metodologiji, ki vključuje naslednje tri korake (Slika 1: Raziskovalna metodologija): (1) zbiranje podatkov, (2) analiziranje podatkov z uporabo orodij, (3) ocena uspešnosti. Zbiranje podatkov Primarno so bili podatki najprej zbrani z uporabo zgodovinske metode. Raziskali smo, koliko je bilo igralništvo razširjeno in kako uspešno je bilo na slovenskih tleh. Za namen te raziskave so bili podatki zbrani s Statističnega urada Republike Slovenije oziroma s Finančne uprave Republike Slovenije1, ki izvaja nadzor na področju igralništva. Za opis poslovanja igralniških podjetij pa smo uporabili spletni bazi Bizi in AJPES. Za določene zgodovinske dogodke o razvoju slovenskih igralniških podjetij smo kontaktirali tudi neposredno podjetja, a večinoma nismo prejeli odgovora in smo zato te opise pridobili z njihovih spletnih strani, AJPES-a ali Bizi-ja. Glavni razlog za uporabo teh virov podatkov je, da je za našo razpravo pomembno upoštevanje skupnega prihodka v industriji igralništva. 1 Od leta 1995−2012 je bilo področje igralništva pod nadzorom Urada RS za nadzor prirejanja iger na srečo, ki je deloval v okviru Ministrstva za finance. UNPIS je bil v letu 2012 ukinjen, njegove naloge pa prenesene na Davčno upravo RS (DURS). Še dve leti kasneje je bila DURS-u pripojena carina in je nastal behemont, ki ga danes poznamo po imenu FURS. 33 Perfectus AC - ISSN 2738-4586. 2/2023 Slika 1: Raziskovalna metodologija Konkretna naloga in raziskovalno vprašanje Naloga, ki smo jo želeli izpolniti v tem prispevku, je analiza nabora podatkov, t.j. prihodkov iz igralništva v obdobju od leta 2004 do leta 2023, z namenom ugotoviti nekatere vzorce, ciklične ali sezonske značilnosti ali druge pomembne informacije, ki omogočajo napovedovanje prihodnjega gibanja z določeno stopnjo natančnosti. Časovne serije podatkov Nabor podatkov zajema glavne poslovne podatke na nivoju posameznega podjetja. Na sumarnem nivoju pa prihodke od iger na srečo in BDP z enoletno stopnjo vzorčenja. Podatki prikazujejo različne količine in nekatere podmerilske vrednosti in spadajo pod tipične podatkovne časovne vrste, ki jih je mogoče opredeliti kot zaporedje opazovanih vrednosti. Ena od najbolj značilnih lastnosti časovne vrste je, da podatki niso ustvarjeni neodvisno; njihov odklon se v času spreminja in so pogosto podvrženi trendu in cikličnim komponentam. Opazovane časovne vrste lahko delimo na tri komponente: trend (dolgoročna usmeritev), sezona (sistematična, koledarska gibanja) in nepravilna (nesistematična, kratkotrajna) nihanja (Beliaeva, Petrochenkov, in Bade 2013). Analiziranje podatkov z uporabo orodij Pri pripravi smo uporabili različne znanstvene metode. Za določitev smernic za razvoj in izboljšanje slovenskega igralniškega turizma smo uporabili strategijo strateškega upravljanja, analizo vrzeli. Cilj analize vrzeli je odgovoriti na štiri ključna vprašanja: Kje smo zdaj? (A); Kje verjetno bomo? (B); Kje dejansko želimo biti? (C); Kako premagati vrzel med scenarijem B in C? (Thompson in Strickland 2001; Pearce, Robinson, in Subramanian 2000). Model naše analize vrzeli je prikazan na sliki (Slika 2: Analiza vrzeli slovenskega igralništva). 34 Perfectus AC - ISSN 2738-4586. 2/2023 V okviru točke A, Igralništvo v Sloveniji – trenutna situacija smo raziskali, kakšno je trenutno stanje na področju igralniškega turizma. Zagotavljamo kvantitativno analizo podatkov o poslovanju podjetij. Pri opredelitvi točke B, Igralništvo v Sloveniji – realistični scenarij do leta 2033, smo uporabili ekonometrijo. Natančna opredelitev ekonometrije ne obstaja. Nekdo bi rekel, da gre za tako imenovane gospodarske trike, medtem ko bi drugi opredelili ekonometrijo kot uporabo statistike in matematike v ekonomiji, da bi dokazali hipoteze in predvideli prihodnost trendov (Moosa 2017). Zahvaljujoč samoregresivnemu modelu integriranega gibkega povprečja (ARIMA) (Akaike Info Criterion), modelu, ki se uporablja za napoved časovne serije, smo do konca leta 2033 napovedali prihodke od iger na srečo. To je realen scenarij razvoja, ki temelji na povprečni stopnji rasti v opazovanem obdobju. Za ta namen smo analizirali letne časovne vrste od leta 2000 do leta 2023 (skupno 24 opazovanj). Pri opredelitvi točke C, Igralništvo v Sloveniji − želeni scenarij do leta 2033, napoved izhaja iz izračunov in grafičnih prikazov gibanja na eni strani in komentarjev ter napotkov, kaj je potrebno postoriti za dosego scenarija, na drugi strani. Tukaj so podatkovni nizi, analizirani z orodjem Tableau 10.4. Slika 2: Analiza vrzeli slovenskega igralništva V svetu nenehno spreminjajočih se gospodarskih, tehnoloških in okoljskih izzivov se morajo tudi organizacije spreminjati in