►oeamseamefc Ste v.: 1 Din.
Štew. 9.
Ljubljana, v pondeljak 12. februarja 1923.
Poštnina. •pavBallnana.
Leto I.
Maja vsak iai ab t* pep. razei aeSelj la pmiikor.
LJUDSKI

sae
lesečai larehlsa:
sa Ljubljano . . . Din 10'— po poiti. ....	,12' —
sa inozemstvo .	.	,	22'—
Butat! po tarifa.
DNEVNIK
Glasile Maredst® Ljudske Stranke.
lefraiklranlb pisem
ee sprejemamo. — Pismenim vprašanjem je treba priložiti znamko za odgovor.
Poštno Čekovni račun It. 13235.
Uredništvo: Breg, 12. II. nadstr. Telefon št. 119.
Uprava: Sodna ulica štev. 5. Teiefon št. 423.
OGROŽEN MIR?
Lausannska konferenca se je bila sestala, da sklene mir med Turčijo in Grško. V resnici je bila pa ta konferenca dvoboj med Anglijo in Francijo. Kakor rdeča nit se je vleklo skozi celo večtedensko konferenco francosko-angleško nasprotje v promatranju orientalskega vprašanja. Francozi so znova zavzeli svoje zgodovinsko stališče, ki je bilo skozi stoletja zanje vodilno: prijateljstvo do Turčije. Anglija, praktična kakor vedno, pa je položila svojo roko na Dardanele in ni hotela dati iz rok Mostila z bogatimi petrolejskimi vrelci. Prav za prav je pa šlo v Lausanni za to, kdo bo v bližnjem vzhodu Več veljal: Anglija ali Francija. To je za obe državi tem važnejše, ker ima vsaka izmed njih veliko število mohamedanskih podanikov v raznih delili sveta. Angleži so si pač zasigurali za vsak slučaj eno prednost, ki se ne more podcenjevati. Legitimni kalif in zadnji sultan živi pod njihovim varstvom, tedaj pod njihovim varuštvom.
Diplomatična bitka v Lausanni je bila zelo zanimiva. Večkrat je izgledalo, da se konferenca razbije vsled neodjenljivosti Anglije. Francozi so znali to zelo dobro izrabiti in so igrali spretno vlogo miroljubnega posredovalca, toda vedno z jasnim povdarkom v korist Turčije, Kaztimc se, da je ta francoska vloga bila Angležem tem neprijetnejša, ker se je dejanski šlo le za francoski prestiž zoper angleški, a v Orientu je prestiž odločilnega pomena. Anglija, kot največja vlast mohamedanskih podanikov, je ris-s ki rala, da njena tekmovalka Francija odnese iz lausannske konference sijaj prvoborilca za pravice Mo-hamedancev, Anglija pa odij nasprotnice, povrh pa še ponižanje, da je bila diplomatično tepena.
V tem štadiju so Angleži izvršili fino politično potezo. Odjenjali so»v zadevah, v katerih so sami neposredno prizadeti, glede morskih ožin in Mosula do skrajnosti in so se popolnoma sporazumeli s Turki — potem pa molčali in prepustili Francozom in Italijanom, da se sami sporazumejo v stvareh, ki zanimajo v prvi vrsti Francoze in Italijane. In prišlo je do preloma ob razmeroma manj važnem vpraša-uju »kapitulacij«, t. j. sodstva nad Dijmu državljani v Turčiji. Tu se rrancozi niso mogli sporazumeti s lurki m za mohamedanski svet obstoja videz, da se je konferenca razbila radi neprijenljivosti Franco-Francozi to težko občutijo in očitajo Turkom, da so Angležem nasedli. In ostali so, akoravno je bila angleška delegacija že otpoto-vala, še tri dni v Lausanni, da pregovore Turke, toda brez uspeha.
angleški list »Times« pa ILir-v«’t a ^.T'ki sploh pod nikakim I g jem ne bi bdi podpisali mirov-ne pogodbe, ker so sklenili s sovjetsko Rusijo dogovor, da ne podpišejo brez sporazuma z Rusijo. Mogo-ee je, da so Angleži to pravočasno izvedeli in vsled tega koncedirali torkom do,skrajnosti, dobro vedoč, oo itak ne pride do zaključka — a ?(1G Preloma naj nosi drug. Bodi kakorkoli, eno stoji, da je angleška diplomacija igrala svojo vlogo moj-
strsko, medtem ko so jo francoski diplomati precej polomili.
Ako pa je vest od »Timesa« resnična, potem bi bil mir resno ogrožen, ker kaže, da je Turčija le pred-straža sovjetov in da moskovska roka vodi njene ukrepe. Kako resen je položaj, se vidi iz dejstva, da Turčija zahteva brez vsake uljudnosti, da morajo zavezniške vojne ladij e zapustiti v prav kratkem roku smimsko luko. Vsi protesti zaveznikov so ostali brez uspeha. Ko te vrste pišemo, so se znabiti že sprožili topovi zavezniških križark pred Smirno. Če se pa to zgodi, potem je težko misliti, da si ne osvoje
Grki zopet vzhodne Trakije in mar širajo znabiti na Carigrad. To zavisi le od Angležev.
Politična spretnost naše vlade ima v tem slučaju veliko nalogo: Izogniti se krvavim zapletljajem naše države, na drugi strani pa zapreci ti z mirnimi četudi energičnimi koraki, da bi Carigrad postal grški. V krvavem konfliktu, ki se pripravlja, naj 'varuje naša država nevtralnost, ki se lahko prakticira v prijaznem ali v strogem smislu. To utegne biti zadostno sredstvo, da se varujejo naši živi jenski interesi na egejskem morju.
St. margherltska pogodba odobrena.
Rim, 11. febr. (Izv.) Včeraj je bil zbornici predložen zakonski načrt za odobritev svetomargeritskega dogovora in izvršitev rapallske pogodbe. Poslanec Orlando je po nalogu komisije za vanje 'stvari sestavil tozadevno poročilo, ki se glasi:
„Določbe mednarodnega prava, o katerih govori ta zakonski načrt, gledane s tehničnega stališča, značijo izvršitev prejšnje pogodbe, to je rapallske, katera je že bila predložena parlamentu in od njega tudi odobrena. Kakor bi ne bilo pojmljivo, da bi sc odklonila pravno polnoveljavna pogodba, tako je tudi odveč razpravljati o neobhodni nujnosti odobritve tega dogovora, ki se mora smatrati za izvršilni akt končnoveljavno sprejete obveze.
Potemtakem bi s tehničnega stališča ne bilo koristno, da morda celo škodljivo, analitično proučevanje raznih vprašuj, ker ere za mednarodni dogovor, ki ga zbornica ne more izpremeniti. Vsled zapletenosti omenjenih vprašanj bo ta izvršilna pogodba ustvarila v praksi številna druga vprašanja in podrejene izvršilne akte. Zato bi razpravljanje o tej ali oni posebni določbi lahko le škodilo oni akciji, ki jo bo vlada morala pričeti pozneje.
Kar se tiče tehnične vsebine tega dogovora, smatra komisija za nepotrebno, da bi še kaj pripominjala, ker misli, da gori omenjeno zadostuje za utemeljitev tega dogovora. Z globoko segajočimi besedami opozarja vlada, da zahtevajo splošni interesi države, da se zaključi ciklus vprašanj, katerih neizogibna posledica so sedanji dogovori.
Komisija s svoje strani globoko občuti pravičnost in resničnost teh razmotrivanj, čeravno vsaka stranka veže te občutke na svoje posebne ideale. Kakor je namreč res, kar se na eni strani poudarja, da se hočejo odstraniti vsi vzroki navskrižij med narodi in vzpostaviti prijateljski od-nošaji z vsemi državami, posebno pa z obmejnimi, tako čutijo na drugi
strani tudi stranke, ki imajo najbolj pri sreu narodne ideale, da morajo udušiti svoj bolestni odpor zaradi še višje, čeravno mučne dolžnosti narodne discipline. Čutijo tudi, da se ne sme niti indirektno zmanjšati zrnata tudi v njenih uspehih, ki ostanejo, čeravno so omejeni, še vedno ona velika in vzvišena stvar, na katero se je v dolgih in grenkih predvojnih letih moglo upati le v drznih sanjah.