prilagajati, da izboljšujejo svojo konkurenčno prednost. Zato morajo stalno nadgrajevati strategije. Poleg splošne predstavitve igralniškega okolja, v katerem deluje slovensko igralništvo, smo se sami osredotočili na finančne podatke, konkretneje na kazalce uspešnosti. S tem bi želeli slovensko strokovno javnost opozoriti, kje lahko organizacije prepoznajo priložnosti za izboljšavo poslovanja. Proces napovedovanja Napovedovanje je proces ocenjevanja neznanega. Lahko ga opredelimo kot znanost o napovedovanju prihodnjih rezultatov. Napoved bi morala biti pravočasna, čim bolj natančna, zanesljiva in smiselna. Za izvedbo procesa napovedovanja je potrebno izvesti naslednje korake (Nolan 1994; Armstrong 2001): • opredelitev namena napovedovanja; • priprava podatkov; • preliminarna analiza; • izbira in prilagajanje najboljšega modela; 35 Perfectus AC - ISSN 2738-4586. 2/2023 • napovedovanje; • vrednotenje. Priprava podatkov Za analizo igralništva in njegovega deleža v BDP so potrebne naslednje spremenljivke: leto, prihodki od posebnih in klasičnih iger na iger na srečo, obisk, BDP. Izračunali smo delež igralništva v BDP, indeks osnovnega dohodka od iger na srečo (2004), osnovni indeks prihodkov od iger na srečo v BDP (2004) za vsa opazovana leta. Preliminarna analiza Dober način za razumevanje podatkov je vizualizacija, katere cilj je ugotoviti nekatere konsistentne vzorce ali pomemben trend. S pomočjo Tableau 10.4, zmogljivega statističnega orodja za raziskovanje in vizualizacijo podatkovnih nizov, se izdela grafe za različna časovna obdobja (Tableau 2014). Izbira in prilagajanje najboljšega modela Naslednji korak je določitev primernega modela, ki ustreza podatkom. V ta namen uporabljamo pristop Box in Jenkins (Box idr. 2015), ki omogoča, da se iz skupine modelov za napovedovanje izbere tistega, ki najbolj ustreza podatkom časovne vrste. Modeliranje ARIMA (avtoregresijski model drsečega povprečja) se lahko uporablja za večino časovnih vrst. Znanstveniki menijo, da je natančnost napovedovanja modela ARIMA visoka (Beliaeva idr. 2013). Napovedovanje Napovedovanje je izvedeno za obdobje od leta 2024 do 2033. Ocena uspešnosti To je zadnji in končni korak predlagane metodologije. Njegov potek je viden na slikah, ki so bile narejene ob analizi nabora podatkov in se nahajajo v delu, ki obravnava analizo in napovedi. Vrednotenje Vrednotenje je bilo opravljeno z uporabo povprečne absolutne tehtane napake (MASE), ki jo Hyndman in Koehler smatrata za najbolj zanesljivo. Če je vrednost napake MASE nižja od 1, je model za napovedovanje pravilen (Hyndman in Koehler 2006). Ti rezultati predstavljajo dokaj visoko natančnost napovedi. To dokazuje prepričanje znanstvenikov, da je natančnost napovedi modela ARIMA običajno visoka. Vse napovedi so bile izračunane z uporabo eksponentnega glajenja. V tabeli (Tabela 3: Ocena napake pri napovedovanju) lahko vidite, da je napaka MASE v vseh primerih z izjemo Bruto prihodka iz klasičnih iger na srečo višja od 1. Na drugi strani je informacijski kriterij Akaike (AIC) tudi višji. Če bi bil nizek bi pomenilo, da je uporabljeni model primeren (Bozdogan 1987). Vsled tega lahko zaključimo da je napoved dokaj nezanesljiva. 36 Perfectus AC - ISSN 2738-4586. 2/2023 Tabela 3: Ocena napake pri napovedovanju Bruto prihodek klasične igre na srečo: 1985-2033 Model Quality Metrics Smoothing Coefficients Level Trend Season RMSE MAE MASE MAPE AIC Alpha Beta Gamma Additive Additive None 6,7 4,7 0,89 0,228 158 0,5 0 0 Bruto prihodek posebne igre na srečo: 1985-2033 Model Quality Metrics Smoothing Coefficients Level Trend Season RMSE MAE MASE MAPE AIC Alpha Beta Gamma Additive Additive None 41,8 32,4 1,53 0,212 297 0,5 0 0 Skupaj igre na srečo: 1985-2033 Model Quality Metrics Smoothing Coefficients Level Trend Season RMSE MAE MASE MAPE AIC Alpha Beta Gamma Additive Additive None 44 32,4 1,37 0,197 305 0,5 0 0 Obisk posebne igre na srečo: 1985-2033 Model Quality Metrics Smoothing Coefficients Level Trend Season RMSE MAE MASE MAPE AIC Alpha Beta Gamma Additive None None 617,011 454622 1,53 0,237 1046 0,5 0 0 Bruto prihodek klasične in posebne igre na srečo po tekočih cenah: 2000-2033 Model Quality Metrics Smoothing Coefficients Level Trend Season RMSE MAE MASE MAPE AIC Alpha Beta Gamma Additive None None 49,8 37,1 1,34 0,125 194 0,5 0 0 Bruto prihodek klasične in posebne igre na srečo po stalnih cenah: 2000-2033 Model Quality Metrics Smoothing Coefficients Level Trend Season RMSE MAE MASE MAPE AIC Alpha Beta Gamma Additive None None 57,3 45,1 1,33 0,124 200 0,5 0 0 Vir: (Tabela pripravljena z orodjem Tableau; lastna raziskava) Žal pa je visok, kar v praksi pomeni, da so pred slovenskim igralništvom turbulentni časi in da se bodo morali vsi odločevalci in koncesionarji resno zamisliti, kako naprej. A več o ugotovitvah v nadaljevanju. Kaj nam pravi prihodnost Za klasične igre na srečo z izjemo realizacije nimamo podatkov. Po vsej verjetnosti koncesionarji razpolagajo s podatkom o številu prodanih srečk, loto lističev, povprečno vplačilo, ipd. Ta podatek bi bil zelo koristen, saj bi lahko na ta način ugotovili in napovedali trende. Bolj natančni so podatki v sektorju posebnih iger na srečo. V nadaljevanju predstavljamo potek obiska v slovenskih igralnicah in igralnih salonih. Ker se mora vsak obiskovalec ob prihodu registrirati, je to dokaj relevanten podatek. Poleg tega obstaja tudi podatek o številu domačih in koliko tujih gostov. Sama igralniška podjetja pa skladno z GDPR in CRM sistemom vodijo še bolj podrobno statistiko. Sami s temi podatki ne razpolagamo, ampak imamo zgolj podatke na sumarni ravni. Iz slike (Slika 3: Obisk v igralnicah in igralnih salonih v Sloveniji (1985-2033) je razvidno da smo od leta 1985 do osamosvojitve beležili strmo rast obiska. V času vojene za osamosvojitev je obisk padel, a se je že po enem letu začel dvigovati in strmo rastel do leta 1997. To je bila posledica odprtja Perle v letu 1993. Stagnacija pa je posledica zaustavitve razvojnega cikla. V letu 1999 obisk začne upadati, saj se je odprl nov kazino v Benetkah. Po letu 2002 pa je rast predvsem posledica vse večjih igralnih salonov. Vrh dosežemo leta 2008. Od tega leta pa obisk upada. Razlogov je več. Od uvedbe prepovedi kajenja v slovenskih igralnicah leta 2007, postopnega zapiranje igralnic in igralnih salonov, pa do vse širše in dostopnejše ponudbe na spletu in do nelegalnih ponudb. V času zaključevanja članka po recenziji (marec 2024), so bile ponovno odprte vse igralnice in igralni saloni v Sloveniji. Te so bile v od spomladi 2020 do 2022 večkrat zaprte zaradi COVID-19. To je pokazalo, kako ranljive so igralnice in igralni saloni, saj gre za žive igre. Tako smo pri simulacijah upoštevali podatke o poslovanju v letu 2023, ko se igralništvo pobira. Ni pa se vrnilo na pred COVID-no raven. Računamo da se bodo postopoma vračali na normalo, ki pa jo brez intenzivnega vlaganja in prestrukturiranja ne bodo dosegli. 37 Perfectus AC - ISSN 2738-4586. 2/2023 Slika 31: Obisk v igralnicah in igralnih salonih v Sloveniji (1985-2033) Vir: (Ministrstvo za finance Republike Slovenije 2020a; SURS; Tableau output; lastna obdelava podatkov) Sledi pregled treh scenarijev - A, B, C. Realno bi se lahko obisk nekako stabiliziral. V primeru večjih in ustreznih investicijskih vlaganj imamo vse potenciale, da lahko trend obrnemo navzgor. Po pesimističnem scenariju pa bo obisk še dodatno padal. Vse je odvisno kako bo bodočim razvojem igralnic in igralnih salonov. Tudi analiza podatkov o ponudbi iz naslova klasičnih igre na srečo (Slika 4: Prihodki od iger na srečo v Sloveniji: klasične igre na srečo (1985-2033)) nam kaže, da so se ti vsa leta do vključno leta 2003 skoraj linearno dvigovali. Od tu dalje pa je diagram bolj žagaste oblike. Tako so ta gibanja odvisna od tega, kako je bila prisotna druga nelegalna ponudba iger na spletu. V letih, ko je bila bolj intenzivna kampanja proti nelegalni ponudbi stavnic, je bila potrošnja večja in obratno. Vsekakor vidimo, da je trenutno zaznati padec in ta bo po vsej verjetno tudi v prihodnje še trajal. V kolikor želijo ponudniki zaščititi trg, morajo sprejeti določene ukrepe. 38 Perfectus AC - ISSN 2738-4586. 2/2023 Slika 4: Prihodki od iger na srečo v Sloveniji: klasične igre na srečo (1985-2033) Vir: (Ministrstvo za finance Republike Slovenije 2020a; SURS; Tableau output; lastna obdelava podatkov) Prihodki iz naslova posebnih iger na srečo so rasli skoraj linearno do leta 2007 (Slika 5: Prihodki od iger na srečo v Sloveniji: posebne igre na srečo (1985-2033)). Po tem datumu pa so padali do leta 2014, ko se krivulja obrne in se prihodki stabilizirajo. Primerjava obiska in prihodkov kaže, da se kljub oscilaciji obiska prihodek oz. poraba na gosta poveča. Je pa svetovna gospodarska kriza pokazala večjo ranljivost segmenta živih iger. COVID-19 je stanje popolnoma sesekal. Tako da se panoga postavlja na noge. In se je tudi hitro vrnila na pred COVID-no raven. Tako bo potrebno veliko napora, da se bo potrošnja ponovno popravila in začela dosegati nominalne številke pred letom 2007. 39 Perfectus AC - ISSN 2738-4586. 