Sedanje težkoče so gotovo zelo velike tudi v kolikor gre za obliko novega stanja. Gre za obrambo in rešitev italijanstva, ki je ostalo ono-stran novih meja kot del razkosanega telesa. To je sedanja naloga, ki jo namerava Italija odločno izpolniti, toda v ta namen se morajo sedaj določiti smernice te naloge."
Belgrad, 12. febr. (Izv.) Včeraj je zunanje ministrstvo prejelo brzojavno poročilo našega poslanika Antonijevića v Rimu, da je italijanski parlament sprejel st. mar-gheritski sporazum z 225 glasovi proti 20 glasovom. Debata je bila zelo dolga in živahna. Na predlog min. predsednika Mussolinija je parlament zaključi! sejo in je bil sporazum poslan takoj senatu na odobritev. Komisija za zunanje stvari v senatu ga je takoj postavila na dnevni red za torkovo sejo. Sodi se, da bo senat sprejel sporazum najkasneje v sredo. Ko bo sprejet v senatu, ga bo italijanska vlada ratificirala, kakor tudi naš poslanik Antonijevič, ki ima za to polno pooblastilo od naše vlade.
Belgrad, 12. febr. (Izv.) Zunanje ministrstvo je pozvalo v Belgrad generala Milica, admirala Pričo ter profesorja Kilo vi ća in Rašica kot_ člane mešane komisije, da prejmejo navodila in takoj odpotujejo v Dalmacijo. Isto tako je tudi pozvan dr. Laginja v Belgrad, kjer se bo danes kršilo posvetovanje v zunanjem ministrstvu glede izpraznitve tretjega pasu.
Načrt za blokado vojskujočih držav.
Ženeva, 11 febr. (Izv.) Lord Robert Cecil je predložil odseku društva narodov za omejitev oboroževanja načrt za splošno jamstveno pogodbo. Po tem načrtu bi tekom 4 dni po pričetku vojne vlasti, ki so pogodbo podpisale, takoj proglasile polno blokado nad državo, ki je napadla, ter se poleg tega udeležile vojaških operacij s četrtino svojega celokupnega ‘vojaštva pod vrhovnim poveljem signatame vlasti, ki
jo določi svet društva narodov. Neevropske države bi morale sodelovati pri blokadi s četrtino svoje mornarice. Garancijski pogodbi se morejo brezpogojno pridružiti tudi države, ki niso članice društva narodov.
Naročajte
»LJUDSKI DNEVNIK«!
NEMŠKI FAŠIZEM.
Berlin, 7. februarja.
Fačistovsko gibanje v Nemčiji je kljub svojemu agresivnemu nastopanju precej komplicirano gibanje, katero more točno razumeti le oni, ki pozna njegove začetke v Avstriji. Gibanje, ki se nazivlje na-rodno-socialistično in ki nima ničesar skupnega z narodno-sociali-stičnirn gibanjem v Češkoslovaški, Poljski, Rusiji (socialni revolucijo-narji) in Jugoslaviji, se je pričelo že v bivši Avstro-ogrski monarhiji in se je uveljavilo predvsem pri nižjem uradništvu in deloma tudi delavstvu. Naperjeno je bilo predvsem proti socialni demokraciji, ki je bila v Avstriji mnogo bolj internacionalna, kot v drugih državah, k jer socialno-demokratični interna-oionalci takorekoč nikdar niso grešili proti interesom svojega naroda. Gibanje je bilo tudi naperjeno proti židovstvu, kar je razumljivo že vsled tega, ker je bilo vodstvo socialne demokracije v rokah dunajskih Židov. To narodno-socialno gibanje je koketiralo tudi z geslom »Los von Rom«.
Po razpadu Avstro-ogrske monarhije se je to nemško narodno socialno gibanje najbolj udestvova-lo v češkoslovaški republiki, kjer še danes nastopa pod imenom nemške narodno-socialne stranke najostrejše proti Čehom in je v nacionalnem oziru gotovo najbolj intransingent-na nemška stranka na Češkoslovaškem, v čemur pa se loči od bavarske norodno-socialne stranke, dasi stoji z njo v ozki zvezi.
Nemški fašizem, ki se je razvil na Bavarskem, predvsem v Mona-kovem, je usmeril svojo fronto v prvi vrsti na znotraj. Z vsem svojim elanom se je zagnal v boj za notranje-nemške cilje. Po vzoru avst rijsko-nemške in predvsem če-ško-nemške narodno-socialne stranke se postavlja s svojim naj čistejšim nemštvom napram ostalim nemškim strankam in zastruplja okolico s svojo nacionalno nepristopno-stjo, ki nima s pravim narodnim mišljenjem ničesar skupnega.
Nemški fašizem pa se nahaja tako pod Mussolinijevim vplivom, da ne upa z ozirom na italijansko pomoč proglašati niti zahteve po ujedinjenju Nemške Avstrije z Nemčijo. Vsa zunanja politika nemškega fašizma je sploh strašno diletantska. Trudi se namreč razbiti s pomočjo Anglije Rusijo, ker misli, da bo Rusija postala nemška kolonija. 0 kakem jasnem pregledu evropske in svetovne politike pa-pri nemških fašistih ne more biti niti govora.
Kar se tiče njihovih notranjepolitičnih ciljev, se vrste vsi njihovi načrti okoli boja za diktaturo med levico in desnico. Vsa njihova politika jasno kaže na ozke stike z s italijanskimi in mažarskimi fašisti.
Severna Nemčija je danes popolnoma v rokah levega radikalizma. ki je tudi za slučaj resnega nastopa dobro organiziran, Ker se baje sedanje naloge nemške vlade ne dado rešiti parlamentarnim potom, hoče levi radikalizem nadomestiti sedanjo Cunovo vlado z No-skejevo diktaturo levice. V tem slučaju bi bavarskim fašistem ne
~r-—
vB-
preostalo ničesar drugega, Icot svoje imetje proti severu popolnoma zapreti in Stvoriti diktaturo. levice.
Da hi se ta načrt posrečil, mora diktatura levice na bavarskem, razširiti svojo moč tudi preko svojih meja, 'ker bo sicer zmanjkalo premoga in kruha. Bavarski fašisti si-cefr niso tako vneti monarliisti kot avstrijski desničarji, toda njihov o nmenje jo, da nemška država ne bo dolgo izhajala brez monarhije. V gospodarskih, finančnih in socialnih vprašanjih pa vlada med nemškimi fašisti popoten, kaos. Pretresa, jo predvsem zidovsko vprašanje in od preganjanja Židov pričakujejo gospodarsko rešitev nemškega naroda.	:.	.
Razmere v Nemčiji pa za kakršenkoli pne niso baš' pripravne. V
Berlinu je vlada, v kateri sede tudi vplivne bavarske osebnosti, na Bavarskem samem pa sedi - desničarska vlada. Zunanje' politična 'situacija zahteva notranje politično sodelovanje in disciplino. Če,, bi se nemški fašisti uprli tej najvišji zahtevi sedanje situacije, bi padli na nivo komunistov, katerim itak nudijo s svojim postopanjem snov za agitacijo v škodo Nemčije. Bila bi v resnici strgšna tragedija nemškega naroda, če bi danes, ko je Francija zasedla Poruhrje, nemški fašisti,'torej nacionalna stranka, povzročili notranjp-nemire. Zato se ni emfiti, da je proti njim bavarska vlada eliergično: iiastppila in njihovo gibanje po-, vseh znakih, če ne že zadušila, pa; vsaj omejila na krog, ki državi. .mr more postati nevaren.
Negativen uspeh francoske zasedbe Poruhrja.
ITALIJANSKA POLITIKA V PORUHRSKEM VPRAŠANJU.
Rim, 11. febr. (Izv.) Mussolini je izjavil v zbornici: Italija je preprečila in bo preprečila, da ne bodo nemiri, ki so jih izzvali dogodki v rulirskom ozemlju, imeli 'nobenega-vpliva v donavskih deželah. Italijanska vlada ne bo zasledovala nobene druge politike.
NEMŠKI'MINISTRI NE SMEJO V PORUHRJE.
Pariš, 11. febr. (Izv.) _ Ministrska predsednika Pioncare in Uaspar sta ugotovila, da je popotovanje državnega kancelar j a drja. Guna po Poruhrju nevarno razburilo zlasti veleindustrijee, uradnike in nameščence. Da se preprečijo v interesu prebivalstva nemiri, Id bi bili lahko krvavi, sta ministrska predsednika sklenila prepovedati državnim ministrom in ministrom nemških držav prihod v Poruhrje.