2/2023 Slika 5: Prihodki od iger na srečo v Sloveniji: posebne igre na srečo (1985-2033) Vir: (Ministrstvo za finance Republike Slovenije 2020a; SURS; Tableau output; lastna obdelava podatkov) Graf skupnih prihodkov iz naslova iger na srečo (Slika 6: Prihodki od iger na srečo v Sloveniji: skupaj igre na srečo (1985-2033)) je skoraj enak tistemu, ki predstavlja posebne igre na srečo, saj ti predstavljajo 75 % vseh prihodkov. Vsled tega veljajo komentarji in priporočila, kot so zapisani za posebne igre na srečo. 40 Perfectus AC - ISSN 2738-4586. 2/2023 Slika 2: Prihodki od iger na srečo v Sloveniji: skupaj igre na srečo (1985-2033) Vir: (Ministrstvo za finance Republike Slovenije 2020a; SURS; Tableau output; lastna obdelava podatkov) Kako doseči želeni scenarij? Z zgornjimi analizami in napovedmi smo ustvarili scenarije A, B in C. Pojavilo se je vprašanje, kako naj bi do leta 2033 dosegli želene prihodke od iger na srečo. Odgovori so na voljo v strateškem upravljanju. Kot sta poudarila (Piner in Paradis 2004), lahko rečemo, da je načrtovanje dolgoročnega igralniškega turizma v Sloveniji prednostna naloga. Ena od ključnih pomanjkljivosti slovenskega igralniškega turizma je pomanjkanje jasne strategije za njegov razvoj. Strateško vodenje v prvi vrsti pomeni oblikovanje centralne igralniške destinacije (notranje in zunanje). Od tu dalje pa lahko opredelimo smernice razvoja igralniškega turizma v Sloveniji. Osnovna predpostavka je, da mora biti vizija natančna, jasna, specifična, prepoznavna in se ne zanaša preveč na presežnike. Vizija igralniškega turizma v Sloveniji do leta 2033 bi bila: Slovenija bo na turističnem zemljevidu priznana s kakovostno ponudbo trajnostnega igralniškega turizma. Pravo sliko o tem, kaj se dogaja s prihodki, nam pokaže šele primerjava v prihodkih in napoved po tekočih in fiksnih cenah (Slika 7: Prihodki od iger na srečo v Sloveniji: po tekočih in fiksnih cenah (2000-2033)). Tako prihodki po letu 2007 kažejo linearno padanje. Potrebno se bo fokusirati, da se ta trend upadanja vsaj omeji in obrne navzgor. 41 Perfectus AC - ISSN 2738-4586. 2/2023 Slika 7: Prihodki od iger na srečo v Sloveniji: po tekočih in fiksnih cenah (2000- 2033) Vir: (Ministrstvo za finance Republike Slovenije 2020a; SURS; Tableau output; lastna obdelava podatkov) Slovenija lahko dano vizijo uresniči le z zagotavljanjem gospodarske, ekološke in družbeno-kulturne vzdržnosti. Gospodarske prednosti razvoja igralniškega turizma v Sloveniji bi bile lahko opazne, vendar je treba paziti na negativne socialno-kulturne učinke, pa tudi na ekološke učinke, ki jih proučujejo (Back in Bowen 2009; Cho 2002; Greenwood in Dwyer 2017; King Penny Wan, Li, in Kong 2011; Lee in Back 2003; Long 1996; Mallach 2010; McCartney 2015; Nickerson 1995; Perdue, Long, in Kang 1995; Wan 2012; Wu in Chen 2015). Z vzpostavitvijo močnih mehanizmov je mogoče spremljati razvoj igralniškega turizma, ga nadzorovati in po potrebi prilagoditi. Igralniški turizem je odlična priložnost za revitalizacijo nekaterih delov Slovenije, predstavlja pa lahko tudi dodatno ponudbo k kulturnemu, konferenčnemu, smučarskemu in drugemu trajnostnemu razvoju. Vendar pa je jasno, da se Slovenija brez tržnega napora ne bo prodajala kot igralniška destinacija. Opredelitev marketinške strategije v okviru strategije razvoja igralniškega turizma je bistvenega pomena za oživitev te vrste turizma. Natančno določanje prodajne politike je predpogoj za razvoj igralniškega turizma. Sodelovanje hotelov in destinacij, kjer se nahaja igralniška ponudba, s specializiranimi turističnimi agencijami in organizatorji potovanj v tujini je ključnega pomena za zagotovitev visoke stopnje zasedenosti hotelov in visokih prihodkov iz igralnic. Treba je vzpostaviti celoten sistem igralniškega turizma. Brez podpore državnih služb ne moremo pričakovati boljših rezultatov od sedanjih. Seveda ne bi smeli zanemariti niti internetnih iger na srečo. V Sloveniji še vedno obstaja možnost za njihov razvoj. Slovenija namreč ima veliko znanja na tem področju. 42 Perfectus AC - ISSN 2738-4586. 2/2023 Strateško načrtovanje turizma je potrebno za vse turistične destinacije, ki se želijo ohraniti za daljše časovno obdobje, tako kot v primeru Slovenije. Igralniški turizem je pred COVID-19 postajal iz dneva v dan vse bolj priljubljena oblika turizma, ki je prinašal številne pozitivne, a žal tudi negativne učinke. Zato tudi predstavlja veliko priložnost in hkrati nevarnost za razvoj turizma v Sloveniji. Da bi se igralniški turizem v Sloveniji obravnaval kot priložnost za razvoj, potrebujemo močno vodenje, ki bo temeljilo na načelih trajnosti in družbene odgovornosti. Bistvena je natančna opredelitev poslovne politike in etike v igralništvu ter določitev socialnih stroškov igralniškega turizma v Sloveniji. Poleg ustreznega strateškega in tržnega načrtovanja je ključnega pomena tudi določiti nosilnost destinacije (gospodarske, družbeno- kulturne, ekološke, moralne in psihološke) z vidika igralniškega turizma. Po drugi strani je potrebno vodenje trženja z močno promocijo in sodelovanjem na vseh ravneh in med vsemi objekti turističnega sistema. Obstoječi hoteli, ki vsebujejo igralnice, morajo nemudoma poskrbeti za mrežno povezovanje in vzpostaviti dobro sodelovanje s specializiranimi potovalnimi agenti. Tudi vprašanja družbene odgovornosti je treba upoštevati in preučiti. Poslovni model slovenskega igralništva Na podlagi vseh ugotovitev smo ustvarili poslovni model (Slika 8: Slovenski igralniški poslovni model), ki mu mora slediti slovenska igralniška industrija. Slika 8: Slovenski igralniški poslovni model Najprej je potrebno poskrbeti za ustrezno regulativo. Gre za regulativo, ki ureja poslovanje in obdavčitev. Ta del je v domeni finančnega ministrstva. Drugo področje je področje gospodarskega ministrstva, saj je igralniška dejavnost sestavni del turizma. Gre za turizem z visoko dodano vrednostjo. Nadalje je potrebno ustrezno izobraziti mlade, da se znajo odgovorno obnašati do vseh pojavnih oblik iger na srečo. To je še toliko bolj pomembno v obdobju odraščanja in vedno bolj dostopnih iger na spletu. Potrebno je urediti še področje kurative, da bi se ustrezno spopadali z vsemi, ki imajo težave z prekomernim igranjem. V ta model so vključene tudi druge institucije, kot npr. ministrstvo za notranje zadeve, ki mora ustrezno ukrepati v primeru pojava vseh oblik kriminalitete. Pri sami izvedbi bi morali pokrivati tri stebre: 43 Perfectus AC - ISSN 2738-4586. 2/2023 (1)Klasične igre na srečo (“Zakon o igrah na srečo (Uradno Prečiščeno Besedilo) (ZIS-UPB1)” 2003) so številčne loterije, loterije s trenutno znanim dobitkom, kviz loterije, tombole, loto, športne napovedi, športne stave, srečelovi in druge podobne igre. (2)Posebne igre na srečo po tem zakonu so igre, ki jih igrajo igralci proti igralnici ali drug proti drugemu na posebnih igralnih mizah s kroglicami, kockami, kartami, na igralnih panojih ali na igralnih avtomatih ter stave in druge podobne igre v skladu z mednarodnimi standardi (v nadaljnjem besedilu: posebne igre na srečo). • igre, ki jih igralci igrajo drug proti drugemu (chemin de fer, poker); • igre s kroglico (francoska ruleta, ameriška ruleta, boulle); • igre z igralnimi kartami, ki se igrajo proti igralnici (black jack, punto banco, mini punto, carribean poker, 30/40, red dog); • igre s kockami (craps, tai sai); • igre na igralnih panojih (bingo, keno, big wheele, toto); • igre na igralnih avtomatih, ki jih igralci igrajo proti igralnemu avtomatu; • stave. (3)Druge igre – to so družabne igre (najpogosteje se nanašajo na igranje spletnih iger, ki omogočajo ali zahtevajo socialno interakcijo med igralci) (Aichner in Jacob 2015) in igre »Solitude« (igranje iger v samoti) (Bewersdorff 2004). Te igre vključujejo: igre na srečo (vse igre na srečo, ki ne vključujejo denarnih vrednosti) (Baumann 1982); kombinatorske igre (igre, kot so šah, dama, Go) (Fraenkel 1996); igre blefiranja (Poker, Contract Bridge, Stratego, Spades, Scrabble) (Seale in Phelan 2010) in strateške igre (kjer je rezultat odvisen ne le od lastnih akcij, temveč od delovanja drugih) (Dresher 1951). Čeprav je delitev precej jasna, lahko najdemo več elementov za vsako igro (Polak 2007). Poleg državnega lastništva je treba razviti tudi zasebno ponudbo iger. Vendar mora biti vse pod strogim nadzorom države. Ureditev iger na srečo je treba razdeliti med ustreznimi ministrstvi: Ministrstvo za finance (za dodeljevanje koncesij, obdavčitev in nadzor poslovanja), Ministrstvo za šolstvo (za izobraževanje mladih, s čimer se preprečuje nekemično odvisnost) in Ministrstvo za zdravje (glavna naloga je preprečiti zasvojenost z vsemi vrstami iger (patološko igranje na srečo, računalniške igre in zdravljenje teh odvisnosti ). Treba je urediti status in dodatno razviti ponudbo spletnih iger na srečo. Tekoča obdavčitev je tudi nerazvita in slovenske igre na srečo postavlja v nekonkurenčen položaj. Kakšna bi bila optimalna obdavčitev Razmere v katerih trenutno zadnjih 20 let posluje slovensko gospodarstvo niso ravno spodbudne in rožnate. Tu je mišljeno predvsem vpliv gospodarskih gibanj, konkurence v tujini in COVID-19 na poslovanje. Tudi trendi gibanja v zadnjih desetih letih ne kažejo dovolj vzpodbudnih premikov na bolje, da bi lahko državljane preveval optimizem. Nasploh se v svetu dogajajo velike in pretresljive spremembe, ki so posledica globalnih in socioloških sprememb. Svet se vedno bolj manjša zaradi naglega razvoja informacijske in komunikacijske tehnologije. Pri tem pomembno vlogo igrajo tudi velike spremembe v transportu ljudi, blaga in