FRANCOSKI LETALCI NAD RUDNIKI. PAROPLOVBA NA RENU IN PRITOKIH STOJI.
Beilm, 11. febr. (Izv.) „Vossische Zeitung'" poroča iz Essena, da pričakujejo tam vkratkem še eno francosko divizijo. Zadnje dni se opaža v Poruhrju marljiva delavnost francoskih letalcev, ki iz male višine fotografirajo rudniške naprave. Letala uporabljajo tudi za propagando z letaki, Kakor poroča „Vorwarts“ iz Mainza, so bili dosedaj brez uspeha vsi poizkusi, da bi francosko vojaštvo spravilo v plovbo parnike, ki leže na Renu med Bingenom in Main-zom. Vsi strojniki in kurjači na Renu in njegovih pritokih, so na zborovanju vnovič sklenili, da bodo nadaljevali boj z nezmanjšano silo. Kakor se poroča iz Bochuma, izjavlja „Bergarbeiterzeitung“, da je volja
delojemalcev, da so -Bajonetom ne umaknejo, rieomajfia-. .
PREPOVEDAN IZVOZ V NEM-"
ČIJO.
Bruselj, 11. febr. (Izv.) Zunanji minister Yaspar je sporočal nemški vladi, da. je od 12. februarja t. 1. dalje prepovedan v Nemčijo izvoz i-netaluvgičnih in drugih v zasedenem' ozemlju izdelanih proizvodov.
FRANCOZI ZAHTEVAJO ZAMAN PREMOGA.
Berlin, 11. febr. (Izv.) Listi javljajo iz Buerja, da so tam včeraj od rudnika, »Bismarck« francoski oficirji v spremstvu 10 do 12 mož zahtevali premoga’ za zasedbene čete. Obratni1 svetniki so izjavili, da bodo obrat takoj ustavili, ako vzamejo Francozi le en stot s silo. Po dalj-šem pogajanju so Francozi odšli.
OBRATOVANJE VLAKOV V PO-RUIiRJU.
Dusseldorf, 11. febr. (Izv.) Blo-kadne straže poročajo, da so Nemci poskušali samo z nekaj vagoni premoga in premogovnim produktom prodreti blokadni obroč, kar dokazuje, da so Nemci opustili načrt, pošiljati premog v nezasedeno ozemlje. Navadni vlaki obratujejo brez težkoč. Včeraj je došlo v rulirsko ozemlje 83 tovornih vlakov, 73 tovornih vlakov pa je odšlo. Vsak dan odidejo v Strassburg 3 tovorni čolni s premogom.
FRANCOSKI URADNIKI V PORUHRJU.
Pariz. 11. febr. (Izv.1 Kakor poroča „jouvnal des Debats“, je danes zvečer odpotovalo večje število višjih uradnikov ministrstva za socialno skrb v rulirsko ozemlje.
GENERAL DEGOUTTE V PARIZU.
Pariz, 11. febr. (Izv.) General Degoutte je došel v Pariz.
Hrvatska zajednica podpira pri valitvah Radiča.
Zagreb, 11. febr. (Izv.) Včeraj se je vršilo posvetovanje zastopnikov Hrvatske zajednice iz vseh krajev Hrvatske. Posvetovanje je tra jalo od 9. dop. do L pop. Debata je bila zelo Livnima. . Razpravljalo sc je o sklepih glavnega odbora Radičeve stranko od 31. januarja ter o tem, ali naj postavi Hrvatska zajednica na ozemlju banske• Hrvatske svoje kandidature. Sprejet je bil soglasno sklep, da Hrvatska zajednica v banski Hrvatski (8 županij) ne postavi svojih posebnih kandidatnih list iti da priporoči svojim pristašem, naj glasujejo za Radičevo stranko. V Bosni, kjer nastopi hrvatska težaška stranka samostojno, se prepušča volivcem svobodna odločitev med njo in Radičevo stranko, ki sedaj v Bosni prvič nastopi. Glede Dalmacije in Vojvodine ni bilo ničesar sklenjeno.
Požar ¥ sofijskem gleila-
RAZMEJITEV MED JUGOSLAVIJO IN ALBANIJO.
Belgrad, 12. febr. (Izv.) Po poročilih iz Pariza, bo te dni sklicana poslan iška konferenca, da razprav-
lja o obdržanju nevtralnega pasu med Jugoslavijo in Albanijo. To vprašanje bo sedaj definitivno rešeno, tako da se bo mogla izvršiti razmejitev med Jugoslavijo in Albanijo.
Sofija, 11. febr. (Izv.) Suoči je izbruhnil v narodnem gledališču — med predstavo ogenj na odru. Hitro organizirani rešilni akciji je uspelo omejiti paniko med občinstvom. Kolikor so ugotovili, je 15 oseb ranjenih, 2 sta mrtvi. Oder in skladišče rekvizitov sta popolnoma pogorela. Požar je nastal, ker so se slučajno vnele dekoracije. Skoda je znatna. Na lice mesta je došel tudi kralj Boris.
SEJA GLAVNEGA ODBORA DE-
. MOKRATSKE STRANKE.
Belgrad, 12. febr. (Izv.) Za jutri dopoldne je zopet napovedana seja . glavnega, odbora demokratske stranke, na kateri se bo ponovno razpravljalo o spornih kandidaturah. Ljuba Davidovič sc je vrnil iz Pirota v,Niš. kjer bo danes konferiral s kandidati iz Prokuplja, ter se vrne v. Belgrad danes zvečer.
VOLILNI IMENIK BELGRADA.
Belgrad, 12. febr. (Izv.) Za sedanje volitve je vpisanih v volilni imenik mesta Belgrad 18.609 volilccv. Pri volitvah v ustavotvorno skupščino 1. 1920: je bilo 15.640 volilcev, pri zadnjih občinskih volitvah pa 13.500.
SKUPŠČINA SRBSKEGA KMETIJSKEGA DRUŠTVA.
Belgrad, 12. febr. (Izv.) Srbsko kmetijsko,društvo, osnovano 1. 1869., je imelo včeraj svojo letno skupščino ob mnogoštevilni udeležbi. Zborovanju je: predsedoval dr. Baja Todorovič, načelnik ministrstva za kmetijstvo. Društvo je imelo v preteklem letu 4,408.796 Din. dohdkov in 3,320.379 Din. stroškov. Za predsednika je bil izvoljen dr. Baja Todorovič, dosedanji podpredsednik, in za podpredsednika Velja Stojkovič, oba načelnika v ministrstva za kme-
Hans Dominik:	5
OBLAST TREH.
Roman iz leta 1955.
(Dalje.)
Policijski ravnatelj je razburjen bodil po sobi. Tudi profesor Curtis se ni mocel izogniti učinku te nove vesti.
„Imate nrav, gospod ravnatelj, to je neverjetno dejanje. Hvalabogu, da ne spada v resor Sing-Singa in me vsled tega vsaj službeno ničesar ne briga. Stvar armade je, kako pride zopet do svoje zračne križarke. Raje še nekaj besed o dr. Glossinu. Ze mnogo sem slišal o njem. Danes sem ga videl prvič. Kje prebiva? Kako živi? Kaj počenja?“
Vi vprašate več, kot vam morem odgovoriti. Tukaj v New Yorku poseduje skromno hišo v tristošest-najsti ulici. Poleg tega ima gotovo še na mnogo drugih krajih svoja pribežališča in skrivališča...“
Ali je oženjen?“
„Ne. Dasi nikakor ne prezira ženskega spola. O tem so mi marsikaj prinesli na ušesa----Pa pustimo
mu njegovo veselje, čeprav bi sc marsikomu zdelo prav čudno.11
„Ali nima sicer nikakih strasti?11
„Vem, da zbira dijamante. Izredno lepe in velike dragulje.11
„Ni slabo! Toda nekoliko draga zabava. Ali razpolaga z velikimi sredstvi?11
Mac Morlaud je zmignil z rameni.