kapitala. Igralništvo ni panoga, ki bi zaradi velikega števila zaposlenih bila tako strateškega pomena, da bi se lahko zanimanje javnosti v primeru zmanjševanja le te kaj spremenilo. Tako je je odstotek delovne sile za slovenske razmere praktično zanemarljiv (le 0,18 %). Bolj pa pride ta podatek do izraza, ko pogledamo bruto dodano vrednost, ki jo je posamezen zaposlen v igralništvu v najbolj produktivnih letih delovanja slovenskega igralništva ustvari. Le ta ni več tako zanemarljiva, saj je presegala slovensko povprečje in dosegala rezultate tudi razvitejšega zahoda. Žal danes ni več tako. A dejavnost ima še vedno potencial. Potrebno je le ustrezno prestrukturiranje. V vseh naših nacionalnih razvojnih politikah in programih je turizem obravnavan kot perspektivna dejavnost. Tako država, kot tudi lokalne oblasti sprejemajo ukrepe za njegovo spodbujanje. Vendar so pomoči še vedno zelo majhne, doslej pa bile namenjene predvsem razvoju turistične infrastrukture. Nujne prenove in izgradnje namestitvenih zmogljivosti so brez pomoči države težko izvedljive in nanjo še čakajo. Na lokalni ravni pa so ukrepi prevečkrat le deklarativni. V času COVID-19, pa je bil obstoj turizma v veliki meri odvisen od državne pomoči. Vavčerski sistem je nekoliko omilil njegov vpliv v poletnih mesecih. Ponovno zaprtje oktobra meseca pa je marsikaterega podjetnika prisililo da razmisli o zaprtju svoje dejavnosti. Podjetja so se posluževala tudi instrumenta čakanja na delo. Uvodoma je bilo omenjeno, da je slovenski igralniški produkt dosegel zrelo fazo razvoja in bo nujno potreben sprememb. Te spremembe so nujne v naslednjih treh letih, v kolikor se bomo želeli uspešno braniti spremembam, ki jih v zadnjih letih narekujejo spremembe v Italiji in v hrvaški Istri. Menimo pa, da v kolikor bi država s pametno in razvojno naravnano davčno politiko prisluhnila igralniški stroki, bi morda lahko ta dejavnost privabila še večje število igralniških gostov. Le ti pa ne bi več izključno prihajali iz sosednih držav. V naslednjih petih letih bi nam moral biti prioritetni cilj gostje iz vseh delov EU. Po mnenju Nemca, je Slovenija kot razvita in demokratična država napravila na področju igralniške dejavnosti od leta 2000 dal je velike napake. Poleg malih »državnih« igralnic je uvedla še veliko število igralnih salonov v lasti fizičnih oseb. V svetu so poznane prednosti samo »državnih« igralnic (Casino Holland, Casino Austria…) in prednosti igralnic v upravljanju velikih delniških turističnih družb (Francija…); v novih tranzicijskih državah vzhodne Evrope pa se je uveljavil model igralnic v lasti fizičnih oseb, ker je prilagojen 44 Perfectus AC - ISSN 2738-4586. 2/2023 političnemu klientelizmu. V Rusiji je tak model pripeljal do sprejetja zakona, zaradi katerega naj bi se vse igralnice s 1.1.2009 zaprle, največje med njimi se lahko preselijo v tri popolnoma odmaknjene regije; posledično se bo lahko razcvetelo nelegalno igralništvo, zlasti v velikih mestih kot je Moskva… Obstoječa igralniška zakonodaja v Sloveniji je povzročila izgube v poslovanju igralnic (koncesija A) in v bližnji prihodnosti likvidacijo vseh z izjemo HIT-a, ker male »državne« igralnice ne morejo poslovno konkurirati igralnim salonom v lasti fizičnih oseb. Hkrati pa je obstoj igralnih salonov v rokah malih podjetnikov največja potencialna nevarnost za odgovorno igralništvo (Nemec 2007). Kakšna bi torej bila ustrezna obdavčitev? Vsekakor je potrebno zasledovati ustrezno razmerje med razvojno in življenjsko obremenitvijo in načelom enakomernosti na drugi strani. Tako mora biti obdavčitev usmerjena v spodbujanje turizma z visoko dodano vrednostjo. To v praksi pomeni, da bi morali imeti različne modele obdavčitve glede na širši multiplikativni doprinos. Vsekakor ne bi smeli strmeti k preveč zapletenemu modelu. Prav tako ne bi smela biti obdavčitev tako visoka, da bi ponudnike nagovarjali, da bi prešli z belega trga na črni trg. Npr. uvedli bi en model za (1)spletno in mobilno igralništvo, kjer bi morala biti regulacija in obdavčitev najvišji. Zagotoviti bi morali pobiranje davkov tudi od ponudnikov iz drugih držav. Drugi model bi bil namenjen (2)igralnim salonom oz. igralnim avtomatom. Tu imamo že večji mulplikativni učinek. Zato bi lahko bila obdavčitev nekoliko nižja. Ti saloni zajemajo igralce iz domačega okolja, zato bi morala biti obdavčitev temu primerna. Upoštevati je potrebno tudi družbene stroške, ki jih ta dejavnost ima. Prav tako bi morali razmisliti o upravičenosti 24-urnega poslovanja. Tretji model bi bil za kazinoje, v katerih se izvajajo (3)žive igre, saj je tam multiplikativen učinek višji. Več je zaposlenih, večja je tudi obigralniška ponudba. Tudi v kazinojih bi morali omejiti poslovanje. Sami smo mnenja, da v kolikor gostje ne prihajajo iz čezoceanskih trgov, bi morali omejiti 24-urno poslovanje. Zadnji model pa bi bil namenjen (4)velikim resortom, kjer bi bila igralniška ponudba le ena izmed ponudb resorta. Ti resorti praviloma zajemajo goste iz oddaljenih, tudi čezoceanskih trgov. Zato so stroški trženja večji. V teh resortih bi dovolili 24-urno poslovanje. Nikakor pa se ne bi strinjal z Nemcem, ki pravi, da bi morala biti trajna obdavčitev nad 100 mio EUR igralniških prihodkov »0« (Nemec 2007). Sam menim, da obstajajo drugačni načini kako spodbuditi investitorje. Eden izmed teh je, da bi bila obdavčitev prve 3 leta po investiciji nad 50 mio EUR v green feld resort znižana oz. bi bili oproščeni plačila igralniških davkov. Ne pa koncesije. Zaključek k kam naj se usmeri slovensko igralništvo Gledano zelo splošno, je kriza tista točka ločnica, ko mora podjetje (sistem) spremeniti smer razvoja, bodisi zaradi sprememb, ki so nastale v njem samem, bodisi zaradi sprememb v zunanjem okolju (Bergant, 2006). Beseda kriza izhaja iz grške besede krinein (ločiti). Sistem, ki te točke ne zazna, je v nevarnosti zastoja ali celo propada. Lahko jo je sicer zaznal, vendar vzrokov krize ni pravilno definiral in zaradi tega ni sposoben oblikovati pravih odgovorov. Še bolj kritično je, ko se znake krize zavestno spregleda in ignorira. Prispevek obravnava razvoj igralniškega turizma v Sloveniji in poudarja, da je nujno spremeniti trenutni pristop, če želimo doseči dolgoročno uspešnost. Dosedanji model, ki se osredotoča na domače goste, ni ustrezen saj zajema prihodke iz nacionalne ekonomije. Analiza kaže, da je za uspešen igralniški turizem potrebno privabiti tuje goste, zlasti z oddaljenih trgov. To zahteva privlačno ponudbo, ki je konkurenčna drugim destinacijam, kot so igralnice v Italiji in na območju bivše Jugoslavije. Razvoj igralniškega turizma v Sloveniji se sooča s številnimi izzivi, kot so zasičenost domačega trga, konkurenca v sosednjih državah, pomanjkanje lastnega letalskega prevoznika in visoki stroški. Poleg tega je potrebno upoštevati tudi vpliv igralništva na lokalno prebivalstvo in okolje. Viri in literatura: 1. Aichner, T., in F. Jacob. 2015. „Measuring the Degree of Corporate Social Media Use“. International Journal of Market Research 57(2):257–275. 2. Anon. 2003. „Zakon o igrah na srečo (uradno prečiščeno besedilo) (ZIS-UPB1)“. Pravni red RS, Uradni list RS, št. 134/03. 3. Anon. b. d. Zakon o igrah na srečo. Uradni list RS 27/95. 4. Anon. b. d. Zakon o igrah na srečo (ZIS). Uradni list SRS 32/80. 5. Armstrong, Jon Scott. 2001. Principles of forecasting: a handbook for researchers and practitioners. Let. 30. Springer Science & Business Media. 6. Back, Ki‐Joon, in John Bowen. 2009. „Can casino gaming be used to maximize the benefits for tourism destinations?“ Worldwide Hospitality and Tourism Themes. 7. Baumann, R. 1982. „Games of Chance“. Str. 129–69 v BASIC Game Plans. Boston: Birkhäuser Boston. 8. Beliaeva, Nataliia, Anton Petrochenkov, in Korinna Bade. 2013. „Data set analysis of electric power consumption“. European researcher. Series A (10–2):2482. doi: https://doi.org/10.1016/0160-7383(95)00041-0. 9. Bergant, Živko. 2006. „Prvi znaki krize in njihovo ugotavljanje“. Zbornik 12. strokovnega posvetovanja o sodobnih vidikih analize poslovanja in organizacije 1–15. 10. Bewersdorff, Jörg. 2004. Luck, Logic and White Lies. The Mathematics of Games. AK Peters. 11. Box, George E. P., Gwilym M. Jenkins, Gregory C. Reinsel, in Greta M. Ljung. 2015. Time series analysis: forecasting and control. John Wiley & Sons. 12. Bozdogan, Hamparsum. 1987. „Model selection and Akaike’s information criterion (AIC): The general theory and its analytical extensions“. Psychometrika 52(3):345–70. doi: https://doi.org/10.1007/bf02294361. 13. Cho, Minho. 2002. „Tourism Redevelopment Strategy: The Case of the Kangwon Land Resort Casino“. Anatolia 13(2):185–97. 14. Derevensky, Jeffrey Lee, Rina Sen Gupta, in Maggie E. Magoon. 2004. „Adolescent Problem Gambling: Legislative and Policy Decisions“. Gaming Law Review 8:107–17. 15. Dresher, Melvin. 1951. „Games of strategy“. Mathematics Magazine 25(2):93–99. 45 Perfectus AC - ISSN 2738-4586. 2/2023 16. Fraenkel, Aviezri S. 1996. „Combinatorial games: selected bibliography with a succinct gourmet introduction“. Electronic Journal of Combinatorics, http://www. wisdom. weizmann. ac. il/~ fraenkel 9. 17. Gatzoulis, Christos, Fernando Loizides, in Panayiotis Zaphiris. 2013. „Computer game research and industry in a small nation“. 18. Gerdes, Karen E., Maria Napoli, Clinton M. Pattea, in Elizabeth A. Segal. 