„Tega ne morem presoditi. Mož na njegovem mestu, z njegovim vplivom pač more ... ljubi profesor, povedal sem že več, kot bi smel hi kot sem hotel. Najboljše je, da sc ima z njim kar najmanj opraviti. Ker ste že ravno tukaj, vas prosim, da mi daste za moje akte kratko poročilo o dogodkih v Sing-Singu. Potem lahko skupaj zajutrkujeva.
Kot grški marmor je bleščalo zidovje Bele hiše v Washingtonu V bliščečem opoldanskem solncu. Toda
temna tajnost se je skrivala za svetlikajočimi se zidovi. Dolgo in skrbi-polno so obstajale oči mimoidočih na gladkih ploskvah poslopja. Politična napetost se je stopnjevala do neznosnosti. Vsaka ura lahko prinese dolgo pričakovano vojno z angleškim svetovnim imperijem. Odločitev leži tam za širokimi stebri in visokimi okni Bele hiše.
V predsobi predsednika-diktator-ja je sedel pobočnik in pazno motril kazalce velike stenske ure. Ko je leta z lahnimi udarci naznanila enajsto uro je vstal in vstopil v predsednikovo sobo.
„Gospodje so zbrani, gospod predsednik.11
Nagovorjeni je kratko pokimal in se. zopet sklonil nad svojo pisalno mizo, kjer je bil zaposlen z urejevanjem različnih listov. Mož srednje starosti. Nekak vojaški suknjič pokriva suhljato gornje telo. Na dolgem, tankem vratu čepi velikanska lobanja, ki se lahno ziblje sem in tja. Iz ozkega, od napornega mišljenja razjedenega azcetskega obraza pa žari
tijstvo. Na skunščini je govoril tudi zas t<>pnik Hrvatskega gospodarskega društva Franjo Poljak, ki je v svojem govoril pohvalno omenjal delo skupščine, ki je napravila nanj globok utis. Izrazit je obžalovanje, da ni Hrvatsko gospodarsko društvo stopilo že prej o ožji stik s srbskim kmetijskim društvom ter je izjavil, da bo delal za zbližauje. Predsednik dr. Todorovič jc odgovoril, da obžaluje, ker se doslej ni doseglo zbližauje med srbskimi in Invatski-mi poljedelci, kakor se je med srbskimi in slovenskimi, izrazil je željo, da bi se to zgodilo čim prej.
PROTESTNO ZBOROVANJE ZAGREBŠKIH URADNIKOV.
Zagreb, 12. febr. (Izv.) Včeraj se je vršil shod državnih nastavijencev, na katerem je bila sprejeta resolucija, v kateri se z ogorčenjem ugotavlja, da niti vlada niti finančni odbor narodne skupščine ne kažeta prave skrbi za gmotno stanje državnih nastaviiencev, ker sc do danes niso povišale draginjske doklade kljub obljubam prejšnje vlade, ter seje samo izvedlo izenačenje doklad s površnostjo ne glede na dejanske potrebe javnih nameščencev. Uvrstitev Zagreba v 2. Uraginjski razred je neoprostljiva pogreška, s katero se namenoma zapostavlja državne nastavijence v mestu Zagrebu. Isto jc s sklepom, da velja izenačenje doklad, ki ne pomenja nobenega zboljšanja prejemkov državnih nastav-Ijencem. šele od 1. marca t. 1. dalje. Državni nastavljenci protestirajo v zavesti svojih dolžnosti napram narodu in državi pa tudi svojih pravic in vrednosti svojega dela najodločneje proti temu postopanju vlade in finančnega odbora ter zahtevajo, da se Zagreb uvrsti v L draginjski razred, ker v draginji ne zaostaja za Belgradom, Zemunom in Sušakom, ter da sc zvišajo draginjske doklade vsem javnim nameščencem v državi.
PREPREČEN KOMUNISTIČEN SHOD.
Zagreb, 12. febr. (Izv.) Kljub temu, da je policija prepovedala shod nove neodvisne radničke partije (komunisti), ker stranka še ni definitivno priznana od notranjega minstr-stva, se je včeraj ob 10. dopoldne pred Metropolkino zbralo nekaj stotin komunistov in radovednežev, da bi imeli zborovanje. Policija jih je razgnala. Skupina 50 oseb pa je odšla klicaje in pevaje po mestu. Tudi te je policija razpršila. Do večjih incidentov ni prišlo.
MUSSOLINI O TURČIJI
Rim, 11. febr. (Izv.) V parlamentu je izjavil Mussolini, da ho Turčija prišla k pameti, ako bo antanta složna, kakor je bila pri dogodkih v Smirni.
POINCARE IN LORD GRE VE.
Pariz, 11. febr. (Izv.) Ministrski predsednik Poincare je imel danes dopoldne razgovor z angleškim poslanikom lordom ('reve.
dvoje velikih oči, nad katerimi se boči previsoko in preširoko čelo.
To je Cvrus Stonard, absolutni vladar nad tristomilijonskim narodom. Ko se sedaj dvigne in počasi, skoraj obotavljaje stopa proti durim, ne kaže na zunaj nikakih lastnosti onih vladarskih osebnosti, kot navadno žive v ljudski domišljiji. Manjka le še duhovniško oblačilo, pa bi ga vsakdo moral smatrati za enega fanatičnih menihov iz srednjeveških verskih bojev katoliške cerkve.
Prekoračil je pobočniško sobo in stopil v dolgo dvorano, katere sredo zavzema ogromna, popolnoma z načrti in zemljevidi pokrita miza. V kotu dvorane stoji v živahnem pogovoru šest gospodov. Državni tajniki za armado, za mornarico, za zunanje zadeve in za državno zakladnico. Vrhovna poveljnika vojske na suhem in mornarice. Ob vstopu diktatorja obmolknejo. Gyrus Stonard se vsede v naslonjač na enem koncu mize in pomigne ostalim, naj zavzamejo svoja mesta.
„Mr. Fox. poročajte gospodom o zunanjem položaju.11
Politične vesti.
+ „Slovenčeva" nedelja. Nedelja je po krščanskem nauku Gospodov dan in krščansko ljudstvo naj bi sc ta dan posvetilo prav posebno delom krščanstva. Tak.o učijo duhovniki v cerkvi. -„Slovenec" pa, čigar glavni urednik je tudi duhovnik, porabi nedeljo za najnesramnejše laži iri častikrajo v najdebelejšem slogu. Včerajšnji „Slovenec1! si je privoščil zlasti sledeče debele in nesramne laži: 1. V „izvirnem poročilu", iz Belgrada trdi, da se je dr. Šušteršič pismeno zavezal, da bo po volitvah-vstopil v „radikalno stranko". Kolikor besedi, toliko laži. 2. V prvi politični -vesti, laže „Slovenec", -da dr. Šušteršič piše v „Slov. Narod". Že opetovano srno ugotovili, , da je, to debela laž, brez najmanjše dejanske podlage. A' „Slovenec", kot star lažnjivec, jo ponavlja naprej. Fej! - 3. Vse pa presega nesramno sumničenje - v prvi dnevni notici, da' bi bil dr. Šušteršič sprejel za „Slovenca" kako podporo iz avstrijskega „reptilienfonda" in denar zase porabil, tedaj „Slovenca" odnosno „Katoliško tiskarno" naravnost goljufal. To presega vse, kar so kedaj pisarili politični nasprotniki proti politiku, ki je skozi tridesetič tja branil uspešno katoliško stvar in stvar slovenskega ljudstva. In to se tiska v listu, ki trdi, da je katoliški in ki ima duhovnika za šefredakterja. Trikratni fej!
+ Nove. zanimivosti iž zaupni-škega shoda SLS. Polagoma prihajajo na dan prav čedne stvari iz shoda zaupnikov SLS dne 5. t .m. Posebno zanimiva je sledeča podrobnost. Ko so prišle na vrsto kandidature za ljubljansko okrajno glavarstvo, so se zaupniki ljubljanske okolice uprli predlaganim kandidaturam Stanovnika in dr. Brejca. Zahtevali so, da se postavi kot srezki kandidat dr. Valentin Rožic, Brejc pa sploh izbriše. Tajnik SLS dr. Kulo vic je na to v nekoliko stavkih osumil dr. Rožiča, da „ni več tak kakor je bil" itd., nakar je Stanovnik pri glasovanju dobil večino. O kandidaturi dr. Brejca se pa sploh ni niti glasovalo, temveč' je predsednik kar hitro proglasil njegovo kandidaturo kot „sprejeto" in tako preprečil, da k bila od zaupnikov odklonjena. Tako so dobili okoličani kandidata, katerega nihče; ne mara. Ali si bodo dali tudi 18 marca vriniti neljube poslance? — Dr. Brejc je na zaupnem shodu dobro videl, da ;ra ljudje ne marajo in je zaklical: „Saj sc ne ponujam". Toda zaupnik mu je zaklical: „Če se ne ponujate, zakaj pa ste tukaj!" Zaupniki ljubljanske okolice so odšli skrajno ogorčeni od shoda zaupnikov in ta ogorčenost se Je že razširila po celi okolici. Splošno se govori, da se je, ko je bil na-čehnk stranke „absolutist" dr. Šušteršič, vselej svobodno glasovalo o
IPrispe^cijfte v
w—■aprnar^K—rw ■ wni' ■ m a mamin '■uia>—
Državni tajnik za zunanje zadeve ie še enkrat hitro preletel svoje listine.
»Napetost z Anglijo žene automa-deno k eksploziji. Odkar je stopila Kanada z nami v carinsko unijo, so postali gospodje ob Themsi nahodili, oti cmIjcnjti v avstralskem parlamcii-tu stopiti z nami v pogajanja po kanadskem vzgledu so nerazpoloženje v Dovvning Streč tu le še povečala. Anglija vidi, kako prihajati potom razvoja k nam dve njeni največji in najbogatejši koloniji. V Avstraliji se stvari razvijajo sicer nekoliko počasneje, odkar je odstranjena japonska nevarnost. Toda tudi tam gre afy.0i.!nev/-držno naprej in sc bo zaključil nam v prid, čc se angleški mod ne posreči, poprej vreči nas ob tla...
Ironičen smeliljaj jc preletel obheje vrhovnega mornariškega no-veljnika.	P
»V Aziji in južni Ameriki se naši trgovski interesi močno križajo z angleškimi. Zadnja vstaja v dolini Jangtsekianga je bila uprizorjena z angleškim denarjem. Afrikanska tmi-
vsaki kandidaturi in je obveljalo samo to, kar so zaupnici sklenili. Sedaj se pa vidi, da ravno to ni bilo prav tistim, ki so ga na tako grd način strmoglavili, ker so hoteli postaviti svojo lastno voljo nad ljudsko. Doslej jim jc to uspelo, zato pa tudi gre vse v nič. Adi jim bo pa uspelo tudi 18. marca, je drugo vprašanje.
+ Lažnjiva agitacija SLS. Da sc poslužuje SLS pri agitaciji nizkih laži ni nič posebnega. Huda ji pa mora že presti, da se poslužuje abotne laži, da dr... Šušteršič niti ne more kandidirati, ker še ni G mesecev v Ljubljani. O nasprotnem se bo vsakdo kmalu prepričal. Šestmesečno bi-, vanje v občini nima prav nič opraviti s pravico, biti kandidat in biti izbran poslancem.
+ Kandidatura dr. Brejca in ljubljanska okolica. V ljubljanski okolici: je ljudstvo skrajno nejevoljno radi kandidature bivšega , predsednika slovenske vlade dr. Brejca. Ta kandidatura se smatra naravnost koti provokacija okoliških kmetov, ki so poskusili začasa njegove vlade trdo centralistično pest tega gospoda. Ogorčenje je tem večje, ker se potrjuje vest, da je pravi kandidat Brejc, horjulski Stanovnik pa le njegov „slamnati mož", tako da bi gospod Brejc zlezel no ovinkih v Narodno skupščino, na kožo ljubljanskih okoiških kmetov.
4-- Ljeiiin priporoča Korošca. »Balkan« piše pod tem naslovom: »Moskovski list »Pravda« organ sovjetske vlade (tamkaj drugih listov sploh ni, razim vladnih), v zad nji svoji številki priporoča komunistom v naši državi, naj se pri Bodočih volitvah zdržijo s stranko dr. Korošca! Ta list trdi, da so slovenski klerikalci v Jugoslaviji edina stranka, ki iskreno podpira delovanje komunistov in iri tudi sama deluje v komuni s tič nem duhu.«
+ Razkol v hrvatski stranki prava. „Slobodna' Tribuna", poroča, da je prišlo v hrvatski stranki prava do velikih nesoglasij povodom postavljanja kandidatov za Zagreb. Spor je menda tolik, da bo dovedel do končnega razkola. Dr. Aleksander Horvat, na čigar strani je tudi dr. Prebeg, zahteva, da bi bil na za-rgebški kandidatni listi kak obrtnik ali delavec, kakor zahteva dr. Mirko Košu tič, za katerim je Savez hrvatskih radnika. Zato se je dr. Ko-šutič s svojimi somišljeniki odločil, da izvede samostojno volilno akcijo.
+ Deset poslancev, enajst list.
V Sremu bodo radikab" vložili 3 liste. Če prištejemo še demokratsko, Radičevo, pučko stranko, socialdemokratsko in invalidsko listo, imamo skupaj enajst list, a vseh poslanskih. mest jo v Sremu deset.
rtošo slclaicl^ I
ja stoji pri vsej svoji samostojnosti na gospodarskem polju strogo na strani Anglije in pripušča edino uvoz angleškega blaga. Naš zadnji poskus, skleniti z Afrikansko unijo trgovsko pogodbo, ni uspel. Po mojem mnenju se stvari brzo razvijajo k odločitvi. Tatvina R. F. e. 1 nam služi lahko kot dobrodošel povod. Z e dve uri besni vse naše časopisje proti Angliji."
Cynis Stonard jc med poročilom mehanično črtal na, papir pred seboj različne ornamente in vijuge.
„Kaj mislite o tatvini letala R. F. c. L?"
Uprl je svoje cči v poveljnika mornarice, admirala Nichelsomi.
„V bližini letališča sta bila prijeta dva angleška agenta. Tajita dosledno vsako udeležbo."
„Imamo sredstva pripraviti take ljudi do odkritosčne besede."
„imela sta že zadrgnjeno vrv okoli vratu, toda molčala sta."
„Imamo še izdatnejša sredstva... Kako dolgo se R. F. c. 1 lahko vzdrži v zraku?"
(Daljo prih.)
inozemske vesti.
Demisija bolgarske vlade. Glavni' svet agrarne stranke je sklenil, ko je slišal ekspose ministrskega predsednika, da podaja celotno ministrstvo ostavko, in je poveril ministrskemu predsedniku S tam Folijskemu sestavo novega kabineta. Kralj je odobril listo novega kabineta, ki mu jo je predložil titam boli j ski. »Petit Pansion« pripominja k tej demisiji, da je polož&j resen.
* Protižidovške demonstracije so 'se vršile v Badenu pri Dunaju ob prili predstave neke židovsko igralske družbe. Demonstracije so pričele že v gledališču med prvim
dejanjem z žvižganjem in upitjem, tako da so morali predstavo zaključiti. Ta čaš se je zbrala pred gledališčem tisočglava množica in prepevala nacionalne pesmi. Židovsko igralsko družbo je policija spremila na kolodvor, odkoder se je takoj odpeljala na Dunaj. Aretiranih je Mio 30 oseb. Pred policijskim poslopjem so se nato nadaljevale demonstracije, ker so demonstrant je: zahtevali, da policija aretirance izpusti. Ko je množica videla, da so na policiji zahtevali samo legitimacije aretirancev in da jih niso pri držali v zaporih, se je mirno razšla. '
Homocte vesti.
Društvo pol. konceptnih uradnikov obvešča svoje člane z ozirom na štelina vprašanja, kaj je društvu) ukrenilo, da se njihove znane upravičene zahteve že enkrat uresničijo, da jc obenem z društvom finančnih kori cepinih uradnikov ponovno odločno - opozorilo vse merodajne činitelje na dejanski obupni položaj svojih članov.
— Nov odvetnik. V imenik kazenskih zagovornikov v okolišu višjega deželnega sodišča v Ljubljani je sprejet dr. Josip Bergoč, odvetniški kandidat v Mariboru.
.— Za občinsko bolnico v Trbovljah je zdravstveni odsek za Slovenijo določil od 1. februarja 1923. nadalje 20 Din oskrbnine za osebo.