1998. „The Impact of Indian Gaming on Economic Development“. Journal of Poverty 2:17–30. 19. Goodman, Robert. 1995. „The Luck Business: The Devastating Consequences and Broken Promises of America’s Gambling Explosion“. 20. Greenwood, Verity Anne, in Larry Dwyer. 2017. „Reinventing Macau tourism: gambling on creativity?“ Current Issues in Tourism 20(6):580–602. 21. Hyndman, Rob J., in Anne B. Koehler. 2006. „Another look at measures of forecast accuracy“. International journal of forecasting 22(4):679–88. doi: https://doi.org/10.1016/j.ijforecast.2006.03.001. 22. King Penny Wan, Yim, Xin Crystal Li, in Weng Hang Kong. 2011. „Social impacts of casino gaming in Macao: A qualitative analysis“. Turizam: međunarodni znanstveno-stručni časopis 59(1.):63–82. 23. Lee, Choong-Ki, in Ki-Joon Back. 2003. „PRE-AND POST-CASINO IMPACT OF RESIDENTS’PERCEPTION“. Annals of Tourism Research 30(4):868–85. 24. Long, Patrick T. 1996. „Early impacts of limited stakes casino gambling on rural community life“. Tourism management 17(5):341–53. 25. Mallach, Alan. 2010. Economic and social impact of introducing casino gambling: A review and assessment of the literature. Let. 18. Federal Reserve Bank of Philadelphia. 26. McCartney, Glenn. 2015. „To be or not to be? Addressing the ethical void in Macao’s tourism and casino development“. Tourism Review. 27. Ministrstvo za finance Republike Slovenije. 2020. „Igre na srečo“. Pridobljeno 21. februar 2020. (https://www.gov.si/teme/igre-na-sreco/). 28. Ministrstvo za finance Republike Slovenije. 2024. „Posebne igre na srečo, Izvleček iz registra koncesionarjev za igralnico“. 29. Mondal, Papan. 2012. „Economy Politics and Sports Promotion“. International Journal of Physical Education, Fitness and Sports 2:16–22. 30. Moosa, Imad A. 2017. Econometrics as a con art: exposing the limitations and abuses of econometrics. Edward Elgar Publishing. 31. Nemec, Boris. 2007. „Predloga za razpravo na 24. seji 25-7-2007 2. del“. Forum za Goriško. Pridobljeno 6. marec 2020. (http://www.forumzagorisko.si/index.php/120-foruminterno/seje-predlogi/677-predloga-za-razpravo-na-24-seji-25-7-2007-1-del). 32. Nemec, Boris. 2013. Hita ne more rešiti nobena uprava ali NS brez uveljavitve degresivnega obdavčenja igralniških prihodkov. 33. Nickerson, Norma Polovitz. 1995. „Tourism and gambling content analysis“. Annals of Tourism Research 22(1):53–66. 34. Nolan, Bryan. 1994. Data analysis: an introduction. Dunfermline, United Kingdom, United Kingdom: Polity. 35. Pearce, John A., Richard Braden Robinson, in Ram Subramanian. 2000. Strategic management: Formulation, implementation, and control. Irwin/McGraw-Hill Columbus, OH. 36. Perdue, Richard R., Patrick T. Long, in Yong Soon Kang. 1995. „Resident support for gambling as a tourism development strategy“. Journal of Travel Research 34(2):3–11. 37. Piner, Judie, in Thomas Paradis. 2004. „Beyond the casino: Sustainable tourism and cultural development on Native American lands“. Tourism Geographies 6(1):80–98. 38. Pitt, Arthur Stuart. 2012. „A Study Of Gamblers And Gaming Culture In London, c. 1780-1844: emerging strategic reasoning in a culture of conspicuous consumption“. 39. Podskrebko, Oleksandr, in Nadiia Ivanchenko. 2021. „Analysis of the digital video games market and its impact on the economy“. Economic scope. 40. Polak, Ben. 2007. „Econ 159: Game Theory“. Open Yale Courses. 41. Raspor, Andrej, Dušan Luin, Uroš Petrič, in Tomaž Horvat. 2023. „Igre na srečo od pradavnine do današnjih dni “ uredil A. Raspor. 1 spletni vir (1 datoteka PDF (XIV, 288 )). 42. Schwartz, David G. 2013. „Roll the bones: The history of gambling“. 43. Seale, Darryl A., in Steven E. Phelan. 2010. „Bluffing and betting behavior in a simplified poker game“. Journal of Behavioral Decision Making 23(4):335–52. 44. Sulkunen, Pekka, Thomas F. Babor, Jenny Cisneros Örnberg, Michael Dieter Egerer, Matilda Hellman, Charles Henry Livingstone, Virve Marionneau, Janne Nikkinen, Jim Orford, Robin Room, in Ingeborg Rossow. 2018. „The history of gambling regulation and the rise of the industry“. Setting Limits. 45. Tableau. 2014. „Visual Analysis Best Practices“. Tableau Software 41. 46. Thompson, Arthur A., in A. J. Strickland. 2001. Strategic Management : Concepts and Cases. Boston, Mass., Mass.: McGraw-Hill/Irvin. 47. Wan, Yim King Penny. 2012. „The social, economic and environmental impacts of casino gaming in Macao: the community leader perspective“. Journal of Sustainable Tourism 20(5):737–55. 48. Wu, Shou-Tsung, in Yeong-Shyang Chen. 2015. „The social, economic, and environmental impacts of casino gambling on the residents of Macau and Singapore“. Tourism Management 48:285–98.