— Nov list. V Mariboru je pričel izhajati tednik »Kmetska Moč«, volilno glasilo SKS za mariborsko okrožje.
— Zn častnike. Vojno ministrstvo je odredilo, da smejo bivši a v -stro-ogrski častniki, ki so sprejeti v našo armado, prepeljati svoje pohištvo iz Avstrije ozir. Ogrske v kraljevino SHS na državne stroške.
—	„Humor". „Slovenski Narod" 11. t. m. piše: — „Petelinji boj — tako so krstili naši brihtni Ljubljan-čanje „dogodek zadnjega tedna", namreč sporno politično razpravo med gg. Šukljejem in dr. Šušteršičem. Ta bitka na nož se razvija od dne do dne bolj krvavo in utegne prav na sicilijanski način končati šele tedaj, ko eden izmed obeli izkušen ib mož borccv-jimakov obleži v svoji krvi na tem bojnem polju. Kakor sme že poudarjali, se mi ne mislimo kar prav nič vtikati v to chant-eclairc-stvo" itd. — Vidi se, da je pri gospodih okoli „Slovenskega Naroda" humor doma, — zakaj v njih časopisu ga ni.
—	»Slovenec« zopet obsojen. V soboto bi se imele pred ljubljanskim deželnim sodiščem vršiti štiri razprave proti »Slovencu« zaradi žalen ja. Na vrsti je bila tožba posl. Zvonimira Bernota in tajnika soei-
aino-demokratskih strokovnih organizacij Franca Svetka, tožba poslanca Ivana Deržiča in dve tožbi bivšega našega poslanika v Pragi, dr. B. Vošnjaka. Zadnji dve sta bili že pred razpravo preloženi,- kakor tudi razprava o tožbi Bernota, ker so potrebna še nekatera poizvedovanja, Končala se je razprava o tožbi posl. Deržiča, ki mu je »Slovenec« očital, da je demmeiral leta 1920 ljubljansko vlado min. predsednika Stojanu Protiču, da noče dovolj energično nastopiti" proti ko-numistom. Zaslišanje prič je pokazalo, da so bila »Slovenčeva« očitanja neutemeljena, nakar je sodišče’ obsodilo odgovornega urednika Mih. Moškerca na 500 Din ali 10 dni zapora.
— Vojna odškodnina za Bel-grad. Sodišče za vojno odškodnino je prisodilo Bel g radu 230 milijonov dinarjev. Polovico vsote dobi mestna občina v gotovini, za drugo polovico pa si nabavi v Nemčiji potre-hen materijal.
— Prijet volivni agitator. Ste-pana Sušica v Bistrincah v \ alpov -skera okraju so. aretirali v sled nedopustnega načina agitacije, pri čemer je tudi žalil kralja.
— Cekini s podobo kralja Aleksandra? Juvelir Lazanov iz Dalja je prosil ministrstvo trgovine in industrije, da bi smel kovati nove cekine s podobo kralja. Utemeljeval je prošnjo s tem, da kroži med narodom še polno starih avstrijskih cekinov s Franc Jožefom, a on bi s postopnim prekovan jem starih cekinov zbrisal spomin na robske čase. Prošnja mu je bila odbita.
— Orožarna v Kragujevcu, edina v kraljevini, obhaja letos 70 letnico ustanovitve.
— Akcija za burgenlandske Hrvate. Jugoslovanska matica je zasnovala veliko akcijo, da podpre moralno in materijalno onih 80.000 Hrvatov, ki spadajo deloma pod Mazursko, deloma pod Avstrijo.
Ooplsi.
d Politična morala dr. Hun ječa, Žebota in prof. Vesenjaka. V petek zvečer je bil sklican v Mariboru shod krščansko socialnega delavstva. Kakor je bilo razvidno iz izvajanj govornikov dr. H on ječa, Žebota in prof. Vesenjaka, je bil ta shod zaupnikov in agitatorjev SLS, ki je imel mimogrede namen poučiti in navdušiti ljudi za bližajoče se volitve. V glavnem je bil sklican zaradi letaka, ki sem ga izdal na železničarje P. Z. 3. t. m. Dr. Honjec je prvi govoril in dokazoval po svoje, da je edina prava.stranka v Sloveniji SLS.(!!) Priznal je, da ima Narodna ljudska stranka lep program, a zaganjal se je po SLS-arski v dr. Šušteršiča in se lagal, da hodijo iz Ljubljane ljudje agitirat za Narodno ljudsko stranko. Glavno poročilo je imel g. Žebot. Povedal je, da je bil povabljen od predsednika J.S.Z. tov. Lnjha, naj poroča o razmerju SLS do delavstva, o čemur ni povedal drugega, kakor da je jugoslovanski klub skozi celi Ive leti jedel trdi opoziciona!oi kruh, ter rekel, da SLS hoče tudi v nadaljo ostali v opoziciji do končne zmago, Ivi pa je gotovo z ozirom na današnje razmere še zelo daleč. Po
kratkem uvodu je g. Žebot prešel na letak in napadal mene, češ da agitiram za dr. Šušteršiča, iščem samega sebe, da sem plačan agitator itd. Ker me večina zborovalcev ni poznala in so bili g. Žebot in zborovalci mnenja, da nisem navzoč, sem se oglasil da sem tukaj. Poslušal sem brez vsakega ugovora ali medklica g. Žebota in vse govorni-ke. Po končanem govoru je g. Žebot, kakor njegov predgovornik hotel oditi iz dvorane. Nato sem stopil pied g. Žebota, se mu predstavil, ter ga prosil naj ostane on, ki je mene napadel in sumničil, da bo slišal moj odgovor. Med tem je dobil besedo g. prof. Besenjak in potem, kljub temu, da sem se jaz prej oglasil k besedi, še neki tov. delavec. Med zadnjim govorom je šel g. Žebot k predsedniku ter mu naročil, naj shod zaključi, ne da bi pustil mene govoriti, kar je predsednik La j h tudi storil. Na moj ugovor, da če smo pošteni možje in kristjani, da moramo mirno drug drugega poslušati in si kot pošteni možje povedati odkrito vse, je začel g. Žebot hujskati ljudi, ter me je s silo podil pred seboj iz dvorane po stopnjicah do glavnega trga, ter me zmerjal z barabo, iškrjotom in plačancem, ki hoče dr. Korošca in
poslance 8LS eramotiti itd. Kljub t»mu, so pa razsodni in pošteni de-Uvci-tovariai niso dali nahujskati, ter so se mirno razšli. Dovoljujem si vprašati dr. Hohnjeen, Žebota, prof. Vesenjaka in vse tiste voditelje SLS v Mariboru, med katerimi igrajo vodilno ulogo tudi č. č. duhovniki in celo doktorji bogoslovja: Ali ste res že tako daleč prišli, da si ne upate odgovarjati odkriti in pošteni besedi navadnega neučenega delavca? Ali je res SLS Avgijev hlev, kjer je sama laž, sumničenje, obrekovanje in častikrajal Ali vas ni prav nič sram ;vseučiliška, aka-demično izobražena gospoda in celo višji učitelji katoliške morale, da se branite proti odkritemu in poštenemu možu s hujskanjem, sumničenjem in obrekovanjem. Ali naj Vam navadni delavci zabrusimo v obraz, da je k grehu molčati prav tako greh, kakor se greha udeležiti ali storiti, da smo tedaj dolžni najprej pred svojim pragom t. j. v la-
stni stranki pometati? In kdo naj odobrava, kar dela že cola 4 leta SLS? Pokažite delo! Izdajte tudi letos tisto številke »Domoljuba«, kjer ste še prod dvemi leti našteli, koliko koristnih zakonov se je sklenilo ob času vlade in moči SLS. Toda kaj bi pisal? Rečem samo: S pavovim perjem se šopiriti, z lažjo, sumničenjem in obrekovanjem zahrbtno in s silo braniti, da nasprotnik ne pride do besede, so lastnosti in dejanja, katerih pošten katoličan absolutno in nikdar ne sme imeti. Reven priprost delavec sem, pa sem še vselej povabil na svoje sestanke in shode svoje najhujše nasprotnike in sovražnike. Akademično izobraženi gospodje pa se poslužujete sredstev, ki so vše prej kakor poštena in dostojna. Izjavljam pa ponovno, da sem ravno v toliko pristaš dr. Šušteršiča ali SLS, v kolikor je razvidno iz letaka, ki sem ga izdal te dni. S krščanskim pozdravom!	Frane Beltram.
Gospodarstvo.
e Novi češki zlatniki. Češkoslovaški parlament }e te dni odobril vladno predlogo o kovanju novih zlatnikov. Novi češki zlatnik ne bo zakonito plačilno sredstvo,, temveč predmet svobodne kupčije. Tehtal bo 3.49 g ter bo kovan iz 9867» delov zlata in 13 */» delov medi. Na glavni strani bo Imel sliko sv. Vaclava s citatom iz stare češke himne: „Nedej zahynotl nim i bu-dbucim*1, na drugi Strani mali grb z napisom ..Republika češkoslovenska11,. Prvih tisoč zlatnikov je jubilejnih ter bo vsak zlatnik opremljen s posebno tekočo številko. Današnja cena Zlatnika bi bila približno 72.5 čeških kron.
g Mrtvo mesto je sedaj postalo tudi severno češho-slovaško tekstilno središče Warnsdorf. Dočim je še pomladi 1922. leta delalo v 899 tvornicah 115.169 delavcev, je zaposlenih sedaj v celem le 17.315 delavcev. Preko 90.000 jih dobiva podporo za brezposelnost. Popolnoma je ustavilo delo 350 obratov. V delavskih revirjih vlada velika beda in se jo bati nemirov.
l' g Badisčhe Anilin pred francosko zbornico, člen 297 versajske pogodbo pridržuje aliiranim silam pravico odtegniti in likvidirati vse premoženje, pravice in interese. državnih podanikov — Nemcev. Da bi si obvarovala svojo produkte, je sprejela Badisčhe na Francoskem različne patente. Francoska država je imela torej pravico likvidirati te patente in podatke. Po podpisani pogodbi pa ee je Badisčhe Anilin obvezala, da" bo dostavila francoski državi vse potrebne podatke o uporabi produktov rabljenih v tovarnah Opave v svrbo proizvajanja sintetičnega attibTn&ka in predelavi v sulfate in nitrate. Dalje pa se je obvezala tudi, da za dobo kontrakta ne bo trgovala » svojimi produkti na Frauco-skem, kolonijah in deželah pod francoskim' protektoratom. -r- Ta pogodba 'jo ena najdalekosežnejšib pridobitev za Francoze' in bo še nesla lepo denarje. : ce Q-r
g Za proračunskim ravnotežjem. Francoska finančna komisija jo sprejela v svrbo natančnega poznanja in Izterjevanja davkov sistem „kuponsko •beležnice, k j. jo jo zamislil Bokanow-ski in bo prinašala 1.200 milijonov do-
gah ruskega finančnega gospodarstva, kjer razvija sledeče misli: Najbližjo nalogo, to je ravnotežje med izdatki in dohodki, moramo doseči e tem, da omejimo izdatke, predvsem pocenimo birokratski aparat. Proračun za prihodnjo leto znaša 1 miljardo zlatih rubljev, torej 3 in pol krat manj kot zadnji predvojni proračun. Izločili smo izdatke za lokalne namene in postavili državna industrijska podjetja na gospodarsko podlago. Davki še niso izrabljeni, prihodnje leto pa bomo pritisnili in upamo na 600 milijonov zlatih rubljev, kar pa še ne bo doseglo predvojnih davkov. Leta 1923 nameravamo financirati rusko industrijo, predvsem težko, in poljedelstvo z državnimi krediti po najugodnejših pogojih in z dovoljenjem semenskih posojil. 20 milijonov zlatih rubljev bo vrgla vlada za poljedelska posojila na dolge obroke. (Da bi hotel pri nas kdo na to misliti!). Zunanja trgovina pridobiva od meseca na. mesec, ue da bi sc dotaknili zlatega zaklada. Koncesije družbam z inozemskim kapitalom damo zdaj radi, dokler niso te politične ali pomenijo gospodarsko suverenost. Da olajšamo položaj delavstva, ustanavljamo delavske hranilnice in podpiramo male kreditne zadruge. Največja naša skrb pa je ozdravljenje sovjetskega rublja. Otvoritev državno banko je bil prvi pomembni ukrep sovjetske vlade za organizacijo kredita na podlagi novo gospodarsko politike. V revoluciji je namreč propadel ves stari bančni sistem. V teku enega leta si je razpredla državna banka celo omrežje zavodov in oktobra 1922,štela že 116 filial, poleg tega pa še partlpicirala na ind. banki, zadr. konz. banki itd. Oprostila se je kreditov male klientele in postala centralna banka z emisijskim, monopolom t. j. (bankovcev), kot regulatorjem narodnega gospodarstva. Državna banka jo pritegnila več tujega kapitala kot 'ga je prejela na emisijah. Prometna glavnica je znašala v oktobru 11.5% vse emisije in tekoči računi 12.9%. Kontokorente so imeli: državna podjetja 88%, zadruge 4%, zasebniki 8%. Med aktivnimi operacijami banke - je treba omeniti. predvsem dovoljevanja kreditov, ki- so bili industrijski; mšni-
hodkov letpo. Vsi. interesi, dividende, dohodki in sploh pridohitki iz premičnih francoskih,,^!, tujih., vrednostnih ' čni in na tifago. Za poljedelski kredit-pa papirjev, ki niša. deponirani na osebo	1	h-j-i-i— >
ali družbo, sposobno dohodninskega .davka, se, morajo odrajtati le po. po-.aeb.ni numerirani in. od davčnega kontrolorja v bivališču potrjeni beležnici.
Funkcija te beležnice je sledeča: Lastnik vrednostnih papirjev mora dati vanjo vpisati nominalni znesek vseh kuponov, ki so mu bili plačani. Plaču joči bo vpisal izplačano vsoto v beležnico za še dolgovano, kakor tudi vpiše hranilnica v hranilno knjižico vsote, ki jih je. dvignil. Priprosto čitanje beležnice bo dalo vpogled v celotni znesek kasi-ranih dohodkov, obenem.pa ne bo razkrila gestave. .posestnikove denarnice, ampak ho dala fiskn le tb na znanje,
.kar mora vedeti, da.ni ogoljufan: vrednost odrezanih ..in 'kasirariih, kuponov . .po- letnem tečaju. .	-
. v. g Z ruskega gospbdaršiva,. Ljudski komisar za finance v Moskvi * A.
Sokolni kov. -je spisal razpravo o nalo-
Narodno gledališče.
DRAMA.
Torek, 18. februarja: Zaprto.
Sreda, 14. februarja:	i>Za pravdo in
erce«. laven.
OPERA.
Torek, 13. februarja: sCarmen* ob 8 po-poludne. Izven.
Sreda, 14. februarja: Zaprto.
»KAT0UŠKI« LAZNIKI.
„Slovenec" od včeraj dne 11. t. m. je prinesel pod naslovom „Fiaska Susteršiče-vega agenta", sledeče poročilo: „Maribor, 10. febr. (Izv.) Včeraj se je tu vršil delavski shod SLS, ki je bil zelo dobro obiskan. Posebno veliko je bilo železničarjev. Govorili so kandidati dr. Hohnjec, 2ebot in Vesenjak. Na shod je prišel tudi znani Šušteršičev agent Beltram. Ko sc je oglasil k besedi, ga je delavstvo hotelo vreči skozi okno. Le z veliko težavo se je rediteljem posrečilo, da se ni zgodilo kaj hudega. Padale so hude, pa zaslužene besede, Beltram jo ie moral žalostno odkuritl."
Resnično pa je, da se je shod sklical v glavnem radi letaka, ki sem ga podpisani izdal železničarjem „Prometne zveze", ki je v živo zadel „katoliške* ljudske poštenjake v SLS. To dokazuje menda dovolj jasno dejstvo, da je govoril dr. Hohnjec v glavnem le proti dr. Šušteršiču in gotovim ljubljanskim agentom, ki baje hočejo tudi na Štajerskem agitirati za dr. Šušteršiča ter da je poslanec Zebot govoril izključno le o meni in mojem letaku, katerega je držal med govorom V roki, ga zborovalcem kazal, pa ni Imel poguma, da bi ga prečital.
Ko sem sc oglasil k besedi, ni imel nihče nič proti temu. Kljub temu pa se je shod zaključil,. ne da bi bil jaz dobil besedo. Ko sem na to povdarjal, da moramo, če smo res šc kaj pošteni možje in kristjani, poslušati drug drugega in se po krščansko sporazumeti, so začeli predsednik Lajh, Že-bot in reditelji ljudi siliti, da odidejo iz dvorane ter kričati, da me nočejo poslušati. G Žebot sam jc bil tako prijazen, da me je prijel in tiral pred seboj kakor psa iz dvorane in me obkladal s takimi očitki in priimki, ki se po nauku katoliške' cerkve nikdar ne odpuščajo drugače, kakor če se krivica tako javno in očitno poravna in popravi, kakor sc je zagrešila. Tako me je zmerjal, mi Žugal, ljudi hujskal' in me gnal Iz dvorane po stopnicali na ulico in šele, ko sem prišel na trg, se je z množico toliko ustavil, da sem lahko odšel.
. Gospodje, ki ste doktorji svetega pisma, duhovniki in namestniki Kristusovi, drugi pa akademično naobraženi „katoliški" lajiki in poslanci „katoliške" politične stranke, ali se ne sramujete takega postopanja? Če imate šc kaj. poštenja, skličite javen shod magari zunaj sredi trga ter razkrinkajte javno vse moje delo in prizadevanje, In če sem hinavec ali lažnik, obsodite me. Toda, če nočete pustiti, da bi se sam zagovarjal, vsaj preberite ljudem tisto, kar sem o vas pisal.
Drugo poročilo v „Slovencu" od 11. februarja t. I. se glasi: „Ptuj, 10. febr. (Izv.) Danes sc je pripeljal semkaj" "Šušteršičev agent Beltram, ki išče kandidatov za Šu-steršičevp listo na Štajerskem. Na zaupnem zborovanju je pripovedoval, da ga je hotelo v Mariboru krščansko socialno de-
lavstvo linčati. Tudi v Ptuju Beltram Bi- » mogel dobki nobenega kandidata, ker na štajerskem ni nobenega človeka, ki M se dal izrabljati za pu»?olov5čine -Faričevega agenta."
Kaj naj k termi rečem? Ko bi h< imel žive vere v Boga, bi se mi taki ljudje, ki so zmožni takih laži zagnusili kot pošasti. Da je mogoča tako nesramna m zlobna laž v „katoliškem" listu, ki ga urejuje katoliški duhovnik, v katerega dopisujejo in ga„j)od-pirajo vsi slovenski katoliški duhovniki to mu jc pokrovitelj in zaščitnik menda sam prevzvišeni knezoškof, je naravnost nečuveno, ko bi ne bil prizadet nihče drugi, kot moja ničevost, bi vse zamolčal. Če se pa spiavlja v zvezo z mojo osebo še druge Uudi, se čutim dolžnega povedati resnico.
Najprej povem, da v svojem življenja nisem bil še nikdar v Ptuju. 9. februarja potem, ko sem bil na shodu v Lekarniški ulici, sem se odpeljal iz Maribora z osebnim vlakom ob 23.50. url naravnost v Ljubljano, kar ihako izpriča tov. železničar v garderobi v postaji Ljubljana, kateremu sem oddal v shrambo svoj dežnik. Nato sem šel v frančiškansko cerkev k sv. maši, katero je bral na velikem oltarju č. g. p. Placid. Po sv. maš! sem bil pri sv. spovedi in'Jv. obhajilu. Okiog poi H. ure sem pil kavo v kolodvorski restavraciji. Od 9. do 11. ure sem bil v pisarni „Prometne zveze", Komenskega ulica 12. Ob pol 1? uri sem Ml v trgovini Olup na Starem trgu št. 2. Ob 12. uri 15 minut sem bil na postaji južni kolodvor na verandi, kjer sem čakal na dolenjski vlak. Tam me je lahko videl tudi gospod Kremžar, s katerim sva se parkrat v razdalji kake 3—4 korake srečala, ne da bi sc bila, kakor običajno pozdravila, ker jc gospod Kremžar tako gledal, kakor da me ne vidi. Stopil sem v zadnji voz kočevskega vlaka In se peljal do Grosuplja. V postaji Grosuplje mc je videl takoj po izr stopu Iz vlaka Jože Matjašič, Grosuplje 16, v postajni restavraciji pa trafikant Josip Škubic. Leopold Hode, trgovec, Gorsuplje me je videl pred svojo hišo, ko sem stal in se s prijateljem iz Blata pogovarjal. Imam še celo vrsto prič, ki jih ,po.potrebi lahko navedem.	„• b.y;
Prič je še veliko. Navedel sem tih samo toliko, kolikor je potrebno, da se lahko vsak, kogar bi zanimalo, prepriča o resnici. Menda bo zadostovalo vsakomur, če. po*-vpraša na ljubljanskem kolodvoru, .če me je kdo videl v soboto 10. t. m. zjutraj ali opoldne, kjer bo gotovo dobil zanesljive priče. Taki smo tore) klerikalci. Ali je: mogoča še večja moralna propalost v političnem boju, kjer bi morala odločevati prav tako in še v večji meri poštenost, odkritosrčnost, ljubezen in prav čista in dosledna verska morala.
In zakaj taka gonja proti meni. Ali delam' kai nepoštenega, pregrešnega ali za katoliško vero in pošteno delovno ljudstvo, škodljivega? Povejte mi vsaj enkrat. Vi,
•ki mc srečujete s povešenimi glavami, kakor svojega nasprotnika,- kaj sem Vam sto-,i! in v čem se motim? Povejte mi odkrito, k.j sem zagrešil,-nc hujskajte pa proti meni in ne obrekujte mc po krivem. In predvsem — ne lažite tako debelo, kot ste zopet lagali v „Slovencu".
Franc Beltram.
Izdaja konzorcij „Ljudskega dnevnika," — Odgovorni urednik Fr. Jereb. --Tisk J.BIasnika naslednikov v Liubijani.

snujejo posebno poljedelsko banko. Bilanca o zlatem zakladu za emisijo bankovcevie izkazovala 28. nov. na vred-• nostrtih predmetih skupaj 5.146.530 rubi jev.	Čitateljem, -ki jih to zaniina, .
priobčujemo tu šo uradno valutno tečajnico preteklega meseca, pri četner pomeni 1 rubel = 1.000.000 sovjetskih rubljev: 1 rubel-dukat flOz. r.1188.—
■ rubljev, 1" funt šterL 154.25, 1 dolar 37.—, švic. frank 5.65, 1 franc, frank 2.—, 1 lira ital. 1.12, 1 nemška marka ^ 0.0017, 1 češka krona 0.70. Na prostem trgu pa notira jo valute za nekako še-stihko višje.	>•
DANAŠNJA PREDRORZA. 4"
Zagreb, 12. februarja, (fzv.) 1 "dblar • 102 Din (ček 104.50), 1 fiint šterl. 490-' Din, 100 švicarskih frankov- 2000 Din, 100 francoskih'frankov 655 D to, 160 mark 0.34-40.35 Din,' 100 avstrijskih" krdiv 0.151 Din, !0(F-češki h kron 314 Din, 100 lir 505 Din.
'f •	. • š7 :

vnii-is
Sir
<3 U14 E IME PETE in ©O^lEMi POTPLATE
cenej® In trajnija eo kakor usnenat Majtooije varstvo proti vlagi I mrasal
g
S
9
- —’        .
Zastopnika in akviziterja
■	marljivega, solidnega in poštenega išče za Celje, Maribor, Ptuj, 3 Kranj," Novomesto, Kočevje, Zagreb, Osijek, Novisad, Subotica, Beograd,
■	<.. ■ _	„•••• . - - i .	«• i• _ finnn nitnunu
5
m
m
5
■■
rOmcSLUj rvULCVJC)	vvoijciNj tiuviotAv*,	-	>	, -
I f„kS Bnoočno in relilanino podjetje 10S0 ZDBMBII,
Ljubljana., GledaliSba ul. 2 Tel. 031.	* _
E Uprava Stenskih reklamnih načrtov mest jn kopališč kraljeviflć SHS. •*' i
fleaeeNie»e»e»eeeeBN»»»ee«»see«i»NB»«»««e*eeeeeeeeeee™eellllllee™eeeee*eeeeeeeelleeeee*"e1®